LETO XXII. — številka 25 Ustanovitelji: obč. konference SZDL ■'esenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar —■ Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA OVNE KRANJ, sobota, 29. 3. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tedni k. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah T V A ZA GORENJSKO Gorenjski komunisti po kongresu Kranj, 27. marca — Danes popoldne je bila v Kranju seja medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko, na kateri so govorili o pokongresni dejavnosti komunistov na Gorenjskem. V uvodnih besedah Martini Koširja in v razpravi so ugotovili, da so se stališča ° nekaterih osnovnih vprašanjih našega nadaljnjega razvoja začela oblikovati na Gorenjskem (in o vlogi zveze komunistov) že v predkongresnem obdobju. Če ocenjujemo sedanji politični trenutek, moramo ugotovi, da so razprava na VI. kongresu ZKS, široka aktivnost med kongresoma, in razprava ter dokumenti 'X. kongresa ZKJ, odprli mnoge dileme našega časa, oziroma kot je poudaril Martin Košir. IX. kongres je spregovoril o treh trenutno najpomembnejših vprašanjih našega razvoja. Ugotovil je, da danes ne moremo Več govoriti o samoupravljanju da ali ne, da ne morejo govoriti, aH smo za reformo ali ne in da ni mogoče razpravljati ali ima zveza komunistov v naši družbi vodilno vlogo ali ne. Te bitke so izvojevane. Seveda pa t ,veo-no obstojajo tudi antireformska mnenja pa tudi aka, ki bi želela potisniti zvezo komunistov na nivo diskusijskih krožkov. Ugotovili so, da seveda čakajo gorenjske komuniste v tem pokongresnem obdobju zelo pomembne naloge: pri nadaljnji graditvi družbenopolitičnega sistema, pri graditvi sodobne samoupravno organizirane družbe, pri uresničevanju principov družbene reforme, pri modernizaciji in izdelavi dolgoročnih razvojnih programov itd. Dogovorili so se, da odo letos vsa občinska partijska vodstva začela intenzivno razpravljati o bistvenih sestavinah kongresnih esolucij. Te razprave bodo spočetka tekle v okviru očinskih konferenc, komisij in komitejev, kasneje pa °odo tudi v osnovnih organizacijah ZK- Da bi se sled-vJe lahko uresničilo, morajo seveda usposobiti večje tevilo predavateljev (to bodo storili skupaj z Delav-o univerzo), ki bodo vodili razprave v osnovnih ganizacijab. Poudarili so, da je potrebno kongresne Jr.Umente prediskutirati tudi v interesnih skupinah, tivih, na seminarjih. Mimo tega pa jih čakajo še ne-tere pomembne naloge. Analizirali bodo stanje in javnost organizacij zveze komunistov po reorganiza-Ji. sam medobčinski svet in komiteji občinskih kon-ene pa bodo dopolnili svoje programe s sklepi IX. kongresa in zadnjega plenuma CK ZKS ter analizirali komit^'0 aktivnost medobčinskega sveta in občinskih v ^a sestanku so govorili tudi o stanju in perspekti-v Jeseniškega železarstva. Tovariš Pavel Lotrič, se-ra*l * občmske konference ZKS Jesenice, je prisotnim ^ lozil razmere, v kakršnih je danes jeseniška želeji T* osnovi njegove informacije in diskusije, ki ljxie s"edila, je medobčinski svet sprejel nekatera stapaj Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko podpira vsa zarrf vanJa samoupravnih organov in vodstva žele-v e Jesenice, občinske skupščine Jesenic in prizade-^ Ja družbenopolitičnih organizacij železarne in obči-Žel njihovih prizadevanjih za sanacijo jeseniške 8oezarne. Vendar sanacija sama ni dovolj. Poudarili nai so potrebne temeljite strokovne raziskave, ki 8tyaP°kažejo jasnejšo prihodnost jeseniškega železar-ston V s'ovenskem, jugoslovanskem in evropskem pro-kot Seveda P3 tudi to ne bo dovolj. Potrebne so, rlU S° Podarili, trajnejše sistemske rešitve. Dogovo-obve8«!86' ^a kođo ° stanju jeseniškega železarstva no t vse Poslance z Gorenjske, slovensko skupščini centralni komite ZKS. OBVESTILO . Občane občine Radovljica obveščamo, d;i so volilni lraeniki pripravljeni na vpogled pri vseh krajevnih ozi-r°ma matičnih uradih v občini Radovljica. v smislu 25. člena Zakona o volilnih imenikih (Urad-J list SFRJ, št. 5/65) opozarjamo, da se občani prepn-r^o, Če so vpisani v volilni imenik oziroma naj prijavijo Vcntualne spremembe. . , „ Komisija za volilne imenike Spominska svečanost na Planici pri Čepulah Danes, 29. marca bo na Planici pri čepulah spominska svečanost ob 27. obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja in tovarišev, ki so padli v tej borbi. Na svečanosti, ki se bo pričela ob 10. uri, bo govoril podpredsednik IS skupščine SRS tovariš Vinko Hafner. Sodelovali bodo tudi učenci osnovne šole Lucijan Seljak. Cesta iz Kranj prek Pševa, Javornl-ka in čepul je prevozna za osebne avtomobile. mešanicakav E K ŠT R A VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA KRANJ Razprodaja po znižanih cenah v blagovnici Volna ARS t ČISTA VOLNA 30 različnih barv kvaliteta 60/64 S 1 kg 107 N din nellynka \ PURA LANA / ženske nogavice UVOZ 1 par 4,30 N din Letos 15 milijonov več za letovanje otrok V Novi gradu bo letovalo 1140 otrok Konec minulega leta so se sestali predsedniki gorenjskih občinskih skupščin, predstavniki Komunalnega zaveda za socialno zavarovanje in Zdravstvenega centra. Dogovorili so se, da bo v prihodnje letovišče Novigrad namenjeno predvsem za zdravljenje oziroma letovanje zdrav- stveno ogroženih otrok. Hkrati so se dogovorili, da bodo letos stroške za letovanje otrok v občinah razdjl li na tri dele. Eno tretjino stroškov bo plačala vsaka gorenjska občina, eno tretjino Komunalni zavod za socialno (Nadalj. na 24. str.) V sredo, 26. marca, so dosedanji škofjeloški odborniki (na sliki) poslednjič sedli na klopi skupščinske dvorane. 24. skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih organizacij Je bila zadnja pred volitvami. V zahvalo za dvoletno požrtvovalno delo se jim je predsednik skupščin« občine škof ja Loka oddolžil z lepimi knjižnimi darili. — Foto: F. Perdan Vlado Beznik in Tone Trifoušon v Škof ji Loki škof j a Loka, 23. marca — Danes se je tu začel dvodnevni seminar za predsednike in tajnike krajevnih odborov SZDL. Prvi dan so udeleženci poslušali tri predavatelje: Slavko Beznik, gavni urednik Dnevnika, je govoril o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih, Vlado Beznik sekretar republiškega odbora SZDL, o sedanjih nalogah socialistične zveze, Tone Tri-bušon, podpredsednik repub- Premiera filma Vaja civilne zaščite V sredo popoldne Je bila v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju premiera filma Vaja civilne zaščite v Kranjski občini. Film so posneli med lansko vajo civilne zaščite v Kranju. V nJem so prikazane vse priprave na morebitni napad In naloge enot civilne zaščite v krajevni skupnosti, delovni organizaciji oziroma organizacija teritorialne obrambe v občini. Film je posnet v barvni tehniki. Sedaj bodo naredili več črno belih kopij, ki bodo rabile kot študijski pripomoček pri organizaciji vseljud-ske obrambe. liškega sindikalnega sveta, o gospodarski reformi in njenih problemih, Polde Kej žar, predsednik komisije za znanost in kulturo pri CK ZKS, pa o socializmu in demokraciji. Za danes sta napovedani dve predavanji: Zdravko Kr-vina, predsednik skupščine občinde škof j a Loka, bo prisotne seznanil z gospodarskim razvojem komune, Janez Thaler, predsednik občinske konference SZDL, pa s konkretnimi nalogami socialistične zveze na območju škof j a Loka. Olajšave za obrtnike v kamniški občini Medtem ko Je bilo v prejšnjih letih v kamniški občini slišati več kritik na račun obrtništva, pa se je v zadnjih dveh letih položaj bistveno izboljšal. Razlog za to je najbrž tudi v tem, da je kamniška občinska skupščina na več svojih sejah posvetila obrtništvu precej pozornosti. Sploh pa se v kamniški občini zavedajo, da zasebno obrtništvo predstavlja nujno dopolnitev družbenega sektorja cbrti. Ta ugotovitev velja zlasti za storitveno obrt, ki bo letos deležna posebne pozornosti občinske skupščine. Pri obravnavanju kamniškega zasebnega obrtništva ne gre pozabiii tudi pozitivnega dejstva, da občinska skupščina ni že nekaj let menjala kriterijev za davke, toda držali so se zakona, ki zahteva za obrtnike vodenje knjig. Tako lahko rečemo, da sedanja davčna politika v kamn'iški občini stimulativno vpliva na razvoj osebnega dela z zasebnimi sredstvi, pri čemer je v njej najpomembnejša diferenciacija med storitveno in proizvodno obrtjo, ki se kaže v določitvi različnih stopenj prispevkov. Posebnih olajšav so deležni tisti obrtniki, 1:1 z-prsclujejo vajence, starejši, za delo manj sposobni obrtniki in tisti, ki so na novo ustanovili obrtno delavnico storitvene dejavnosti. Vse to bo seveda pomagalo pri povečanju števila obrtnih delavnic, s tem pa se bo c°tovo povečal tudi družbeni bruto produkt. vig Tudi v Tržiču občinska konferenca Zveze mladine Pomanjkljivosti v Tudi v tržiški občini bo odslej najvišji organ Zveze mladine občinska konferenca. Sestavlja jo sedemdeset delegatov iz mladinskih aktivov in specializiranih organizacij. Na prvi seji konference so člani obravnavali poročilo o delu predsedstva ObK ZMS Tržič v zadnji mandatni dobi, izvolili so novo vodstvo in sprejeli pravila in program dela za letos. S sprejemom novih pravil občinske organizacije Zveze mladine je bila tudi v Tržiču končana reorganizacija Zveze mladine. Priprave na reorganizacijo so trajale precej časa, tako da je bila reorganizacija dobro pripravljena. V okviru občinske konference bodo odslej delovale štiri komisije, in sicer za idejno vzgojo, za družbene in ekonomske odnose, za delo z aktivi ter za rekreacijo in vseljudsko obrambo. Ta področja obravnava tudi letošnji akcijski program občinske konference. ,V razpravi so posamezni člani konference dopolnjevali program. Govora je bilo o mladinskem klubu, ki je bil v Tržiču odprt, konec lanskega leta, a je med Tržičani povzročil že nekaj hude krvi, po mnenju nekaterih povsem opravičeno. Člani konference, ki so o klubu govorili, so bili soglasni, da je za klub nujno potreben strokovni delavec, ki bo skrbel za program in tudi disciplino v klubu. 2al pa potrebnega denarja za takega delavca ni in bo to vprašanje ostalo še naprej odprto. Na konferenci so izvolili tudi trinajstČlansko predsedstvo, za predsedn ika je bil ponovno izvoljen Silvo Plaj-bes, za sekretarja pa Janez Slapar. Konferenca je izvolila tudi člana republiške konference ZM iz trždške občine. Izvoljen je bil dolgoletni aktivni mladinski aktivist Fer-či Meglic. Po konferenci se je na prvi seji sestalo tudi novoizvoljeno predsedstvo. Izvolili so predsednike posameznih komisij. Komisijo za idejno vzgojo bo vodil Ferči MegliČ* komisijo za družbene in ekonomske odnose Janez Fur-lan, komisijo za delo z aktivi pa Janez Slapar. V. BarabaŠ OB 50-LETNICI ZKJ »Samo sodišče partije...« — Ne čutim se krivega, čeprav priznam vse, za kar me dolži obtožnica. Priznam, da sem član ilegalne Komuni-Itične partije Jugoslavije, priznam, da sem propagiral i^eje komunizma, priznam tudi, da sem prikazoval in razlagal delavcem vse krivice, ki se jim godč. Nasprotno pa ne priznam tega buržoaz-nega sodišča, ker sem odgovoren samo pred sodiščem svoje Komunistične partije... Te besede je izgovoril kovinski delavec Josip Broz, sekretar mestnega komiteja KPJ za Zagreb, v sodni dvorani, kjer so mu na začetku novembra 1928. leta sodili na znanem »Bombaškem procesu«. V naslednjem vprašanju Je predsednik senata spomnil Josipa Broza na zakon o zaščiti države, ki prepoveduje vsako komunistično dejavnost. Broz mu je hladnokrvno odgovoril: — Zakon o zaščiti države nisem bral. Zavedam pa se, da s svojim početjem kršim ta zakon. Trdim, da so naravni zakoni močnejši in višji kot tisti, katere ustvarja določen razred z namenom, da izkorišča drugega. Za svoje ideale sem pripravljen žrtvovati tudi življenje. »SEM KOMUNIST!« Tudi v nadaljevanju sojenja Broz ni bil nič manj odločen in jasen v svojih odgovorih. Iz obtoženca se je spremenil v tožnika. Predsednik senata ga je opozoril, da tisti, ki krši zakon o zaščiti države, konča v Lepoglavi. — Vem to, odgovarja Broz. Ali, ne bojim se. Bilo bi zelo slabo, če bi se Komunistična partija bala nekega začasnega zakona. Predsedujoči je nadaljeval: Tako samo škodujete svojemu mlademu življenju. To je nekoristno in nespametno dejanje! — Pripravljen sem trpeti, čeprav je vaša ugotovitev točna, mu mirno odgovarja Josip Broz. Obtožnica ga je bremenila, da so pri njem našli prepovedan propagandni material, bombe in še nekatere druge stvari. Resnica je bila povsem drugačna. Ker se je policija bala, da za njegovo internacijo v Lepoglavo ne bi bilo dovolj dokazov, mu je sama v stanovanje podtaknila ročne bombe. Sploh pa Josip Broz na sodišču ni prikrival, s čim se ukvarja in kaj jc. — Komunist sem, je rekel. Razširjal sem komunistične ideje. Razširjal jih bom toliko časa, dokler bo buržoazni razred izkoriščal ljudstvo, in to s silo. Zapomnite si, da se sila lahko premaga samo s silo. Tudi to krivično oblast bo pokopala sila, sila delavskega razreda pod vodstvom Komunistične partije. Še vedno pa trdim, da mi je bombe podtaknila policija! Na koncu obravnave je Josip Broz prosil predsednika senata, da v sklepni besedi pove nekaj o svojem življenju in dotedanjem delu. Njegove prošnje niso sprejeli. Ko je predsednik končal proces, so stražarji odpeljali Broza skupaj z nekaterimi tovariši iz sodne dvorane. Ko je odhajal iz dvorane, se je med vrati nenadoma obrnil in vzkliknil: živela Komunistična partija Jugoslavija! Štirinajstega novembra je bila izrečena kazen Brozu in tovarišem. Bombaški proces je bil zaključen. Josipa Broza so obsodili na pet let stro- gega zapora in ga odpeljali v Lepoglavo. Tam so bili že nekateri komunisti, njegovi tovariši in poznejši organi' zatorji in udeleženci narodnoosvobodilne borbe. , ck jmimmmi^tmssm. a—&0 ® Pomladi 1940 je partij' sko organizacijo v Kranj11 obiskal Boris Kraigher W kasneje Boris Kidrič. @ Marca 1941 je bil na F* ljanah nad Jesenicami sk'1' can sestanek SKOJ za G? renjsko. Preprečila ga J žandarmerija, ki je med udeleženci aretirala Borisa KraiB" herja. O Marca 1942 je bila usta novljena škofjeloška 2etw komandir je bil Janez nik. @ 4. 3. 1943 se je del g°s renjskega odreda spopadel sovražniki na Poljši planin- 9 Prve dni marca 1944 s borci gorenjskega odreda n padli v Tržiču železniško P° stajo in tovarno. r pasi g MISLIT* PRAVOČASNO NA STANOVANJE! * * mrs jm * jmr * mt IUK ' "***±* NAJVEČJA ZALOGA KMETIJSKIH STROJEV NA PRIMORSKEM TERPIN TVRDKA (ustanovljena leta 1927) IMP. EXP. ŠTEVERJAN (S. Floriano del Coltio) GORIZIA — ITALIA tel. 87213 (3 km od Gorice) TRAKTOR s pogonom na vsa štiri kolesa tovarne NIBBI (z električni nim vžigom in lučmi) % Ban ^ zalegi imamo še sledeče stroje: .........~^P** MOTORNE KOSILNICE ^^mmmi \ y—— 10—13 KS in Diesel — mctokulti- vatorje 14—18 KS tovarne NIBBI KOSILNICE tovarne ALPiNA KOSILNICE tovarne IRUS TRAKTORJI od ZO do 80 KS na dvo ali štiripogenska kolesa tovarne LAMORGHINI STROJE ZA KLETARSTVO znamke ZAM3ELLI BENCINSKE IN DIESEL meterje tovarne LOMBARDINI ZA VSE STROJE VELJA ENOLETNA GARANCIJA, ZANJE IMAMO STALNO V ZALOGI NADOMESTNE DELE IN OPRAVLJAMO BREZPLAČNI SERVIS. PIŠITE V SLOVENŠČINI - NA RAZPOLAGO SMO VAM ZA VSA POJASNILA limcUl-^*i t t»rMMPIH»tlHIIUI»aK]UI.«JHa«IMIiaMUUCJU|Jli].«NIHIUt iiH3iffriMia»ni*nBiaain«»Hin*MHRiHaiiuii' iiaiKaaiaaaBiaaaacL princi in i slabo prehranjenih otrok. ! Samo 55 od 114 jih je bilo i dobro ocenjenih. I Na Zavodu za zdravstveno varstvo so pokazali podatke ', iz širšega območja Gorenjske o tem problemu. Od okroglo j 6000 šolskih otrok, kolikor j so jih pregledali v lanskem j šolskem letu po raznih šolah i Gorenjske, so jih 2013 oce-\ nili za srednje, 725 otrok pa j za slabo prehranjene. V po-i prečni oceni je vsak peti j otrok slabo prehranjen ali I podhranjen. Vsak tretji ima I deformacijo stopal, vsak pe-! ti deformacijo hrbtenice, sa-! mo vsak četrti ima v redu zobovje, vsak šesti je glistav in podobno. Nekatere iztned navedenih slabosti pri naših otrocih so posledica udobnega življenja. Se vedno pa nismo odgovorili na vprašanje podhranjenosti. Sedenje pred televizijo, izleti z osebnimi vozili in druge udobnosti našega današnjega življenja otroke odvajajo od narave. Toda zakaj podhranjenost? Pravega odgovora ni. Najbolj prepričljive so nekatere pripombe učiteljev iz šole Simona Jenka. Po njihovih ocenah niso vzroki socialne težave. Morda v nekaterih primerih. Največ pa je primerov neurejenega življenja doma. Gre v glavnem za otroke, kjer sta oba roditelja zaposlena. Na primer mama otroku skrbno pripravi kosilo in mu naroči, naj ko pride iz šole, samo še pogreje juho ali karkoli. Toda otrok navadno pobrska najprej po policah in omarah, si privošči čokolado, kocko sladkorja, žvečilni gumi, marmelado ali karkoli, a prava jed — kosi- ■i i lo mu ne prija več. Takih primerov ni malo. Če bi raziskovali posamezne primere slabo prehranjenih ali dobesedno podhranjenih otrok, kot so menili šol-niki3 bi prav gotovo našli primere,, ko starši pretirano stremijo zgolj za ekonomskimi dobrinami. S sosedi tekmujejo kdo bo od »fička« preskočil na princa, imel vikend in podobno. Pri tem pa ne pomislijo na posledice neredne prehrane otrok. Imeli so primer, ko je fantek dejal sošolcu: »Ti se kar bahaj s pomarančami, mi pa sledimo za nov avto!« Tako nagovarjanje otroka, da se odreka osnovnim potrebam prehrane pa je preprosto rečeno nepošteno. To so posledice našega splošnega napredka in vse boljših življenjskih razmer. V trgovinah imamo na razpolago na pol kuhano hrano, vložene povrtnine, sadje vseh vrst, doma smo samo na toplem, hodimo obuti celo na plaži, iz avtomobila ob izletih uživamo prirodo itd. Pri vsem tem udobju pa postaja človek vse manj odporen, premalo se giblje, premalo se tirani s surovini sadjem, s črnim kruhonl, prehitro se obleče in zavije v plašče ob prvem tnrazti-Prirodni življenjski boj z na' ravo za fizični obstoj je tf še stvar zgodovine. A to je zlasti za otroke važno. Zaključek seveda ni V obsodbi udobnosti. Potrebno je predvsem več načrtnega usmerjanja mladih v naravo, v telovadnice, v plavalne bazene, na sneg, na morje, f. planine. In seveda, zagotovit1 moramo otroku redno zdravo prehrano. K. Makuc V Radovljici so lani bralcem izposodili 55.000 knjig Knjižničarstvo — pastorek krajevnih skupnosti Že od čitalniških časov sem, so ljudske knjižnice pomembno kulturno in družbeno žarišče. Socialistična preobrazba naše družbe na samoupravni osnovi, spremembe v temelju, na katerem se je v zadnjem četrt stoletju učvrstil naš narod, ki ima bogato kulturno preteklost in sedanjost, bi morala bolj kot kdajkoli prej nuditi ugodne Pogoje za nadaljnji procvet ljudskega knjižničarstva. Pogostokrat temu ni ravno tako, kot bi moralo biti. Ce na grobo analiziramo Položaj knjižnic v radovljiški občini, lahko ugotovimo, da kljub napredku, knjižničarstvo stoji pred težkimi, skoraj nepremostljivimi težavami. Navzlic požrtvovalnemu delu in prizadevanju vodstva in •Majhnega kolektiva knjižničarjev, ne moremo mimo kritičnega odnosa posameznih svetov krajevnih skupnosti do knjižnic. Ta je najpogosteje brezbrižen in celo pod-ccrjjevalen. Takšen je v sko-raJ vseh večjih krajih občine in opozarja na nevarnost Popolnega razvrednotenja poslanstva, ki ga knjižnice imajo. Precej razširjeno je mnenje v nekaterih svetih krajevne skupnosti, da se ne utegnejo (ob obilici komunalnih problemov) ukvarjati še s tovrstno problematiko. To povzroča resno zaskrbljenost za usodo nekaterih knjižnic, npr. v Begunjah, na Bledu in še kje, kjer že desetletje zaman skušajo urediti vprašanje primernih prostorov. Prostori so domnevni vzrok, da je recimo, na Bledu že od osvoboditve sem, več kot polovica knjig vskla-diščenih v skrajno neustreznih prostorih. Zasebna lastnica, kjer so knjige vskladi-ščene, potrpežljivo čaka, kdaj bo krajevna skupnost izpraznila njene stanovanjske prostore. Medtem pa na Bledu samevajo prazne sobane in lokali v številnih stavbah, ki bi ob malenkostnih adaptacijah, ali celo brez teh, lahko služile za knjižnico. Mimogrede velja omeniti, da je med tisoči knjig na Bledu precej tujih, po katerih so vedno radi segali turisti. Od 17 krajevnih javnih knjižnic, ki delujejo v okviru matične knjižnice v Radovljici, kar v 7 krajih nimajo primernega prostora. Vodstvo knjižnice se že leta in leta prizadeva pri krajevnih družbeno-poli-tičnih organizacijah in pri svetih krajevnih skupnosti, za skupen jezik in za večje ra- ^BMflttmmmnmmiimiiHHmminmtiHffl Dobri človek iz Sečuana Tretja premiera v gledališču Tone Čufar V sredo zvečer so v gledališču Tone Cufar na Jesenicah uprizorili igro nemškega gramatika Brechta »Dobri človek iz Sečuana.« Amatersko gledališče je tretjo pre-miero v letošnji sezoni posvetilo V. kongresu zveze kulturno-prosvelnih organizacij Slovenije z željo, da bi kongres zadovoljivo rešil vse Probleme kulturnih organiza- ClJ in uspešno opravil svojo nalogo. -Nemška pisatelja Bertolda arechta (1898-1956) prišteva-m° med dramatike svetovne-8a slocesa, saj je v svojih ?.eUh tako izvirno in preprič- ljivo Pokazal družbo in svet, dob katerem je tudi sam živel. Y dramah ostro biča hu- » ' sovraštvo, neumnost, k0j?r,'ščanje in se zavzema za dobr humani svet pravice ote. Zaslovel je z zna- dal • crasko opero« in na-SJ;'Jeval z deli: Svejk v drugi Gir?Vni v°)ni. Mati Korajža, jguieo Galilei in drugimi. Z BftT zahtevno parodijo DO-Jias ČLOVEK IZ SEČUANA brid J0 ^otcl Popeljati do Vek ga sP°7-nanja, da člo-da J!101"3 izkoriščati, če noče, \*f ga drugi. nas v lOO trgovinah ¥po gorenjsKi -■iz.- V spomin doktorju izu Lo U Prejšnjo nedeljo zvečer nas U presenetila žalostna vest, da je v naših gorah v bližini Jalovca omahnil v smrt slovenski rojak in zti'ti zdravnik iz Trbiža — doktor Lojze Dolhar. Tako rad je imel naše planine, pozimi in pok-ti jih je obiskoval — zdaj jim je daroval še svoje življenje! Morda je kruto ob Dolharjevi Smrti misliti na željo vojšča-ki ne žele umreti v po-sJelji, pač pa na bojišču, in na kapitane, ki si prav tako ^cte omahniti v smrt na visokem morju — najstarejši Planinci pa prav hrepene po Poslednjem objemu ljubljenih gora. — In tako je bilo ft*di s planinskim entuzia-stom Djtharjem — našel je s,nrt v okolju ki mu je bilo vse življenje najljubše. Kakor iskreno sočustvuje-mo z zdravnikovo rodbino, tako nam je hudo tudi za Slovence v Kanalski dolini. Spet so osiroteli za zavedne-8a rojaka, ki jim je bil kot Popularni zdravnik in umetnostni poznavalec (zbral je Za celo galerijo likovnih nnietnin) eden od voditeljev Slovencev ob Beli, pod Vi-*arjami in pod Kukom. Y letih po vojni je bil za-radi svojega ugleda poklican Pred zavezniško razmejitveno komisijo. Kot neomajno Zaveden Slovenec se je trudil, da bi resnica zmagala in da bi bili narodnostno-manj-s*nskih pravic deležni tudi Slovenci v Kanalski dolini. Prav lani je minilo 50 let od njihove pripadnosti pod Ita-hio.., Zemskc ostanke tega izvrst-n^Sa moža, požrtvovalnega Zdravnika in vrlega Slovenca, s° izručili domači zemlji na Pokopališču v labnicah (ki s° poleg Ukev še edino trdno slovensko oporišče Slovencev v Kanalski dolini) v torek, dne 25. t. m. Slovenska beseda in slovenska sta V angleškem novinarskem besednjaku je izraz »une-vent«, ki po naše dobesedno pomeni »ne-dogodek«. Ta izraz uporabijo takrat, kadar se zgodi nekaj, kar so vsi nestrpno pričakovali, v resnici pa je dogodek prav neznaten. -MI pravimo, da sc je iz slona rodila miš. In na prvi pogled je bil tak »ne-dogo-dek« tudi sestanek poetičnega posvetovalnega odbora varšavske zveze. To je najvišji organ te zveze, saj so v nJem voditelji partij in vlad - ter zunanji in obrambni ministri članic varšavske zveze. Zadnjič se je ta svet sestal lani marca v Scfiji, to Je pred okupacijo ČS3EI. Medtem pa se Je zgodilo marsikaj. Med drugim so Rusi razglasili tako imenovano doktrino Bre:lnjeva o omejeni suverenosti socialističnih držav, prav v zadnjih dneh pa Je prišlo do hud:.h spopadov na kitajsko-sovjetski meji na Daljnem vzhodu ln do hude zaostritve odnosov med Pekingom in Moskvo. Zato Je bilo razumljivo, da so vsi napeto pričakovali, kaj se bo zgodilo na sestanku sveta. Predvsem so ljudje priča-kovali, da bodo Rusi poskušali pridobiti vse Članice sveta za izjavo, v kateri bi obsodile kitajsko početje ln obtožili MaocetungoYO vlado kot napadalko. Rusi so baje to res poskušali doseči, to- Prijazno lice da nobena izmed drugih članic ni bila posebno navdušena, a najmanj romunska delegacija na čelu s Ccause-sconi, ki ni hotela o tem nič slišati. Sestanek Je bil popoldne, namesto dopoldne in tudi to je kazalo, da sc za kulisami nekaj prerivajo. Potem Je prišlo presenečenje. Javni sestanek je trajal samo kakih 80 minut — »delegati so pri i samo na uro pogledat v Uudimpešto«, so govorili nekateri novinarji — in potem so objavili uradno sporočilo. V tem sporočilu niso bili niti z besedico omenjeni Kitajci. Niti besedice ni bHo o Vietnamu ali Srednjem vzhodu samo splošne fraze o bratskem sodelovanju član'c zveze in O zboljšavah strukture zverte, ki jih bo izvedel vrhovni poveljnik Ja-kubovskl. Po'ej spor j J'a je bil — ln to je bilo presenečenje — še poziv evropskim narodom, da bi se skupaj s članicami zve^e sestali na evropski konferenci, ki bi obravnavala varnost in mir v Evropi. Poziv Je zelo vljuden ln miroljuben, v nJem ni zaslediti nobenega rožljanja z crožjem aH grožnje. V popolnem nasprotju Je še z marsikatero ostro izja- vo sovjetskih voditeljev pred nekaj dnevi. Potemtakem sestanek v Budimpešti le nI bil tako nepomemben dogodek. Po tistem, kar nI povedal Javnosti, je dejansko marsikaj povedal. V prvi vrsti je povedal, da je Moskvo precej prestrašil kifajski zmaj ln da si želi zavarovati hrbet aH čelo v Evropi. Sovjetska zveza je spet uporabila argumente popuščanja ln ljubega miru v Evropi kakor pred dvema letoma na sestanku sveta v Bukarešti. In medtem ko so prvi odmevi na drugi strani ugodni, je vmes slišati svarilne glasove, da bi morala Sovjetska zveza zdaj tudi z dejanji podpreti svojo dobro voljo in dokazati, da nova smer nI samo muha enodnevnica, ampak nova, kon-struktivnejša politika. Toda dokler ne bo rešena češkoslovaška kriza, bo dvom ostal. Govoriti, da je položaj na Srednjem vzhodu slab in da se iz dneva v dan slabša. Je prav tako, kakor govoriti, da sovraštvo lahko pripelje do vojne. Položaj na Srednjem vzhodu Je že tako dolgo slab, da so se ljudje na to navaditi. Toda to ne spreminja dejstva, da bo —■ če bo šlo tako naprej — kmalu spet počilo. V resnici poka skoraj vsak dan. Ali topovi čez Sueški prekop aH izraelska letala bombardirajo Jordanijo aH raznese vojake in civiliste skrita mina. Toda presledki med temi nasilnin.i dejanji postajajo čedalje kraj:.i in vse skupaj se spreminja r eno samo verigo naoilstev ln povračilnih udarcev, tako da se utegnejo ljudje spet znaj« ti v vojni, ne da bi pravzaprav vedeli, da so v vojni. Egipt je zdaj spet nabit a sovjetskim orožjem in Je že skoraj pozabil na poraz leta 1967. Izraelu tudi ne manjka orožja. In neizogibno mora spet počiti. Velesile sc sicer menijo, kako bi to prepreči* le. Toda dolrfer se gasilci pogovarjajo, aH bodo sploh ga« sili aH ne, jih utegne požar prehiteti. Ljudje ..dogo dR i Tri zlate medalje za gamsovo trofejo in slovenska pesem pospremili našega prijatelja na poslednji poti. Doktorja Lojza Dolharja pa^ bomo zvesto spominjali se rojaki meje. na tej in oni strani C. Z. Lovska soba s štirimi stenami, na zidovih pa prek 10J lovskih trofej. Ne zamerite, če sem omenil sobo s štirimi stenami, saj menda ni nihče pričakoval, da bom pisal o sobi s tremi ali petimi zidovi. Pa vendar sem se v Keli-hovi lovski sobi domisli!, da bi potrebovala še peto steno; le tako bi leščanski lovec lahko razstavil vse dragocene trofeje. »V 52-lctnl lovski karieri sem uplenil 10 Jelenov, 10 velikih peteUnov, 15 rušev-cev, na Češkem pa tudi muflone ln lopatarje. Nemogoče je točno povedati število MHoš KcUh uplenjene divjadi. Na stenah je 58 gamsovih in 55 srnjakovih trofej.« Na gamsovi trofeji sredi stene sem zagledal tri medalje, na sosednji trofeji pa spet tri medalje. »Sodeloval sem na mednarodnih razstavah,« je pojasnil Kelih, »ta gamsova trofeja je bila uplenjena 1935. leta v Kamniški Bistrici. Doslej je dobila tri zlate medalje in sicer na mednarodni lovski razstavi 1954. leta v Dusseldorfu, Istega leta v Novem Sadu in 1960. leta v Firencah. Drugi dve gamsovi trofeji, ena iz triglavskega pogerja, druga lz Kam iške Bistrice, sta dobila tri srebrne medalje. Tu Je še četrta gamsova trofeja, ki je na lovskih razstavah dobila tri bronaste medalje.« Tovariš Kelih je visok, postaven mož; po izsjledu mu ne bi prisodil, da je že pol stoletja lovec. Pa vendar je tako! Sprehod po gozdu krepi duh in telo. Sprehod lovca po naravi je privlačna in zanimiva rekreacija, resda pa včasih tudi naporna. Iz razgovora sem hitro razbral, da ni domačin. »Rojen sem v vasi Sele na Koroškem,« je začel pripovedovati, »po plebiscitu, po prvi svetovni vojni, sem prišel v Jugos'avijo in se zaposUl kot revirnl gozdar v Kamniški Bistrici. Kasneje sem bil dolgo let nadzornik lovišč v Dubano-večkem Zabranu pri Petrova-raždinski občini.« Med vojno je Kelih cd prvih dni sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Po vojni se je vrnil v S'ovenijo, kjer je služboval kot direktor ali pravnik gozdnih gospodarstev v Kamniku, Novem mestu, na Ble:!u in v Kranju, dokler se končno nI ustavil kot upokojenec v Lescah. Nikamor se mi ni mudilo. Saj je z lovci prijetno kramljati. Toliko zgodbic kroži o njihovih dogodivščinah. Medtem ko mi je Kelih pripovedoval, kako je bil njegov oče lovski gonjač pri grofu Holenburgu na Koroškem, sem občudoval veliko jelonovo trofejo. Kaj ne bi, saj je v moji navzočnosti tovariš Kelih izmeril do'žino veje rogovja, ki meri ravno 103 cm. »Trofeja Ima 193 točk. Je popoln deset ?rak,« je še deda!, čeprav se v besedni zaklad lovske terminologije preveč ne razumem. »Ali je na Gorenjskem preveč ali premalo lovcev?« Vprašanje ga sploh ni iznenadilo. »Po vojni je bilo na Goienjskem 600 lovcev, zdaj pa jih je okrog 1000. M ;enje posameznikov, da je lovcev preveč, nima trdnih temeljev. Pravih lovcev, gojiteljev, nI nikoli preveč. Kdor goji, lahko potem tudi lovi — t ko pravi pregovor.« Kaj pa d'vji lovci? »Divjih lovcev T kiajilnsm pomenu besede skoraj ni več. Včasih je bilo veliko ljudi nezaposlenih, pa so zato tavali po gozdovih ln lovili divjad. Nekoč Je bil lev prlvilegla bogatih, drugI so bili le gonja« čl. Bogatim so pripadale trofeje ln meso, gonjačem kosti. Danes so ljudje zaposleni in nimajo čr.sa, da bi se ukvarjali z divjim lovom. Kdor ima veselje do lova, ima vse možnosti, da se včlani v lovsko organizacija. Lani smo na Gorenjskem sprejeli 32 novih članov.« »Kaj še lahko poveste o lovu pri nas?« »Lovstvo v Sloveniji Je na visoki ravni v svetovnem merilu. To potrjuje tudi razmah lovnega turizma. Odlikcv ne trofeje dokazujejo, da Je kakovost naš2 divjadi na zavidljivi ravni. To je vsekakor zasluga pravilne lovne politike. V letošnjem lovskem letu Je bilo vloler.ih v lovišča na Gorenjskem več tisoč fazanov in nekaj sto Jerebic. Fazane In jerebice kupujemo v Cerkljah. Zaradi pop!em nit-ve smo iz CsSke uvozili nekaj sto zajcev. V kratkem bomo t Brionov dobili nove muflone. Naj nihče ne ml P, da lovci samo streljamo divjad. Letošnjo zimo smo bili v skrbeh, kako se bo prehranila ln prezimila divjad.« Tovarišu Kelihu smo zaželeli dober pogled. J. Vidic GLAS * 12. STRAN GI.AS * - 13 STRAN 44. Peter je zagledal mogočno, sivo barkaso, ki je plula po reki navzdol. Celo s te ne majhne daljave je lahko spoznal močno oboroženo posadko na njej. »Kaj pa je to?« »Rečna policija,« je pojasnil Flagg. »Nekoliko ml pomagajo, veste.« Pogledal je Petra ln si zamišljeno tri brado. »Sicer pa, ko ste že ravno tu, bi vam rad dal dober nasvet, ki si ga, prosim, vzemite k srcu.« »In to bi bilo?« »Da bi v prihodnje držali svoj jezik za zobmi, mladi mož!« je vzkipel Flagg. Sinoči Je malo manjkalo, pa bi nam bili naprtili še en umor. Veste, nimam toliko časa, da bi ga po nepotrebnem trosil za vaše neumnosti. To je brezobzirno, razumete! Pomislite nekoliko na Nevvalla, ki Je zaradi vas moral biti vso noč pokonci, aH pa name, ki garam tu, da bosta nazadnje ostala od mene le še kost ln koža, samo da bi razvozljal zadevo. VI pa nimate nobenega bolj pametnega opravka kot ponujati tem Sovam ugodne prilike za zlodejstva. To pa ne pojde več tako dalje, Mr. Rae!« »Skrušen vam padam k nogam,« Je svetohlinsko zatrjeval Peter. Toda Flagg Je bil vzvišen nad tem norčevanjem. »Skru-šenost je lepa čednost in nič ne stane!« Prižgal je svojo debelo cigaro in puhal predse, še vedno nekoliko hud. »Danes sem bil pri Taperju, pri mladćm inšpektorju, s katerim smo včeraj govorili,« je nadaljeval in f>ri tem pozorno opazoval Petra, »Zelo M je trudil, da bi našel vašega poHcjsta.« Peter ga je radovedno pogledal. »Vpjfh* da je bilo tako, saj bi ga sam rad našel!« »Ali mislite, da bi ga lahko spoznali?« je vprašal Flagg. »Sicer nisem zatrdno prepričan o tem, vendar mislim, da bi ga. Bil je velik kot Jaz, toda krepkejšl in precej surovega bbraza. Posebno pa sem postal pozoren na njegov glas, ki je bil za tako krepkega moža presenetljivo visok. Takoj bi ga spet razločil od drugih, če bi ga še enkrat sUšal.« Inspektor Flagg se je na-mrdnil. »To bo pa zelo težko!« je dejal zategnjeno ln nekaj v njegovem glasu je Petra osupnilo. »Kaj hočete reči s tem?« »Taper ne more moža naj- ti,« je brez obotavljanja odvrnil Flagg. V njegovem okraju ni bilo včeraj nobenega policista v službi, ki bi bU vsaj pribll.no podoben možu kot ga opisujete vi, aH ki bi ne mogel dati točnih podatkov ob času umora. Ob tistem času ni bilo na kraju umora nikogar od njegovih ljudi.« Peter je osupnjen molčal. »Toda od nekod Je vendar moral priti,« je nazadnje zmedeno lzjecljal. Flagg je prikimal, »čisto pravilno! Od nekod je moral priti, toda od kod, to bi ml vsi nadvse radi vedeli.« Grozeče je zažugal s prstom. »Pazite nase, mladi mož, samo to vam lahko svetujem! Sinoči ste raztrosili na vse kraje, da ste v parku videli Dargija in povedal sem vam že, kaj si mislim o tem, zato ne bom ponavljal. Toda poleg tega ste sinoči srečali tudi najbolj nevarnega zločinca v vsem Londonu. Da, celo govorili ste z njim ln zagotavljam vas, da ste edini človek, ki je ostal pri tem živ. Kateri okolnosti se morate za to zahvaliti, ne vem, zdi se mi pa, da so vas rešili tisti trije sprehajalci, ki so slučajno prlŠM mimo. Če bi njih ne bilo, bi vas bila zadela ista usoda kot Mac Gratha, to vam lahko podpišem, če želite.« Peter je odprtih ust buljil vanj. »Mislite na . . . na stražmojstra?« Flagg Je namrščtl čelo. »Na stražmojstra, da! Temeljito sem pretuhtal to reč in sem prepričan, da se ne motim. BH je to veUki neznani Šef Sov, ki ga že tako dolgo zaman lovimo. Ta stražmojster je bil Mortimcr Chark!« »Mortimer Chark!« Peter je nemo strmel v inšpektorja ln Je tisti hip vedel, da se da samo na ta način razložiti nepojmljivo obnašanje stražmojstra, prav tako pa tudi to, da je izginil, kot bi se bil vdrl v tla. Težko je dihal. »Od kdaj pa slutite to?« »Odkar sem včeraj govoril s Taperjem. Saj je dejal, da je stražmojster, ki Je včeraj v tistem rajonu opravljal službo, bil mlad človek.« Presunljivo je pogledal Petra. »Povedal vam bom, kako je bilo. Chark se je najbrž dogovoril z Mac Grathom za sestanek v parku Battersea, ker je menil, da je sokrivec, ki ne more več govoriti, najbolj zanesljiv. Preskrbel si je torej pelerino in čelado ln v tej preobleki se da marsikaj skriti, tudi bodalo. Naj- brž Je zabodel Mac Ci***, ne da bi ga prej svaril:* f Peter je naenkrat *£ ' da ga obhaja slabost. N«P " mičrio Je zrl v Flagga ,ko sUm, da Imate prav, k3"'^ sem gooril z njim, j« 1 ^ Segel pod pelerino slili sem, da išče svoj*) * nicb.« . w. »In tedaj so prišli tis« Je sprehajalci?« ,ek »Da natanko tisti tre»M so se pojavUi.« Flagg se je hrlpavo Jal. »No, ko bo vse P1*^. Ju, se morate svojim * i, Ijem oddolžiti ln ne *tP,,e pri tem denarja, kajti Jim dolžni!« .. »To vam rad obljubi*^ poudaril Peter in vzdrhv- _, le misU, kako blizu snu,o(|a bil. Nepreračunljlva ga Je povezala s teta K.^ rom ln odslej dalje i6 ^ & .i t h 4 na sebi žig nevarnega nika za Tolpo Sov. Doyl bil realista, da si o v delal utvar. Njun pogovor Je FwSe Nevvall, ki Je vstopu zasmejal, ko je Petra. »Lejte si no, ^'M, osebno. Saj ste še vedU" kot vidim.« »mil »Na vso srečo,« Je .1%. Peter in za to se n*>rr hvaliti vam, Nevvall!« Tradicija tržiškega čevljarstva (5) Iz kasnejših spričeval je razvidno, da so poučevali na nedeljski ponavljalnl šoli razen verouka tudi čitanje, računstvo, Pisanje in poslovno spisje ter te predmete tudi redovall. Saj Ji bil nedeljski ponavljalnl pouk vajencev pravzaprav v sklopu 4-razredne tržiške nemško-slovenske ljudske šole. Med podpisniki spričeval do leta 1881—82 najdemo zraven župnijskega žiga imena župnikov: Alojza Koširja (ki je kot kranjski kaplan previ-uel dr. Franceta Prešerna), Riharda Franka in Frančiška Spendala. Poleg katehetov J. Juvana in Jožeta Lavtižarja (potogisca) je več podpisov Jakoba Aljaža kot vodja šole in poznejšega triglavskega župnika, pa tudi podpisi učiteljev J. Peharca in Ivana Tomšiča. Do leta 1880 so bila vsa spričevala izdana v nemščini. Kateheta Jakob Sušnik in Janez Molj pa sta pisala *e slovenska spričevala — zadnja v nedeljski ponavljalni šoli. OBRTNO NADALJEVALNA SOLA Splošen razmah obrti v Tržiču, zlasti čevljarske, in Začetki čevljarske industriji (o tem bomo pozneje še pi- sali) — to je bil povod, da so pristojni krogi na pobudo čevljarske zadruge začeli misliti na to, da nedeljska šola nič več ne zadošča potrebam. Leta 1882 so zato ustanovili Obrtno nadaljevalno šolo, in sicer z namenom, da dajo vajencem in tudi pomočnikom čimveč strokovnega znanja. Ker je bila strokovna javnost, zlasti pa občina, ki je dala za šolo tudi večjo podporo, v nemških rokah, je šola dobila uradno ime: Ge-vverbliche Fortbildungs Schu-le. Vpisalo se je 100 vajencev, od teh 56 čevljarjev. Upravo šole je prevzel ravnatelj tržiške štirirazre:ln;ce Jožef Kragl, ki jo je vodil do svoje smrti leta 1905. šolo je razdelil na tri razrede: pripravljalni, prvi in drugi. V pripravljalni razred, v katerem je bila velika večina čevljarjev, so vstopili zlasti vajenci iz okolice Tržiča s pomanjkljivo predizobrazbo. Vajenci iz Tržiča, ki so izdelali 4-razredno osnovno šolo, pa so bili vpisani v prvi razred. Pouk se je pričel 17. X. 1882 in je bil skoraj 14 let v stari šoli (sedaj posebni šoli za defektne otroke). Pouk risanja je bil ob nedeljah dopoldne, in sicer do leta 1933, ostale predmete pa so poučevali v ponedeljkih in torkih popoldne od 16. do 19. ure. Ker takrat še ni bilo električne razsvetljave, so visele v razredih po štiri velike petrolejke. Pouk je trajal od začetka oktobra do konca aprila. Poučevali so večinoma le najboljši učitelji štirirazred-nice. Po letu 1895 pa je bil do leta 1961 pouk v prostorih nove šole (kjer je zdaj delavska univerza), le cd leta 1925 d d 1936 je bil pouk v prostorih sedanje šole heroja Bračiča. Razen spIoSoiB predmetov je bil pouk prostoročnega risanja v pripravljalnem in prvem razredu. Pouk strokovnega risanja je bil v drugem razredu. V ta namen je urad za pospeševanje obrti na Dunaju izdal predloge za strokovno risanje čevljarjev, mizarjev, sedlarjev, ključavničarjev itd. Učitelj je učencem posameznih strok v razredu razdelil predloge, ki so jih potem prerisovali brez kakšne posebne raz'a^e. Le nemška imena na predlogah je učitelj povedal slovensko. V drugem razredu je bil tudi pouk nemikega in slovenskega poslovnega sp'sja, strokovnega računstva, kalkulacije in knjigovodstva. Spričevala so bila v nemščini vse do leta 1913, ko je občina Tržič le prišla v slovenske roke. Vsako šolsko leto Je bilo zaključeno z razstavo risb in pismenih izdelkov. Na kratko smo si tako ogiedali šolstvo za vajence v 19. stoletju zlasti v obrlno nadaljevalni šoli. Ta je bila ustanovljena med prvimi na slovenskem ozemlju in v njej je bil za tedanje razmere dobro urejen pcuk. IZVENŠOLSKA VZGOJA VAJENCEV Op.: Pisal bom predvsem o čevljarskih vajencih, katerih je bilo ob koncu 19. in v za- Geotehnika v Sudanu Zagrebško podejtje Geotehnika je nedavno tega podpisalo pogodbo za 400 arteških vodnjakov, ki naj bi jih njihovi strokovnjaki izvrtali v Sudanu. Delo bi opravili v treh letih in pol. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ■ 13 f ■ 15 i 17 18 20 | 21 22 23 25 26 28 29 31 |H32 vY'',' 33 34 35 in ko me je Anton spoznal in jaz njega, o, oče ^ 0c opisati, sva drug drugemu govorila, da sva pred nekaj urami zasledovalcem za las utek'a, potem pa, ko sva povedala kje, spoznala, da smo se udarili med sabo. še sreča, da smo slabo streljali!« »Kaj ne povesta, saj ... saj ...« je vse strah pomisliti, da bi se lahko med seboj pobili. »Dovolj nepotrebnih govoric! Vsi smo živi! Vojne je konec in tudi mi bi radi svatovali!« vpije Anton, tako da je slišati do bližnjih hiš, iz katerih prihajajo domačini, kolikor že niso od daleč opazovali Marijino slovo od domače hiše in vasi in ki bi že zdavnaj prišli bliže, da bi se, potem ko bi se mati in hči ob slovesu izjokali, tudi sami poslovili od Marije in svoje prve in najboljše borjanske cerkvene pevke. Prišli bi že k njej, ko bi se nenadoma ne pojavilo pet oboroženih moških, v katerih so spoznali oba Uršičeva fanta (pravzaprav že moža, saj sta oba že nekaj let čez trideseto leto), Rozikinega fanta Andreja in še dva neznanca. »Glej, glej!« se čudijo. »Oba Uršičeva sta v zelenem kadru,« ne morejo verjeti. »Torej stari Kragulj ni lagal, ko je govoril o Antonu.« »Toda Jakob? Jakob je bil vendar obsojen na smrt in pomilo-ščen! Ali ni o tem pridigal celo gospod nunec« Ljudje se spominjajo župnikove pridige, ko je pridigal o »čudežu« in božji milosti, ki jo je izprosila molitev domačih — Urši-čevih in Kraguljevih, zakaj župnik je vendar govoril tudi o obeh Kraguljcvih fantih — Jakobu in Petru in ne samo o Uršičcvem Jakobu. Tudi Kraguljeva dva sta dezertirala in so ju ujeli ter pripeljali v Kobarid naravnost pred starega Kragulja, ki ga je potem kap, nesrečnika judeškega. »In vendar Kragulj ni lagal. Anton in Andrej sta v resnici dezertirala. Nu, prav sta imela! A kako je uspelo Jakobu, Uršičevemu Jakobu?« To bi ljudje radi vedeli, čeprav so zadnje dni videli cele trunke dezerterjev, zapuščajoče fronto, trume, ki se jim žandarji, če jih zagledajo, raje izognejo, kakor da bi jih ustavljali in jih skušali ujeti. Samo posameznike, če nalete nanje, primejo in jih zapirajo, pa še te samo fcldžandarji, ki se upajo zadnjih deset dni pokazati na osamljenih cestah in celo vaseh samo tedaj, če jih je skupaj več kakor deset. »Uršičeva dva in ostale tri bi morda še lahko obvladali in jih prijeli!« O tem se menijo ljudje in ugibajo, kako bi bilo, ko bi se žandarji ta trenutek pojavili, čeprav si tega nihče ne želi, saj bi potem prav gotovo začelo pokati, ker bi se dezerteiji najbrž ne pustili kar tako poloviti, marveč bi skušali pobegniti. »Lahko bi jo skupil tudi kdo od nas?« »Prav lahko,« pritrjujejo nekateri, drugi pa menijo, da se jim ni treba bali, saj žandarjev že cel teden ni bilo v vas in da jih najbrž sploh nikoli več ne bo, saj je Avstrijo že vzel hudič. »Kdo to pravi?« tega skoro nihče ne verjame. »Tako govore!« »Govore, govore, toda cesar ima še vedno oblast.« »Nima! V dam.šnji Edinosti piše, da je Narodni svet prevzel vsa oblast in odrekel cesarju pokorščino.« »Si bral?« »Bral!« »A cesar? Kaj pravi cesar?« »O tem ničesar ne piše; a mislim, da si oblasti ne bo pustil kar tako odvzeti.« »Potem mu jo bodo vzeli! Narodni svet je že odpoklical vse Slovence, Hrvate in Bošnjake s fronte in ustanovil Narodno stražo! Tako piše!« Nekaj podobnega dopovedujejo tudi Anton, Jakob in drugi domačim, ki so se že otresli prvega presenečenja in radosti snidenja, zato pa se vanje vrača prvotni strah, ki se ga zlasti Rozika in Štiv-čeva sploh še nista otresli in ki že ves čas rotita Andreja in štivca, naj se ne igrajo z življenjem in naj strpe in potrpe vsaj nekaj dni še v varnem Breginčcvem zavetju. »Ne skrbi,« sc Andrej trudi, da bi pomiril Rcziko. »Konec jel Za nas Slovence Avstrije ni več!« govori. »Nismo tu na lastno pest!« pomirja tudi štivec svojo ženo. »Konec je! Zares je konec! Drugače bi ne prišli. 2upan, brepinjski župan, nas je poslal. Poslal pravzaprav Andreja in Uršičeva dva, poleg teh pa še mene in mornarja!« »Mornarja?« ga štivčeva ne razume. »No, onega iz Trsta. Mornar je bil, pa mu tako pravimo.« »Iz ječe je prišel kakor Jakob. In kakor Jakob pobegnil,« pomaga Štivcu Andrej. »Menda vidita slovenske trobojnice na naših kapah? Narodna straža smo! Narodna straža za Borjano! Tu je ukaz. Zupanov ukaz,« vzame Andrej iz žepa kos popisanega papirja, na katerem je žig in desno od žiga podpis, in čaka, da bo Rozika ta papir prebrala. Toda Rozika ne bere in bi ta hip niti ne mogla prebrati, ker ji zaradi strahu za Andreja črke izginjajo pred očmi, kakor da valovijo v nekakšni megli. »Beri! Preberi, pa boš videla!« je zaradi tega Andrej razočaran, zraven pa z očmi meri štivca v želji, da bi povedal Roziki tisto, kar piše na papirju in kar je Andreja malce sram prebrati pred drugimi, ker se boji, da bi ga imeli za človeka, ki se dela važnega in bahavega, čeprav bi lahko sklepali na kaj takega tudi po njegovem glasu, ki se Roziki zdi za ta čas vse preveč samozavesten, če že ne ohol, podoben glasu, s kakršnim je Andrej že po pobegu iz Judcn-burga podcenjeval previdnost tistega Kranjca, tistega Možine iz Žirovskih hribov, kar bi Andreja kmalu potem na sam praznik Rešnjcga telesa lahko stalo življenje. Je Andrej na to že pozabil? Rozika bi ga rada obzirno spomnila na oni nesrečni dan, ko se je Andrej postavil tistemu Kranjcu po robu in se ni hotel umakniti z drugimi na Kranjsko, kar je potem, ko je bil ranjen in le za las ušel smrti in zasledovalcem, tudi sam obžaloval. Dragoceni listini Nove pridobitve Prešernovega spominskega muzeja v Kranju »Vse to pišem s stališča raziskujočega historika; in le slovstveno zgodbinstvo zamore to zanimati.« — Dr. Avgust Zigon, leta 1904. Pa kljub tej misli učenega prešernosiovca pri-občujem to novico v gorenjskem družinskem prijatelju Glasu. Seveda bi bilo bolj prav, če bi to sporočilo — v bistvu bolj strokovno kot kramljajoče — izšlo v kaki slovstveni reviji. Pa vendar sem se odločđ za Glas: kajti v Kranju je 1. 1904 izšel tudi sloviti ponatis ie Poročila gimnazije pod naslovom: »Avgust Zigon objavlja zapuščinski akt Prešernov.« To pomembno prešerno-slovsko delo tedanjega gimnazijskega profesorja doktorja Avgusta Žigona je izšlo v Kranju — naj bo torej tudi ta zapis, ki je tesno navezan na njegovo študijo, objavljen v Kranju — na tako popularen način, kot je bilo Zigono-vo razmišljanje objavljeno v gimnazijskem letnem icvestju. Nikajj-pr pa ne bo narobe, če rahlo predvidimo občasno (vsak djugi mesec) izhajanje posebne priloge Glasa »Po Prešernovih stopinjah«. V tej prilogi (na štirih straneh) bi se našel prostor za take pre-šernosiovske zapise, ki po ■voji strokovnosti in pomembnosti za širše slovensko območje, ne sodijo v okvir vsakotedenskih poljudnih kramljanj o pesniku in njegovem življenju. Četudi današnji zapis ni tako izrazito strokoven — potrudil se bom vse, kar je zapletenega, povedati bolj po domače — so vendar nekateri drugi, ki jih predvidevam, take narave, da jih zares ne morem uvrstiti med kaka »kramljanja«. V mislih imam, povem le za primer, objavo novih prevodov Prešernovih pesmi v nekatere evropske in izvenevropske tuje jezike. Ti prevodi še niso bili objavljeni (imam jih v tipkopisih) pa bi bilo prav, če bi bili v prešernoslovju vsaj evidentirani, če pa ne izidejo v javnem tisku, tudi navadna registracija ni mogoča. Za zdaj povem le to, da mi leže v miznici neobjavljeni prevodi Prešernovih pesnitev v portugalščino, v romunšči-no, v albanščino, v arabščino ter v črnske jezike kisvvaili (Angola), ouolof (Senegal) in foulah (Gvineja). — Prevode v furlanščino sem v Glasu (25. jan. t. 1.) že objavil. RAČUN ZA TISK POEZIJ ne 15. decembra 1846 je ljubljanski tiskar Jožef Blaznik (sam se je podpisoval »Jos. Blasnig«) dotiskal 1200 izvodov Prešernovih Poezij, ki pa jih je založil pesnik sara. D Stroški natiska in drugi spremni stroški so znašali 338 goldinarjev in 40 krajcarjev (1 goldinar = 60 krajcarjev). Izkupička od svojih Poezij pesnik ni imel nobenega; pač pa je ob svoji smrti celo dolgoval tiskari u Blazniku 52 goldinarjev in 28 krajcarjev. — Vendar pa je ostalo v hrambi pri Bla/.nrku ob Prešernovi smrti še 597 neprodanih izvodov Poezij. Vrednost teh pa naj bi tiskar dolgoval pesnikovim dedičem — skupno 570 goldinarjev. Tako je bilo ob Prešernovi smrti, ob zapuščinski razpravi. Pozneje pa so tekle obresti, stroški advokatovi pa tudi Blaznik sam je postavU nove izračune. Po prvotnem je bila vrednost Poezij določena po prodajni ceni, t. j. po 1 goldinar za vezan izvod. Tako bi pripadalo avtorju nekaj nad 709 goldinarjev čistega honorarja. Dejansko pa sta se tiskar Blaznik in zastopnik Prešernovih dedičev dr. Anton Rudolf sporazumeta, da ocenita vrednost preostalih izvodov Poezij po vrednosti tiskarskih stroškov, kar pa je zneslo seveda dosti manj. Za 600 nevezanih izvodov sta določila le po 13 krajcarjev vrednosti, češ da je Prešerna stal izvod Poezij le 12 in sedem osmin krajcarja. To je res, če stroške natiska delimo s številom natisnjenih izvodov. A Prešeren je izdal v samozaložbi pesmi, ki so bile njegove! Torej za rokopis, korekture, za ureditev — za ustvaritev svojih Poezij, za to, celega svojega življenja najsvetejše delo — pa nič! In tako se je Blaznikov dolg pesnikovim dedičem znižal na pičlih 130 goldinarjev ... Ta denar je Ana Jelovško-va res dobila, da bi vsaj nekaj časa mogla preživljati svoja izvenzakonska otroka, sad njene ljubezni do Prešerna ... ODKRITJE NA KONCEPTU Ta dejstva so znana. Natanko jih je razčlenil že pokojni učenjak doktor Avgust 2igon (1877-1941), ki je vse svoje življenje premišljeval Prešerna, njegovo delo in njegovo življenje). (Doktorja Zigona so ustrelili na ljubljanski ulici italijanski fašistični vojaki). Objavil je oba Blaznikova računa: prvega, ki ga je tiskar napisal tik po pesnikovi smrti — zaradi svoje terjatve v znesku 52 goldinarjev in 28 krajcarjev; račun ni datiran, vendar ga uradni zapisnik o Prešernovih dolgovih z dne 22. marca 1849 omenja; s tem pa je listina časovno dovolj precizirana; drugega, ki ga je tiskar napisal štiri leta pozneje; datiral ga je z dne 1. julija 1853. Izvirnik tega drugega računa, ali bolje: obračuna, je sedaj v arhivu Prešernovega spominskega muzeja. Račun je sopodpisal dr. Anton Rudolf kot zastopnik dedičev dr. Fraceta Prešerna. Na tem računu so tudi prištete 2,5 % obresti za šest let in šest mesecev (skupno 55 goldinarjev in 2 krajcarja) ter izdatki za odvetnika (14 goldinarjev). Obe ti dve listini sta v prešemoslovju znani že od 1. 1904. — Hotel pa sem spotoma le to novico povedati, I da sc izvirnik druge listine sedaj nahaja pri nas, v pesnikovem muzeju. Hkrati s to listino pa mi je prišel nedavno v roke tudi nekak koncept za ta, drugi Blaznikov račun. Koncept pa je že bolj zgovoren. Datiran je s 1. julijem 1853, pripis na njem, pisan z že starčevsko tiskarjevo roko, pa je datiran s 17. marcem 1866. To pa je bilo tudi leto, ko je pri Otonu VVagnerju izšel prvi ponatis Prešernovih Poezij. Stritarjev slovstveni in estetski uvod je Prešerna pravzaprav znova odkril in pesnika postavil na mesto, ki mu gre. Knjigotržec Oton VVagner, Nemec iz Nurnberga, se je 1. 1860 naselil v Ljubljani in odprl »prodajalnico knjižarskih, umetnijskih in muzikalnih reči«. Gospodaril je slabo, prišel v konkurz in leta 1867 pobegnil iz Ljubljane; kam, nihče ne ve. Njegovo imetje je bilo prodano na dražbi. V tej kon-kurzni masi pa so bile tudi založne pravice pesnika Prešerna. Odkod VVagnerju ta pravica? Blaznik te pravice ni imel, ker je Prešeren Poezije založil sam, dasi tega ni omenil na naslovni strani knjige, kot je danes navada. Odgovor na to Zigonovo vprašanje, kako so mogli dati v V/ajmerjevo konkurzno maso zalo/.ne pravice Poezij, je bil le molk in ugibanje. Tembolj je stvar zagonetna zato, ker je v neko kupčijsko knjigo, ki jo je pravica zasegla po knjigotržčevem begu, VVagner sam zapisal, da je založno pravico Poezij kupil od Blaz-nika. Zigon se sprašuje: »Os'ane odprto vprašanje, koliko je na tem resnice?« In tudi to vemo, da je Blaznik prodal VVagnerju vse izvode Poezij, kolikor mu jih je še ostalo. To je Blaznik smel storiti, saj je vse preostale izvode odkupil in položil o tem točen obračun. Koliko izvodov Poezij pa je prodal VVagnerju, tega doslej nismo vedeli. Odgovor na oboje vprašanj nam posreduje prav ta koncept račun s svojim pripisom: »105 eksemplarjcv nevezanih prodal gospodu Otonu Wagnerju, skupno z založniško pravico za 200 goldinarjev. — Ljubljana, 17. marca 1866. — Jož. Blaznik.« Torej je VVagner govoril resnico! Iz tega pripisa zvemo mimo tega še število VVagnerju prodanih izvodov, in ceno zanje skupno z založniško pravico. Na konceptu je tudi oznaka za defektne strani na tiskovnih polah. Besedilo je na konceptu nekoliko drugačno — sicer res nebistveno — kot na originalu. Obe listini sta seveda pisani v nemščini, s frakturo — pač po šegi tedanjega časa. Papir prve listine je modrikast, papir koncepta pa rahlo rumenkast. Prva listina je pisana na dvojni poli starega pisarniškega formata (34 cm — 21 cm), koncept pa je pisan na enem listu. Tiskar Jožef Blaznik (1800-1868) t* /iralokateri tiskar je bil 1V ltako tesno povezan z slovstva kot prav Jožef razvojem slovenskega Blaznik. Ni tiskal le Prešernovih Poezij, pač pa tudi Novice v vseh letih izhajanja. Zgodnjo Danico, Levstikove Pesmi, knjige Slovenske Matice, še prej pa Korvtkovo zbirko Slovenskih pesmi kranjskiga naroda, Kranjsko čbelico, knjige Mohorjeve družbe, Cigaletov slovar in drugo. — Blazniku pripisuje naša slovstvena zgodovina tudi dokajšnjo vlogo pri ustanavljanju Novic. In ko je prevzel založništvo nemške Carniolije, se je trudil, da bi mu dovolili tiskati tudi slovensko literarno prilogo. — Nekak monopol pa je Blaznik imel s tiskanjem vsakoletnih pratik, ki so bile pri ljudeh močno priljubljene, od Vodnikovih časov pa do najnovejših dni. (šaljivo nadaljuje to tradicijo Pavlihova pra-tika, ki v obliki in prestrosti koledarskega dela posnema stare Blaznikove pratike). Kdo pa je bil ta zanimivi možak, čigar ime smo tolikokrat brali na naslovnih straneh knjig Prešernove dobe in še poznejših? Jožef Blaznik (na računih se je podpisoval Blasnig, v knjigah pa je tiskal svoje ime Blasnik), tiskar in založnik, se je rodil 7. februarja 1800 v Idriji, umrl pa je v Ljubljani, dne 23. junija 1872. Tiskarske obrti se je izučil v Ljubljani, več let se je izpopolnjeval v tujini (Gradec, Regensburg in Mainz). V Ljubljani je nato vstopil v Retzerjevo tiskarno, se poročil z lastnikovo hčerko in kmalu je nosila tiskarna njegovo ime. Bil je očitno izobražen, razgledan in podjeten možak* Z obširnim strokovnim znanjem je svojo tiskamo kmalu postavil na prvo mesto med podjetji svoje stroke. Bil je trezen in varčen človek. Vendar pa se je tudi udeleževal ljubljanskega družabnega življenja. Jožef Blaznik je bil prvi, ki je na Kranjskem tiskal knjige in časopise v novem črkopisu, v gajici. Tiskal pa je tudi knjige v metelčici. In celo Baragi je tiskal knjige za njegove Indijance v Ame: riki. V zakonu« so se Blazniku rodile tri hčerke. Najmlajša med njimi, Aleksandrlna, se je poročila z dr. Josipom Poklukarjern, poznejšim prvim sjovenskim deželnim glavarjem. Zakonca Poklukarja in njuna sinova so po smrti Jožefa Blaznika vodili tiskarno pod imenom Josipa Blaznika dediči. — V času med obema vojnama so tiskarni zaradi častitljive tradicije vzdeli ime Univerzitetna tiskarna. Dobrosrčnost Prešerna nam najlepše izpričuje pismo, ki ga je pesnik pisal tiskarju Blazniku iz Kranja v Ljubljano. V prevodu sc pismo glasi: Ljubi prijatelj! Na prošnjo gospoda bibli-oleškcza skriptorja Mihaela Kastclca Ti dovoljujem, da porabiš presežek tistega zneska, ki se bo morebiti nabral po poravnavi Tvojih tiskarskih stroškov za moje Poczi* je, v kritje tiskarskih stroškov za novo naklado 3. bukvić Čbelicc. Tvoj odkritosrčni prijatelj Dr. Prešeren Kranj, dne 8. rožnika 1847 Res je tiskar Jožef Blaznik po tem pooblastilu izplačal Mihi Kastelicu 50 goldinarje? za kritje stroškov drugega natisa čbelice. — Tako je Pre> šeren, sam potreben kakeg* denarja — če že zase ne, Pa vsekakor za svoja otroka -i daroval razmeroma visok zne« sek. — V pismu, naslovljenem na Blaznika, nam pade V oči prijateljski ton in dorna-če tikanje. Torej sta si bila Prešeren in Blaznik več kot samo poslovna prijatelja! Črtomir Zorcc Po telefonu — Je tam uredništvo Glasa? Veste kaj, v sredini številki ste pisali o Skoju, in ste to kratico pisali z malimi črkami. To je pa že prehuda. Ali sploh veste, kaj pomeni ta kratica? Pišete tako kot bi pisali kramp ali lopata — z malimi črkami. Dobro vem, da se piše takole: SKOJ-a. Kar druge časopise poglejte! Neznana tovarišica. Po telefonu vam žal nisem mogel razložiti oziroma mi niste dovolili. Malo žaljivo pa je, da sprašujete uredništvo časopisa, kaj pomeni kratica SKOJ. Pozna jo že vsak šolar in seveda tudi njen pomen. Prebrali ste prispevek Umirali so sekretarji Sko-ja. Oprostite, toda čudim se nad tem, da ste ob tej vsebini oz. veličini te mladinske organizacije utegnili misliti na to, kako se piše kratica. Prav pa je le takole. Z veliko pišemo le začetnico, čeprav se nesklanjana kratica piše z velikimi črkami; npr. AVNOJ — pri Avno-ju, nikakor pa ne pri AVNOJ-u. Sicer pa poglej te Slovenski pravopis na strani 90 in 91. A. U. V NEKAJ STAV POLJSICA PRI GORJAH — Te dni so zabrlele nove ulične svetilke (fluroscenčne), ki imajo avtomatsko prižiganje in ugašanje. Namestili so jih šest tako, da je celo vaško omrežje poti kaj dobro osvetljeno. Pobudnik za to je bila krajevna skupnost Zg. Gorje. POLJSICA PRI GORJAH — Kakor je že mnogim znano, Je naš predel odličen za gojitev črnega ribeza. Sneg je že skopnel in lastniki teh nasadov že pridno obrezujejo, ker niso zmogli vsega v jeseni zaradi zgodnjega snega. Novi sneg, ki je te dni zapadel, je kar dobrodošel za ribez, da ga zadržuje pred zgodnjim brstenjem. Letos je še veliko snega po hribih in naše predele rad zajame nočni hlad še v prvih dneh maja ln je zato nevarnost pozebe. ZALOG — V nedeljo, 30. marca, popoldne bo dramska sekcija iz Dola pri Ljubljani uprizorila v Zalogu pri Cerkljah veseloigro v treh dejanjih Glavni dobitek. Čeprav je v letošnji sezoni gostovalo v Zalogu že nad deset amaterskih skupin, je 2a igre še vedno veliko zanimanja, -an DRAžGOšE — V planinskem gostišču v Dražgošah bo danes (v soboto) zvečer triindvajseti redni posvet planinskih društev Gorenjske. Posvet organizira planinsko društvo Železniki. Govorili bodo o bližnjih rednih letnih občnih zborih planinskih društev na Gorenjskem, o gradivu za skupščino Planinske zveze Slovenije ter o programu dela medobčinskega odbora gorenjskih društev, -an PREŠERNOV PEVSKI ZBOR V TRBOVLJAH — Prešernov Pevski zbor gostuje danes (v soboto) v Trbovljah. Po uspelem koncertu v Celju, na tekmovanju pevskih zborov na RTV Ljubljana bo koncert kranjskih pevcev v Trbovljah še poglobil nadaljnje sodelovanje in izmenjavo gostovanj s prijateljskim Pevskim zborom Zarja iz Trbovelj, -ar ŽIROVNICA — V deževnih dneh so travniki in hiše ob cesti Žirovnica—Zabreznica poplavljeni. Odvečna voda je tudi Večna tema na vseh zborih občanov, često pa tudi vzrok za Prepire med sosedi. Zato so tudi na zadnjem zboru volivcev na Selu sprožili vprašanje kanalizacije, ki naj bi omogočila odtekanje vode. Program predvidenih komunalnih del za letošnje leto v Jeseniški občini predvideva 10 milijonov S din za ureditev kanalizacije v vaseh Selo, Zabreznica in deloma Žirovnica. Letos naj bi napravili potrebne načrte ln morda že tudi začeli * deli. — J. V. TURKI »OBLEGAJO« JESENICE - Vsak dan pripeljeta iz Turčije dva posebna vlaka na Jesenice s potniki za Zahodno Nemčijo. Med njimi so tudi taki, ki potujejo neorganizirano. Avstrijska obmejna policija, ki vstopa na vlake že na Jesenicah, pa take potnike zavrača in jim kljub veljavnim potnim listom ne pusti potovati prek Avstrije. Zato se vsak dan, posebno pa ob sobotah in nedeljah, veliko takih potnikov obrne na vodstvo postaje na Jesenicah, kjer prosijo za prekinitev Mednarodnih vozovnic. Nekateri turški državljani pa poskušajo iti prek meje mimo avstrijskih kontrolnih organov. Vendar pa se jih večina mora vrniti v Turčijo. — B. B. BUKOVŠČICA — Dramska sekcija KUD Bukovščica je Nedavno tega pripravila ljudsko komedijo Davek na samce, domačemu občinstvu so se že predstav?!!, z igro pa namera-VaJo tudi gostovati po okoliških krajih. Predstava je lepo UsPeIa, predvsem po zaslugi mladih frrrr'ccv. Vse majhne spodrsljaje pa jim lahko oprostimo, saj letos sploh niso mogli dobiti režiserja in so si morali pomagati sami. — Mi. Število članov AMD ni zadovoljivo! Kamniško AMD, ki je že precej let močno aktivno, ima svojo dejavnost usmerjeno predvsem v športno in vzgojn odejavnos-t. Seveda pa vsekakor ne morejo biti zadovoljni s članstvom društva. V prihodnje bo nujno treba vključiti še več motoriziranih občanov. Lani so organizirali mednarodne cestno hitrostne dirke, ki se jih je udeležilo prek 90 tekmovalcev iz 12 držav. Dirke so bile lani prvič v mednarodnem okviru, medtem ko so v prejšnjih letih organizirali državne. AMD Kamnik je tudi soorganiza-tor že tradicionalnega rallyja Litija — Kamnik — Lukovica, vendar tu največkrat pogrešajo številnejše udeležbe. Društvo sodeluje tudi pri pripravi rallvja AVNOJ, v minulem letu pa so se po- KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO ima na zalogi prvovrstna sadna drevesca jablan in hrušk ter vrtnic in vse vrste zaščitnih sredstev za škropljenje sadnega drevja. Ob nakupu boste prejeli navodila za sajenje in vzgojo sadnega drevja ter Škropilni koledar za škropljenje. Na okoliših zadruge v Naklem, Podbrezjah, Kokrici in v Goricah prodajamo po ugodnih cenah tudi cement, betonsko železo, apno v kosih in v vrečah, kritino za strehe, vse vrste krmil, razno kmečko orodje in stroje ter umetna gnojila. Se priporoča KZ Naklo APRIL — mesec Pavi i h e 10 x po 50.000. S din 100 x po 1000.- S din Ob 99-letnici PAVLI H E! Podrobnosti o razpisu berite v PAVLIHI! bratili z mesti Travnik in Sarajevo in tako z njimi in s sosednjim društvi sodelujejo ob večjih prireditvah. V minulih dveh letih so pripravili 9 tečajev, ki se jih je udeležilo 169 tečajnikov, od teh jih je 166 opravilo vozniški izpit. Za poučevanje ima društvo tri avtomobile Zastava 750 in TAM 4500. V minulih letih je društvo pripravilo predavanja o cestno prometni vzgoji, največ za kolesarje v okoliških osnovnih šolah. Testirali so 250 učencev in podelili 50 zlatih, 100 srebrnih in prav toliko bronastih. Uspešno so opravili teste tudi gimnazijci, ki so jih poučevali profesorji gimnazije. Sodelujejo tudi s komisijo za prometno varnost pri urejanju vozišč in znakov. Kamniško društvo se lahko pohvali s tekomvalcem, ki je v kategoriji 50 cem šesti v svetovnem merilu. To je Janko štefe, ki se udeležuje vseh najkvalitetnjših in najmočneje zastopanih tekmovanj in dirk. Njegov oče Matevž pa skrbno vzgaja mlade tekmovalce v najnižji kategoriji in tako bo najbrž v prihodnjih letih že več odličnih tekmovalcev zastopalo barve Kamnika. T. Smolnikar Preureditev gostilne Stari Mayer Znana gostilna Stari Maver v Kranju je glede ureditve in opreme že zelo dotrajan obrat. Zato se je gostinsko podjetje Jelen odločilo, da bo gostilno preuredilo tako, da bo imela urejene sanitarne naprave, specializirano pivnico piva in avtomatsko kegljišče. Ker je objekt pod zaščito, bo s predvideno preureditvijo zunanjosti ostala nespremenjena, notranjost pa bo tudi zadržala sedanji stil. Tako bo gostilna ohranila svojo dolgoletno tradicijo zaradi katere jo cenijo domači in tuji gosti. Sredstva za preureditev v višini 1,364.000 dinarjev je odobrila Gorenjska kreditna banka, kar zagotavlja, da bodo dela do jeseni dokončana. Del navedenega zneska bo uporabljen še za preureditev drugega ndstropja in man-sarde hotela Jelen z namenom, da bo pridobljenih 26 novih ležišč. S. L. Več sodelovanja na Gorenjskem Taborniki iz odreda Severne meje Tržič in odreda Kriške gore Križe so na letni skupščini Zveze tabornikov občine Tržič pregledali svojo aktivnost in sprejeli program. Lansko leto je bilo uspešno za tabornike v tržiški občini. S svojo aktivnostjo se zlasti lahko pohvalijo taborniki iz Križ, ki so si s prizadevnim delom pridobili pohvalo Izvršnega odbora Zveze tabornikov Slovenije. Tržiški taborniki so se lani kljub finančnim težavam udeležili vseh pomembnih taborniških akcij. Bili so na Sutjeski, na republiškem orientacijskem tekmovanju, na republiškem taborniškem mnogoboju, na tekmovanju za Milovanovi-čev memorial in na drugih akcijah. Taborniki OKG so pripravili v počastitev občin- skega praznika orientacijski pohod. Na skupščini so predstavniki družbenopolitičnih organizacij obljubili tabornikom več pomoči, saj je taborniška organizacija dobila v pripravah na vseljudsko obrambo pomembno mesto. Letos se bodo tržiški taborniki, zdaj jih je že okrog stopet-deset, udeležili vseh pomembnih taborniških akcij, utrdili bodo notranje delo v odredih in svojo organizacijo skušali čimbolj razširiti. Sodelovanje tabornikov na Gorenjskem doslej ni bilo ravno najboljše. Taborniki so izvolili tudi nov izvršni odbor ZTOB, za predsednika pa je bil izvoljen dolgoletni taborniški delavec Marjan Dolinar. V. Barabaš JESENICE — V torek popoldne je bil v Kazini na Jesenicah sprejem za učence osnovnih šol Tone čufar in Prežihov Voranc, ki so v okviru tekmovanja Partizanska zgodba napisali najboljše zgodbe. Najboljši s tega tekmovanja, ki ga je organizirala občinska skupščina škofja Loka, so že bili nagrajeni Sprejem za jeseniške učence je priredil občinski odbor ZZB NOV Jesenice Mladim avtorjem nagrajenih partizanskih zgodb so podarili knjigo Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli . . . Knjige so prejeli: Rezka Lipovec, Marko Brejc, Bojan Klinar, Jože Osredka!, Jasna Keber, Snežana Odar, Gorazd Koblar, Zdenka Gričar, Tea Vengust in Sabina Zupan. — J. V. GLAS * - 16. STRAN SOBOTA - 29. MARCA 1959 Peter Jovanovič piše za vas ■ J+ 4 je osem. Ne, osem pa te ni. Ali bi vprašal sestro? Ja, da se mi bo smejala. Oh, saj ni tako telko. Čakaj, da pomislim: 3 + 4 je, je... sedem. Seveda, samo potruditi se je treba, pa gre. Lojze Zupane: Prvi a Prvi april je menda v vseh evropskih deželah prikupni dan potegavščin. Na ta dan si ljudje lahko privoščijo norčije in si izmišljujejo stvari, ki jih nikdar in nikjer ni. Celo Časopisi si smejo privoščiti šale, ne da bi prišli pri brivcih v zamero. Tudi pionirji radovljiške osnovne šole so med narodnoosvobodilno vojno za prvi april tako potegnili Svabe za nos, kot že dolgo nihče ne. Bil je zadnji marcev dan v zadnjem letu okupacije Gorenjske, ko so komandantu švabske posadke v Radovljici napisali pismo in ga še istega dne oddali na domači pošti. V tem pismu so mladi prebrisanci na dolgo in široko lagali, češ da so zavedni pristaši genialnega Hitlerja in poborniki za veliki nemški raj h. »Zato hočemo«, so pisali nadalje v pismu, seveda v brezhibni nemščini, »pomagati hrabrim nemškim vojakom v Radovljici, da bi čimprej iztrebili partizane.« V nadaljevanju je pismo vsebovalo sporočilo, da je med Lipnico in Pustim gradom podzemeljska votlina, ki jo domačini Imenujejo Častitljiva jama. »V tej jami je urejena bolnišnica za ranjene partizane,« se je kon-čavalo pismo, ki so ga pionirji seveda podpisali z izmišljenimi imeni... Komandant radovljiške švabske posadke je pismo še istega dne popoldne dobil v roke. Od začudenja je kar zažvižgal in si veselo mel roke. V debeli volovski glavi mu je kar šumelo od veselega razmišljanja, kako bo za herojsko uničenje partizanske bolnišnice dobil visoko odlikovanje. Naslednji dan je že navsezgodaj zjutraj dvignil na noge vse frice, telefo- nično pa je zaprosil za pomoč še posadko iz bližnje Kamne gorice. Zasnoval je namreč veliki bojni načrt, kako bo ranjene badite žive ujel ali pa vse do zadnjega ranjenca pobil. Tako sta v zgodnjih jutranjih urah na dan prvega aprila dve koloni šva-bov korakali proti Častitljivi jami — ena iz Radovljice, druga iz Kamne gorice — hoteč ranjene partizane vkleščiti v obroč iz katerega bi bil vsak umik nemogoč. Komaj so se na streljaj približali častitljivi jami, so iz pušk, brzostrelk in celo iz prenosnega topiča usmerili ogenj proti njej. Nič se niso čudili, da iz jame ni bilo nobenega odziva. »Zdaj je tamkaj vse drobno,« si je mislil švab-ski oficir, ki je vodil bojno operacijo. »Petnajst minut smo jih zasipali s kroglami.« Tedaj se je dodobra zdanilo in švabski lajtnat je zagledal nad.vhodom v podzemsko jamo nekakšno belo ponjavo. »Aha, bela zastava!« je vzkliknil. »Predajajo se!« še tisti trenutek je poslal k jami patruljo. Potlej je čakal njenega povratka in si nestrpno gri-zel nohte. A kako je preklinjal in se penil od brezmočne jeze, ko so se Švabi, ki so bili v patrulji vrnili iz jame, blatni od nog do glave, ker so gazili po dnu podzemske jame, kjer je bilo blatno, da se jim je sluzavi glen kar cedil od škornjev. Namesto pobitih partizanskih ranjencev pa so prinesli svojemu komandantu od krogel preluknjajo belo rjuho, na kateri je bilo z velikimi črkami narisano tole: Hahaha! Hahaha! Ha-haha! PRVI APRIL Iz šole domov Kakšne reči se dogajajo na poti iz šole domov? Marsikdo tega ne ve in tudi ne verjame. No, sedaj, ko smo že nekoliko večji, se več ne tepemo in ne lovimo. Tudi vseh grmov in steza, vseh lukenj in vogalov ne oberemo. Ko sem hodila v tretji razred, smo šli poleti s sošolci prav na Turn in potem okoli jezera domov. Pozimi pa smo se hodili drsat na preddvor-sko jezero. Nekajkrat sem pošteno padla in se udarila na glavo. Ko sem nekoč prišli na led, hoteč se dričati, je bilo že dokaj toplo, vendar se je led zdel še trden. Sošolec je prvi stopil nanj. A komaj se ga je dotaknil, že se mu je udrlo. Do kolen je bil moker. Doma seveda tega ni povedal. A vse se izve. Tako so za nezgodo slišali tudi starši. Prepovedali* so nam hoditi na jezero. Sedaj smo se že spametovali. Jožica Robnik, 7. a razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Ksča v senu Med poletnimi počitnicami sem z mamo odpotovala na cddih k sorodnikom na deželo. Prve dni na kmetiji sem bila bolj žalostna, ker sem mislila na dom. A kmalu sem se vsega privadila. Pomagala sem teti. Začeli smo hoditi na eno uro oddaljen travnik po seno. Pomagala sem grabiti. S sestrično sva tudi hodili po malico. Bilo je ravno nekega dne pcpoldne. Sonce je zahaja'o. S stricem sva p^'jaia seno domov. Kasneje sva sestrična in jaz morali gnati konja napajat. Nato sva ga vpregi i in šli na travnik po seno. Stric je rekel, naj pohitiva, ker naju že čakajo, zato sva priganjali konja v dir. Nenadoma, na videz brez razloga, pa se je žival ustavila. Nekajkrat sva jo udarili, a nič ni pomagalo. Teta je priš'a bliže, hoteč ugotoviti, kaj se dogaja. Stopila sem z voza in zagledala pred kupom sena kačo. Takoj se je skri'a. Teta ni opazila ničesar. Povedali sva ji, da je v senu kača. Nato sva se s konjem na daleč ognili kupu. Takrat sem spoznala, kaj je pravzaprav živalski instinkt, ki je konja opozoril na nevarnost. Marija Kalan, 7. a razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Rili Star pregovor pravi, da je dobrota sirota. Ali rek velja tudi za mojo mamo? Ali ji res ne bom mogel povrniti niti delčka dobrote, ki jo sedaj poklanja meni in ki jo bo na jesen življenja sama tako potrebovala? To njeno dobroto neštetokrat lahkomiselno zlorabljam. Mnogokrat ne ubogam njenih nasvetov, se potepam, ji odgovarjam, se nočem učiti. Draga mama, oprosti! Ti si mi najdražja, saj tvojo dobroto okušam na vsakem koraku. Odpuščaš in prizanašaš mi. Vsak dan zgodaj vstaneš in mi pripraviš zajtrk, nato pa odhitiš v službo. Ko se vrneš, te že čaka polno dela: kuhanje, pranje, likanje, šivanje in pospravljanje. Tvoje roke so zlate. Kako ljubeče bediš nad menoj, če sem bolan. Ure in ure si presedela ob moji postelji, ko sem imel ošpice. Vse dobrote ti ne bom mogel nikoli povrniti. Trudil pa se bom, da boš zadovoljna z menoj. Tak hočem biti, kot me učiš in vzgajaš. Postal bi rad vreden človek in pravi sin naše domovine. Kondi Pižon, 4. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Alfehinova obramba Prva poteza črnega Sg8 — f6 je videti slaba in v nasprotju s pravili, kako igrati otvoritve. Vendar pa ideja črnega ni slaba: izziva belega, da s kmeti preganja črnega skakača, potem pa z bočnimi udari skuša razbiti bele kmete v središču. Oglejte si to otvoritev: 1. e2 — e4 Sg8 - E6 2. e4 — c5 Sf6 - đS 3. c2 — c4 Sd6 - t)6 4. d2 — d4 d7 — dr, 5. f2 — f4 d6 : e5 6. f4 : e5 Sb8 - c6 7. cl — e3 Lc8 — B 8. Sbl — c3 e7 — e6 9. Sgl — f3 in tako pride do približno izenačene pozicije. m* Jaguar je od vseh svojih mačjih sorodnikov najbolj krvoločen. Tej, največ dva in pol metra dolgi zveri, pravijo tudi panter. 2ivi v Južni Ameriki, v pragozdovih. Prav kot njegov črni bratranec (o njem smo pisali minulo soboto) rad pleza po drevju. Je izredno gibčen in borben. Lovi ponoči, najraje v mesečini. Pred tem klavcem ni varno nobeno živo bitje, brez oklevanja napade tudi mnogo večje in na pogled močnejše živali. Nestrokovnjak bo težko ločil med njim in leopardom, kajti podobnost je res izredna. Oba sta namreč zlatorumene barve in posuta s črnimi lisami, le da so pege na jaguarjevem kožuhu večje in bolj oglate. Je tudi daljši, vendar nižji od svojega azijskega sorodnika. Po obliki in velikosti telesa bi ga še najlaže primerjali s tigrom. In še ena zanimivost: jaguarja ne boste videli v nobenem cirkusu, saj ga je nemogoče zdre-sirati. Preveč divje, krvoločne in uporne so te zveri, (-ig) zii r h z p is: X>*i ta i t> i 1 i svbbružirisk:i Domenki y'. Riše: dr. Ivan Hribernik GLAS * - 18 STRAN SOBOTA — 22. MARCA 1969 Loterija Poročilo o žrebanju 13. kola srečk, dne 27. 3. 1969 Srečke so zadele skončnicami N din 40 10 600 100 43390 1.000 784410 10.000 01 20 7821 200 93571 500 728041 10.C0O 02 10 66032 1.000 89182 500 155492 10.0C0 63 10 93 30 74183 500 490153 100.C00 861613 10.000 5534 200 5644 200 29054 2.000 86744 2.000 5 4 26125 504 53605 504 443045 10.004 26 10 286 50 1186 200 093186 10.0CO 7 4 11617 504 83067 504 427477 10.004 550197 Jesenice 50.000 2478 200 53468 1.000 61798 500 784338 10.030 895888 10.000 39 20 17759 503 42629 500 124789 10.000 £3 Vlamljali v Pred okrožnim sodiščem v Kranju sta bila v sredo obsojena zaradi vlomov v avtomobile 22-lctni Franc štern iz Brnika in 18-letni Albin Luskovcc iz V četrtek okoli osme ure zvečer je na cesti prvega reda pred tovarno Iskra v Kranju esebni avtomobil, ki ga je vozil Jožko Jereb iz Ljubljane, zadel Amalijo Kosmač iz Sutne. Nesreča se je pripetila, ko je Kosniačeva nenadoma stopila na cesto in hotela prek nje. Huje ranjeno so odpeljali v bolnišnico. Na cesti prvega reda v Dovjem se je v četrtek popoldne prevrnil s ceste osebni avtomobil, ki ga je vozil Drago Popovič z Bleda. Nesreča se je zgodila pri prehitevanju. Sopotnik Ivan Leščanec je bil pri tem laže ranjen, škode na avtomobilu je za 10.000 N din. L. M. GRADITELJI DRUŽINSKIH HIŠ ■ POMLAD SE BLIŽA iN PRAV JE, DA SI PRAVOČASNO PRESKRBITE NACRT. STROKOVNI NASVET IN VSE VRSTE TIPSKIH NAČRTOV ENODRUŽINSKIH, DVOJČKOV IN VRSTNIH HIŠ DOBITE V NAJKRAJŠEM ČASU PRI PROJEKTIV-NEM PODJETJU KRANJ, Cesta JLA 6/1 (nebotičnik). Zahvala Ob prerani in boleči izgubi žene, mame, stare mame, sestre in tete Marije Dobravec Javhove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji poklonili vence in cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki so nam kakorkoli lajšali bolečino. Žalujoči: mož Anton, otroci z družinami, in drugo sorodstvo. Nemški rovt, dne 24. marca 1969 Strahinja pri Kranju. Lani v novembru je Lusko-vec z izvijačem vlomil v dva avtomobila v Kranju, medtem ko sta Franc štern in Franc Maček iz Velesovega pazila, da ne bi kdo prišel. Iz avtomobilov so vzeli dva plašča in dva fotografska aparar ta. Sodišče je obsodilo Luskovca na leto dni zapora pogojno in Franca šterna na leto dni zapora. Štcrnu so upoštevali kazen, na katero je bil obsojen že pred časom. Roparski V četrtek okoli pol devete ure zvečer je do sedaj neznani napadalec počakal pred stanovanjem prodajalko tobačnih izdelkov Milko Malovrh. Iz rok ji je iztrgal polivinilasto aktovko, v kateri je bilo precej denarja, okoli 150 srečk državne loterije, računi ter ključi od trafike. Preiskava ie v teku. RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU KRANJ sprejme: 1. kuharico 2. čistilko Pogoji: pod 1. KV kuharica z 2-let-no prakso ali PK kuharico s 5-letno prakso. Delovno razmerje za nedoločen čas. pod 2. ženska stara najmanj 18 let s stano-njem v Kranju. Ponudbe sprejema uprava podjetja Central Kranj, Maistrov trg 11. Zahvala Ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene mame, babice, prababice in tete Marije Rogelj rojene Naglic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Mariji Šiška, kolektivu Vino Kranj, sind. podružnici podjetja Lepenka Tržič, društvu upokojencev, pevcem, sosedom ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali. Lepa hvala za izrečeno sožalje. "' ■ • ' • '' ' ''■■■'('■ j •;, ,■ i ž . . . .{» Žalujoči: sin Peter in hčerka Marija poročena Gorjanc z družinama ter ostalo sorodstvo. Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete Jere Terasi Voskove mame se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu Tekstilindus, dr. Bohincu, duhovščini iz Cerkclj. Iskrena hvala tudi vsem za sočustvovanje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. žalujoči: sinova Martin, France z družinama; hčerke: Franca, Angela, Ivana, Micka in Pavla z družinami ter drugo sorodstvo. Glinje, Zalog, Luže, Visoko, Stražišče, šk. Loka, dne 11. marca 1969 Zahvala Ob nenadni smrti moje drage tete Frančiške Rozman se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, ki so mi pomagali v teh težkih dneh. Posebna zahvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, č. duhovniku za spremstvo. Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti. žalujoči: nečak Lojze; brata: Janez z družino, Aleš in ostalo sorodstvo. Šenčur, Hraše, Trata, Srakovlje, Mlatu, Naklo, Ljubljana, dne 27. marca 1969 __SOBOTA — 29. marca 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.13 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —- 12.00 Na današnji dan — 12.10 Rapsodija in fantazija •— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi iz hrvaškega Zagorja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Gla:bena Pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pojo združeni koroški zbori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vsako soboto Top-pops 11 — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino ~~ 21.30 Iz fonoteke radia Ko-Per — 2.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo • plesom v novi teden DrugI program 14.05 V soboto popoldne z napovedovalko Jane Evo — 15.00 Zvoki s tekočega traku -- 20.03 Pota našega gospodarstva — 20.15 Minute s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Okno v svet — 20.45 Napevi za sobotni večer — 21.20 Operni koncert — 22.30 Od Bacha do Bartoka — 00.05 Iz slovenske Poezije __NEDELJA — 30. marca 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8-05 Veseli tobogan — 9.05 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ko-roška cesta 8. — Naslov "rednlštva ln uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (»tavba občinske skupšči-ne)-Tek. račun pri SDK * Kranju 515-1-133. — Te-lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-Joogiasna in naročniška služba 22-152 — Naročnl-jja: letna 32, polletna 16 N jun, cena za eno številko JS0 N din. Mali oglasi: »eseda 1 N din, naročniki »majo io% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Srečanja v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci —• 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.05 Glasba ne pozna meja — 15.05 Domače me':odi e in ansambli — 16.00 Nedeljsko špcrlno popo dne — 18.00 Koncert opernih arij — 18.33 Bach in Haydn — 19.00 Lahko noč, otroci — D.15 G as-bene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer 22.15 Sjrenad-ni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov Drugi program 9.35 Icramo kar st2 izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Mi aute z ansamblom Marino Marini — 14.45 O dnevi z gora — 15.00 Trubadur - opera — 17.15 Pet preludijev — 17.35 Glabena skrinja — 19.00 športni do- ' godki dneva — 19.10 I ramo , za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 22.03 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 31. marca 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe me'odi-je — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15 23 Glasbeni intermezzo — 15.40 Iz Spittalskega festivala — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Car in tesar — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Sonjo Gaberšček — 20.00 Skupin? program JRT —- 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije — 20 33 Svet in mi — 20.45 Glasbena slika iz Holandije — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 03.05 Iz slovenske poezije TOREK — 1. aprila _ 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 13.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10.Foje barito-nist Geor^e Lomdon — i2.~0 Kmetijski nasveti — 12.43 Slovenska naredne pasmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno uđejstvovanje mla- ; dih — 14.25 Popoldanski koa- j cert lahke glasbe — 15 00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni interni :zzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.03 Vsak dan za vn — 17.05 Itrra Simfonični crl.ester RTV Ljubljana — 18.UJ Ak.uAinos i doma in po svetu — 1M5 V torek j nasvldenie — 18.45 Družba in I čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj — 20.00 Radijska igra — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Beograd in Zagreb Drugi program 14.05 Radijska Šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski parnas — 21.45 Koncertanti na naših odrih — 22.55 Za ljubitelje in poznava'cc — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 2. aprila 8.08 Glasbena matineja z Bartokovirni skladbami — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Štiri ruske narodne pesmi zapoje zbor Donskih kozakov — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje cor.te — 12.10 Koncert za violino in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za E? — 14.35 Naši poslušalci čes ita'o in pozdravljajo — 15.03 Dojcdki in odmevi — 15.20 Glasbe.u intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 M adina sebi in vam — 18.C0 Aktualnosti doma in po svdu — 18.15 Naši jdasbeni umetniki — 18.40 Na"; razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 1915 Glasbe e razglednice — 2000 Ti in o;:era — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak nabavnih zvokov Drujl program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20 05 Ogledalo našega časa — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 21.20 Dirigenti na orkestralnih vajah — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije VI!!. SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU od 12. do 21. IV. 1969 ČETRTEK — 3. aprila 8.08 Operna matineja —8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveta — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Lirika za otroke — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital soprani stke Van-de Gerlovičeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Alenko Pinterič ■* 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.45 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Koncertni plesi dunajskih mojstrov — 22.00 Faustovo pogubljenje - legenda — 00.05 Iz slovenske poezije TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! | #«C083339S3S33eG98St' PETEK — 4. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.03 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turist čni napotki za tuje goste — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Dogodki in odmevi — 1525 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turističnaoddaj a —16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe — 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Med veterani nove češkoslovaške glasbe — 15 .U5 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe DrugI program 14.05 Radijska Šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 22.00 Koncertni večeri v Ba-den-Badnu — 23.20 Glasba XVI. in XVII. stoletja — 00.05 Iz slovenske poezije Televizija SOBOTA — 29. marca 9.35 TV v šoli, 15.30 Košarka Lokomotiva : Olknpija, 17.00 Veš, vem — quiz (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.15 S kamero po svetu, 19.40 Pet minut za bo'jši jezik, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.28 Vltava 120, 21.10 Maščevalci, 22.00 Izbor pesmi Evrovizije 69 (Evrovi-rija) — 23.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Mladinska igra, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 30. marca TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 1. aprila 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka, 18.00 Mokedajeva matineja, 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Vokalno instrumentalni solisti, 19.05 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Nihče ni pomahal v slovo -kanadski film, 21.55 Veliki mojstri, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.20 Svet na zaklonu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Turizem, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 8.40 Kmetijska oddaja v madžarščini, 9.05 Poročila, 9.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.00 Propagandna oddaja, 10.05 Po domače s slovenskim instrumentalnim kvintetom, 10.30 Cesarjeva nova oblačila, 10.55 Pionirski TV dnevnik, 1125 Filmska burleska, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 13.30 Konske dirke v Aintre-eju (RTV Zagreb) — 14.00 Svetovno hokejsko prvenstvo Švedska : CSSR (Evrovizija) — 16.40 Klatež — ameriški film, 18.00 Svetovno hokejsko prvenstvo Kanada : SZ, 20.15 TV dnevnik, 20.45 Samci - humoreska (RTV Beograd) — 21.30 Videofon (RTV Zagreb) — 21.45 Športni pregled (JRT) — 22.10 Mednarodni rokometni turnir, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.15 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 31. marca 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) 17.30 Veliki in mali - švedska otrcška oddaja, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna medigra, 18.30 Najosnovnejše o psihocevro-zah, 18.50 Nemimi Pakistan, 19.20 Kaleidoskop, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 žeja - drama zagrebške TV, 21.45 Pesmi za sopran in klavirski trio, 22.10 En francais - ponovitev, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 TV novice (RTV Beograd) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet, 18 20 Znanost (RTV Zaereb) — 18.50 Ja?2 rlaiba (RTV Eeo-gred) — 1920 T V pošta, 19.13 SREDA — 2. aprila 9.35 TV v Soii (RTV Zar greb) — 17.15 Madžarski TV" pregled, 17.45 Oddaja za" otroke (RTV Beograd) £ 1830 En francais, 18.45 Skrivnosti narave (RJV Ljubljana) -r-19.15 Po izbiri, 19.45 Cjkcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30.. 3-2-1, 20.35 .Niti našega življenja, 21.35 Posnetek koncerta) v Slovenski filharmoniji, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Beograd) 18.30 Po Aziji (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) ČETRTEK — 3. aprila 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angležema (RTV Beograd) 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.45 Pionirski TV dnevnik, 18.15 Po Sloveniji, 18.45 Turobna jesen - film, 19.35 Glasbena medigra, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.20 3-2-1, 20.35 Ko je pomlad, 21.05 Ku'tur-ne diagonale, 21.50 VVojeck -serijski film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1735 Poročila (RTV Zagreb) — 1730 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Narodna glasba (RTV Skopje) — 18.45 Filmski omnibus (TRV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 4. aprila 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) - 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 MadžarsM TV pregled (RTV Beograd) — 1.7.55 Naica — lnladinaki sofijski film (RTV Ljubljana) — 18.15 Pesem in vojaki (RTV Beograd) — 19.00 Svet na zaslonu, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Matejevo življenje - poljski film (RTV Ljubljana) — 21.50 Vem, veš-posnetek quiza, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Pesem in vojaki (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V JKilTO Kranj CENTER 29. marca amer. barv. CS filrn NAJVEČJI ROP STOLETJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. CS filma MEJA V PLAMENU ob 22. uri 30. marca amer. barv. CS filrh PROFESIONALCI ob 13., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma RE-VOLVERAS Z RDEČE REKE ob 21. uri 31. marca premiera slov. barv. filma KEKČEVE UKA-NE ob J6. uri, premiera franc. barv. filma LEPOTICA DNEVA ob 18. in 20. uri 1. aprila slov. barv. film KEKČEVE UKANE ob 16. uri, frač. barv. film LEPOTICA DNEVA ob 18. in 20. uri Kranj STORŽIč 29. marca amer. CS film ŠTIRIDESET UBIJALCEV ob 16. uri, franc. barv. VV film VOHUNOVA KOŽA ob 18. in 20. uri 30. marca amer. CS film ŠTIRIDESET UBIJALCEV ob 14. uri, franc. barv. V V film VOHUNOVA KOŽA ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC ob 20. uri 31 marca, amer barv. CS film PROFESIONALCI ob 16. uri, amer. barv. CS film NAJVEČJI ROP STOLETJA ob 18. in 20. uri 1. aorila franc. barv. film LEPOTICA DNEVA ob 16. uri, slov. barv. film KEKČEVE UKANE ob 18. in 20. uri StražišČe SVOBODA 29. marca amer. CS film ŠTIRIDESET UBIJALCEV ob 20. uri 30. marca angl. barv. CS film MEJA V PLAMENIH ob 15. in 19.30, amer. CS film ŠTIRIDESET UBIJALCEV ob 17.30 Ceirklje KRVAVEC 29. marca amer. barv. film PROFESIONALCI 19.30 30. marca amer. barv. CS film PROFESIONALCI ob 16. in 19. uri Tržič 29. marca slov. barv. film KEKČEVE UKANE ob 15.30 in 17.30, franc .-i tali j. barv. CS film ČLOVEK, KI JE VELJAL MILIJONE ob 19.30 30. marca slov. barv. film KEKČEVE UKANE ob 10, 15.30 in 17.30, amer. film NAREDNIK YORK ob 19.30 31. marca franc. barv. VV film VOHUNOVA KOZA ob 17.30 in 19.30 Kamnik DOM 31. marca angl. barv. CS film MEJA V PLAMENIH ob 17.30 in 20. uri 1. aprila angl. barv. CS film MEJA V PLAMENIH ob 17.30 in 20. uri škofja Loka SORA 29. marca amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLEE-TA ob 18. in 20. uri 30. marca amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLEE-TA ob 15., 17. in 20. uri 1. aprila italij. barv. VV film SEDEM ZLATIH MOŽ ob 20. uri Radovljica 29. marca amer. barv. film BOSONOGA V ŽARKU ob 18. ftrJ,v franc. barv. film USODNI PLEN ob 20. uri *30. marca amer. barv. film BOSONOGA V PARKU ob 14. tiri, franc. barv. film USODNI PLEN ob 16. uri, angl. barv. filni TRAJEKT ZA HONGKONO ob 18. uri, amer. film IZPOVEDUJEM SE ob 20. uri L aprila italii. barv. film KO BI VSE ŽENE SVETA ob 20. uri Jesenice RADIO 29.—30. marca danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI 31. marca amer. barv. film DVOBOJ PRI DIABLU 1. aprila angl. barv. film SMEŠ ME STVARI SO SE DOGODILE NA POTI V FORUM Jesenice PLAVŽ 29. —30. marca angl. barv. film SMEŠNE STVARI SO SE DOGODILE NA POTI V FORUM 31. marca —■ L aprila danski film ODKRITJE LJUBEZNI Žirovnica 30. marca amer. barv. CS film ZGODBA O JESSIE JAMESU Dovje-Mojstrana 29. marca amer. barv. CS film ZGODBA O JESSIE JAMESU 30. marca angl. barv. film DRUŽINSKE ZADEVE Kranjska gora 29. marca amer. barv. film UPORNIK PRERIJE 30. marca amer. barv. CS film NENAVADNA KRAJA Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 30. marca, ob 10. uri za IZVEN - URA PRAVLJIC — lutkovna predstava RAČKA PONEDELJEK — 31. marca, — ob 19. urj DON PA-SQUALE v priredbi koncertne poslovalnice Kranj Prodam plemenske ZAJKLJE — tudi breje, velike pasme in PURANE. Rupa 16, Kranj 1358 SADNA DREVESCA jablane in hruške v vseh novejših sortah ima na zalogi DREVESNICA Cegnar Franc, Dor-farje 26, Zabnica 1215 Prodam semensko jaro PŠENICO. Velesovo 8, Cerklje 1329 Prodam ali zamenjam za karkoli več 100 litrov DOMAČE SLIVOVKE. Omerzo Franc, Trebče 39, Bistrica ob Sotli 135? Po znižani ceni nudimo nizke VRTNICE, MAČEHE sveže in suhe vence. Dostava na dom. Pri KROFU, Gregorčičeva 7, Jesenice 1360 Prodam PUJSKE, 6 tednov stare. Sp. Brnik 65, Cerklje 1361 Prodam motorno SLAMO-REZNICO in DESKE za na-pušč. Naslov v oglasnem oddelku 1362 Prodam 6 tednov stara PUJSKE. Zalog 38, Cerklje 1363 Prodam vprežne GRAB-UE, VILE za seno in KOBILO, 10 let staro. Voglje 90, Šenčur 1364 Ugodno prodam dobro ohranjeno moderno SPALNICO (dve omari, komoda, dva kavča — »šlarafije«. Informacije dobite pri Klemenčič, Kranj M. Pijade 13, od 16. do 18. ure, telefon 21-750. 1355 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 39, Cerklje 1366 Prodam kompletni vprežni SADILEC za krompir (filfar-garet). Velesovo 24, Šenčur 1367 Prodam strešno OPEKO bobrovec. Jenko, Godešič 30, Škofja Loka 1363 Prodam KCNJA, sposobnega za vsa kmečka dela. Cof Marija, Dorfarje 24, Zabn'ca 1359 Prodam SLAMO, KORENJE in semenski KROMPIR igor. Možjanca 3, Preddvor 1370 Prodam kombinirano PEČ za kopalnico. Koritno 18. Bled 1371 Prodam VOLA. Dolžan, Novake, 2 pri Golniku 1372 Prodam KONJA, plu Kranj l3'3 Za 80 N din prodam vz A-ljiv ŠTEDILNIK, novej« oblike na dve plošči in ena I električna. Kranj, Luznarjeva ' 20 1379 Prodam OGRODNIK za traktor (sajenje, okopavanje, osipavanje, oranje krompirja s kultivatorjem). Jera-la, žeje 6, Duplje 1380 Prodam večjo količino smrekovih VEJ, BANKINE in PUNTE. Kranj, Staretova 5, Cirče 1381 Prodam SEME črne detelje. Visoko 66, Šenčur 1382 Prodam zazidljive PARCELE ob cesti Šenčur — Bri-tof. Šenčur 86 1383 Prodam češnjeve HLODE. Završan, Rupa 35, Kranj 1384 Prodam odlično ohranjeno SPALNICO, dnevno sobo in Polavtomatični PRALNI STROJ AEG, premični, s centrifugo. Vprašati Celjar -Ahačič, šk. Loka, St. Loka 6 1335 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo in dovoljenjem v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1386 Prodam ELEKTROMOTOR, 5,5 KM in 4-žilni KABEL. Čimžar, Tatinec 9, Preddvor ti 1387 Prodam delovnega VOLA, 400 kg težkega. Zg. Brnik 83 1388 Prodam MOTOR, 5,5 KM in 4 19-colske GUME za kimpež. Zg. Brnik 7 1389 Prodam SEME rdeče detelje. Drešar, Mavčiče 70, Medvode 1390 Prodam ČISTILNICO (šel-niašino) znamke awetzig. Zalog 53, Cerklje 1391 Prodam ugodno KUHINJSKO OMARO in ŠT VALNI STROJ singer. Kern, Planina 17, Kranj 1392 Prodam 1500 kg SENA. Orehovlje 16, Kranj 1393 Prodam težko SVINJO za zakol. Zavokar, Prcdoslje 95, Kranj 1391 Prodam neizdelan KOTEL Za žganjekuho in kupim MOPED na dve prestavi, neregistriran. Zg. Bitnje 139 zabnica 1395 Prodam večjo količino SENA. Sp. Duplje 23 1396 Ugodno prodam MOLZNI STROJ alfa v zelo dobrem stanju in semenski krompir saski. Šenčur 235 1397 Dobro vpeljan nov večji GOSTINSKI LOKAL s prenočišči na lepi izletniški točki med Škof j o Loko in Kranjem ugodno prodam. V po-^ev pridejo le resni kupci, ^omačini imajo prednost. ^gle>d ob nedeljah, informacije: Mastrl Matevž, Crngrob 11. Zabnica 1398 Prodam 6 kompletnih GUM /50 x 20, vprežne GRABLJE J* PLUG OBRAČALNIK (sa-koV) in več navadnih PLUGOV. Tičar, Voglje 76, Šenčur 1399 Prodam delovnega VOLA in ^tonsko ŽELEZO, prof. 8. kašelj 7, Preddvor 1400 SADNA DREVESCA jabla-^e in hruške najboljših sort 'fiiam na zalogi. Drevesnica Jilfan Franc, Dorfarje 34, *abnica 1401 »Prodam skoraj novo KUHINJSKO POHIŠTVO zaradi plitve. Dobnikar, Verje 1, »Odvode Prodam gradbeni LES (špi-rovce, 6 m dolge). Pšata 9, Cerklje 1403 Prodam skoraj novo zlož1 Ijivo OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Trost, Kr:;nj, Planina 30, telefon 22-786 1404 Prodam BIKA, 17 mesecev starega. Lahovče 47, Cerklje 1405 Prodam semenski KROMPIR igor. Sr. vas 30, šenliur 1405 Prodam zazidljivo PARCELO v Preddvoru. Naslov v oglasnem oddelku 1407 Prodam dobrega KONJA za vsa kmečka dela in SALONIT PLOŠČE 90 x 90. ANŽE, Stra-žišče, Križnarjeva pot l/a 1408 Prodam zazidljivo PARCELO za dvojček v okolici Kranja in SLAMOREZNICO. Naslov v oglasnem odd.lku 1409 Prodam SEME črne detelje in SLAMOREZNICO s puhal-nikom. Sp. Brnik 25 1410 Poceni prodam dobro ohranjeno KOSILNICO reform. Mošnje 18, Brezje 1411 Zaradi opustitve drevesnice prodam SADNA DREVE SA hruške in jablane po znižanih cenah. Drevesa rastejo na težki ilovnati zem'ji, za o povsod dobro rastejo. Jenko Franc, Pievno pri Škofji Lo ki 1421 Poceni prodam dva FOTE LJA. Naslov v oglasnem oddelku 1413 Prodam GRADBENI MATERIAL in strešno OPEKO bobrovec. Informacije dobite pri vratarju »Kovinar« 1414 Prodam levi ŠTEDILNIK gorenje, dobro ohranjen, mizo in 3 STOLE. Cena 300 N din. Kmetijsko posestvo, Po-toče 2, Preddvor 1415 Ugodno prodam lepo KUHINJSKO OPRAVO. Kuraš Miloška, Javomiško nabrežje 16, SI. Javornik - Jesenice 1416 Prodam dve mladi KRAVI tik pred telitvijo. Selo 32, Žirovnica 1417 Prodam KMEČKI MLIN na kamne in sita, zelo dobro ohranjen, po ugodni ceni. Eržen Stanko, Zapuže 21, Begunje 1418 Prodam SVINJO za zakol in KROMPIR igor. Sp. Brnik 55 1419 Prodam plemenske ZAJCE. Kranj, Jezerska c. 103 1420 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo. Kokalj Jože, Gorice 20, Golnik 1421 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Ambrož 7, Cerklje 1422 Prodam nov traktorski KULTIVATOR, vprežni izru-vač za krompir in BRANE. Podbrczje 31, Duplje 1423 Prodam dvobrazdni OBRAČALNIK za traktor zetor, ste-jer. žerjavka 9, Smlednik 1424 Prodam mlado KRAVO s teletom. Strahinj 69, Naklo 1425 Prodam vprežne GRABLJE. Strahinj 60. Naklo 1426 Ugodno prodam moško športno KOLO in ZAJCE za rejo. Sp. Brnik 54 1427 Prodam KONJA, 6 in 9 let stara, motorno KOSILNICO agraria, širina 127 cm, SLAMOREZNICO in MLATILNI-CO. Lušin Ivan, Vinice 2, (žaga) p. Sodrašica na Dolenjskem 1428 Prodam lesene STEBRE za kozoloc in MOPED, rgistri-ran na dve prestavi. Vopov-lje 20, Cerklje 1429 Zamenjam mečan 16 eolski voz za la'jcga. Č:šnjevk 25, Cerklje 1430 Predam JARčKE leghorn. Soklič, Češnjica 16, Podnart 1430/a Prodam LESENO BARAKO. Z manjšo preureditvijo primerna za vikend HIŠICO. Zevnikova 3 b, (Orehek) Kranj 1455 I Prodam originalne PRE-I VLEKE za audi, AVTORA-DIO, PREPROGE in snežne VERIGE. Kranj, Ljubljanska 15 1444 Prodam AUDI 72, letnik 1967 s 31.000 km. Ogled v nedeljo od 11. ure dalje. Kranj, Ljubljanska c. 15 1445 Prodam FIAT 750, tudi na ček. Cesta na Klanec 25, Kranj 1335 Prodam FIAT 1300, letnik 19:3 ( i ervag?n) v odlimem stanju. Kozinc, Visoko 71 pri Krču, Šenčur 1337 Kupim VW 120 ali Fiat 1300, dobro ohranjen do pet let starosti. Ponudbe poslati pod (Plačam v gotovini) 1431 Prodam AVTO BMVV 600 p j zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan od 6. do 20. ure razen nedelje pri Volanu nasproti tobačne tov. Ljubljana 1432 FIAT 750 predam takoj. Dobro oh ran: en, brezhibei, prevoženih 35.100 km Rudolf Hlebš steklar, Kranj, Titov trg 17 1433 Kupim FIAT 600 ali zamenjam za MOPED, razliko doplačam. Ponudbe poslati pod (kupim) 1434 Poceni prodam TOVORNI AVTO opel in vprežno KO SILNICO zaradi smrti. Naslov v oglasnem oddelku Poceni prodam PRTMO, MOPED v nevoznem stanju, BOJLER 60 1, PRHO za kopalnico in vprežni OBRAČALNIK. Golorej, Voklo 53, Šenčur 1435 Prodam MOPED puch kolibri, skoraj nov s 6700 km. Naslov v oslasnem oddelku 1437 Kupim PRIKOLICO za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku ' 1438 Prodam ugodno FIAT 600 in FIAT 1100, letnik 1957. Te-pina, Sr. Bitnje 46, Zabnica 1439 Prodam VW 1500 (hrošč), letnik 1968 ali zamenjam za R-16. Elza Dečman, C. na Golico 3, Jesenice 1440 Prodam TAUNUS 12 M, letnik 1967. Lavrič, kokrškega odreda 16, Kranj 1441 Prodam dobro ohranjen VW. Poizve se: štefe Viktor, Kranj, C. talcev 2 1442 Prodam FIAT 750 ali zamenjam za SPAČKA, prodam tudi žensko KOLO in otroški VOZIČEK. Telefon 21-036 od 15. ure dalje. 1443 Š%n6vanja Prodam ali zamenjam za Kranj dvosobno stanovanje, komfortno na TRATI — Šk. Loka. Informacije dobite Elektro Kranj — Primskovo, Sesek, telefon 21-023 1446 Prodam HIŠO z enodružinskim stonov^njem in dvema DELAVNICAMA ter opremo in stroje za mizarsko obrt. Prodam skupaj ali posamezno Poličar Franc, Bled, Pre-žihova 4 1447 Opremljeno ali neopremljeno SOBO nujno iščem v Kra-n u ali okolci. Ponudbe poslati pod »inženirka« 1448 Oddam lepo opremljeno S030 tovarišu. Ponudbe poslati pod »Soliden« 1449 Na Javorniku pri Jesenicah ugodno prodam stanovanjsko HIŠO s sa_!nim vrtom. Takoj vsiljivo tresob-no st.tnovanje in soba s kuhinjo. Resni kupci polite ponudbe na oglasni cddelek »Primerno tudi za obrt« 145) Iščem prazno SOBO v Kranju. Ponudbe pos'ati ped »poštena« 1451 Prodam starejšo HIŠO v Goren:ah pri Kranju. Za'oj 53, Cerklje 1452 ENOSOBNO komfortno stanovanje v Kranju Zlato polje zamenjam za dvo- ali večsobno stanovanje v Kranju prav tako komfortno. Ponudbe poslati pod »nujno« 1453 Kupim starejšo HIŠO, potrebno večjih popravil v območju Kranj — Cerklje. Ponudbe poslati pod »svoj dom« 1454 Kupim Kupim malega KONJA (poni) do 300 kg težkega od 5—15 let. Sr. Bitnje 80, zabnica 1455 Kupim suhe borove PLOHE 50 mm, mizarstvo, Franc Ga-brovšek, Ljubljana, Kamno-goriska 69 1467 Kupim SLAMOREZNICO, Cerklje 46 1450 Kupim droban KROMPIR. Pot za krajem 20, Kranj — Orehek 1459 Kupim VRATCA za krušno peč (nerjaveča 40 X 60 cm) Naslov v oglasnem oddelku 1460 Kup;m trofazni elektromotor, 3 KM. Jerinc Franc, Vodice 102 nad Ljubljano 1461 Kupim BETONSKI MEŠALEC in hrastov PARKET. Naslov v oglasnem oddelku 1462 Kupim 1 m3 suhih smrekovih in borovih DESK 20 mm. štefe, C. talcev 2, Kranj 1463 Kupim traktorski SADI-LEC za krompir ferguson. škofic, Mlaka 25, Kranj 1464 Kupim v Kranju DVOSOBNO STANOVANJE aLi HIŠO v gradnji. Plačam v gotovini. Ponudbe poslati pod »v bloku« 1465 Kupim 6 TRAVERZ po 6 m dolge po dogovoru tudi za les. Naslov v oglasnem oddelku 1466 Obvezna CENJENE STRANKE! Za praznike DOBITE DOMAČE SUHO MESO: »šunko«, »rol-šunko«, vrat za 18 N din za kg v mesariji KALAN Kranj — Stražišče 1467 Vsa ZIDARSKA dela na Gorenjskem strokovno opravim. Ponudbe poslati pod »Obrtnik« 1468 Zaposlitve Dam hrano in stanovanje za varstvo dveh otrok. Pre-zelj, Zabreznica 48, Žirovnica 1469 Sprejmem VAJENKO. Ši-munac Božo, frizer, Kranj 1470 Iščem gospodinjsko POMOČNICO k tričanski družini. Sajovic Julka, Tugomir-jeva 66, Ljubljana 1471 KUHARICA z večletno prakso išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 1472 UPOKOJENKI, ki je pripravljena varovati dva otroka 3 in 5 let, dam hrano in stanovanje. Jeram, šercerje-va 2, Radovljica — Predtrg 1473 Sprejmem kvalificirane in pol kvalificirane ZIDARJE. Stanovanja ni. Plača po dogovoru. Bidovec Miran, zidarstvo, Kranj, Huje 29 1474 Prireditve VSAKO SOBOTO PLES v Zalogu pri Cerkljah. Igra ansambel »SATELITI« 1475 Če se hočete zabavati, pridite v gostišče k JANČETU v Sr. vasi. Igra trio Frenkv in Šenčurjani. Vabljeni- 1476 GOSTIŠČE BIZELJČAN Šmartno pod šmarno goro priredi vsako nedeljo zabavo s plesom. Igra kvintet »Gorenjski nageljni«. Vabljeni! 1477 ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO TJGODNI CENI VSAK DAN DO 15. UllE GLAS OBČINSKA STAVBA SOBA 110. Srečna izžrebanka Gorenjske kreditne banke Kranj Anica Kalan izVirmaš:»Vsakomur se lahko nasmehne sreča« Še bom varčevala v GKB Kranj Tudi v prihodnje dve veliki nagradni žrebanji Dober mesec in pol je tega, ko je bilo v Skofji Loki veliko nagradno žrebanje Gorenjske kreditne banke. Takrat so izžrebali sto lepih nagrad za vlagatelje vezanih hranilnih vlog, lastnike deviznih računov in stanovanjske varčevalce. 9-letna Tatjana Zupan iz Škofje Loke je 14. februarja kar stokrat segla v boben. 99. nagrad so izžrebali iz posameznih poslovnih enot Gorenjske kre- Anica Kalan ditne banke. Nazadnje pa še najvrednejšo nagrado — osebni avtomobil Skoda 1000 MB. Naključje J* takrat hotelo, da je ta nagrada ostala v škofjeloški občini. SREČNA GOSPODINJA IZ VIRMAŠ Pred dnevi smo obiskali srečno dobitnico avtomobila. To je 52-letha Anica Kalan iz Virmaš pri Skofji Loki. Čeprav je že toliko časa po žrebanju Anica Kalan še večkrat razmišlja, kako da se je ravno njej takrat nasmehnila sreča. »Se nikdar nisem bila nikjer izžrebana ali zadela pri Igri na srečo. In tudi tokrat nisem pričakovala, da bom kaj dobila. Z možem imava pet otrok. On je gozdni de-Iavec ln z eno plačo nisva mogla misliti na stvari, kot so igre na srečo in podobno. Za vsak dinar sva morala dobro premisliti, kam in kako ga bova obrnila, da bo bolj prav.« časa pa že varču-jefa pri Cjprenjski kreditni banki?« smo jo poprašali. *«* ' »Lani sva začela. Oba t možem Imava vsak svoje hranilno knjižico. Jaz sem vložila znesek, ki ml ga je po končanem življenjskem zavarovanju Izplačala zavarovalnica.« »Kako oziroma kdaj pa ste izvedeli, da ste srečna izžrebanka avtomobila? »Nikdar ne bom pozabila, da je bilo žrebanje v petek, 14. februarja. Dan po njem je hčerka prebirala Glas, v katerem so bile objavljene izžrebane številke hranilnih knjižic. Spominjam se, da je rekla možu, da se samo zadnja številka na njegovi hranilni knjižici ne ujema z izžrebano številko. Takrat otroci še niso vedeli, da tudi Jaz varčujem. Ko pa sem pogledala svojo hranilno knjižico, bi skoraj omedlela. Presenečena in srečna hkrati sem zaklicala: Avto je moj! Kako dolga je bila potem tista nedelja, 16. februarja, se ne da povedati. Bila sem pripravljena na vse. Tudi na to, da je bila v časopisu pomota, šele v ponedeljek sem se potem lahko prepričala, da sem glavno nagrado res zadela jaz.« »In kaj boste sedaj z avtomobilom?« »Prodala ga bom, denar pa vložila spet v banico. In to, da ne bo pomote, v Gorenjsko kreditno banko.« »In kako se sedaj počutite, ko ste milijonarka?« smo jo vprašali bolj za šalo kot zares.« »Seveda sem sedaj bolj vesela, kot prej, ko nisem bila,« je hudomušno odgovorila. SPET DVE VELIKI NAGRADNI ŽREBANJI Ko smo se v prostorh Gorenjske kreditne banke v Skofji Loki pogovarjali z Anico Kalan, nam je zaupala, da bo tudi v prihodnje varčevala v škofjeloški banki oziroma pri Gorenjski kreditni banki Kranj. Pa ne toliko zaradi nagrad, kot zaradi tega, ker človek nikdar ne ve, kaj se lahko zgodi z denarjem shranjenim doma v »nogavici«. Res pa je tudi, da bo Gorenjska kreditna banka Kranj s svojimi poslovnimi enotami tudi letos in v začetku prihodnjega leta pripravila za varčevalce vezanih hranilnih vlog in lastnike deviznih računov dve veliki nagradni žrebanji. Tako kot do sedaj bodo na teh dveh žrebanjih izžrebali vsakokrat po sto lepih nagrad. Prva oziroma glavna nagrada pa bo obakrat fiat 850. Razen tega pa bo Gorenjska kreditna banka letos pripravila še posebno žrebanje za stanovanjske varčevalec. In ne nazadnje je treba povedati še eno novost, ki je ne gre zanemariti. ^ Razen visokih obresti, ki jih GXB Kranj s poslovnimi enotami £ na Jesenicah, v Kra-9 nju, Radovljici, skofji % Loki in Tržiču daje na hranilne vloge, je vsak varčevalec, ki ima vloženih 1000 novih dinarjev, zavarovan v primeru nezgodne smrti, če pa varčeva-$ lec 1000 novih dinar-£ jev veže na odpovedni 9 rok nad eno leto, je $ zavarovan še v prlme-© ru trajne invalidnosti. Zato nikar ne pozabite in izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi Gorenjska kreditna banka Kranj. t i TOSO TOVARNA OBUTVENIH STROJEV opreme razpisuje KRANJ prosto delovno mesto administratorke Pogoj: Popolno znanje strojepisja in stenografije. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja do vključno 15.4.1969. »Škodo 1000 MB bom prodala, denar pa vložila v Gorenjsko kreditno banko,« pravi srečna izžrebanka — gospodinja U Virmaš pri Skofji Loki. UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA R O Ž C A Jesenice na Gorenjskem razpisuje prosto delovno mesto poslovodja samopostrežne trgovine na Javornlku. Pogoji- a) visokokvalificirani trgovski delavec s prakso v samopostrežni trgovini, ali b) kvalificirani trgovski delavec z 10 let prakse, od te vsaj 2 leti v samopostrežni trgovini. Ponudbe na razpis sprejema UO v roku 15 dni od dneva pbjave. Kandidati naj k vlogi priložijo kratek Življenjepis, dokazilo o strokovni izobrazbi in dosedanji zaposlitvi. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga. KONFEKCIJA KROJ ŠKOFJA LOKA a KARAMBOLIRAN AVTO KOMBI (z 8 sedeži) ZASTAVA 1300 Leto izdelave 1965. Izklicra cena 6.000,— din Javna licitacija bo v sredo, 2. aprila 1969 ob 10. uri na sedežu podjetja v Skofji Loki, Klobovsova ulica 6. Družbeni sektor ima pri nakupu prednost. Nadaljevati z uspehi Prek 150 startov Na letošnji dirki za Veliko nagrado Loke 69 ( 25. maja) bo sodelovalo najmanj 150 tekmovalcev — v vsaki kategoriji nekaj več kot 30. Število Je odvisno od cestišča, izračuna pa se po posebnem obrazcu: dolžino proge (v kilometrih) pomnožijo z njeno minimalno širino (v metrih). Dobljeni rezultat pove, koliko dirkačev lahko hkrati spustijo na cesto. Seveda to ne velja za prikolice. Včeraj popoklan se je sestal prireditveni odbor dirke. Njegovi člani so določili vsoto, za katero bodo zavarovali tekmovanje, pretresali doslej prispele prijave in si razdelili obveznosti. Prava paša za oči bo letos tekmovanje v razredu prlkoličarjev. Startalo bo 11 najbolje uvrščenih parov minule sezone, med njimi tudi Nemce Helmut Fath, svetovni prvak 1963, ki vozi na stroju lastna Izdelave (tip URS). Ta drzni veteran je bil že leta 1960 najboljši na svetu, potem pa so ga zasenčili drugi. Vodstvo dirke ima v rokah tudi že prijavi dveh svetovno znanih tekmovalcev na solo motorjih: to sta Ginger Mollov, junak loških dirk iz leta 1967 (lani ga ni bilo), po novem tovarniški vozač znane firme Bul-taco, in Gyula Marszovskv, Švicar madžarskega porekla. Mollov je bil preteklo sezono v kategoriji motorjev do 125 cem drugi, do 250 cem četrti in do 350 cem peti na svetu. Marszovskv pa se je v razredu do 500 cem uvrstil na tretje mesto. Za najlažje motorje — do 50 cem — je FIM (mednarodna motociklistična organizacija) uvedla nekatere omejitve, ki jih bodo odslej dalje morale spoštovali V3e tovarne. Stroj po novem ne sme biti lažji od 63 kilogramov, Imeti mora le 1 cilinder in največ 6 prestav. Dirkači s tako do kraja izpopolnjenimi motorji kot je na primer kreidler (teža 47 kilogramov, 2 cilindra, 12 prestav), torej ne smejo na start. Jutri začetek spomladanskega prvenstva V nedeljo se prične tekmovanje v spomladanskem delu prvenstva ljubljanske conske rokometne lige. Kot je zna-5©i v tej ligi nastopajo tudi Štiri moštva z Gorenjske. Ro-kometaši iz Radovljice, ki so novinci v tej ligi, so pred startom na prvem mestu, tkiPa Križ je na petem, Kranj na osmem in Duplje Potem ko je zaradi notranjih težav odstopil stari upravni odbor atletskega kluba Triglav iz Kranja, je v ponedeljek popoldne začasno vodstvo sklicalo izredni občni zbor kluba. Čedalje večje težave, ki so izhajale predvsem iz slabega finančnega stanja, so zahtevale temeljito predelavo koncepta dela v klubu in zožitev programa tekmovanj. Klub, ki je v dvanajstih letih svojega delovanja strmo napredoval, bo po sprejetem programu dela za leto 1969 moral precej zmanjšati svojo dejavnost, da bi s tem brez večjega finančnega primanjkljaja izpeljal novo sezono. Dobro je, da so morali tokrat za sprejetje programa glasovati atleti sami, ki so s tem sprejeli odgovornost za njegovo uresničitev. Med največjimi težavami v preteklih sezonah je bila namreč prav prevelika sebičnost nekaterih tekmovalcev, ki so hoteli več, kot so dovoljevala razpoložljiva sredstva. Po novem programu bo poleg nastopanja na tekmovanjih še bolj omejeno vračanje voznih stro- na devetem mestu. V prvem spomladanskem kolu se bodo rokometaši Radovljice doma pomerili z ekipo Zagorja, ki je trenutno na zadnjem mestu. Ostala srečanja pa so naslednja: Kri/c : Kr-mclj, Kranj : Grosuplje, Rateče : Duplje. Vse tekme bodo jutri ob 10. uri. J. Kuhar - metrska skakalnica v Križah Po dveletnem premoru so pred dnevi člani križkega Partizana pregledali delo in ugotovili, da je bila dejavnost v Vseh sedmih sekcijah pestra, da so največje uspehe dosegli Rokometaši, člani ljubljanske conske rokometne lige, smu-CarJi-skakalci in alpski smučarji. , Pomanjkanje finančnih sredstev tudi v Križah zavira dejavnost, vendar upajo, da bodo kljub skromni dotaciji uspeli graditi novo 60-metrsko skakalnico v Sebenjah. Za načrt bodo prosili konstruktorja nove planiške velikanke ing. Lada °/^ka' Prav tako pa so pomoč pri izgradnji tega objekta poljubili tudi prebivalci Križ in ostalih vasi. Sklenili so, da Oodo tudi letos organizirali tradicionalni športni teden, ki Jc manifestacija športa v tržiški občini. . Izvolili so novi upravni odbor, za predsednika pa jc bil »voljen Kristjan Kokali. l.Humer, Strelci v Žabnici V okviru krajevnega praznika Zabnice je bilo strelsko tekmovanje med ekipama Zabnice in Bit-nja. Po pričakovanju so zmagali strelci Žabnice s 1454 : 1355. Najboljši v zmagovalni ekipi jc bil Marko Plestenjak. Start tržiških košarkarjev Pred dnevi so startali tudi tržiški košarkarji, ki so v prijateljski tekmi premagali košarkarje Ko-krice z 58:48 ( 25:17). Sodila sta Tržičana Jakšič in Poljanšek zelo dobro. Najboljši pri domačinih so bili: Leskovšek 13, Zazvonil 12, Perko 10 in Aha-čič 7. Pri gostih pa Vuj-šič 21 in Hudcbivnik 11. V prvem srečanju so zmagali košarkarji Kokri-ce z 72:70. —dh Jekovec občinski prvak V Tržiču se je končalo občinsko strelsko tekmovanje za Z'ato puščico z zračno puško. Nastopilo je enajst strelcev, ki so se kvalificirali na predhodnem družinskem tekmovanju. Občinski prvak je postal Jekovec s 519 krogi od 600 možnih, drugi je Rusija 517, tretji pa Koder s 509 krogi. —dh škov za atlete, prav tako pa bo zaostreno razdeljevanje klubske opreme. Kljub vsemu pa na novo izvoljeni upravni odbor upa, da s tem programom nc bo trpela množičnost. To potrjuje tudi dejtsvo, da so se odločili še za dva honorarna trenerja, ki bosta ob minimalnih stroških precej pripomogla k razširitvi dela z mladino. Osrednji cilj kluba bo v letošnji tekmovalni sezoni čim boljša uvrstitev na vse-ekipnem prvenstvu Slovenije, kjer so lansko leto osvojili tretje mesto. Zaradi že naštetih težav pa se ne bodo udeleževali ekipnih prvenstev. Na posamezna prvenstva bodo pošiljali le najbolšc atlete glede na oddaljenost kraja prireditve. Nov upravni odbor bo sestavljen iz članov: ing. Janez Poncbšek (predsednik), Štefan Grubar, Milan Zoran, Anica Vidovič, Janez Kleč, Viki Papov in Tomaž Gruden. Vsi našteti bodo poleg sedmih aktivnih atletov in enega trenerja sestavljali atletski svet, ki bo za občnim zborom najvišji organ v klubu (F. Trček, MUek, D. Prezelj, Loj k in trener Florjančič). Zal je zaradi prezaposlenosti prenehal z delom dosedanji predsednik kluba Milan Osovni-kar. Novo vodstvo upa, da bo klubu z vztrajnim delom vseh funkcionarjev posebej pa samih atletov, uspelo prebroditi trenutno krizo in tudi nadalje ostati v vrhu slovenske atletike. M. Kuralt Iz starega na novo V prvi polovici letošnjega marca je imel sankaški klub Triglav Kranj redni letni občni zbor. Čeprav sankaški klub nima svoje tekmovalne proge, ki je za razvoj nujno potrebna, je dosegel v tej zimski sezoni lepe uspehe. Vendar pa z ostalimi klubi ni v enakopravnem položaju. Izvedli so sankaške tekme na Smarjetni gori z navadnimi sankami za kolektive, tj. za I. prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Kranj. Ob prireditvi so izdelali posebni reklamni lepak, na katerem so svoje proizvode reklamirala podjetja. Sredstva, ki so jih tako zbrali, so bila v veliko pomoč sankaškemu športu. Osnova za napredek sanka-škega športa je torej tekmovalna proga, in to sodobna umetna proga, ki bo lahko zagotovila vrhunske rezultate ne samo domačih sankačev, pač pa bi s tako progo lahko prirejali tudi mednarodne sankaške tekme. Kranjski sankači že več let tiho želijo, da se jim bo to nekoč le uresničilo. Sankaški klub si je torej na letošnjem občnem zboru zadal nalogo, da preide iz sta. rega na novo, zgraditi namerava lastno progo. Sicer pa so se v tej sezoni udeležili skoraj vseh tekmovanj. Sami pa so organizirali dve tekmovanji na Smarjetni gori z navadnimi sankami. Za pionirje je bilo tekmovanje za I. prehodni pokal Franceta Prešerna, na drugem tekmovanju pa so tekmovali kolektivi za I. prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Kranj. Kljub slabim razmeram, se je teh dveh tekmovanj udeležilo kar 70 tekmovalcev. Za to gre pohvala članom kluba, ki so s požrtvovalnim delom pripomogli, da so tekme uspele. B. Vidic Časopis Motoeross Tržič 69 Organizatorji velikega tekmovanja v motocrossu na Ljubelju za veliko nagrado .Jugoslavije in svetovno prvenstvo, ki bo 27. aprila, že prejemajo številne prijave svetovno znanih tekmovalcev. Pred dnevi so organizatorji prejeli spet nove prijave. Med prijavljenimi jc tudi svetovni prvak Belgijec Joel Robert. Poleg njega pa so se prijavili še naslednji belgijski tekmovalci: Svlvain Geboers, Marcel VVicrtz in Jackv Wiertz. Poljaki so poslali ponudbo za dva tekmovalca. Iz Avstrije pa je prišla prijava, v kateri sta naslednja tekmovalca: Edvard VVeingartner in Franz Dvvorak. Prvič so se tržiškim organizatorjem prijavili tudi tekmovalci iz ZDA. Na tržiškem motocrossu bosta startala Ron Nel-son in John de-Soto. Prvi je bil najboljši na prvenstvu ZDA v kategoriji motorjev do 500 cem, drugi pa v kategoriji 250 cem. Iz Italije sta prišli ponudbi VValterja Planerja ter Pochetina Michelangela. Zahodna Nemčija pa je prijavila Unthcrja Echcnbacherja. J. Javornik G L, A 5 SOBOTA — 29. MARCA 1969 V Novi gradu bo letovalo 1140 otrok (Nadalj. s 1. str.) zavarovanje, zadnjo tretjino pa starši. Ta dogovor pa bo letos omogočil, da bo iz vsake gorenjske občine letos letovalo v Novi gradu tri odstotke otrok. Izbor teh otrok pa bodo naredili zdravniki. Z drugimi besedami to pomeni, da bo letos v Novi gradu od 1. junija do 12. septembra 1140 zdravstveno ogroženih otrok z vse Gorenjske. Zanimivo je tudi, da so letos zdravniki dali prednost predvsem predšolskim otrokom. Tako bo letos od 1140 otrok v Novi gradu letovalo kar 520 predšolskih. Med njimi kar 168 iz vrtcev. Letovanje otrok iz vrtcev je letos organiziral Zavod za klimatsko zdravljenje dfrrok v Kranju, ki je omogočil, da bodo starši za otroke, ki jih imajo v vrtcih, lahko plačali letovanje tudi v obrokih. Ko smo se pred kratkim pogovarjali z direktorjem Zavoda za klimatsko zdravljenje otrok v Kranju Markom Sbilom, nam je povedal, da so letos tako občine kot Komunalni zavod za socialno zavarovanje in Zdravstveni center pokazali veliko razumevanje za letovanje zdravstveno ogroženih otrok oziroma za otroško zdravstvono preventivo. Kljub proračunskim težavam so namreč tudi v jeseniški občini zagotovili denar za letovanje 195 otrok. Sicer pa so letos na Gorenjskem za iletovanje otrok namenili 15 milijonov starih dinarjev več kot minulo leto. Tako no drugi strani lahko tudi ugotovimo, da je letovišče v Novi gradu za letošnje poletje že zasedeno. Dobršen del mesto je na voljo za letovanje otrok. Razen tega pa bo zavod preosfa'a prosta mesta tudi letos oddal gorenjskim sindikatom za letovanja članov kolektivov. A. Ž. Sprejet program razvoja kulture v kranjski občini V četrtek popoldne je bila v Kranju zadnja seja obeh zborov občinske skupščine pred letošnjimi volitvami. V prvi točki dnevnega reda so odborniki razpravljali o programu razvoja kulture v kranjski občini. Uvod ama je predsednik sveta za prosveto, kulturo in telesno kulturo pojasnil, da se je pred približno tremi leti na pobudo več kulturnih organizacij zač.'!a v kranjski občini delati a1 keta o stanju kulture v občini. Po zbranih Koncert Danes, 29. marca 1969, bo ob 19.30 v dvorani občinske skupščine v Kranju koncert dveh mladinskih mešanih zborov. Nastopila bosta zbor kranjske gimnazije in kot gost mešani zbor srednjih šol z Jesenic, vodi ga dirigent Janko Pribošič. Zbora bosta izvajala dela renesančnih mojstrov, novejše skladbe in priredbe narodnih pesmi. podatkih je potem izdelal analizo Klub kulturnih de'av-cev. O zaključkih analize pa je bia organizirana tudi javna razprava. Na seji so ugotovili, da je predlagani program razvoja kulture v občini pionirsko d;-lo. Sestavljavci namreč niso imeli nobene osnove pri oblikovanju programa. Za zd »j namreč tako v republiki kot na Gorenjskem nI takšnega programa. Kljub precejšnjim težavam pa je sestavi j avcem uspelo izdelati program, ki sta ga oba zbora po četrtkovi razpravi tudi sprejela. Hkrati sta sprejela tudi sklep, da bo posebni in'c'afv-nl odbor pripravil vse potrebno za začetek delovanja kulturne sku nosti v občini. Ta naj bi z: čela delati 1. januarja 1970. Po končanem dokaj izčrpnem dnevnem redu zadnje s 2-je obeh zborov se je predsednik skupščine Slavko Za-Iokar zahvalil odbornikom za dve oziroma štiriletno delo v skupščini. V imenu odbornikov pa se je predsedniku skupščini. V imenu odborni-sveta za občo upravo in notranje zadeve Marko Prežel j. A. Ž. Spominska plošča Stanetu Žagarju Na Dobravi pri Kamni gorici je bila v četrtek dopoldne proslava ob 27. obletnici smrti Staneta Žagarja. Na mestu, kjer je nekdaj stala šola, v kateri je poučeval Stane Žagar, so lani zgradili nov gasilski dom. V četrtek so v spomin na Staneta Žagarja na domu odkrili spominsko ploščo. Proslave so se udeležili predstavniki krajevnih in drugih družbenopolitičnih organizacij. Kulturni program pa so pripravili učenci in pevski zbor osnovne šole Stane Žagar ter pevski zbor garni- zije Stane Žagar iz Kranja. Ob tej priliki je govoril Ivan Križnar iz Lipnice — prijatelj in nekdanji sodelavec Staneta Žagarja. Pred spominsko ploščo in na grobišče padlih na pokopališču na Dobravi so položili tudi vence. A. 2. Na proslavi na Dobravi pri Kamni gorici, kjer je govoril nekdanji sodelavec Staneta Žagarja Ivan Križnar iz Lipnice, so v četrtek dopoldne odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Stanetu Žagarju. — Foto: F. Perdan Tudi Creina čestitala Stefančiču I V Motelu Medno je bila v sredo popoldne manjša slovesnost. Predstavniki Turističnega prometnega podjetja Creina iz Kranja so za člana kolektiva Petra štefančiča, ki je na planiških prireditvah s skokom 150 metrov postavil nov jugoslovanski rekord v smučarskih poletih, pripravili prijetno srečanje. Predstavniki upravnih in samoupravnih organov so mu čestitali k uspehu v Planici ln mu zaželeli vso srečo tudi v prihodnje. V spomin na njegov uspeh so mu poklonili tudi praktično darilo. A. Ž. Jugoslovanskemu rekorderju v smučarskih skokih Petru štefančiču je v Imenu kolektiva izročil darilo predsednik sindikalne organizacije Creine Ivan Bečan. — Foto: F. Perdan Ali ste se že odločili, kje boste preživeli prvomajske praznike? Svetuje vam CREINA Kranj, Koroška 4, teh 21-022