Učiteljski
List II.	v Ljubljani l. junija 1871.	Tečaj XI.
Metrična mera.
Pri 13. letošnji skupščini idrijskih učiteljev govoril J. L. (Dalje.)
Kubična mera.
Prostornino merimo s kockami (kubikami), kterih robi so dol-gostne mere.
KubikmLer Je torej kocka, pri kteri je slehern rob dolg 1 meter. Matematično se lahko izračuni, da ima ¡-r^r—— = 10 X 10 X io flO3) = 1000 , . * . Kubična mera se na kratko tako zapi-
-s	decimeterkubikov	»
suje, da se dolgostnemu znamenju postavi na desno zgor številka 3 in sicer vedno na enaki način, kakor pri znamenjih kvadratne mere. 2 1 se niše: M3* 1 1 d/M3' * 1 ; DMZ.
Kubikmeter 1 r "	5 kubikdecimeter * / ' kubikdekameter *
Lestvica za kubično mero: 1 M3 = 1000 d/M5 = 1000000 č/M5 1 d/M5 = 1000 c/M5
1 ^M5 = 1000 m/M5 1 m/M5
1 MiM5 = 1000 Oi5
1 KM5 = 1000 HMS
1 HM5 = 1000 DM5
1 DMS = 1000 M5
-	1 M3
Pri kubični meri zapazimo tisočinsko razdelitev in množitev. Za lesno mero, za derva služi le posebni oddelek cele metrične ku-
blčne mere, ta je „ster", ki je toliko, kakor 1 meterkubik; 1 deka-ster je 10 M3, in decister je desetina (Vi0) M3. Primerjajmo novo kubično mero še s sedanjo:
1 meterkubik — 0-146 kubiksežnjev.
1	„ ~ 31-666 „ čevljev.
1 decimeterkubik = 53086 „ palcev.
Posodna mera.
Da se zmeri velikost posod, zedinili so se, da so prazni (votli) decimeterkubik, ki so ga „liter" imenovali, vzeli za edinico. Liter je torej posodna mera, ktere prostornina znaša ravno 1 d/M8 ali 1000 c/M\ Od litra se izpeljujejo vse druge delivne in množivne mere te verste, ki so: deciliter, centiliter, mililiter; dekaliter, hektoliter, kiloliter, mirijaliter. Pri pisanji se liter enako metru skrajšuje, kakor kaže sledeča lestvica:
1 KL (M3) = 10 HL = 100 DL = 1000 L 1 HL ~ 10 DL = 100 L 1 DL - 10 L
1 L (d/M3)
1 L (d/M3) = 10 d/L — 100 c/L = 1000 m/L 1 d/L z= 10 c/L = 100 m/L 1 c/L =: 10 m/L
1 m/L (č/M3)
Ako primerjamo tudi novo posodno mero s sedanjo, vidimo, da: 1 hektoliter — 1-626 vaganov 1 „ = 1-767 veder 1	liter = 0-016 vaganov
1	n — 0-706 bokalov (blizo 3 „maselce6')
'/a HL (50 L) bode po novem nadomestoval sedanje vedro; I liter* bode spodrlnil bokal; '/a "tra I'0''6 1% maselca, t. j. sedanji „verček"; 4 decilitri bode malo več od sedanjega „maselca".
Utežna mera.
Edinico za utežno mero so tako-le vstanovili: Izvagali so polni liter čiste, 4° C. gorke vode v brezzračnem prostoru. Na to so dalje izračunih" težo vode 1 cenlimeterkubika ali miliiilra. To težo so imenovali „gram", ki je edinica utežnih mer.
10 gramov = dekagram;
100 gramov ali 10 dekagramov =: hektogram;
1000 gramov ali 100 dekagramov ali 10 hektogramov — kilogram.
1 liter	vode	vaga 1 kilogram,	KG
1 deciliter „ »1 hektogram,	HG
1 centiliter „ „1 dekagram,	DG
1 mililiter „ »1 gram,	G.
Lestvica za utežne mere:
Uteži:
i tona = 10 metr. centov = 100 MyG =r 1000 KG 1 „ cent = 10 MyG = 100 KG 1 MyG — 10 KG 1 KG
1 KG = 10 HG = 100 DG == 1000 G 1 HG = 10 DG = 100 G 1 DG = 10 G 1 G
Tem primerni prostor:
1 M3 = 1000 d/M3 ali	1 KL
100 d/M3 „	10 HL
10 d/M3 „	1 DL
1 d/Mi „	1 L
1000 c/M3 ali	1 L
100 c/M3 „	1 d/L
10 c/M3 „	1 c/L
1 C/M3 „	1 m/L	(Konec prih.)
Geometrija ali merstvo v ljudski šoli. +)
(Dalje.")
Čvcterokoti.
Slika ali podoba, ki je omejena od štirih strani, je čvetero-k o t. Pri čveterokotu razločujemo štiri strani in štiri kote. Ovete-rokoti so razni. Naj važniši je kvadrat ali štirjak. Pri tem so vse štiri strani enako dolge; po dve nasprotni strani ste tudi vštrični. Tudi koti v kvadratu so enaki in sicer pravi koli. Malo različen od kvadrata je pravokotni k (Rechteck). Koti njegovi so pravi koti,
*) Glede slik in pisave so se v dosedanjih sestavkih vrinile nektere nepovoljno pomote, kterih pisatelj ni kriv. kajti 7. navadnim tiskarnim orodjem ni mogoče narediti vsega, kakor bi moralo biti. Č. g. g. bralci naj si tedaj pomanjkljivosti sami popravljajo!	Vredn.
»10
kar že pove njegovo ime. Vse strani med seboj pa niso enake, ampak le po dve vštrični strani imate to lastnost.
Drug čveterokot je r o m b (enakovštričnik). Pri tem vidimo, da ste tudi po dve nasprotni strani vštrični, in da so verh tega vse strani med seboj enake. Le o kotih to poslednje ne velja, ker sta le po dva nasprotna kota enaka. V rombu sta dva kota topa, dva ostra. Pri romboidu (raznovštričniku) ste naposled le po dve vštrični strani tudi enaki, in le po dva nasprotna kota sta enake velikosti.
Vse opisane čveterokote imenujemo vštričnike ali paralelo grame, ker ste v njih vedno po dve in dve strani vštrični. Sledeče slike jih predstavljajo:
Kvadrat.	Pravokotnik.	Romb.	Romboid.
Verh vštričnikov razločujemo še trapeca ali polvštričnika. Pri tem ste le dve nasprotni strani vštrični, drugi dve ste ne-vštričnici.
v
Se drugačni čveterokot se imenuje trapecoid ali raznobežnik. Pri tem ni niti ena stran s ktero drugo vštric, še manj pa enaka Sliki ti to pojasnujete:
Trapee.	Trapecoid.
Glede vštričnikov ali paralelogramov je treba pomniti, da imenujemo kvadrat in pravokotnik pravokotna paralelograma, ker ima ta vsikdar prave kote. Romb in romboid imata pa poševno lego in se zategadel zoveta poševna vštričnika.
Povejte, kje vidimo pravokotne, in kje poševne parale-lograme!
Ktere čveterokote predstavljajo sledeče reči: šolska tabla, knjiga, deska, mizna plošča, stene, tla, okna, pisma, i. t. d?
Na kterih rečeh nahajamo sim ter tje kvadrate? Kteri čveterokot je naj navadniši? Kterega vidimo naj bolj poredkoma?
Risajte kvadrat, čegar stran je dolga a) 1"; b) 1", 6'"; c) l3//'; č) 2 c/M!
Bisajte pravokotnik s stranmi a) 2" in 1", b) 4 c/M in 2 c/M!
.Sestavite romb, čegar stran je 1kot naj se vzame poljubno! Takisto naj se naredi romboid s stranmi a) 3 c/M, o m/M in b) 1 c/M, 8 m/M.
Pri čveterokotu je treba paziti še na eno čerto. Ako zvežemo dva nasprotna kota v čveterokotu, imenujemo nastalo čerto preko ali diagonalo. V pričujoči sliki smo koj vlekli obe diagonali,
AD in CB, kajti v vsakem čveterokotu ste dve preki mogoči. V vsakem vštričniku deli preka čveterokot na dva enaka dela. Kako se imenujeta?
V vsakem čveterokotu je ena stran podkladnica. Na to si mislimo postavljeno vso sliko. Navpična čerta pa, ki sega od pokladnice do tej nasprotni strani, je pa visočina čveterokotova. V navzgornji sliki je AB podkladnica in stran AC, kot navpična čerta, visočina čveterokota AB CD.
Kar smo povedali o stičnosti trikotov, velja tudi za čvetero-kote. Dva čveterokota sta stična, če imata vse strani in vse kote zaporedoma enake, kakor kažete naslednji podobi:
č p
V čveterokotih A B C C in M N O P je AB = MN, AČ = MP, BC = NO, CČ = OP in A = M, B = N, C = O, Č = P. Opisana čveterokota sta torej stična.
Enaka pravila kakor pri trikotih veljajo tudi glede podobnost,' čveterokotov. Dva štirikota sta si podobna, kedar imata vse kote zaporedoma enake, in v kterih ste po dve enako ležeči strani v isti razmeri.
Cveterokot ABCČ po KLM X; kajti A = L, B = M, C = .K, Č = N in LM = % AB, KN - \ CO, LK = % CA, NM = V, ČB.
Mnog;okoU.
Slika, omejena s petimi, šestimi i. t. d. ravnimi stranmi, imenuje se rnnogokot ali poligon. Pričujoča podoba je peterostrani mnogokot.
Mnogokoti morejo imeti vse strani in kote enake ali pa tudi razne. Mnogokot z enakimi stranmi in enakimi koti, se imenuje pravilni mnogokot, sicer pa nepravilni.
Nepravilni mnogokoti so manj važni; o pravilnih bodemo govorili pri razpravi O krogu.	(Prih. dalje.)
Najvažniše kmetijske resnice za ljudsko šolo,
spisal Fr. Govekar.
(Dalje.)
Vpr. Kaj je ogelnokislina?
Odg. Ogelnokislina je plin ali gaz brez barve in duha in malo kislega okusa. Luč v njem ugasne in tudi človek in žival ne more v njem živeti, vendar je pa za rastline tako potreben, kot kislic za ljudi in živali. Ogelnokislina se v vodi raztopi in vodi daje malo kiselkast, prijeten in okrepčalni okus. Ogelnokislino imajo mnoge pijače, n. pr. mlado vino in pivo, kar se spozna iz vrenja. Apno in kreda ste skoraj iz polovice ogelnokisline, zlasti pa ogelnokislina v vulkanskih okolicah večkrat s šumom puhti iz jam in razpok. Tudi po kletih in hramih, kjer vre mnogo mošta, je po tleh skoro čista ogelnokislina. Ogelnokislina se dela iz ogelnoklslega apna, n. pr. ako polijemo kredo z navadno solno kislino.
V. Ali je v zraku, kterega dihamo, veliko ogelnokisline?
O. Ne; v zraku je toliko ogelnokisline, da je je na 5000 bokalov zraka le 2 bokala.
V. Ali rastline potrebujejo ogelnokisline?
O. Rastline je veliko povžijejo.
V. Kako jo pa morejo rastline dobivati, ako je je v zraku le malo ?
O. Rastline povžijejo veliko ogelnokisline po neštevilnih listih , ktere razprostirajo na vse kraje.
V. Ali vživajo rastline vedno ogelnokislino?
O. Rastline povživajo s pomočjo solnčne svetlobe le po dnevi ogelnokislino, po noči pa jo zopet en del izhlapijo; torej je tudi nevarno in škodljivo imeti po noči take rastline v sobi.
V. Iz česa pa je ogelnokislina?
O. Ogelnokislina je sestavljena iz ogelca in kislica. 6 funtov ogelca spojenega s 16 funtov kislica naredi 22 funtov ogelnokisline. Ako deržimo goreč ogel v steklenici, s kislicem napolnjeni, toliko časa da zgori, ter potem notri vtaknemo gorečo luč, luč ugasne; prilijemo pa malo apnene vode, tadaj pa to postane kalno in mlečkovo, kar obojekrat priča, da je kislec pregnal ogelca.
V. Ali rastline vedno hranijo ogelc in kislic, kterega povžijejo v podobi ogelnokisline?
O. Obderže le ogelc, kislica pa izločujejo v zrak, kar se lahko prepričamo, ako listnato vejico, ki se derži rastline, ali pa nekoliko zelenega listja stlačimo pod poveznjen, z vodo napolnjen in zgoraj začepljen lijavnik, tedaj se v solnčni svetlobi na kraji lijavnika zbirajo majhni mehurčki, ki so čist kislicev plin.
V. Ali listi jemljejo še drugih delov iz zraka?
O. Listi jemljejo tudi vodenega sopara ali sopuha iz zraka. Vodeni sopar je za vsako živo stvar poglavitno potreben, ker so rastline, živali pa tudi ljudje naj več iz vodenih delov, ki jih po vednem potu neprestano izlilapljajo, ter iz zraka na novo jemljejo. Rastline so % delov vodenih; telo žive živali je tudi naj več iz vode, in 154 funtov težek človek ima 116 funtov vode in samo 58 funtov terdih snov.
V. Kako pa rastlinom tekne vodeni sopar?
O. Vodeni sopar tekne rastlinam v živež, ter preide pozneje v rastlinski sok, kakor tudi iz zemlje povžita voda.
V. V kaki podobi povžijejo rastline ogelc iz zemlje?
O. Tudi v podobi ogelnokisline.
V. V kaki podobi pa povžijejo rastline dušeč iz zemlje?
Dušeč povžijejo rastline iz zemlje v podobi auionijaka in soli-tarne kisline ali zjednice. O teh dveh spojinah obširniše pri gnoju.
V. Iz kterih snov ali pervin pa je organski del rastlin?
O. Organski del rastlin je poglavitno moševina ali lesna vlak-nica, škrob, sladkor, guma, olje in mast, smola, beljakovina, sir-nina in vlečec. Vse te snove pa so zopet spojene z drugimi pervinami.	(Dalje prih.)
Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja.
Spisuje Josip Levičnik. '
Moto: „Jiulla dies siue Unca t"
Stari rimljanskl pregovor.
Dospeli smo bili s sadjerejnim ukom poslednjič k požlahnenju ali cepljenju. Govorilo se je' naj pred o cepljenju z nakladom, ter se je ta metoda imenovala naj bolj priprosta, naj ložja. V to se vzame cepič z 2 ali 3 očesici (popki) in se napošev poreže; enako tako se pripravi s porezjo tudi divjak in sicer tako, da se oboje, cepič in divjak, tako tesno in natančno sprimeta, kakor bi bila le ena šibica. To se povije potem zmerno, ne preterdo, z povoženo obezo. Cepiti z nakladom je dobro, kednr so drevesa naj bolj mu-ževna, t. j. spomladi; cepi se z nakladom, včasi tudi v jeseni, kar vendar ni varno. Kedar se cepič divjaku priraste, slednji (divjak naifireč) na debelosti hitro dovzema. Treba je torej, da se cepivna obeza čez nekoliko časa prereže, ter se cepljeno mesto na novo povije. Z nakladom se cepijo le divjaki, ki so na debelosti enaki gosjim peresom.
Drugi način, ki seje tudi zelo hvalil, je cepljenje s popkom. Kakor je znano, se v to ne vzame celi cepič, ampak le žlahnega drevesa popek ali očesice tik, spod kterega poganja nježni izrastek (vejica) s perescem. Divjak se za to operacijo zareže na kakem gladkem mestu v obliki latinske velike čerke T, kožica se lepo odvije ali odderza na dve strani; v ta sklad se stavi žlahnega drevesa očesice ali popek, in zatim se olupljena koža zopet okrog popka nazaj poravna, ter dobro obveže, Cepi se tudi na ta način takrat, kedar je drevo naj bolj muževno, t. j. spomladi in avgusta meseca. Ako se to zgodi avgusta meseca, se popek sicer prime, žene pa ne, torej se to tudi imenuje spijoče očesice ali popek; spomladi vstavljeni popek pa požene koj , torej se ta tudi zove budijoče ali živi— joče očesice ali popek. Nam se je na ta način cepiti jesenski čas skoraj bolj priporočal kakor spomladanski; skušnja pa človeka naj bolj izuči. Zapomniti je tu še, da, ako listič vstavljenega popka kmali odpade, se je cepič prijel; ako pa ne, nam je znamenje, da je bilo naše delo zastonj. Če se popek prime, se potem nad cepljenim mestom divjak odreže.
Pri cepljenju v sklad moramo zopet dobro na to gledati, da se zelena cepičeva koža natančno vjema z divjakovo; enako naj se ravna tudi pri cepljenju za kožo. Poslednja metoda se je zlasti pri hruškah zelo hvalila. O družili načinih cepljenja se nam zavoljo pomanjkanja časa ni kazalo; kdor ima I. Hartingerjevo tablo, lahko
ondi v sliki vidi mnogo in še veliko bolj natančnega, kakor sem tu popisal.
Dalje govorilo se nam je še nekoliko o prirezovanju dreves. Gosp. docent je imenoval to operacijo kot eno glavnih pogoj sadje-reje; kajti po tem se ravna tako rodovitnost, kakor tudi lepa rast ali oblika dreves. Da ti bo drevo rastlo dobro na višavo, treba ga je prirezovati. Naj si bo drevesce že požlahnjeno ali ne, spomladi mora prirezano biti n. pr. doli do druzega popka. Muževnost razganja sedaj tako rekoč stebelce drevesca narazen, hkrati pa poženo tudi stranske vejice, ki si pomagajo kviško. Naslednjo pomlad se le-te vejice zopet porežejo, na kar si glavno stebelce toliko bolj kviško pomaga. Pa tudi še sedaj se ne sme drfevcu prizanesti, ampak vsaj še enkrat se more vkloniti nožu sadjerejčevemu. N. pr. na taki način dobimo v 4 ali 5 letih lepo sadno drevo. Češnje in orehi rastejo sami po sebi hitrejše in krepkejše , torej jih ni treba prirezovati. Posebno se nam je zelo priporocevalo, da naj se pri sadjereji zelo ozira na lesno debelost, t. j. da si izredimo močno deblo in vejevje. Da pa dobi drevo tudi lep, koščat verh ali krono, se morajo popki stranskih vejic porezati, in sicer v taki primeri in tako dolgo, dokler se potreba kaže in dokler nismo namena dosegli. Naj se pa že reže pri drevesu to ali uno, vselej je treba gledati na to, da imamo orodje zelo ojstro; ako smo pa žagali, naj se žagano mesto na drevesu še z ojstrimnožičem gladko poreže. Na pošev ali pa po dolgosti naj se drevje nikar nikoli ne reže ali pa žaga, ampak vselej tako, da se drevo, kolikor je naj manj mogoče, rani. Rane naj se po potrebi mažejo tudi z drevesnim mazilom.
Sadna drevesa posebno rodovitna storiti, svetovalo se nam je, priščipovati jim popke.
Nerodovitnost dreves ima mnogo izvirov. Včasih je slaba zemlja temu kriva. Dobro je tedaj, da se okrog drevesnega stebla skoplje veliki skledi enaka jama, v ktero se dežnica steka. ##_) Tudi gnoji naj se takim drevesom , vender gnoj ne sme preblizo stebla. To dvoje navadno dela drevo zelo rodovitno. Koščato obraščena drevesa so navadno tudi zelo rodovitna. Nahajajo se pa vender včasih tudi zelo vejnata in gosto obraščena drevesa, ki pa slabo
Plem. g. Babo v zgoraj omenjeni I. Hartingerjevi tabli to še bolj na tanko popisuje in tudi po sliki kaže metodo obrezovanja. Sploh so omenjene table šolam kaj posebno dober učni pripomoček.	Pis.
**) Pri novonasajenih dunajskih drevoredih smo taki način oskerbovanja dreves lahko vsaki dan djansko videli; zraven tega pa vender hkrati tudi opazovali veliko napako. Drevesom se je namreč mnogokrat prilivalo o najhujši popoldanski vročini, in se jim je torej po eni strani zopet jemalo, kar se jim je po drugi strani dajalo. Pis.
rodijo. Vzrok temu je preobilna muževnost. Takim drevesom se more puščati, t. j. prereže se jim po dolgem doli koža, da se preobilni sok odteka. Rodovitnost pospešujemo drevesom lahko tudi s tem, ako jim veje prigibujemo ter vravnamo, da se na širjavo zra-ščajo. Skerbeti moramo tudi, kedar drevesa za stanovitno vsajamo? da niso preveč na tesnem, ampak da stojijo tako široko znarazen, da jim dohaja dovolj svetlobe in dovolj zraka. Vsako drevo, tudi , gojzdno, ako stoji preveč v tesnem, slabo napreduje.
Ako sadimo sadna drevesa v drevored, je dobro, ako postavljamo zaporedoma enega, ki včaka dolgo starost, in zopet enega, ki hitreje onemaga in vsahne. K pervemu prištevamo zlasti jabelka, hruške in orehe; k drugemu pa češplje in slive. Ako pa zasajamo drevorede sadnega drevja ob javnih cestah*), je dobro, da poleg tega, kakor smo že zgoraj rekli, da naj bodo drevesa dovolj znarazen nasajena, vzamemo v to sadna drevesa le enega plemena, in sicer tacega, ki počasi ter pozno zori in sadje še le po mehčanji za vživanje vgodno postane.
Priporočevalo se nam je dalje, da naj se zrelo sadje, kolikor je le mogoče, obira ali obterguje, in nikar ne trese, ker se ga po poslednji poti veliko pokonča in prezgodaj v nič pride.
Poslednjič se je govorilo še nekoliko o sovražnikih sadnega drevja. Gosenice delajo sadonosnikom posebno škodo, torej je treba že o zimskem času, če je le mogoče, zalego zatirati. Spomladi je za to navadno že prepozno. Kakor že v v vodu, je zopet k sklepu povdarjal g. docent, da dela sadjerejčeva spadajo po večjem v oni čas, ko druga gospodarstvena opravila ali še počivajo, ali pa so že skončana. Glede obiranja gosenične zalege in druzega enacega mer-česa je sicer navedel g. P. Schirnhofer izgovor marsikakega zani-kerneža, ki pravi: „kaj bom trebil in pokončeval zalego! sej jo drugi tudi ne"! Pa tako besedovanje je krivo in tudi prazno. Postava vsakemu zapoveduje, ptice pevke varovati, kakor tudi drevesa merče-sov in njihove zalege trebiti. Poleg postave pa je tudi treba, da se mladina omikuje, ter da se ji zgodaj vcepuje v mladinska serca spoštovanje tujega blaga. Skerb za ptice pevke, ki so posebne do-brotnice sadnega drevja, je priporočal gosp. docent med drugim tudi napravo umetnih gnjezd (glej 1. list „Verteca", str. 15.), kterih se ptiči zdajci poprimejo, ako se jim da mir, in jih hudobni otroci
*) Taki drevored iz sadnega drevja sem videl 1. 1864. pri nekem popotvanju skozi II. banalski graničarski regiment na potu iz Petrinje v Turško Kostajnico. Kaj koristna se mi je zdela ta naprava; pravil pa mi je moj voznik, da je po Slavoniji še več ta-cih sadnih drevoredov ob javnih cestah. Pač lahko bi človek takim napravam rekel 8 sv. pismom: „Pojdi, in stori tudi ti tako!"	Pis.
ne zalezujejo. Ptiči naj se torej preživljajo in skerbno obvarujejo, ne pa preganjajo.
K sklepu nam je g. P. Schirnhofer še z gnrko besedo na serce pokladal vnemo in vso mogočo skerb za povzdigo sadjereje; naštel je še enkrat razne koristi njene, ter konečno očitno izrekel, da mu je bilo posebno veselje, videti, kako smo ga zbrani učitelji radi in pazljivo poslušali. „Prepričal sem se", je djal, „da vas je resnično hrepenenje privabilo v Beč, učiti se, zajemati pri virih napredka, ter pridobili si raznoverstne vednosti". In s tem je bil g. docent skončal svoje uke. Gosp. načelnik se mu je v imenu vseh slušateljev za njegove poduke zahvalil, na kar je g. P. Schirnhofer med drugim še odgovoril: „Čas lanskega (1868.) in letošnjega (1869.) go-spodarstvenega kurza bom vedno štel med najprijetnejše ure svojega življenja".
Tudi pisavec teh verslic se mnogokrat spominja tistega blagega časa; pogosto si želi nazaj zlate ure svojega bivanja na Dunaji; ali nočejo se mu poverniti. Pod solncem, žalibog, pač res vse mine!
Metelko
▼
slovenskem slovstvu.
J aditi se, stark zürnen str. 24 t. j. jeziti se, jezati se, jeza v Jun-ski dolini z nosnikom janza (cf. stsl. jgza), toraj jad Gift; ponemčeni gornji Korošci pravijo: sich giften. Slovani so ponemčevani v novi jezik sprejeli marsikaj iz svojega pervotnega p. se je zaderl er hat sich verrissen, je zabodlo hat verstochen, zlo dober feindla guet, zlo hud feindla schlimm, in koliko je drugih tacih izrekov med nemškimi Korošci! — Za „jaditi se" vernemo Korošci lahko stsl. gnjevati se, — v kranjskih bukvah je doslej nisem bral, — stsl. zürnen, korošk. schmollen, mocken, kranj. togotiti se; pognje-vati se, gnjevanje, gnjevavec (cf. Jezičn. VI. VIII).
Leha str. 26, nekaj njive, nem. korošk. Lechen, isti del, ki se s slamicami nekako načerta, da kmetic prav seje, in načer-tanje se zove „das Anlechnen" (Jezičn. IV, 48). Kar je med brazdama, se veli v Zilski dolini „räzklad". — S« šujco schräg str. 28; krog Gospe Svete (Maria Saal) sem slišal po ševi s pristavkom „lenker Hand (stsl. šujca) nach'n Rain aussi". Od tod morebiti v podružnici moji vas Pošov nem. Possau, ali po ševi, nach dem Saum hinaus.
Se-li moški rodivniki pridevniški res po vsem Kranjskem glasijo na a g a? Po Koroškem vsaj se sliši povsod e purum: dobrega, starega, mladega, in v moškem dajavniku emu, pač tudi amu in omu. Kaj pa, ko bi se Kranjci v tej reči približali Korošcem? Ne bilo bi to preveč; tudi Dainkovi spodnji Stajarci so na naši strani. Opira se ta želja na razloge, ki niso zaničljivi:
1.	Ima naše narečje polglasnik * že tolikrat, da nobeno slovansko ne. Ako se pomnoži še po Kranj. *ga, «mu, stori brez potrebe to, da se tujec teže uči jezika našega, in da jezik sam za petje ni tako pripraven.
2.	Polglasnik a se v teh dveh sklonih celo ne da skazati v jeziku staroslovenskem, do kterega po Kopitarjevih neoveržljivih dokazih imamo mi kot pravi nasledniki pervo pravico; povsod se bere le ago, ego, omu, emu, toraj samo čisti glasniki. To spričujejo celo brizinski spominki.
3.	Jaz bi želel, da se tudi v ženskem dajavniku pridevniškem poprimemo stsl. oblike ej, ktera krepko še živi pri 100.000 koroških Slovanih. — To se lahko doseže, in Kranjci bi ne bili na zgubi, marveč na dobičku glede na druge narečja slovanske , ker oblike te niso izmišljene, ampak so popolnoma navadne.
Milar, Seifensieder, str. 49, je le pri severnih Slovanih iz milo, midlo; topir ali netopir je dobro razloženo, tako tudi merjasec (Prim. Dobrovsky v naslednjem pismu; Miki. Radie. ling, slov. netopyri vespertilio, compositum esse videtur e netü part, praet. pass, a ni (etym. rov" niti cf. vestü a vid — testo a tis -) et pyrl quod cum pero cognatum est, ut sit pro netopyri i.e. avis junetis alis; Lex. ling, palseoslov. neresti f. coitus, fortasse pro narasti cf. serb. rast, nsl. narasec, neresec verres, nerosec, meresec, merjasec, nerist aper hung.) — Pečat str. 51 bolje menda s peku, peči; cest v stsl. obliki po srednjem Koroškem v navadi nam. čast; obresti, obrenčati etwas Ungesuchtes finden, v Zilski dolini (Gailthal). — Kranjski ratati str. 52 se glasi po Koroškem gratati, toraj iz nem. gerathen. L kät, morebiti hkst ali pravilniše laket od lok Bogen — Ellebogen (cf. stsl. Iaküli g. -ti m. cubitus, ulna, nsl. laket: sto lahti; lakoti f. hamus, curvatura rotae, ansa). Kazen na gorenjem Koroškem öffentliche Abgaben. Berluzgati im Wasser pritscheln, plätschern, v Zili Ijazna, lezna Backenstreich. — Rovaš, roš str. 54 tudi pri nemških Korošcih Rosch (daher das Amt des ständischen Anreschers); veša je sicer Selbstfeind; namesti predolzega pribežališče naj se rabi stsl. pribežišče; k«j, čij pravita gorenji Kranjec pa Korošec, v Junski dolini in po dolenjem Kranjskem zmanjše-vavno kic; hinavec pravše: hinjavec. — Namesti hruščevec str. 55
pravimo hruškovec. — Poznič, Spätling str. 56, morebiti požnič? Pdžnjak je pri nas in pri Cehih Spätmoswiese.
Šolsko obzorje.
Iz Štajerskega od sv. Križa pri Slatini. Ker mislim, da bode mar-sikterega sodelalca na šolskem polji zanimivalo zvedeti kaj o učiteljski skušnji v Gradecu, naj tukaj nektere čertiee zapišem, kaj sem skozi en teden pri njej videl in slišal. Dospevši 16. aprila v glavno mesto, sem se željno oziral po znancih, posebno po Slovencih. Hodivši nekaj časa sini ter tje mi pridejo nasproti moji ljubljeni tovarši. Protistranskih vprašanj nam ni manjkalo. Čudili smo se o velikem številu kandidatov, kterih se je oglasilo 73, in sicer 4 za meščanske, drugi za splošne ljudske šole. Slovencev nas je bilo 9, 3 za meščanske 7 za ljudske šole. 17. aprila ob 8. uri se snidemo v učiteljskem izobraževališču; polna soba nas je bila. Razna lica so bila tii od vseh mej Stirske. Nismo mogli vsi skupaj delati, torej so nas razdelili v dva dela, in dobili smo nalogo iz nemščine.
Vprašanja za kandidate meščanskih šol si nisem zapisal, pa toliko vem, da so bila prav težka.
Vprašanja pismenih nalog za kandidate ljudskih šol hočem nemško napisati , kakor smo jih dobili, da kaj na izvirnosti ne zgube, namreč: Krieg und Frieden in ihren Wirkungen und Folgen, verglichen mit Gewitter und heiterem Wetter". Popoldan: 1) 9 Ctr. 60 Pf. einer Waare kosten auf o Monate Zeit pr. Ct. 56 fl. 70 kr.; bei barer Bezahlung pro anno 8 % Einlass gestattet, wie viel hat man für die ganze Ware bar zu bezahlen?
2)	Jemand lieh 50 11. durch 30 Tage und 60 fl. durch 30 Tage aus und er verlangt 3 fl. Interessen; zu wie viel Proc. hat er sein Geld angelegt?
3)	Welches Gewicht hat ein gerader Kegel aus Gusseisen, dessen Seitenkante 10" und dessen üurchm. 13" beträgt? Das spez. Gew. des Gusseisens beträgt 7'3 und 1 K' Wasser 565 Pfd.? 4) In einem gleichschenkligen Dreiecke hat die Grundlinie 10" und ein Schenkel 16"; wie gross ist dessen Fläche? V torek 18. apr. zjutraj: 1) Warum muss man an die Volksschullehrer jezt grössere Anforderungen stellen? 3) Es ist die vollkommene Verwandlung der Insekten darzustellen. Popoldan: Risanje raznoterih podob.
Slovenci smo se tudi za slovenščino oglasili in smo dobili v sredo zjutraj spis: „Lepota v naravi". Delali smo vsaki dan od 8. — 13. in od 3. — do 6. ure. 19. apr. popoldan se je začelo ustmeno spraševanje za kandidate meščanskih šol, 30. apr. pa za kandidate ljudskih šol. Razdeljeni smo bili v skupke po 6. Ustmeno spraševanje je trajalo do 9. maja. Kan-didatje, kteri so bili od bližave železnice ali Gradeča, so šli po pismenem delu domü, oddaljeni so pa prišli pervi na versto. Ustmeno spraševanje je bilo pri vsakem skupku naj prej iz veroznanstva, drugi popoldan od 3 — 8 tudi do 9 iz drugih naukov; v jutro potem pa praktične vaje v šoli 3. in 4., ali 1. in 3. šolskega leta, v telovadnici v telovaji s šolarji in zadnjič igra na gosli, orgle in petje, za tiste, ki so se oglasili. Pri ustmenem spraševanji je vsak dobil iz vsakega nauka tri vprašanja. Uk in odgojo je spraševal g. ravnatelj Adam, potem je bila delitev v sekcije. 3 kaudidatje so ostali pri pervi sekciji, drugi trije so šli k drugi, ktere je^ravnatelj iz-
pitne komisije, g. dr. Wretschko, napovedal. Pri pervi sekciji je spraševal g. Spinner matematiko in geometrijo; g. dr. Ilvof nemško literaturo, zem-Ijepisje in povestnico; g. Wretschko prirodopis in naravoslovje; g. Domin-kuš iz Maribora pa slovenščino. Ustmene naloge so bile težje od pismenih, čeravno tudi take baze. Resničen je pregovor: „Z učenimi ni dobro češenj zobati"! Gospodje doktori so prašali, kakor da bi imeli pred seboj svetovne učenjake, kteri so vso učenost na vodi popili po zvoncu in vervi. Ali se je bilo mogoče v prejšnjih pripravništvah tako izobraziti? Ali mar kakor podučitelj, cerkvenikov in orglarjev pomočnik s 30 gl.? So nekteri gospodje, kteri ljudsko šolo z njenim življenjem malo poznajo in le po svoji učeuosli prašajo. Lepo, ja prav lepo je, če je učitelj vsakega nauka izverst-no zmožen, ali rekel bi, da vsakega ne more popolno znati. Če bo res ta ali drugi tako učen, si bo raji drugi stan izvolil, da se mu ne bo treba vsaki dan pečati z otroci in požirati šolski prah in vse to za 240 gl. plače.
S tem pa nočem reči, da učitelj ne sme več vedeti, kakor potrebuje za ljudsko šolo; je že prav, pa če struno preveč napenjaš, ti poči in potem nimaš nič! Sploh se na 29 in 30 spraševanjske postave od 15. nov. 1869. ni oziralo. Kaki račun in izid bode dalo skupno spraševanje, nam bo ob svojem času povedala „Pädagogische Zeitschrift". Sedanja oj-strost mladim učiteljem ne bo vcepila poguma, ampak obupno bodo učitelj-stvo obešali na kol in si drugod kruha iskali. Potlej še le bojo šole ne-posedene! Koliko jih bode letos v Mariboru zrelih, kteri bodo za spodnje Štirsko sposobni, bo vse premalo in še od teh bo menda kteri raji na Nemško prosil, in zakaj tudi ne, sej vsaki ve, kolrko težav in koliko truda ima učitelj, ko more podučevali v dveh jezikih, in za vse to se mu ne kaže kaj spoznanja!	J• Z.
Iz Idrije. (Okrajna šolska knjižnica.) Dovoli mi, dragi „Tovarš", da našim učiteljem, zlasti pa vdeležnikom naše knjižnice o tej nekoliko sporočam. Logaška okrajna učiteljska knjižnica s sedežem v Idriji se vkljub nevgodnim okoliščinam sedanjega časa lepo razvija. Pervo leto imela je le še 70 knjig; letos se jih je namnožilo na 111 knjig v biizo 200 zvezkih, kteri so po večini že vsi prav lepo in terdo zvezani. K temu številu knjig nam so pripomogli dobrotniki. C. g. K. Pleš ko, sedanji sodniški pristav v Kamniku, daroval je knjižnici 15 lepih knjig, in č. g. A nt. Kacin, duhoven v Ternovem pri Ilir. Bistrici, podelil je 18, po svojem rajnkem očetu, letos umerlem idrijskem učitelju v pokoju podedovanih knjig. Za te darove se jim podpisani še enkrat javno zahvaljuje.
Vdeležujejo se log. uč. knjižnice vsi učitelji tega okraja. Udje sicer plačujejo po 50 kr. na leto, ali poleg sklepa zadnjega okr. učit. zbora v Planini bero te knjige in časnike tudi učitelji, kteri omenjenega doneska ne morejo odrajtovati. Zavoljo tega so pa drugi radodarniši, zlati naš g. okrajni nadzornik, pa tudi knjižničar nima od nje kaj obresti. Iločem namreč reči, da moramo učitelji sami od svoje pičle plače utergovati si, ako hočemo vzderževati kako koristno napravo. Prosil sem bil sicer si. deželni šolski svet v Ljubljani, da bi naši knjižnici iz normalnega šolskega zaklada dovolil malo denarno podporo, a odgovorilo se mi je, da se letos v (a namen ne more ničesar dati. Upajmo torej za prihodnje leto! Prosili smo tudi za prosto poštnino pri razpošiljanji knjig. Tudi naznanjamo, da imamo že natisnjen knjižnični zapisnik, kterega smo že razposlali. Kdor še ni prejel pravil, naj se zanje oglasi, tako tudi za knjige, kterih želi.
Knjižničar.
4f»
Iz Ljubljane. Naj važnise sporočilo iz c. k. deželnega šolskega sveta je to, da se je v seji 4. preteč, m. izvolil odbor, ki bode pretehto-val in razpravljal vladini načert za postavo o napravljanji in vzderževanji ljudskih šol in pravna razmerja ljudskih učiteljev na Kranjskem. V ta odbor so bili izvoljeni: miiostivi gospod prost dr. Zl. Pogačar, gospod dr. Janez Bleivveis, gospod svetovalec dež. vlade Janez Hočevar in učitelj A. Praprot ni k. Pervi del te važne postave — o napravljanji, vzderževanji in o obiskovanji ljudskih šol — je bil po odborovem nasvetu v seji 20. preteč, m. naj več sprejet tako, kakor ga je I. 1869. predruga-čil šolski odbor dež. odbora, in drugi del te postave — o pravnih razmerjih ljudskih učiteljev — je odbor dež. šolskega sveta tudi že pripravil za prihodnjo (današnjo) sejo dež. šolskega sveta. Iz vsega tega se vidi, da bode tudi na Kranjskem enkrat beseda postala resnica in učiteljem zago-tovljalo saj nekoliko bolje materijalno stanje, po kterem že dolgo zdihujejo.
—	Odbor uč. društva za Kranjsko je imel 16. preteč, m. sejo, ktere sta se vdeleževala tudi vnanja odbornika g. g. Fel. Stegnar in J. La-pajne. Med drugimi obravnavami se je tudi določilo, da bode enako drugim letom tudi letos jeseni konec meseca septembra v Ljubljani uč. društvo imelo občni zbor, kterega se bodo povoljno vdeleževali tudi neudje, tedaj vsi ljudski učitelji na Kranjskem. Na dnevnem redu za zbor bodo v pervej versti nasveti za nove učne načerte v naših ljudskih šolah. Potem pa bode razprava še v drugih naj več pedagogičnih stvareh, za ktere naj se pripravljajo posamni govorniki, kteri naj pa o pravem času — saj en mesec pred zborom — odboru uč. društva naznanjajo stvar in tudi kratek načert svojega govora. S tem zborom združevala bode se tudi razstava ali izložba učnih po m očkov, in sicer taka, kjer se ne bode razkazovalo samo knjižno terštvo, temuč naj več najboljši učilni pomočki, izdelki učencev i. t. d. Vsi kranjski učitelji se že sedaj vljudno vabijo, da naj za to razstavo pripravljajo in nabirajo mnogoverstuega dobrega blaga „iz šole za šolo", ter naj ga naznanjajo in o pravem času — saj 14 dni pred zborom — pošiljajo odboru učit. društva za Kranjsko, kteri ga bode oddajal odboru za razstavo učnih po m očkov na Kranjskem. Sklenilo se je, da naj se, kolikor toliko, izpolnuje namera učit. društva za Kranjsko tudi po 2. društvenih pravil, ki pravi: „Društvo bode svoje družabnike spodbujalo, da pismeno odgovarjajo na zastavljena vprašanja, ter jih tako vnemalo za šolsko slovstvo". V ta namen odbor uč. društva razpiše svojim družabnikom te-Ie vprašanja: 1) Po kakšnem učilu ali po kakšni metodi ima začetni ali elementarni uk naj boljši speh? 2) Kako naj se ravna s tistimi otroci, ki v šoli za drugimi svojimi tovarši zaostajajo v znanostih? 3) Kako so jezikov uk naj bolje strinja s kazalnim ukom?
Pismeni odgovori-o teh vprašanjih naj se pošiljajo do 1. sept, t. I. odboru uč. društva za Kranjsko. Naj boljši odgovori se bodo razglasili v občnem zboru.
—	V „Slov. Narodu" od 16. preteč, m. smo brali dopis „h Kranjskega", kteri je večini slov. učiteljev prav iz serca posnet. Glasi se takole: „Vsacega pravega, domoljubnega Slovenca je žalilo, da se je gorenski tabor prepovedal — le slovenskim, zlasti kranjskim učiteljem pa to ni bilo toliko žal. In zakaj ne?" V 3. točki taborovega programa se je glasilo, da se bode razgovarjalo o brezverskih šolah. Nameravalo se je torej
grajati šolstvo po sedanji naredbi. Vprašajmo, je li to primerno za naše slovensko priprosto ljudstvo, za našega nevednega kmeta? Naše kmečko ljudstvo ni še tako umno, da bi razumelo razprave o brez verskem šolstvu. Naši priprosti slovenski kmetje, ki govore taborske poslušajo, nimajo še dovolj prepričanja o šolski koristi, nimajo še veselja, ljubezni do šole. Šola našim ljudem še nikoli prav všeč ni bila, niti pod prejšnjim cerkvenim nad-zorništvom, niti pod sedanjim deržavnim. In vendar se more ljudstvo le po šolah omikati, vendar so ljudske šole edino pravo sredstvo, da se ljudstvu pomore k veči duševni omiki in k boljšemu materijalnemu stanju. Pri nas in povsod kaže torej, da se kmetu šola priporoča, da vsaj on rad pošilja svoja deca v šolo, da naj skrbi za nje, da se izobražujejo, da naj redno plačuje učitelja, dobrotnika svojih otrok. Ali se je mar na gorenskem taboru v tem smislu govoriti hotelo? Težko! Dozdeva se mi, da se je sedanje šolstvo tako pretresovati hotelo, kakor to store v šolskem oziru pristranski listi „Vaterland", „Volksblatt" in drugi. Hotelo se je menda reči: v današnjih šolah se mladina ne podučuje v sveti veri in keršanskem nauku, se ne izreja v duhu keršanstva, se ne vodi k svetim opravilom v cerkev itd. Le posvetne reči o živalih, opicah itd. se jim pripovedujejo. Tako pišejo omenjeni časniki. Prašam pa, ali se more to obrniti na slovensko ljudsko šolstvo na Kranjskem? Ali se poleg novih šolskih postav pri nas tako godi?
Kdor pozna razmere na Kranjskem, dobro ve, da se po vseh šolah pri nas, kjer imajo še duhovni kaj ljubezni do šole in mladine, pridno podučuje v sv. veri, kakor popred. Zdaj kakor popred hodijo učenci k sv. mašam. Čemu torej grajati kaj, kar ni graje vredno? Čemu gerditi šolo, mesto jo priporočati? To se pravi, škodo želeti! Tistim, ki so mislili zoper šolstvo govoriti, svetujem, da bi rajše na to delali, da se kmali skliče kranjski deželni zbor, da se tedaj kmali izdela postava, po kteri bodo srenje primorane, šole zidati, otroke v šolo pošiljati, učitelja tako plačevati, da bode mogel pošteno živeti, in srenji več koristiti. To je pri nas potrebno, pa ne iskati brezverskih šol na Slovenskem, kjer jih ni. Brezverskc bodo le tedaj, ako ne bodo hoteli duhovni v šoli skerbeti za poduk v keršanskem nauku in za cerkvena, verska opravila".
—	Dosedanji c. k. deželni pervomestnik v Ljubljani, baron Konrad Eybesfeld, je imenovan za c. k. namestnika v Zgornji Avstriji, in na njegovo mesto v Ljubljani stopi dosedanji deželni glavar Karol pl. VVurz-bach. Kdo iz med teh dveh je storil in bode storil več za ljudske šole na Kranjskem, učila nas bode skušnja.
—	V Mariboru je 26. preteč, m. umeri g. Anton Tomšič, vodnik in duša časopisu „Slov. Naroda". Bode nam v blagem spominu.
Razpis učiteljeve službe.
V Lescah na Gorenskem je razpisana učiteljeva, orglarjeva in cerkvenikova služba, z 220 gold. letne plače, za ktero naj se prošnje oddajajo pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Radolici do 15. t. m.
Prememba v učiteljskem stanu.
Na Kranjskem. G. Jožef Stupar, prejšnji učitelj v c. k. normalki, je zač. postavljen v predmestno ljudsko šolo k sv. Petru, ker ondašnji učitelj boleha.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik: J, R. Milic.