floyi ft e LETO III. - it. 13 V KOČEVJU, DNE 29. MARCA 1958 Cena 10 din Ljudstvo je potrdilo svojo voljo Nedelja, 23. marca. Zjutraj je bilo mrzlo, pa tudi čez dan so bili sončni žarki preslabotni, da bi ogreli zmrzlo zemljo in snežno odejo, že navsezgod i j so po zvočnikih odmevali zvoki glasbe. Okrašena volišča so bila pripravljena, pripravljeni pa so bili tudi volivci, da na ta dan z glasovanjem potrdijo dosežene uspehe socialistične domovine in načrte za delo v bodoče. V Ribnici volilo 86 odstotkov Kočevska občina — med najboljšimi Temeljita politična priprava za bilo okrašeno in pripravljeno, da volitve in politična zavest v vaseh občine Kočevje sta pripomogli veliki udeležbi na nedeljskih voli so številni čakajoči volivci že v jutranjih urah izvolili svoje predstavnike v Zvezno in Republiško tva^* 922? vpisamh volivcev je skupščino. Lahko tudi ^oTda lila kaj za oba kandidata glasovalo 93% še nikoli prej niso volivci v pred- vilka Domeni odstotek udeležbe!: Malešiča. Glasovali Med prvimi so končali volitve v zaključili z volitvami tudi v Za-Grčaricsh in sicer ob pol 8. uri. dol ju, Kotu, Slatnlku v glavnem Volivci so blh na nogah že ob 6. tudi v Gorenji vasi in v Ribnici uri zjutraj, zato so morali volišče kjer je volilo do 14 ure popoldne odpreti že pred 7. uro. Dopoldne so 98.2% volivcev. Ob 15. uri je bilo povprečje udeležbe v ribniški občini 81%. Vsega je volilo 86% volivcev. Tudi v ribniški občim so bila vo- Do 8. ure zjutraj so že vsi volili J,£P?„0?kraSen.a: obrazih Papežih. Boslivi Loki in Primožih. ^'1J^r!?iVCey 81 bral’ da se za" vedajo pomena tega dne. Verjamemo, da so zelo redki tisti volivci, ki ne poznajo kandidata Matije pa niso samo v Papežih, Boslivi Loki in Primožih do 11. ure pa še v Fari in Starem logu. Dokončni rezultati za vsa vo vilka pomeni odstotek udeležbe): Breg 95, Slovenska vas 91, Cvišler-jl 91,5, Dolga vas 99, Koblerji 89, - o-------- še nikoli prej niso volivci v pred- vseh volivcev. Volilo ni 648 voliv- volilni kampanji spoznali tako do- cev, od tega 552 upravičeno odsot- toro kandidatov', za katere so gla- j, aJ,o, i>oiga vas »a, Koblerji 89, „„„ »ZjrjrssMirs s8ssrs£rss“-* volitev, v občini je bilo 53 volišč hoje do volišča, mladina v Vimolu Livold 93, Orni potok 96. Mahov- pn Predgradu je čistila pot do vo- nik 93, Mlaka 100, Stara cerkev zanj in za zveznega kandidata Josipa Vidmarja, ampak tudi za nadaljnji napredek Ribniške doline v Rudarji so glasovali pred odhodom na delo v jamo in povsod So volitve bile v najlepšem rediu in prizadevnosti vseh prebivalcev, da bi čimprej vsi volili ter tako izpolnili svojo državljansko dolžnost, Skoro da ni bilo volišča, ki bi ne Partizanske vasi prve v občini Sodražica -----i— ™ mA vo, ivuaKa ruu, stara ceraev V tej občini so se tudi t nitrat W. IjaU natozovS tarned^mTt6" ^ ^ v dragar- skem predelu. Najbolje so potekale ljiiii na. vozovih in med prvimi vo- lem 100, šalka vas 94, željne 87, „„„„ , lili. O takih in podobnih primerih Mozelj 94, Koprivnik 93, Borovec volitve v Dragi, kjer so zakliučill bi lahko pisali skoro o vsakem vo- °« T'~' a-'~ “ «•-*—i... ----. m? .°" Ušču. Na volišču na Vinicah sta prvi Te volitve so nam znova ciskaza-volili 82-letna Mežnar jeva mama le, da naši ljudje razumejo in veter Ivana Arko, ki ima tudi nad do, kaj hočejo. Tisti redki, ki se vo-80 let. Do 12. ure je tu volilo 79% litev niso hoteli udeležiti, pač ne liilnih upravičencev. morejo vplivati na njihov velikan- Poročevalska služba je bila do- siki uspeh. Volitve so pokazale, da bro organizirana, vendar so bile te. naših delovnih ljudi ne more nihče *""a T""i iu zaustaviti na začrtani peti v socia- lizem, ali po domače povedano — v Iz Novega kota čez Ljubljano v Grčarice na volitve že pred šesto uro zjutraj so se vih in pri sprejemnikih napeto sle- (irrJlT'ipqih /hirnlp otiiAp irAHtrnan ...ui_ __ _ . lepše življenje nas vseh. ★ POLOM V Polomu so se začeli zbirati volivci že pred 7. uro. Med prvimi Tako kot v Željnah so tudi drugod bila volišča okrašena V Dobrepolju prav dobro 89, Dol. Briga 93, Kočevska Reka z volitvami že pred 8. uro? ob"g volilnih "upravičencev 89, Primoži 100, Novi Lazi 89, Mo- uri pa so zaključili z volitvam P na - upravičencev, rava 95, štalcarji 94, Banja loka Latscu, Podpreski, Starem in No- mo < SMr,^7ionjbvi99R IT ^tUr7nJ°(,p,anini; v SrednT žave pri poročanju iz oddaljenih želj 100, Petrina 94, Nova sela 90, litvami ob 10. uri.^s^^volitev°v ^vILdražki dlted ^ bol' 94^FTMKTad 94 M 1000°T Wlt: nel5aitere ,vasl visokega uri so zabeležili že 83% volivcev. Spod^lftog 97 i’n^mol ’92 ’ ^°™«dtreeane od sveta. Vsa Prav ob tej uri pa je znašala spodnji log 97 m Vimol 92. čast volivcem tega predela! povprečna udeležba v vsej občini 75.8 %, M se je pa potem še znat- -------- ^ ul„. Jlm, prvJ3IU n n dvignila. Tudi Potočani so se v je volila 64-letna partizanska mati lepem številu udeležili volitev, vse- Hočevarjeva ter Papeževa mama kakor pa so bili volilni rezultati na obe iz Poloma. Obe sta veliko pre-Potcškem precej boljši kot pri zad- trpeli in po svojih močeh prispe-njih občinskih volitvah. vali za NOV. Ob 8. uri je metala . ------------.... — 01 do dva metra. Kljub vsemu pa so 86 let VoUgče 1e bi, ^JJ® osvoboditvi. E$EE" EB-F"“Tr - - o—— — lilo že 88% volivcev v Velikih Po- ^ Poljančam so se potrudili, Hanah 4p,»/ ^ ^ 1 V 1=77 u , saJ 80 prvi volivci trkali na še za- Vse^vo^vl, ™j K„3,5T° Čf' Prta vrata volišča. Volišče so vo-3301. Ste zl iTlh 11VCl prldno odvali, ves dopti- da bi bili volilni rezultati čim boljši, dne' znašato* 89%1CŽba J° Ž° dopo1' Nedavno so se zbrali člani SZDL cej upravičene in neupravičene kri- v eiiKe juasc^, da. bi rw^1<~*n4 **— -- - - Zbor SZDL v Laščah - -— —-----j— — juwvyijc jc v razmeiitve njih dežel. Mlada republika skuša nem sporu s sosednjo državo Somal lijo imenovala za svojega razsodnika našega profesorja mednarodnega prava z beograjske univerze Ra-dal“a' Po sklepu generalne skupšične morata namreč Etioniia m Somalija urediti obmejni spor z arbitražno komisijo. VOLIVCI ČRNEGA POTOKA MED PRVIMI V Črnem potoku pri Kočevju je šnjth ljudi, bil pred voliščem postavljen lep slavolok. Tudi notranjost volišča je bila lepo okrašena. Pripomniti moramo, da so za okrasitev :n slavolok poskrbeli starejši ljudje. Ali ni mlajših zato lahko malo sram? 23. marca — na dan volitev 1 ■ - - j "r- — • ■*** u vivviic jvj x ■■ -rr 1 Volitve v našem kra-hi so bile poiožili obra- tike. Drži pa eno, da bi se morala oV^akor 311X0 2e Poročali, bo obl- vornve v našem mwfu so bile čun celoletnega dela ter izbrali no- mladina, kot bodoči dedič vsega 8)1811 generalni sekretar Združenih Mdl voktL 81110 Da vo vod8tvo- ^Pno je bilo navzo- ^'užbenega uprav^ja Mlj S ™ov Moskvo. Kot izide volitev, ki pa nas niso preše- čih okrog 50 članov. mati za gLpXSo in kuhurn^e- Qtam v glavnem razj^M te in im n.at- Irvn-tr. _________W ^OV ictskn TZVPf/Sl in 7.D A __• netili temveč sam) notrdili deton 611 50 članov. man za gospodarsko in kulturno de- ™ 8mvllem razgovarjal, te sko kim^ Mim^e zrelosti , CI,ani 80 krltično 00615111 de" javnost kraja in se udeleževati v bl, ^eza in ZDA v okvL šnilh imd? ^ m 11 t k j" l0- kev 80 organizacija SZDL še večjem številu raznih sestankov ni Združenih narodov začeli razgo- J 3 ' ni, dovolj uveljavila, naj bo to po- množičnih organizacij, kot doslej. Ywe. 0 razorožitvi ,----. krav Preureditev vnHAveia ie tem Irro- rdijo, da Iitlčno kot organizacijsko, čeprav Preureditev vodovoda je v tem kra- trdlJO> da bo generalni se je bilo kljub raznim pomanjkljivo- ju rak-rana in to vprašanje se na- razPravijai z vlado Sovjetske stan nekaj uspehov. V raznravi ie čenia m v.oaVem ceatanim ■zn » samo o možnostih za taken, MOZELJ „ . , „ ----“J v iMiJiavi je cenja na vsakem sestanku. z,a re-__ Tudi v Mozlju je bilo veliko za- kritika padla na vse tiste člane, ki šatev tega problema bo treba mno- F?Y‘ a n odel iške volitve. Pred- se malokdai udeležniein amittmimv ^ ___v. __ tani o -------Ktl| tiči ta Sovjetska zveza in ZDA v okvL ni Združenih narodov začeli razgovore o razorožitvi. Poučeni krogi sekretar zveze - - X-----J J • J ^ luuv-iauo XII LA/ V Ul OOCLX1JC OC XIn.- - stan nekaj uspehov. V razpravi je čenja na vsakem sestanku. Za re- amo 0 možnostih za takšne raz kritika padla na vse tiste člane, ki šatev tega problema bo treba mno- Y?Yore' ne P8 tudi o njihovi vse- j-. ....i™"« umne, tu su.ev tega proDiema po tre na 1 nlmanje za nedeljske volitve. Pred- se malokdaj udeležujejo sestankov go naporov vseh vaščanov ob volilni sestanki so bili dobro obi- ali pa sploh nobenega. Vsak pro- moti ObLO. V področju Zielo Gore na Poli so gasilci v” poča7tit3v""te»a‘velike- S m TOU' m seznal536ai 3 ,kan' “®” “ MU skrb ^volili so tudi 5-članski potroš. skem so pred kratkim na novo od- gi dne že ob r url ziutrai ^re- Tl p*a;E ke™6g81‘^v!lana 111 ne samo ne- niški svet, ki naj bi urejeval želje krili 17 množičnih grobov, v kate- lja!j z »možnariprn« n-i vnl^p ,,h -in ° iV urah. Ob 10. zaradi preobreme- in potrebe med potrošniki in trgo- je pokopanih okrog 20 tisoč pvva pritia 82-jleE' T^efa Toko- "‘,5, f‘f°val° 2e 90% vseh vpl- njenosti z raznimi funkcijami ne Vinami. Ker je ta v občini prvi trupel. V ,Mni tegaTraja je^ tar in 77-letni Jože D e beli a k ki ru-thvAHti +7+GV’ ^ose1>no 3e treba morejo imeti pregleda vsega dela. organ take vrste, mu je treba nu- namreč veliko nemško vojaško i" 7,77,2 725272,2 77222 ,Iti'-:?5° «= «»»pomot.«(»2,^,, tata««. : kiuja že vsi volili, samo dva volivca. račun katere je bilo izrečene pre- vsem iz vzhodno- evropskih držav, - mirt - med njimi tudi iz Jugoslavije. MALA ANKETA NA ŽELJO BRALCEV Ali se bodo cene dvignile? Lepote naših krajev naj v bodoče privabljajo še več domačih in tujih turistov V predzadnji številki našega lista smo napisali, da bo Občinski ljudski odbor Kočevje povečal prometni davek na prodajo predmetov v trgovini in gostilnah. Pri sestavljanju časnika smo imeli veliko dela in nam je tiskarski škrat ponagajal. Navedli smo, da se bo prometni davek dvignil od sedanjih 10% na 20°/o. Dejansko pa ta dvig velja samo za alkoholne pijače, Alj se bo prometni davek ostalim predmetom v trgovini dvignil, pa še ni dokončno odločeno, če bi se dvignil, pride v poštev: tekstil, obutev, železnina, galanterija in kozmetični izdelki. Izvzeti bodo vsi prehrambeni artikli in brezalkoholne pijače. Precej naših bralcev nas je prosilo, da jim odgovorimo, če bi se pobijanje in zdravljenje alkoholizma. S 1. aprilom (žal bo resnično in ne prvoaprilsko) se bo povečal prometni davek na alkoholne pijače; za primer, če bi se povečal tudi ra ostale predmete, sm > na prošnjo naših naročnikov pri poslovodjih nekaterih trgovskih in gostinskih podjetjih Kočevja dobili naslednje izjave: Alojz Skrnder (»Prehrana!,): »Cen, ki bi zadevale predmete, za katere je predvideno povečanje prometnega davka, ne bomo zvišali. To razliko bomo skušah kriti s povečanjem prometa. Prisiljeni pa smo dvigniti cene alkoholnim pijačam * Viktor Butala (»Železnina«): »Cen nikakor ne bomo dvignili, raz- vlšji.« Isto so povedali tudi pri »Tkanini«. Jože Uzunovič (»Špecerija«): »Cene v trgovini v Kočevju bodo ostale iste, razen cen alkoholnih pijač, ki jih bomo dvignili za 10%; v poslovalnicah v željnah in Ko- Vsaka dežela je ogledalo svojih ljudi. Človek, ki spoštuje in vrednoti samega sebe s svojim delom in domačo pokrajino z njeno prirodo, prispeva turistu do pravega razpoloženja. S turizmom je povezano poznavanje prirode. Turizem vpliva tudi na gospodarski in kul- zaradi tega povečanja prometnega 1 homo krili s povečanjem pro-davka dvignile tudi maloprodajne me*;a *n zmanjšanjem režijskih cene. Pozanimali smo se na občini in pri trgovskih ter gostinskih podjetjih. Odgovorni voditelji, na občini so nam povedali, da je dolžnost vseh podjetij, da predno dvignejo cene, temeljito pregledajo še vse neizkoriščene rezerve in izdelajo novo kalkulacijo, če je sploh potrebno dvigniti cene in za koliko. 10% povečanje prometnega davka na alkoholne pijače bo moralo dvigniti cene, ni pa rečeno, niti ni upravičeno, da bi se cene dvignile za celih 10%. če bi podjetje ne dvignilo cen, kljub večjemu davku, bi zato bil dohodek manjši, toda ta dohodek si ne deli samo podjetje, temveč tudi družba. Vsa .nabrana sredstva od tega prometnega davka se bodo stekala v poseben sklad za pobijanje alkoholizma, o uporabi sklada pa bo odločal poseben odbor. Sredstva, letos se jdh bo nabralo okoli 13 milijonov, bodo uporabili za mlečne restavracije, telesno-vzgojne potrebe, zlasti pa za vsesplošno, temeljito SKLAD Pri ObLrO Kočevje je bil ustanovljen sklad za zatiranje alkoholizma. Za predsednika tega sklada je bil imenovan tov. Stane Repar. O. zmanjšanjem stroškov.« Miha Putrih (»Manufaktura«): »Verjetno bomo staro zalogo prodajali po sedanji ceni, novo pa po privniku pa bomo morali dvigniti turni dvig odmaknjenih krajev in cene nekaterim artiklom in sicer vasi. tistim, po katerih je največje povpraševanje.« Anton Štirn ec (Hotel »Pugled«): »Vprašanje povišanja cen je ostalo za enkrat odprto. To je namreč odvisno tudi od tega, koliko bo znašala pavšalna obdavčitev, ki jo bo podjetju predpisala občina. Poudaril bi, da ni naš namen, zviševati cen alkoholnim pijačam, saj so te cene že sedaj dovolj visoke.« Ivan Brezee (gostilna »Pri lovcu«): »Verjetno bomo morali cene alkoholnim pijačam delno dvigniti, če jih bomo dvignili in za koliko, pa je odvisno tudi od dobaviteljev. Tu živijo razne živali, medved, volk, divji petelin in druge divjadi. Kočevska je polna podzemeljskih jam, kot sta na primer Ledena jama in Jama treh bratov; obe sta tik pod Mestnim vrhom nad Kočevjem. Znan je tudi Jelenov studenec na Mestnem vrhu in planinska koča. V bližini so razvaline starega gradu Fridriikštajn, Turizem je v korist našemu go- kjer sta nekaj časa prebivala grof stinstvu, zato mora ta s turizmom tesno sodelovati. Tudi promet je tesno povezan s turizmom, dobre prometne zveze, ceste in železnice, so privlačne za turista, brez tega se turizem ne more dobro razvijati. Tudi propaganda ne sme izostati. Živa propa- Friderik in Veronika Deseniška. Prelep je razgled po Kočevski. Tu rastejo tudi žlahtne rože narcise. Drugi del lepot našega kraja je Kolpska dolina s pogledi na Krem-po, Loško in Kuželjsko steno. Po dolini teče topla, bistra Kolpa. V Kolpi je več vrst rib — privlač- ganda je najboljša za pospeševanje nost ^ turiste-ribiče. Pred vojno turizma, to se pravi, da je turist so prihajali lovit ribe v Kolpo An zadovoljen s krajem in prenočiščem, gie2j jn Francozi. hrano itd. Naša Kočevska, ki je postala posebno znana iz časov NOB kot zibelka partizanstva, ima vse pogoje za razvoj turizma. Številke o občini Sodražica - govore Občina Sodražica ima skupno 5373 prebivalcev. Občina je razdeljena po matičnih okoliših takole: Draga, kjer živi 860 prebivalcev, Loški potok, tu živi 1940 prebival- cev, in Sodražica, kjer živi 2573 prebivalcev. Občina Sodražica je prepej raz-sežna, saj meri njena oovršina 18.247 ha. ' in je Plug »IKS« Univerzalni plug „IKSf< izdelek kovinskega podjetja „PARTIZAN'f Ribnica Ko smo se pred kratkim mudili Plug »IKS«, tako se imenuje, je goče brez truda odviti in izmen ja-v Ribnici, smo na dvorišču Kovin- kotni obračalni plug, to je, plužni ti. Našemu kmetu v bodoče ne bo skega podjetja »Partizan« zagleda- telesi sta pritrjeni na gredelj v ko- treba imeti celo vrsto orodij za ob- nrnogo; toda iz gornjega, kar smo Zanimivi so podatki o številu velikosti kmetij. Vseh kmetij skupno 968. Največ je malih kmetij cd 1 do 5 ha in sicer 327, po številu velikosti so na drugem mestu kmetije s površino od 10 do 20 ha. Teh je skupno 279, kmetij od 5 do 10 ha je 239, od 20 in več hektarov pa je 123 kmetij. Hektarske površine kmetij se nam zde velike. Vedeti pa moramo, da je zemlja v višinskih legah, kar velja posebno za področje Loškega potoka in Drage, slabo rodovitna. Prevladujejo tudi gozdovi ter senožeti in travniki. Ko smo že pri številkah, pa zapišimo še to, koliko je obratov, obrtnih delavnic in število zaposlenih. Najmočnejši obrat je Lesno obrtno podjetje »Smreka« Loški potok, ki zaposluje 145 ljudi, sledi »Lesna galanterija« Sodražica s 85 zaposlenimi delavci in uslužbenci, Zadružno obrtno podjetje »Jelka« Podpreska ima zaposlenih 43, Obrtno podjetje »Štolama« Sodražica 34, Obrtno podjetje »Žične pletenine« Sodražica 11, Brivsko-frizerski salon Sodražica 3, Brivsko-frizerski salon Loški potok 2 in Moško kro-jaštvo Sodražica 2 zaposlena. Poleg navedenih obratov in delavnic delujeta pri Kmetijski zadrugi Sodražica in Hrib po ena mesnica. Pravijo, da številke ne povedo Pri gradu Kostel je lepa turistična koča, odkoder je zelo lep razgled. Lepe izletniške točke so v Ribnici in Sodražici, na Travni gori, Sv. Ani, v Dobrepoljski kotlini, Rašici in Velikih Laščah, ki so kulturno zgodovinski kraji naših velikih mož: Trubarja, Stritarja in Levstika. Vse to nam pove, da ima Kočevska, z Ribniško in Sodražko dolino ter področje Lašč do Dobrepolja, vse pogoje za razmah turizma. Seveda bo treba še prej izboljšati prometne zveze. Potrebna ‘bi bila železniška zveza Kočevje—Črnomelj—Delnice in sodobna asfalt- na cesta Ljubljana—Kočevje— Delnice, kar bi bilo velikega pomena za Kočevsko in vse kraje tja do Hrvaške. V zadnjih letih je bilo na Kočevskem dosti domačih in tujih go-stov-športnikov, ki so bili zadovoljni z lepotami naših krajev in gostinstvom. Turistična društva v Kočevju, Ribnici in Ortneku vlagajo veliko truda in dela za pridobitev članstva, za olepšanje krajev, ureditev parkov, nasadov, cvetja itd. Do sedaj so dosegli že lepe uspehe. Razna igrišča, ki so v naših krajih, so zelo lepo urejena, vodstva pa lepo skrbijo za njihovo vzdrževanje. Ko govorimo o letnih dopustih, ali so potrebni ali ne, je vsekakor odveč, kdor misli, da niso. Letni dopust je potreben vsakemu delovnemu človeku, fizičnemu ali umskemu, kajti praksa je pokazala, da se človek ob letnem dopustu spočije, utrdi zdravje in odpornost ter si zbira sile za delovno sposobnost v naprej. Na letni dopust je treba misliti že pozimi. Za domače in tuje turiste je pri nas kot nalašč. Tu bodo našli mir. Hotel »Pugled« v Kočevju ima cene za leto 1958 objavljene v hotelskem ceniku. Menimo, da te cene niso previsoke in sl bodo delovni ljudje lahko privoščili udobne in mirne počitnice. Tudi tuje goste vabimo, da v čim večjem številu pridejo na Kočevsko. Vedno bodo dobrodošli. Anton štimec li voz, naložen s posebne vrste plugi. Ker takih plugov še nismo videli, smo se obrnili na direktorja »Partizana« tov. Vlada Bajdo, ki nam je o tem plugu, ki je izvirni izdelek tega podjetja, povedal marsikaj zanimivega, kar bo zanimalo tudi vas. tu. Konstrukcija »IKS« pluga je takšna, da je mogoče namestiti na gredelj tudi »iztegnjeni« plužni glavi. »IKS« je prvi univerzalni vprežni obračalni plug. Ta plug je zelo praktičen. Plužni telesi namreč nista privarjeni h gredlju, ampak samo priviti, tako da ju je mo- dela vo zemlje: plug, okopalnik, osi- navedli, lahko razberemo, da so naj-palnik itd., temveč bo lahko vse te močnejša lesno predelovalna podjet-in še druge delovne priprave pri- Ja> ki delujejo komaj nekaj let in so trjevai kar na gredelj svojega v razvoju. Za Sodražico, enako pluga. ' tudi za Loški potok in Drago, so Pa še na nekaj moramo opozo- lesno predelovalna podjetja izredno riti, kar je velika odlika tega no- velikega pomena. Tu so našli zapo- Turistlčna koča Kbstvl 30.000 članov Zveze borcev Gasilstvo Ribniške doline V ribniški občini je 12 gasilskih društev in sicer: PGD Ribnica, Dolenji Lazi, Sušje, Jurjeviča, Bukovca, Goriča vas, Nemšlka vas, Glavice, Dolenja vas, Rakitnica, Grčarice in gasilska ind. četa na LIP Ribnica. V teh društvih deluje okoli 730 operativnih in podpornih članov. Pionirske desetine imajo v Ribnici, Dolenji vasi in Bukovci skupno 70 pionirjev, ženske desetine pa delujejo v Ribnici, Bukovici, Dolenji vasi in Goriča vasi. Vseh žena-gasilk je okoli 50. Gasilske domove, ki so v dobrem stanju, imajo v Ribnici, Sušjah, Jurjeviči in Dolenji vasi. Gasilska društva v ostalh krajih imajo gasilske domove, ki so potrebni večjih ali manjših popravil, gasilci v Grčaricah pa imajo za shrambo gasilskega orodja leseno l»rako. Ni naš namen, da bi ocenjevali delo posameznih gasilskih društev, vendar kljub temu lahko zapišemo, da društva v glavnem dobro oprav- ljajo svoje delo. Med posameznimi društvi pa je posebno izstopalo PGD Bukovica, ki je v tekmovanju med gasilskimi društvi v občinskem merilu doseglo prvo mesto, Ribnica pa drugo. Gasilci v ribniški občini sodelujejo tudi v prosvetnem delu. Imajo dva pevska zbora v Dolenjih Lazih in Goriči vasi. Imajo tudi prosvetni odsek, katerega vodja je tov. Lado Vanič, ravnatelj nižje gimnazije Ribnica. Pri Občinski gasilski zvezi v Ribnici imajo tudi gasilsko godbo. Ta pa je trenutno v krizi in bi bilo prav, da bi spet oživela in delala. Upajmo, da se bo to kmalu zgodilo. Predsednik Občinske gasilske zveze Ribnica je Milan Češarek, poveljnik pa Ivan Rober. Oba vodilna funkcionarja in ostati člani gasilske zveze v Ribnici uspešno opravljajo svojo prostovoljno dolžnost v službi ljudstva.. K. O. vega pluga. Plug »IKS« lahko sproti, med oranjem, naravnamo za poljudno globino in širino in za kakršen koli naklon, to je za različno strme lege. Plug je samovod-ljiv in ga ni treba držati za ročice. Z njim lahko orje en sam človek brez vsakega truda, tudi njive z naj večjimi ovinki in vijugasto brazdo. S tem praktičnim plugom se ne more meriti nobeden drug vprežni plug domače niti tuje izdelave. »Partizan« Ribnica je začel z izdelavo plugov »IKS« že lani v aprilu. Mesečno izdelajo okoli 90 plugov, do sedaj pa so jih izdelali že 550. Razumljivo je, da gredo ti plugi dobro v denar, saj si tak univerzalni plug želi nabaviti vsak kmet, ko je spoznal njegove kvalitete. Stane okrog 20.000 dinarjev. Delovnemu kolektivu podjetja »Partizan« Ribnica moramo samo čestitati k njihovemu uspehu. Njihovi izdelki — plugi »IKS« bodo marsikateremu kmetu olajšali delo in trud pri oranju in drugih poljskih delih. Plug »IKS« sl zmagoslavno utira pot po naši domovini. Poravnajte naročnino »Novi c«! siitev mnogi ljudje, ki bi sicer morali s trebuhom za kruhom. Pri tem pa je važno tudi to, da raste tu nov kader delavcev. 10. marca je bila v Ljubljani okrajna konferenca Zveze borcev ljubljanskega okraja. Konference Obvestilo Obveščamo vse gozdne posestnike, lastnike ali upravitelje gozdov, da jel rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za gospodarsko leto 1958-1959 od 1. aprila do 15. maja 19.>8. Prošnje je vložiti pri Kmetijskih zadrugah, na katerih območju ležijo gozdovi, ter morajo obsegati vse podatke o prosilcu: ime In priimek, bivališče, zemljoknjlžni podatki o gozdu, kraj sečnje, količina In vrsta lesa ter za kakšne namene bo les porabil. V navedenem roku je treba vložiti vse prošnje za prodajo, kakor tudi za domačo porabo, vštevšl drva. Vse prošnje, vložene po tem roku, zapadejo plačilu takse po tar. št. 1, 7 in 48 drž. takse bi tar. št. 1 in 2 občinske takse. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE Referat za gozdarstvo se je udeležilo nad 200 delegat: v iz ljubljanskega okraja ter gostje. Na konferenci so poročali, da v našem okraju deluje v 206 terenskih in krajevnih organizacijah ZB nad 30.000 članov, število članov se je lani povečalo za okrog 900. Lani so bili doseženi lepi uspehi v skrbi za otroke padlih borcev NOV in žrtev fašističnega terorja. Na področju okraja je zdaj blizu 2000 teh otrok. Člani Zveze borcev se aktivno udejstvujejo tudi v delavskih svetih in organih družbenega upravljanja ter v raznih društvih in organizacijah, kjer jih sodeluje nad 15.000, ali vsaki drugi član. ŠTEVILO OBRTNIKOV V OBČINI SODRAŽICA V sodražki občini je skupno 62 obrtnikov. Največ je šivilj in kolarjev In sicer po 13, lesnih strugarjev 7, krojačev in čevljarjev po 6 itd. Najmanj je kleparjev in sedlarjev — od vsake obrti samo po eden. Zelo veliko je izdelovalcev suhe robe — domače obrti — in sicer 257. Caco&na nlscai M«„ ' (Nadaljevanje in konec) Vila ml je potem dala piščalko z naročilom, naj jo skrbno čuvaju, rekoč: »Izroči jo le tistemu, ki bo neustrašenega in plemenitega srca, zakaj človek brez teh lastnosti bi povzročil z njo veliko zlo ...« Zvedel pa je zanjo moj sin, ko sem ga hotela kot otroka vzgojiti v do. brega človeka. Pa se je pokvaril in postal hudoben. Ker mu nisem smela izročiti piščalke, je najel jastreba, da mi je z ostrimi kremplji mesaril obraz ...« Janko je pazljivo poslušal in ko je starka končala, vprašal: »Ali si lahko kaj pomagam s piščalko na poti do hudega zmaja, kamor mo- ram po čarobni prstan, da bi rešil ubogo Zorko in svojo deželo ?« »Le nič ne sprašuj,« je odgovorila starka. »Ko boš prišel do pečin, zaigraj nanjo, potem jo sežgi, nato pa potresi s pepelom pečine — in velikani se bodo prebudili. Z njihovo pomočjo boš lahko premagal hudega zmaja in si prisvojil prstan ... Naprej pa delaj po svoji pameti in vse ti bo šlo po sreči.« Janko je kar poskočil od veselja in zaigral na piščalko, hoteč še en. krat razveseliti starko, preden odide. In glej! Prečudežne melodije, ki so se izvile iz piščalke, so se razlile nad vso okolico in polnile ljudem srca z radostjo in srečo, ka- kršne niso še nikoli občutili... To jih je tako opogumilo, da so se zbrali, izvlekli na dan hudobnega kralja in ga obsodili na smrt. Zapregi! so dva para konj in ga razčetverili, prav tako, kakor je sam delal z drugimi in kakor je hotel storiti tudi z Jankom. Do pečin je potem Janko prišel brez težave. Tam je storil tako, kakor mu je naročila starka, in velikani so se zbudili ter ga vprašali, kaj želi. Janko jim je odgovoril: »želim, da bi mi pomagali premagati hudega zmaja, ki čuva čarobni prstan ...« In ne da bi pomišljali, so ga naložili na rame in jo odkurili z njim naravnost proti gor am, kjer je prebival zmaj ... Komaj jih je zmaj zagledal, je začel bruhati ogenj ln mahati z repom, da je vse letelo okrog njega. Velikani pa se niso prestrašili: na skočili so ga in vnel se je strašen boj. že je izgledalo, da mu ne bo- do kos; zakaj vsakega, ki se mu je približal, je na mestu raztrgal. Nazadnje je ostal le še eden, a tudi zmaju so začele pešati meči. Velikan se je zakadil vanj in ga pograbil za Vrat s tako silo, da ga je zadavil; zmaj pa je velikanu razparal trebuh, tako da sta oba obležala mrtva, jra tleh ... Potem si je Janko kar sam vzel čarobni prstan, ki se je svetil, da je žarelo vsenaokoli. Ko si ga je nataknil na roko, je začutil v sebi silno meč, tako da bi se zdaj upal spoprijeti s samim zmajem. Komaj pa se je s prstanom dotaknil stene, je že prlrezgetal osedlan konj. Ko ga je zajahaj, se je vzpel, nato pa pognal v divji galop, preskakujoč s hriba na hrib. poletel nad morjem in se ni ustavil prej, da je prišel do gradu Zamorskega cesarja. Tam je Janko samo potrepljal konja z roko, na kateri je imel ča- robni prstan — in že se je spremenil v drevo, sam pa v ptiča, ki je začel tako lepo žvrgoieti, da se je ozrl skozi okno sam Zamorski cesar. Le-ta je takoj vedel, kaj se dogaja, zakaj predobro je poznal moč čarobnega prstana. Zato se je brž dotaknil veje drevesa, ki je segala prav do njegovega okna, in že se je spremenil v kragulja ter kot blisk planil na ptiča. Toda ptič se je že spremenil v proseno zrno, ki se je zakotalilo pod drevo ln obtičalo na korenini. Kot bi trenil, se je spustil kragulj na tla in se spremenil v miške-, da bi pojedla zrno — zrno pa se je isti hip spremenilo v mačko, katere se je miška tako prestrašila, da je, namesto, da bi skočila na drevo, smuknila V luknjico in se ni mogla več spremeniti... Nato se je mačka spremenila v Janka, ki je takoj odšel v grad, da bi našel Zorko. Ona pa ga je že čakala; ob svidenju je bilo toliko veselja, da je bilo v hipu pozabljeno vse trpljenje. Prijela sta se za roke ln stekla ven, kjer ju je že čakal majhen čolnič, nalašč pripravljen za njiju. Ko sta sedla vanj, je zbrzel po morju kakor lahkokrila lastavica in ju pripeljal naravnost domov, kjer ju je pričakovala velika množica ljudi, izražajoč svoje veselje in zadovoljstvo. Janko je stopil mednje, snel prstan z roke in ga pokazal, rekoč: »Poglejte, doslej je služil le enemu in je bil predmet nasilja nad ljudmi... Naj postane odslej last vseh, da nas bo družil in nam dajal moč!« Nato je Objel Zorko ih povabil vse, naj gredo slavit z njima poroko. In res, tri dni in tri noči ni hotels-biti konca veselja-Potem pa so zaživeli v veseli skupnosti, uživajoč srečo, ki je (bila plod njihove velike ljubezni. Stran 1 V vseh naših kinematografih poseben spored . Ljubljane že veti mesecev zoran toliko siedstev, da bosta eki- selbe m se drug drugemu nasme- da bi v novi odb-r ki c, bodo RJava titovka je pokrivala majh- daleč izven domačega kraja. Naj- gaaa'saa' *» >»«» —* «*» - m «, ss,?™ ««»•*»**» ***> m «• —**.» SLSSPSEJTČES! SER ml 7» ”» me*). Priporočamo, prilil n.jboljil l„»ti. 1“ J« koma utegnilo potegnili in ob Jadranu., se Brnj loške lovc<> pozdravlja Matija Rogale, ki se nahaja v Novi bolnišnici v Novem mestu, želi lovski družini v Banja loki kateri boste gledali tudi mnogo uspehov pri delu. želi tudi, MLADINSKA CESTA »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Iz Sodražice — najmlajša brigadirka ^ ~ □ dr /IvrtKun V\ limn/linlm _xr_3_ _ _/__ z. u v VWWV.A. I.iuaaiiiu, v«* vxz v,v* v UV ]Z oddali OTI ih Iti' •no predvajanje filma, saj smo film naslednji: prva ekipa predvaja ob ratP skunne nrevoze v nekaterih krajih že videli, am- 8. uri zjutraj v Loškem potoku, ob V ■ pak nam bosta ekipi v dvournem 11. uri v Sodražici, ob 14. uri v sporedu predvajali samo posamez- Ribnici, ob 17. uri (petih popoldne) ne odlomke iz filma »Dolina mi- v Velikih Laščah in ob 8. uri zve- ni«, nato pa nazorno z vsemi pri- čer v Vidmu-Dobrepolje, prarvami, ki so potrebne za izde-' Druga ekipa pa nastopi istega lavo filma, prikazovali, kako je ta dne ob 8. uri v Osilnici, ob 11. url film nastal. V obeh ekipah sodelu- v Kočevski Reki, ob 14. v Predgra- jeje poleg režiserjev in ostalega <*,l> ob 17. uri v šalki vasi in ob i,n“" 1—3— ——•*»—8. uri zvečer v kinu »Jadran« v Kočevju. Na vseh dosedanjih nastopih ekip tehničnega kadra tudi najvidnejši igralci, ki so igrali v tem filmu. Povedati moramo, da je tako *- inuiiaiuu/, ua jc iaAU — predvajanje povezano z velikimi je bil obisk tako velik, da je bila denarnimi stroški in bi tega posa- še tako velika dvorana premajhna, mezni kinematografi ali občine ne Vsak se želi bliže spoznati s tehniko ter načini, kako film nastane, ' —- posebno pa še osebno spoznati igral- ce filma. Tovariši iz ektp so nam zaupali, da bodo pred začetkom vsake predstave posneli v dvorani POJASNILO Zaradi vedno večjega števila na- _______ e________1_—v ,, , uvvltull ročnikov našega lista pismonoše nekaj metrov dolg film o gledalcih pošte v Kočevju niso zmogli pra- in ga na koncu že predvajali vočasno dostaviti lista vsem naroč- Dogovorili smo se, da ne bomo nikom, zato smo pri zadnji števil- prodajali vstopnic, temveč bo izrez ki pri dostavi napravili nekatere tega članka s fotografijo dokaz da spremembe. Kasneje smo ugotovi- vas bodo pustiI1 v dv0rano. Zatone c‘a nekatel? pOZabite tak°J bezati članka iz niso prejeli, kar je krivda na po- »Novic« in ga do torka dolbro shra šti. Prosimo vse prizadete, da nam nlte. Prl vhodu v dvorano ga teste ZZT d°a iim aiis™aJvi Pi' m0rali P^azati uslužbencu, ki te smonoše da jim list dostavi. puščal v dvorano. Ker ta Vstopni- Pri odpremi zadnjih »Novic« za ca ne bo oštevilčena in bo takih z kifdn t pomota, ta- vstopnico celo več kot premore dvo- v Z '>No.vlcami<< rana, priporočamo, da že nekoliko ^pel.n,v KnežJ° lipo in tam na prej pridete in zasedete mesta v dvorani. V torek ni v ndbenem izmed kinematografov predstav, zato se bo posebna skupina, ki organizira Te dni bodo pismonoši pobirali predstavo, oglasila pred začetkom |M>lletno naročnino za naš list. — predstave pri upravi posameznih Prosimo vse naročnike, da s takoj- kinematografov in vnaprej plačala šnj^m plačilom olajšajo delo pismo, odškodnino za uporalbo dvorane, noš, sebi pa zagotove redno pre- Torej, ne pozabite! Kmetijsik upravi obležal. Narečni ki Mozlja naj nam oprostijo. Uredništvo srk drobne brigadirke. »Letos sem prvič v brigadi, saj bom komaj čez nekaj mesecev izpolnila šestnajst let.« »Seveda. Vendar pa računam na 'to, da se bom verjetno zaposlila v »Gelanterijl« Sodražica.« Naša Olga, ki je najmlajša bri- --- ------v------ vzrga, ni jc uajmnujoa 01 1 »Od kje te je "pot pripeljala v gadirka v brigadi, se te kmalu brigado ? « »Iz Sodražice sem, pišem pa se vrmja v svoj domači kraj. Veliko bo imela povedati o življenju v -- —u v.—..... v«•., x — r vuati v Olga Mivšek. Takele je bilo: go- mladinskih brigadah. Prepričani spedinjsika učiteljica iz Sodražice smo, da bo prihodnje leto Sodraži-nam je povedala, da zbirajo mlade ca številneje zastopana v podobnih ljudi v brigado. Iz našega kraja mladinskih akcijah in Olga prav smo se pozivu odzvati trije. Prav gotovo ne te med najmlajšimi bri-nič mi ni žal, da sem v brigadi, gadirjl. O Olgi moramo povedati Prav dobro se počutim. Najraje pa tudi to, da je pred dnevi kot naj-delam v jedilnici in kuhinji, s tem boljša brigadirka prejela prehodno pa ni rečeno, da se bojim zunanjih zastavite, del. Ni me strah pred krampom in Olgi JVtivšek naše prisrčne če-lopato.« stitke in da bi bila do konca biva- Olga, povej, tli si že bila kdaj nja v brigadi tako pridna, ko C je v tem predelu Dolenjske?« bila dosedaj. Mladina Sodražice je »Dosedaj še ne, prvič sem v teh ponosna na svojo brigadirko, krajih. Pa tudi diugače nisem bila -y jemanje lista. Ljubka in njena trma »Ato, mrcina! Stopi malo hitreje! veje, ki so ga udarjale v obraz, ne še veliko dela je pred nama!« Ta- za klobuk, ki mu je med potjo pa-ko je priganjal stari Furlan svojo del na tla. Hitreje kot bi to mogla mršavo mulo. Njegova mrha Ljub- njegova Ljubka, je pritekel na pla-ka mu je na stara leta bila v ve- no. Srce mu je udarjalo nekje Uk selje in jezo. Z njo je kmetom via- pod brado in sapa mu je pohajala, či debla iz gmajne v dolino. Za- oči pa so mu zbegano iskale Ljub-shižil je ravno toliko, da se je pre- ko, ki pa je ni videl nikjer. Vrgel se je na tla in nekaj hipov Stari Furlan bi za svojo Ljubko ležal kot ubit. Ko je spet prišel k vse žrtvoval. Vendar se je kdaj pa sebi, je od jeze ril z glavo po zecn-kda/j tudi spozabil in ji preštel re- Iji in preklinjal, bi a. Ljubka je Intela namreč zelo Tedaj je k njemu pristopil pastir, čedno lastnost, ki j. pravimo trma. ki je pasel v bližini. »Pa menda ne »Bo kaj ali ne? Daj no, daj!« je mostič krta posnemati, Furlan ge Avto-moto društva so v sestavu vzgoji novih kadrov za notrebe na- ^P6*" Pr'S3lrljal svojo Ljubko. Ta pa tako jih je preveč!« mu je smeje «»«> -•»* ■ - ' —* - ■ 1 se 1e .kot. nalnSč rr. numl eHrbril — _ , . .„ ___,, ___f. Osebno bomo spoznali igral ::e iz filma »Dolina miru« Za 100 din — avtomobil 1 steT vredomačem kraiu Vvide'iekm^" Avto-moto društva so v sestavu vzgoji novUi kadrov za potrebe na- ^P61. priganjal svojo Ljubko. Ta pa tako jih je preveč!« mu je smeje j videl pied AMSJ odigrala važno vlogo pri šega kmetijstva in industrije Na se Je ^ nalašč z vseoni Stinml dejal Stari se je zdnrnil in naglo tisoče ljudi se je izšolalo na' teča- v tla, 13 obstala. Ubogi Fur- vstal, jih za traktoriste tn šoferje Delo lan Je Poizkušal z lepimi besedami, Nas obveščevaIec KOLEDAR Scbcta, 29. marca — Ciril Nedelja. 30. marca — Branko beljak Ivana, gospodinja s Hriba 57 — deklico Miroslave in De- ——----- -Iranko beljak Marija, gospodinja 'z Retii Rodi'3 je Simčič Iva Ponedeljek, 31. marca — Benjamin J00 — deklico Marico. J dinja iz Gor. Radenc 9 imila t rm^ii ■ rt____—j _______■ r,_Jožeta. Torek, 1. aprila — Bogomila" Sreda, 2. aprila — Franc Četrtek, 3. s.piila — Leopold Petek, 4. aprila — Izidor SPOMINSKI DNEVI 1. aprila 1947. leta: je bil začetek dela na mladinski progi šamac —Sarajevo. 3. aprila 1943. leta je minilo 15 let, odkar je bil ustanovljen prvi koroški bataljon. H Umrli sta: Gregorič roj. Kordiš Karolina, preužitkaiica iz Malega lega 40, stara 79 let., v Ljubljani pa je umrla Knavs roj. Kordiš Ka- jih ^ traktoriste tn šoferje. Delo »Ti, si videl kaj mojo Ljubko?« AMD m omejeno samo na vzgojo a kcT te niso nič zalegle, tudi z gr- . ^ starejših, temveč vzgaja in oblfku- drnl Ljubka pa kot da Je J ~aaVB" je pionirje in mladh.ee po razSh Prirasta v zemljo. »IVojo Ljubko? Pa menda ne krožkih,, d-a bodo lahko jutn samo- »Ljubka, stopi no vendar na- mršave _ mule, ki Se zavestno opravljali posel ki jih ve- Prej!« je spet poizkušal. Ljubka *™"'“)vaIU ^ podotea.« »Ne govori Rodila je Simčič Ivana -ospo- seU' AMD KučevJ‘; k vsemu temu spremljevalka pa je le z ušesi po- ^ t kjiridd^' ^ “ '°Cj" vzS°3e prav zavedel, je njen vihrajoči rep jo Ttogigdii po glavi/ n thmčnega usnosabliama širokih že icginll. A stani ni dolgo premi*- »Saj vem, žejna si bila. In Jaa Ijeval. Zmetal je na kup sekiro, c e- nem te pozabil napojiti,« ji je govo- nun in nflJiThfTiilr 7. moUcn Vx -n <• 1.____ n 1»_» •_ dolarjev«. DEŽURNE TRGOVINE “i- ^vaujc na puuiucjii vzgoje prav zavedel, je njen vihrajoči rep Dežurno službo imajo: v soboto, iu mhničnega usposabljanja širokih že ieginil. A stari ni dolgo premi*-_9. marca, od 8. do 12. ure in od Ijeval. Zmetal je na kup sekiro, c e- eem te pozabil napotiti « t ie govo- Koet?«18^^ ****»■ rfbV.e 100 M“ie !SL“*fi22K J? Redila je Firšt Marija, živino- PRJEDCJRAD • K‘ In l"/^;isaklac'<<• ^ OBVESTILO rejka iz Nemške loke 7 — deklico ampfR mLw'i™ ' d£' ™ar=a , Knjigovodja z večletno prakso v ™,™~=-mtm mmm. aprila angleški film »Berlinska ČESTITKA zgodba«, 5. in 6. aprila ameriški DOBREPOLJE Umrla sta: Tkavčič Roza, soc podpiranca iz Doma počitka, Po- - —--------- —- V"' " ***v*«mxiu*i i^icuavšlH. X JC ubral za begunko. Ni se zmenil za povodec in stopil z njo k studencu Ljubka ni hotela piti. »Ce ti nočeš, bom pa jaz,« ji Je dejal in se sklonil k vodi. Tedaj pa je v pesku zagledal sledove. Bili bo večji od njegove dlani. Takoj jih je prepoznal. Bili so sledovi medveda. dxxhtix va l ja VOZIL JE ŽGANJE IZ PODKLANCA prepoznal, cm so sledovi medveda, =.*«_ SHS8? ~—s HlSb~2 podpiranca iz Doma počitka, Po- hčera«. ----- v Banja Luki želijo flT!™ ^ FZ njem' °0 “8® P* ^amp.h« je šlo to se ^ 1el mkve, stara 78 let in Osvald An- DOM POCUKA, Ponikve: 4. apri- '•> izpolnitev mnogih želja: J J ^oo ^neje 86 je pn6enU v mb* Pa se ^ konj usta- Ljubka mu je Sa! ton, soc. nodniranec z Doma no. i« ono-i #0— _____ j.„, n*?>- vil m ni hotel nanrel Kotila sn no- -n. ,_______»____a. . Nekega dne se je moji materina- ganjali na'ro^nadineie pi^d™]do je vea lagal, da mora iti po žganje v Pod- °a Ttdai m “ Se “^ toneč. Moja rajnka mati mu je je vz^tovec Jek^pušS, 2^ i, . aprila 53' ro'stnl dan vse najboljše in še »Nič se ne bojte mati« je odgo- 5an'i se je jezno obrnil k njej. Domislil amer. film »Gola džngla«. P mnogo zdravih let: hčerki Ivanka v0rl, Pirker in že ^ z^rege?!^ da 80 tovd ee je, da z grdo besedo' to s kotom [BNIOA: 29 in »n mn,.n„ -----1 z možem in sinčkcm r.nizka z rt ni J 1 s Kax zlctel1 z VK*za' ne bo nič opravil. Spomnil se je na ------- —-------- la amer. film »Moj vohunček«. iz Retij 111 — dečka Janeza, De- SODRAŽICA: 29. tn 30. marca ----uzngia«. o- —»nuuitt voru RIBNICA: 29. in 30. mai-ca angl. 2 možem in sinčkcm, Lojzka z dru. niča. film »Skozi pekel«, 5. in 6. apri- žinc ter vsl. ki jo imajo radi. ” • In n vezivi J?M vin __1 X _ l PRODAM Izid razpisa Na razpis Grosističnega trgovskega podjetja »Trgopromet« Kočevje za predloge imena nove trgovine v Samskem bloku v Kočevju, je podjetje sprejelo od 24 predlagateljev 63 predlogov. Odbor, sestavljen s predstavniki podjetja, občine in uredništva »Novic«, je odločil: 1- nagrada: Julka Žabjek iz Trate 42, Kočevje, za predlagani naslov »Tehnika«; 2. nagrado dobi Danica Š. za naslov: »Oprema«; 3. nagrado za predlog »Galeb« dobi predlagatelj poft šifro »Galeb«. Tako bo prva trgovina (tehnični predmeti) imela »Tehnika« — druga (pohištvo) pa ime «Oprana«. Za osvojene naslove je bilo več enakih predlogov, nagrado |>a dobijo prvo poslani. Predlagatelji osvojenih predlogov naj pošljejo do 10. aprila svoje polne naslove na upravo podjetja, na kar prejmejo razpisane nagrade po pošti. »TRGOPROMET«, Kočevje ime ■TV - . «... „ W AjLIAz avtu, »JOJ LA111X1 lil ti G JC tia V Podklanou je Pirker dobil ve- nuTeT^r^ti koLv' ^ f P je ^ v nahrbtnUm' selo lovsko družite, s katero je M Mogoče bo Parna^ad,< 81 J« dejal Hišo ------ dogovorjen, da jih te z vozom pri- lo tito ^cdček to napre)' Tedaj pa so se mu _ alim. Oj, kako je tedaj Ptrkar tla- stara se je poetavila na zadnje no- ženska zvestoba i, alroka Alevaka vrata. ge, mladiča pa sta jemo zapihala. ZAHVALA Bogata Ljubljančanka jc nenado- Rirker je potem zapregel v voz Stari Furlan je na vse pozabil, le Ob bridki izgubi naše Hube ma ma >VaS soprog. Povedati pa vam iiami sočustvovali in nam pomagal vas!«™ Udl t0’ da Se™ nežnejša 0(1 b. Posebno se zahvaljujemo vsem »Kaj ti je tudi to rekel moj so-darovalcem vencev, govorniku, pev- preg’« cen, in vsem ostalim, ki so jo spre- »Ne, to mi je pa dejal vaš So- čo ostal cel. F. Fajdiga, star. pozabila na najboljšo obrambo. Danilo Škulj mili na njeni zadnji poli. žalujoči: sinova Jože in Tone, hčerka Danilka, mama Marija ter sestra Pep n z družino. fer!« Ena o šoferjih »Dajte no, pa vendar ne mislite tako pijani voziti?« »Mir mi dajte, saj vidite, da ne Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« morem hoditi.« v Kočevju. Urejuje uredniški odkar — Odgovorni urednik Matija Vsi so si podobni Cetinski — Uredništvo in uprava Bila je že več let vdova in Te . , LMdjanska cesta 14a, imela precej pod palcem. Neko noč telefon 3-89. Naročnina je 400 din, jo zbudi šum — pred njo je stal polletna 200 din in je plačljiva v vlomilec: tT**,*2® i“«tvo 800 dln- >Ne bojte se, golchičica, nočem Tek. račun 617-T-265. — Poštnina vas, temveč vaš denar!« plačana v gotovini. — Rokopisov »Oh, pojdite se solit!« pravi vdo. ne vračamo. va, »moški ste pa res vsi enaki!« Ob koncu leta bodo ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejeli za redno članarino 320 din pet, za 550 din pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je IVAN RIBIC: SIN V redno zbirko je uvrščeno najnovejše delo plodovitega pisatelja Ivana Ribiča, ki ga bralci že poznajo zlasti po knjigah »Stopinje v snegu« in »Kala«. To pot se razteza dejanje njegove povesti od prve svetovne vojne preko časa med dvema vojnama v drugo svetovno vojno. V povesti »Sin« je pisatelj v Uku kovača Matevža, ki je v prvi svetovni vojni postal invalid, prikazal tej za obstoj malega človeka, ki ga je pohabila; vojna, Matevž je postal hud sovražnik vojne in nasilja in vnel glasnik miru na svetu. Zato dobiva ta knjiga na pragu atomskega obdobja, ko se milijoni in milijoni ljudi vseh narodov sveta bore za mir, še posebno vrednost. Pohitite z vpisom! člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne, podružnici: »Slovenskega poročevalca« in »Lju:, ,t. pravice« in uprava v Ljubljani, Erjavčeva cesta 14 a. Iz naših krajev NAM PIŠEJO V Laščah — pevski zbori Po dolgem premoru so v Velikih Gasilci Malega loga - med prvimi Od sobote do sobote težko pri- ostali vaščani pa so pi-ostovoljno Pomagala nam je OGZ Kočevje, čakujem poštarja, da prinese »No- delali. Mnogo dela je bilo oprav- Nabavili smo najnujnejše stvari, vice«. Takoj začnem listati in pre- ljenega v večernih urah. Leta 1938 Leta 1954 smo sl nabavili z last-hiram članek za člankom. Večkrat je bil dom dograjen. V domu je nimi sredstvi motorno brizgalno, ki V Stari cerkvi ie Nin nnsvetn/va - Preb4ram članke tudi o delu gasil- tudi prostorna dvorana z odrom za je stala pribl. 300.000 din. Motor' nje o gospodinjstvu ki sekot po cev v tem a11 <5ru&em to"8)11- Za- razne nastope. Tu so lahko vaščani ki smo dali ime »Sloga« in sicei IZ STARE CERKVE sSgsgEE* ^ la Bambič Iz Zavoda za pospeše- sicer tudi med vaščani vlada rati ženski pevski zbor, ki ga se- težava je le v tem, ker se neradi stavlja 12 žena in deklet. udeležujejo vaj. Začetek je bil težak, a je vendarle nekako šlo. Najprej smo sklicali v okviru KUD sestanek, na _ <-aux/v, katerega so bile povabljene vse pred javnostjo, kaj sc da naučiti belijo pevke, Iti so se sestanka tudi pol- z dobro voljo. G. A. noštevilno udeležile. Za pevovodjo smo naprosili Jožeta Gačnika, ki se je vabilu takoj odzval ln s tem je bil led prebit in so začeli z vajami. Upamo, da bo pevovodja Gačnik pevski zbor uspešno vodil, saj žena V naši vasi obstaja gasilsko dru- Nov gasilski dom je bil vasi in vaščanom v ponos. PGD Mali log ima nad 40 članov ter žensko in pionirsko dese- mnogo članov. Leta ocenjevanju odnese lepe uspehe ... , . 1941 so Italijani spremenili gasil- pohvale in je sposobna za vsako ^ustanovljeno samostojno ^ dom v vojašnico in ga grdo akcijo. Kjerkoli je bil v naši bliž-n v °^- ^vl poveijnik ga- opustošlli. Kar so pustili Italijani, nji okolici požar, je naše društvo ‘“p® čete V Malem logu je bil ^ uničili nemški okupa- sodelovalo in povsod želo pohvalo Jože Knavs. V tem času so imeli tar ji. Po osvoboditvi je delo gasil- ter priznanje za vestno delo v bar-skromni gasilski hiventarshranjen cev znova oživelo, čeprav je bilo bi proti požaru. Kakor doslej ta- žene v Mozlju so proslavile Dan ženski kvintet je zapel štiri pesmi. LZCrin v začetku zel° težko- Ostala je sa- ko se bodo malološki gasilci tru- na šele 16. marca. Iz raznih raz- Uradni del proslave so zaključili z _________ročna brizgalna, pa še ta po- dih tudi vnaprej, vedno priprav- Pismo iz Mozlja UJOV ycvo-nj ocic J.O. imuVti. uc, latJiui Itut.- uiauiii uci jtuaivc ou ztuujucm z H rfrnv _pvi T io hi,_ _ je bilo takoj ob prvih vajah že opa- logov so morale proslavo preložiti enodejanko »Lotkin rojstni dan«. " ■* zltl uspehe njegovega požrtvoval- od 8. na 16. marec, a je kljub te- Potem je bila prosta zabava. Žene Člani pa s tem niso bili zado- nega dela. mu lepo uspela. Žene so dokazale, so veselo razpoložene zapuščale voljni. Začeli so z gradnjo nove- Pripominjamo, da je v kraju Ve- da so tudi same sposobne nekaj dvorano Prosvetnega doma z željo, ga gasilskega doma. Vsi vaščani da bi se kmalu spet zbrale na po- so bili za to in delo je hitro na- dobnih prireditvah. kvarjena, vso ostalo gasilsko opre- ljeni za obrambo družbene ali prime je okupator uničil. vatne lastnine. Vse je bilo treba začeti znova. Jože Mohar like Lašče že obstajal pevski zbor pripraviti. Spored proslave je žena, mešani in moški zlbor, ki pa takle: se je pred nekaj leti razšel. Ker Po državni himni ter krajšem je v Velikih Laščah mnogo pevcev nagovoru o pomenu praznika žena in pevk, bi bilo res žalostno, da bi je pionirka recitirala pesem »Makra], kjer ao se rodili naši slavni teri«, nato pai so nastopile pionirke predevalo. Večji kmetje so prispe-žene Iz Mozlja vali les In pomagali z vožnjami, možje, bil brez vsakega petja. s skečem »Gospa ln služkinja«. IZ MAHOVNIKA PIŠEJO: Koj j® Z ObljuboiTli? Tako se sprašujejo prebivalci Mahovnika. Povedati moramo, da Mahovnik je predvsem delavsko naselje, lahko rečemo predmestje nam je bila obljubljena cestna raz- Kočevja. Precej ljudi iz Mahovni-evetljava, oziroma da bo obnovlje- ka dela v raznih podjetjih v Kona, ker je cestna razsvetljava pred čevju. Ali menite, da je prijetna leti že bila. Najprej je bilo obljub- pot na delo v temi in blatu? ljeno za 1. maj. Maj je minil, minil Je tildi december, luči pa še vedno ni, le svetilk od prejšnje razsvetljave je vedno manj. K. J. SAMOMOR V BREŽAH V torek, 18. marca, se je po Rib. Druga obljuba. Cesto so vaščani, niški dolini hitro raznesla vest. da v kolikor so Imeli gramoza, popra- se je po 6. uri zjutraj obesila Fran. viH s prostovoljnim delom, za do- člška Arko Iz Brež št. 14. končno popravilo ceste pa je bilo Stara je bila 50 let, gospodinja potrebno še okrog 50 m8 gramoza, na srednji kmetiji in mati 6 otrok, ki ga je obljubila občina. Clan va- ki so že odrasli. Pokojna je sto-ftkega odbora je bil celo navzoč, ko rila manjši prekršek, za katerega je bilo Izdano naročilo Komunalne- bi morala 20. marca na sodišče; mu podjetju za dovoz tega gramo- vendar, kakor so nam pvedali na za na mahovnlško cesto. Vendar sodišču, zaradi tega bi ne bila kaz- Težka nesreča v Loškem potoku V soboto, 15. marca, je žalostna tisnilo čez trebuh in jo težko poško-vest o težki nesreči Karoline Knavs do ".z Jo. Tak 'j so ;okllca'i zdriv- pretresla prebivalce Loškega potička. Bika ln rešilni avtomobil ln jo odpel ali v ljubljansko bolnišnico Karolina je bila vdova in mati Medtem, ko je v težkih bolečinah treh otrok. Zaposlila se je na žagi ležala v bolnišnici, ni b'lo ure, da v Travniku leta 1946, da bi tako se ne bi deittvd v podjetju pogo-laže preživljala svoje mladoletne varjali o njenem zdravstvenem otroke. Vseh 12 let je bila pridna stanju. in marljiva delavka. Opoldne, 18. marca, nas je pre- Usodnega dne se je odpravljala brila vest, da je Karolina, Kljub na delo s slutnjo o nesreči. Krna- hitri zdravniški pomoči, podlegla lu potem, ko je sirena zatulila za hv.uim poškodbam. pričetek dela, je Karolina že ležala težko ponesrečena. Za vedno smo se poslovili od nje 21* marca ob 18. uri. Pogreba so Podjetje ima tovorni avtomobil. 3.3 udeležili vsi delavci ln uslužben-Bilo je precej mrzlo, zato šofer ni cl podjetja ter veliko številc osta-mogel spraviti motorja v pogon, lih prebivalcev. Tolikšnega pogreba Prišli so delavci, med njimi tudi Loški potok še ne pomni. Karolina, in tovornjak vlekli in rinili. Motor je bil kmalu v pogonu. članice kolektiva podjetja »Smreki«, sindikalna podružnica in šo- ženska desetina PGD Mali log Ribnica je praznovala Ko je Knavsova slišala, da za njo r«r R. A. ter njegov pomočnik S ropota motor, se je počasi umi- F. so poklonili cvetje ln vence, kala na levo stran, tovornjak pa Pid odprtem grobu so jc s prejo počasi lezel naprej. Ko je bila trosljlvtml besedami poslovi' od po-vz-poredno s pu vtm kolesom, ji je v krjnlce njen delovodja Hace, nam snegu spodrsnita m je padla narav- pa bo ostala v trajnem spominu. no- pod prvo kolo. Kolo jo je pri- M. J. sHSTeFE d“ššžS3 SESffisKS nh . .. „ . ... mo da to m pravilno in pi osimo krmila in opravila živino, skuhala velike partizanske zmage v Jeleno- kritju spominske plošče Jožetu UD ff ld. Vlil CCSll SC 16 O O 6 Sli pristojne organe, da obljube izpol- zajtrk, ob pol sirnih pa so jo na- vem ^iej>Ui k0 je blla italijanska Šešku na hiši gostišča pri Miheliču. ® “ Konferenco predgrodske mladine obešeno v domačem skednju, vojska hudo tepena in je veliko Praznovanju je dalo poudarek tu- Italijanov za vedno pustilo svoje dl sodelovanje godbe JLA. Bil je grozen pogled. Ob glavni rojen 25. januarja 1905. leta v Ravnosti Ribnica—Žlebič, v neposredni nem delu pri Sodražici. Njegova Res je, da se je mladina v Pred-gradu v zadnjem času nekoliko razživela. kosti v breznu in okolici v gozdo- Ribnica se je za svoj praznik bližini žlebiča, je ob belem dnevu mlada leta so zavita v temo. Ostal vih Jelenovega žleba. odela v zastave. Povsod si čutil vnelo na sadnem drevesu mlahavo je samski. Zvedeli smo, da je bil Praznovanje se je začelo prav- slavnostno razpoloženje med ljud- telo, okoli vratu pa pas, ki je bil med zadnjo vojno v italijanski in- Pred kratkim je bila v Predgra- zaprav že 22. marca. Na sam praz- ml. Občinski praznik v občini Rib- ,ynpet za vejo. Gola kolera so blla temaclji. Po vojni se je -preživljal du mladinska konferenca, katere nik, to je 26. marca, je bila v do- niča je postal že tradicionalen, se je udeležilo lepo število mladink poldanskem času svečana seja Ob- -žem SLIVOVKA PO 250 — LIKER PO 300 DIN ZA LITER Včeraj so trgovci Kočevja na posebnem sestanku sklenili, da bodo na dan, ko bodo začele veljati nove cene za alkoholne pijače, to je prihodnji torek, Izjemoma prodajali vse alkoholne pijače s 50% popustom. Prijatelji dobre kapljice, pohitite prihodnji torek v naše trgovine in za polovico ceneje, če niti ne računamo nove višje cene, boste ta dan kupili vse alkoholne pijače, ki jih imajo v trgovinah. Ta sklep so utemeljili s tem, da se ho prodaja alkoholnih pijač zaradi 10% višje cene tako skrčila, da bodo prodajo sploh opustili. Z denarjem, ki so ga do sedaj zaslužili pri tej prodaji, pa bodo krili razliko (prodajali za polovico ceneje) ln računajo, da bodo v torek prodali vso sedanjo zalogo. Je prilika kot še nikoli! Imeti Steklenico dobrega žganja, likerja, ruma ali konjaka v domači shrambi ni nikdar odveč. Napravite sl zalogo! Prodaja bo trajala ves dan. in mladincev. Konferenca je poka zala, da bi jih lahko za marsikaj zainteresirali. Najboljši primer je bila konferenca sama, ko so ae fantje in troje deklet vključili v vrste ga- 6 dni - od Kočevja do Poloma skrčena, noge pa so se dotikale s priložnostnim delom, zdaj pri Mitžne odeje. Tako je visel na v*J! tem, pa spet pri drugem podjetju, k alti dve uri. Pogled mrtveca jo Usodnega dne, 22. marca, je bil brezizrazno ln srepo strmel... že v dopoldanskih urah v žlebiču. Okoli obešenca so se zbirali ljud- Čudno se je obnašal, tako da si je, med njimi je bilo tudi precej imel občutek, da ta človek ne mo-v Kočevju ne trač na na pošti v šolobveznih otrok. Kaj so sl mi- re biti pri zdravi pameti. Ustav- - V Polom dostavljajo pošto iz . ^r----------------------------------------- . ^ silcev. Te tri mladinke so se ude- mnj dvakrat tedensko in sicer v Hinjah. Cas bi bil, da bi pošta Hi- slila mlada otroška srca... in ah ja je avtomobile, z roko pozdrav- leževate tečaja za žensko vaško ponedeljek In četrtek. Zaradi tega nje uvedla točen red pri odpremi je bilo prav, da so Imeli otroci do- ljal mimoidoče itd, Malo pred mladino In pri tem pridobile zna- je razumijiVo, da prihajajo poštne ln da bi poštni uslužbenci ob dolo- stoP na kraj smrti? ... nje Ln bodo zato kot sanltetke ko- p^njke naslovnikom s precejšnjo čenih dneh pošto naslovnikom red nstne članice gasilskega društva. zamudo. Poleg tega pa ao tudi pri- no dostavljali. Tone Hočevar Sklenjeno je bilo, da bo mladina meri neredne dostave pošte, ki jih začela gladiti igriSče za odbojko Za n0 ^ jjii0 -treba. Samo en primer: zadružnim domom O tem so go- Rdeči križ Kočevje je za 10. marec varili že več let. To bo zelo dobra letni občni zbor te organi- stvar, saj je šport v Poljanski do- zacjje vabilo pa je prišlo naslovim! precej zanemarjen. _ niku v roke šele 10. marca ob 15.30 Na konferenci so govorili tudi in je razumljivo, da se delegat obč- o udeleži^ mladine Iz teh krajev nega zbora ni mogel udeležiti. Na na cesti Ljubljana -Zagreb. Prav kuverti, v kateri je bilo vabilo,, je bi bilo, da bi tudi mladina iz Pred- bil žig pošte Kočevje z dne 4. mar- grada sodelovala na tej veliki rola- ca, žig pošte Hinje pa se je glasil tilniki akciji. V zadnjem času je mladina, iz Predgrada začela študirati Nuštče-vc komedijo »Dr.«. Sodelovanje mladine na prosvetnem ln športnem področju bo odpravilo pijančevanje mladih ljudi. Po razrešnicl staremu odboru je na 5. marec. Tu je potem omenjeno vabilo ležalo pet dni. Kje je torej krivda? Na pošti PROMETNA NEZGODA V KOČEVJU V sredo popoldne je delavec Va- bil izvoljen nov odbor, ki Ima pred lentin žagar nenadoma skočil pred seboj odgovorne naloge, mladinski avtomobil, ki mu je pripeljal za organizaciji dati tisto mesto, ki ji hrbtom. Avto, last Poslovne zve- gre v socialistični Jugoslaviji. ze, ga je odbil In telesno poškodoval. Preiskava je v teku. V zadnji številki smo poročali o požaru hiš«1 Lovra Strovašnlka. Na sliki — hiša me) gašenjem. smrtjo je v neki hiši v žlebiču ho-Clovek, ki si je sam nasilno pre- tel vzeti nož in šilo, češ da si bo trgal nit življenja, je Anton šega, končal življenje. To so mu preprečili. Pokojni šega je potem še nekaj časa taval po cesti, potem je šel proti Ribnici. Kakih 100 m od žlebiča si je izbral sadno drevo, odpel pas od hlač, napravil zanko in se obesil. To se je zgodilo ob 14. uri 15 minut. Zakaj sl je vzel življenje, pa je ostalo zavito v skrivnost, katere ne bo nihče rae-vozlja!. VREME PO DVOJNI NAPOVEDI Najprej napoved po stoletnem koledarju; 29. marca sneg, 30. marca dež, 31. marca nestanovitno, 1. aprila vetrovno, 2. aprila nestanovitno, 3. apron mrz’o. ravnotako tudi 4. aprila. Sedanji vremenoslovci pa nam napovedujejo takole vreme: Okoli 29. marca ponovna močna ohladitev s snegom do nižin. V prvih dneh aprila bo lepo vreme in toplo. Pa tudi kasneje bo lepo pomladansko vreme. 61. Poloniča pa le ni bila popolnoma mirna. Ko sta prišla komisar in oskrbnik na Mozolovlno, nista dosti zvedela. Pač, trdna FoloničLna vera, da Nande tega umora ni zagrešil, je prepričala tudi njiju. Poljak bi kaj več rad zvedel o Nandetu, a Poloniča mu ga je opisala tako, kot vsako zaljubljeno dekle opiše svojega fanta: lep, močan, postaven. Tako oskrbnikova slutnja ni mogla dobiti kake trdnejše opore. 62. Najhuje je za Blažem žaloval Pavlek; saj mu je bil edini prijatelj. V svojem mladostnem Izbruhu je napadel Polonico: »To imaš zdaj! To je storil tisti zlodejevi štajerc, za katerim laziš! Stric je vedel, da je rokovnjač. O, da bi ga jaz dobil v pest!« V srcu je prisegel kruto maščevanje. 63. Ko se je spustil mrak, je prišel na parobek nad Mozolovlno Tonček. Poslal ga je bil Nande s sporočilom Polonic!. Usedel se je v travo in začel kresati s kresilnim kamnom. Ko Tonček vidi, Itako Poloniča hiti proti njemu, mu v smehu uide: »Tristo griv, to kresilo je pa kakor detelja za žrebeta.« Polonic! pove, da jo bo Nande čakal ponoči vrh slemena pri borovcih. 64. Nande jo je že čakal. Sedla sta pod borovec. Dekle se ga je oklenila z obema rokama In zajokala. Stisnil jo je k sebi in jo nežno pobožal po laseh. Zdaj je bila popolnoma prepričana, da Nande pri stričevi smrti nima kaj opraviti. Obljubil ji je, da pride čez dva dni ponjo in šlai bosta proč od tod daleč.. • Molče jo je pospremil po stezi domov.