Leto XXXVII
Št. 11
Murska Sobota 21. marec 1985
CENA 40 DIN
SREČANJE NAFTARJEV
Ina-Nafta Lendava že vrsto let uspešno sodeluje s sorodno delovno organizacijo Iz Nagykanlzse na Madžarskem. To sodelovanje — sprva je bilo samo na strokovnem področju — se Je razvilo tudi v športno In kulturno ter izmenjavo letovanj. Te dni se Je v delovni organizaciji mudila delegacija z Madžarske ter se z domačimi strokovnjaki pogovarjala o dosežkih pri pridobivanju nafte in plina. Izmenjava strokovne literature, predvsem pa Iz-kušenj na tem področju, je v korist obema delovnima organizacijama, še zlasti pa Ina-Nafti, ki bo letos in prihodnja leta pospešila raziskave nafte P”™-	Jani D.
Zgled za vsakega
Letošnjim jubilejem se v Pomurju pridružuje še 10-letnica delovanja samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti v občinah Lendava in Murska Sobota. Proslavili so jo minuli petek v dvorani Nafte v Lendavi, kjer je bila hkrati tudi osrednja proslava ob madžarskem kulturnem prazniku.
NASLOV J
Nekatera neugodna gibanja, ki so v pomurskem gospodarstvu že nekaj let, so se nadaljevala tudi v letu 1984. Če za slovensko industrijsko proizvodnjo velja ugotovitev, da z 2,1-odstotno rastjo precej zaostaja za jugoslovansko, ki je bila v primerjavi z letom poprej večja za 5,5 odstotka, je ta rast še toliko bolj neugodna v pomurskem gospodarstvu. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v vseh štirih pomurskih občinah v letu 1984 povečal le za 1,2 od-
Kurirji ki te dni po vsej Sloveniji prenašajo kurirčkovo torbico s pismom predsedstvu Republiške konference socialistične zveze Slovenije^ so obhodili že tudi dobršen del poti v Pomurju. Preteklo sredo so mladi (OS Šafarsko) iz ljutomerske občine predali torbico svojim vrstnikom (OS Bistrica) v lendavski občini - to prikazuje tudi naš posnetek - ta torek pa je pošta prispela v občino Murska Sobota, kjer jo bodo prenašali iz kraja v kraj do 25. marca.	Foto: J. G.
Resnica o cenejši semenski koruzi
Že v začetku oktobra 1984 so se pospeševalci kmetijske proizvodnje v ABC Pomurki na kolegiju v Rakičanu dogovorili za skupen nakup Kakovostnega kalibriranega semena koruze. Strokovnjaki so se na poznejših sestankov v novembru 1984 dogovorili še za sortni izoor s , in sicer za štiri.sorte, katerih seme bodo regresirali le, če bokali nrano.
S tako odločitvijo so soglašali tudi na Zadružni zvezi Slovenije.
Pri skupnih nabavah je le KZ Radgona del semena naročila tudi pri Semenarni Maribor, in to po mnenju strokovnjakov tudi sorte, ki jih ni zaslediti v sortnem izboru, dogovorjenih za setev v Pomurju.
Kakovost semena, ki so ga kupili v Belju, pa so v KZ Radgona takoj reklamirali. V zvezi s sporno kalibriranostjo semena, ki ga je oporekala KZ Radgona, so v ABC Pomurki sklicali poseben sestanek, ki se ga predstavniki KZ Radgona niso udeležili. /
Kmetijce so tudi seznanili, kako sc strokovno jemlje vzorec za ugotavljanje kakovosti semena. Med
60 let Mure, začetek feljtona na 4. strani
stotka, po posameznih področjih je ta rast zelo različna, ponekod pa celo zaostaja za proizvodnjo v letu 1983.
Največji izpad proizvodnje beleži proizvodnja sredstev za delo, ki je v primerjavi z letom 1983 manjša kar za 6,5 odstotka, 5,2 odstotka manjša pa je tudi proizvodnja reprodukcijskega materiala. Vsega tega izpada ni mogla nadomestiti proizvodnja blaga za široko porabo z 1,8-odstotnim povečanjem,
drugim naj bi namreč v KZ Radgona prav zaradi nestrokovno izbranih zrn za. pregled ugotavljali, da semenska koruza, ki so jo kupili, ni kalibrirana, in so kakovost pri pridelovalcu tudi reklamirali.
S proizvajalcem iz Belja so dosegli dogovor, da semensko koruzo sprejme nazaj in pošlje drugo pošiljko. Ker je KZ Radgona koruzo že razposlala po prodajnih mestih v vse temeljne zadružne organizacije in je koruzo dala proizvajalcu na razpolago na številnih mestih, se je pridelovalec semenske koruze iz Belja zaradi velikih Stroškov, ki bi jih povzročilo pobiranje koruze odločil, da jo raje proda po ceni, kot da ni kalibrirana, čeprav je to po zatrditvah strokovnjakov bila.
Na ta način so v trgovinah KZ Radgone semensko koruzo prodajal, ceneje kot v drugih prodajalnah kmetijskih zadrug ABC Pomurke, kar je med kmete vneslo nejevoljo in nezapupanje do svojih kmetijskih organizacij.
Resnici na hubo moramo zapisati. da je bilo KZ Radgoni priporočeno in z njenimi delavci dogovorjeno. da ne hi vznemirjali pridelovalcev koruze m javnosti, kljub temu, da so uspeli ..pic pričali" proizvajalce semenske ko na; le le ne bi prodajali
pa čeprav je to vodilna dejavnost v Pomurju. Seveda pa je obseg industrijske proizvodnje tudi v posameznih organizacijah združenega dela zelo različen.' Tako so v Krkinem tozdu Farmacevtika in v Imgradovem tozdu Prostorski montažni elementi v Ljutomeru v lanskem letu proizvodnjo povečali za skoraj 84 odstotkov, v Nafti-nem tozdu Petrokemija v Lendavi pa je bil obseg proizvodnje manjši, kar za 65 odstotkov.-
Če je bilo še pred nedavnim
ceneje kot druge kmetijske zadruge.
Kmetom, ki so semensko koruzo kupili v vseh ostalih zadrugah ABC Pomurka dražje —ostane tolažba, da je bila radgonska pošiljka morda le za malenkost slabša. Odprto pa ostane tudi vprašanje, na katerega. so odgovorni v KZ Radgona vsekakor pozabili. Gre namreč za to, da se po regresirani ceni lahko prodaja le kali.brirano seme. Če so uspeli z reklamacijo, to hkrati pomeni, da semenske koruze ne bi smeli prodajati po regresirani ceni. Tako se lahko zgodi, da v prodajalnah KZ Radgona prodana koruza le ne bo najcenejša. Ostane vprašanje, kdo bo plačal razliko v višini regresa in komu je bilo tako vnašanje nejevolje med kmete potrebno?
Boris Hegeduš
PLES ZA KIRURGIJO
Zveza kulturnih organizacij Lendava pripravlja 23. marca družabni ples v veliki dvorani Ina-Nafte v Lendavi. Na tej prireditvi bodo sodelovali zabavni ansambli: Stop, Tarok, Spekter, Selekcija, Elektronik in Monitor, izkupiček pa bo namenjen za gradnjo kirurškega bloka bolnišnice.
V zadnjem času je vse več najrazličnejših prireditev z namenom, da bi zbrali sredstva za dograditev bolnišnice. Sredstva prispevajo tudi društva in organizacije, vse to pa pomeni, da se občani zavedajo pomembnosti gradnje kirurgije.
Občinska konferenca SZDL Lendava bo tudi v prihodnje skušala pritegniti vse organizacije in društva, da s prireditvami prispevajo sredstva za bolnišnico.
Jani D.
osnovni razlog za motnje v proizvodnji pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala, se ponekod s temi težavami sicer še vedno otepajo, vendar pa večino organizacije združenega dela zdaj bolj pesti problem pomanjkanja obratnega kapitala. Manjše domače povpraševanje in premajhna usmerjenost v izvoz sta povzročila kopičenje zalog gotovih izdelkov, prevelike zaloge le-teh pa so osnovni razlog za nastale težave. Zaradi dragega kapitala, ki je vezan v zalogah, organizacije združenega dela že razmišljajo o bolj racionalnem nakupu surovin, zaživelo pa je tudi sodelovanje med posameznimi organizacijami, ki si med seboj pomagajo s posojanjem deficitarnih surovin.
Kljub težavam, ki pestijo naše gospodarstvo, pa je nekaj ob vsem tem le pozitivno. Zaradi manjšega povpraševanja in temu ustreznega kopičenja zalog je namreč že začelo prihajati do umirjanja cen, k čemer so veliko prispevale tudi cene na mednarodnem trgu in zapiranje nekaterih tujih tržišč. Kaže, da se končno tudi pri nas začenjajo uveljavljati ekonomske zakonitosti.
L Kovač
LENDAVA
Konferenca o tradicijah NOB
Svet za . razvijanje in ohranjevanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniško varstvo pri predsedstvu Občinske konference SZDL Lendava pripravlja konferenco, na Jkateri bi spregovorili o razvijanju in ohranjevanju revolucionarnih tradicij NOB. Te dni so pripravili izhodišča za pripravo konference, v katerih so določili' organizacije, ki bodo pripravile gradivo za konferenco. Na konferenci želijo celovito pregledati stanje na tem področju v občini — predvsem zaščito spomenikov kulture in drugih objektov — in ugotoviti, kako se prenašajo tradicije iz NOB na mlado • generacijo. V lendavski občini so pred leti sprejeli družbeni dogovor in samoupravni sporazum, s katerim so želeli v večji meri po-družbljati varstvo spomenikov in razvijanje tradicij NOB. Na konferenci bodo ocenili, kako daleč so na tem področju.
Jani D.
Dvorana je bila povsem polna obiskovalcev, poleg najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega življenja Pomurja pa je bil med gosti tudi veleposlanik LR Madžarske v Jugoslaviji Pal Simon.
Slavnostni govornik je bil sekretar republiške konference SZDL Slovenije Geza Bačič, ki je o pomenu 15. marca in 10-letnice sisov za narodnosti med drugim dejal:
»Petnajsti marec je kulturni praznik madžarskega naroda v spomin na največjega madžarskega pesnika Sandorja Petbfi-ja. katerega pesmi je prevevala tudi zahteva po enakopravnosti
V pestrem kulturnem programu so nastopili MPZ Dolga vas, citraiji iz Genterovec (na fotografiji), folklorni skupini Lindau in Dolnji Lakoš, učenci dvojezične srednje šole v Lendavi in lendavske dvojezične osnovne šole. (Foto: J. G.)
narodov in narodnosti. V času pomladi narodov leta 1848 seje boril za podobne ideale kot največji slovenski pesnik France Prešeren ...«
»Ustanovitev in delovanje sisa za prosveto in kulturo pripadnikov narodnosti spada med najpomembnejše pridobitve in mejnike naše narodnostne politike, podobno kot to upravičeno trdimo za NOB in revolucijo, ki je z žrtvami in krvjo pripadnikov vseh narodov in narodnosti postavila temelje naši politiki bratstva in mednarodnih odnosov, prispevek Tita in Kardelja k politiki bratstva, enakopravnosti in federativne ureditve Jugoslavije, znani sklepi izvršnega komiteja CK ZKJ o problemih narodnostnih manjšin iz leta 1959 ter uvedba dvojezičnega šolstva — lani smo slovesno proslavili njegovo 25-letnico. Te posebne samoupravne interesne skupnosti odločajo o vprašanjih, ki so posebnega pomena za življenje in razvoj pripadnikov narodnosti. Tako so skupščine SIS madžarske narodnosti v obeh občinah, pa tudi v skupno
V G. RADGONI ODPRT RAZSTAVNO-PRODAJNI CENTER AGROS — ABC POMURKA
Združen interes proizvajalcev, trgovcev in kmetov
Plod dolgoročnega in bogatega sodelovanja med največjim slovenskim sozdom, ki združuje proizvodne organizacije kmetijske mehanizacije, Agrosom in nosilcem proizvodnje hrane, sozdom ABC Pomurka (lani je bilo to sodelovanje v višini okoli 500 milijonov dinarjev), je tudi v petek odprt razstavno-prodajni center na razstavnih površinah Agrosa na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Center, ki bo odprt vsak dan ih tudi v sobotah, ' razen med vsakoletnim radgonskim sejmom, bo ne le predstavitev vseh novosti iz proizvodnega programa članic Agrosa, temveč predvsem na enem mestu celovita ponudba za pomurske kmete, katerim bodo ob strokovnih nasvetih tudi praktično prikazali delovanje posameznih strojev in priključkov.
Pri celoviti ponudbi mehanizacije Agrosa od setve do žetve, ki obsega več kot sto različnih priključnih strojev, bo poskrbljeno tudi za vse potrebne rezervne dele in v okviru KZ Radgona in ostalih že uveljavljenih servisnih mesi za te izdelke tudi za kakovostno servisno dejavnost.
Nosilec prodaje v G. Radgoni je
oblikovanem koordinacijskem odboru delegatov SIS obeh občin, v preteklih letih imele na dnevnem redu pomembna vprašanja uveljavljanja posebnih pravic, kot so dvojezično šolstvo, dvojezično poslovanje, uvedba madžarskega, jezika v srednje šole v regiji, vključno z ustanovitvijo srednje usmeijene šole v Lendavi kot edine takšne dvojezične srednje šole v svetu, kulturna dejavnost narodnosti, informacijska sredstva in založniška dejavnost narodnosti, uvedba tv oddaj za pripadnike madžarske narodnosti na RTV Ljubljana, priprava in zgraditev pretvornika za sprejemanje
programa madžarske tv, stiki z LR Madžarsko in druga vprašanja.«
Geza Bačič je tudi poudaril, da pripadniki narodnosti v Po-muiju posredno opravljajo tud; pomembno poslanstvo za dobre odnose z obmejnimi županijami na Madžarskem in za večjo skrb do Slovencev v Porabju. Dosedanji rezultati sožitja med Slovenci in Madžari v Pomurju pa so zgled, ki ga lahko vsak posnema. Tukaj šovinizma, nacionalizma in ozkosrčne tolerantnosti med ljudmi skoraj več ne poznamo. »Prava alternativa vsem pojavom unitarizma in nacionalizma je vztrajanje pri nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja in politiki bratstva in enotnosti.« .
Ob 10-letnici sisa madžarske narodnosti je izrekel čestitke tudi madžarski veleposlanik Pal, Simon, ki je obenem dejal, da gre za pomembne pridobitve v teh letih, ki prispevajo k poglabljanju prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijd in Madžarsko.
JOŽE GRAJ
poslovna enota , Agrooprema Potrošnikovega tozda Veleprodaja, ki že sedaj s prodajo kmetijske mehanizacije vseh jugoslovanskih proizvajalcev pokriva velik del , domačega trga. V novem centru se bodo, kot zagotavljajo, še posebej potrudili za dvig kakovosti svoje dejavnosti in na razstavnem prostoru bo vselej razstavljenih okoli sto kmetijskih strojev iz proizvodnega programa Agrosa, pa tudi ostalih jugoslovanskih proizvajalcev. Poleg strokovnih nasvetov in poučevanja kmetov o racionalni in kakovostni uporabi mehanizacije Agrosa bodo cene in dobavni roki zajamčeni, v d rob no pro daj no ceno pa vštet tudi prevoz na dom.
Ob obeh sozdih so znali z že znano poslovnostjo željam prisluhniti tudi delavci radgonskega Pomurskega sejma ljubljanskega gospodarskega razstavišča in tako bo ta del sejemskih površin racionalno uporabljen, morebiti pa bo ta prvi korak spodbudil še druge za različne aktivnosti na razstavišču med letom. Za Gornjo Radgono pa pomeni to obogatitev trgovske ponudbe s pomembnimi izdelki, ki bo poleg domačih prav gotovo privabila tudi kupce 'z sosednje Avstrije.	V. Paveo
NIZKA RAST PROIZVODNJE
aktualno doma in po svetu
Osemnajst mesecev je trajalo, preden so se države Evropske gospodarske skupnosti dokončno odločile, da bodo »napovedale vojno« preveliki kmetijski proizvodnji. Dodatnih pet milijard dolarjev bodo porabili, da bi v prihodnjih letih vinogradnike in kmetovalce rešili pred utopitvijo v vinu in — maslu. Na sliki: demonstranti so v Strassbourgu zahtevali predvsem zajamčene odkupne cene
OTROCI BREZ IGRAČK
Ugledni britanski inštitut za proučevanje javnega mnenja MORI ugotavlja, da je siromašen vsak sedmi njihov državljan, če sodijo po tem, česa vsega si ne more privoščiti. Rezultate raziskave so objavili v knjigi Poor Britain (Revna Britanija), potrdili pa so jih predstavniki londonske neodvisne televizijske hiše ITV, ki so obiskali številne vprašance in milijonom gledalcem črno na belem dokazali, da res obstaja revščina v visoko razviti Britaniji.
Dolga zima je izmučila tri milijone Britancev, ki nimajo denarja za ogrevanje. Sredi Londona jezmr-znilo nekaj ljudi. Pet milijonov državljanov nima svoje kopalnice, ampak jo skupaj s straniščem deli
Vedno manj farmarjev
Združene države Amerike so se v povojnih letih povzpele na vrh lestvice svetovnih proizvajalcev hrane in drugih kmetijskih pridelkov. Z industrializacijo pa se je začelo število farmarjev zmanjševati. Danes se v ZDA s kmetijstvom ukvarja le še 3,6 odstotka prebivalstva, leta 1945 pa je znašal ta odstotek 17,5; Povprečna ameriška farma se je v povojnih letih povečala od 77,3 na 196 hektarov. Kljub uvajanju industrijskega načina proizvodnje, kmetijstvo brez federalne pomoči ni moglo izhajati. Zato so oblasti dajale poceni posojila ter farmarje nagrajevale za neobdelano zemljo.
S tem so preprečevali hiperpro-dukcijo, ki bi pripeljala k preveliki pocenitvi kmetijskih proizvodov in k propadu velikega dela farm.
Reaganova kmetijska politika v njegovem prvem mandatu farmarjev ni prizadela. Toda v drugem mandatu se je predsednik odločil, da bo rekorden proračunski primanjkljaj pokril s tem, da bo odvzel del pomoči srednjemu sloju
še Esterhazijeve dragocenosti
Pred osmimi leti so Američani vrnili Madžarom kraljevsko krono, ki je ob koncu vojne zginila iz Budimpešte, bila nekaj časa zakopana nekje v Avstriji, potem pa je po čudnih poteh pristala v ZDA (o tem smo v Vestniku že pisali).
z drugimi družinami. Pet milijonov in pol jih nima po dveh top-plih obrokov na dan. Redna prehrana je postala razkošje. Šest od 56 milijonov Britancev, kolikor jih je vseh skupaj, sploh ne kupuje obleke, ampak se oblačijo z nošenimi oblačili, ki jih kupujejo na ,,boljšjih” trgih. Na televiziji so pokazali par čeveljcev, kupljenih za majhno deklico. Stali so vsega 25 penijev, kolikor stane zavitek žvečilnega gumija ali dnevni časnik. Videti pa so bili tudi ceni primerno.
Anketiranci so v večini prepričani, da bi morala vsaka družina imeti vsaj eno preprogo, pralni stroj, posebno če imajo majhne
prebivalstva, v katerega sodi tudi večina ameriških farmarjev.
Zaradi dragega dolarja na svetovnem trgu, je izvoz kmetijskih proizvodov začel nazadovati«
Potem, ko je med 1970 in 1981 izvoz za več kot šestkrat narasel (od 7 na 43 milijard dolarjev), je v zadnjih letih začel padati (v letih 1982 in 83 za več kot 20 odstotkov).
Po letu 1980 najemajo farmarji vse dražja posojila, toda ne za povečevanje proizvodnje, temveč enostavno zato, da si zagotovijo obstoj. Skupni dolg, farmarjev se je povečal od 50 v letu 1970 na približno 200 milijard dolarjev.
Reaganovi ekonomski strategi menijo, da je v večjih težavah 641 tisoč srednjevelikih farm, milijon farm pa bi propadlo, če ne bi imele ob kmetijstvu še dodatnih virov dohodkov.
Od približno 6 milijonov farm leta 1945 jih je danes le še 2,4 milijona. Proces združevanja žem-
štanski narodni muzej. Tu gaje leta 1948 nekdo odnesel in ga spravil na Dunaj.
Pred dnevi so avstrijske oblasti kovček vrnile Madžarom in sedaj so Esterhazijeve dragocenosti spet razstavljene v Budimpešti. Gre za vrsto dragocenih predmetov iz zlata, okrašenih z rubini, smaragdi in diamanti. Med njimi so tudi takšne redkosti, kot je orden zlatega runa . iz 15. stol., ki ga je dobilo samo dvajset ljudi, orden železne krone iz dobe Marije Terezije in ruski orden svete Ane.
V Budimpešti ocenjujejo vrnitev Esterhazijevih dragocenosti kot potrditev vedno boljših odnosov med Avstrijo in Madžarsko.
otroke, hladilnik in televizor, ki je za mnoge edina zabava. Vsaka družina bi morala dobivati vsaj po en dnevni časopis, za kaj več (obiskovanje razstav, kina, gledališča, kavarne sploh ne pride v poštev). Za vse omenjeno nima denarja 3,5 milijona ljudi. Milijon in pol britanskih otrok ne pozna igračk, deset milijonov staršev ne more kupiti otroku darila za rojstni dan ali. privoščiti družini kratkih počitnic zunaj mesta.
Ije se nezadržno nadaljuje. Če bo obveljal predlog državnega proračuna za prihodnje leto, bo v enem samem letu propadlo nadaljnjih 10 do 15 odst, farmarjev. Zato ni čudno, da je v ameriškem kongresu glas kmetijcev vse bolj odmeven.
—v žarišču dogodkov1™........................... MADŽARSKA ZA SVOJE MANJŠINE
Po grobi oceni živi v sosednih državah okoli 800 tisoč pripadnikov jugoslovanskih narodov. Uradne statistike naših sosedov o tem premalo povejo, ali pa jih sploh ni. T akšen je primer z Bolgarijo (okoli 250 tisoč Makedoncev) in z Grčijo (okoli 50 tisoč Makedoncev). Albanija »priznava« samo 3 tisoč Makedoncev (pa jih je večdeset tisoč). V Avstriji in v Romuniji ponujajo številke, s katerimi se ne moremo strinjati. V Italiji živi okoli 125 tisoč Slovencev, na Madžarskem pa okoli 115 tisoč Slovencev, Hrvatov in Srbov. Jugoslovani smo vprašanje večnacionalnosti rešili po svoje, humano, morda najbolj edinstveno na svetu, tako da je madžarski književnik Gjorg Mikosz v svojem potopisu po Jugoslaviji lahko zapisal: »Najlepše je biti Madžar — v Jugoslaviji!« Po Economistu povzemamo prizadevanja Madžarske glede njihovih manjšin v sosednjih državah.
Madžarski zunanji minister Peter Varkonyi je sredi januarja v naglici obiskal Bukarešto, z namenom, da ohladi dolgotrajni spor njegove dežele z Romunijo zastran Transilvanije. Zadnji čas je vzdušje razgrelo. Največ hrupa je okrog ravnanja z madžarsko manjšino v Romuniji, ki šteje 1,7 do 2 milijona pripadnikov (odvisno od tega, ali verjamemo uradnim romunskim podatkom ali pa neuradnim madžarskim). Večina živi v Transilvaniji, ki je bila do leta 1918 sestavni del Madžarske ali pa z njo tesno povezana, vendar je prišla po letu 1918 pod romunsko oblast in je tako ostala vse do danes, razen štiriletnega obdobja med drugo svetovno vojno.
Uradno romunsko stališče je. da ni nobene diskriminacije in nobenega problema. Celo tisti Romuni, ki so odkrito proti svoji vladi, vztrajno trde, da se Madžarom v njihovi deželi ne godi
Banke združenega dela
O tem, da so se poslovne banke iztrgale upravljanju združenega dela, smo spregovorili pred nekaj tedni. Te dni se nam je ponudila nova tema razmišljanja o bankah združenega dela. Interna banka blagovnic ,,Beograd" je namreč natisnila braun hranilne knjižice in začela dajati varčevalcem tridesetodstotne obresti na hranilne vloge in je s tem dosegla množično prehajanje varčevalcev iz poslovnih bank k tej interni banki.
. Ta vpad na svoj zeljnik so prizadete poslovne banke okarakterizirale kot nelojalno konkurenco, vendar s to svojo obtožbo niso ničesar dosegle, kajti interne banke niso podpisnice medbančnega sporazuma o višini obresti na hranilne vloge, ki jih po predpisih lahko imajo v svojem poslovanju pač po svoji presoji.
V blagovnicah Beograd, ki imajo svoje trgovinske hiše po vsej Jugoslaviji in so povezane z mnogimi proizvajalci raznega blaga iz vse dežele imajo svoj čisti račun: obresti 7,5 % na vloge brez oročanja smatrajo za nerealne, ker je inflacija hitrejša, 60 % obresti na obratna sredstva, ki Jih najemajo pri poslovnih bankah na kredit, pa so jim prevelika za uspešno in hitro obračanje sredstev, oziroma primerno razbremenjevanje skladišč, kjer ostaja blago zato, ker občani nimajo dovolj gotovine za nakupe tudi nujno potrebnega jim blaga.
Klasična ekonomija ima sicer najrazličnejše pomisleke glede takšnega spodbijanja tradicionalnega bančništva, vendar je res, da klasična ekonomija nima kaj opraviti z ekonomijo dela, vendar je v praksi še nadmočna. Izgleda torej, da smo pred vročimi razpravljanji o tem kaj je kaj v zvezi z tako nastajajočim bančništvom združenega dela, ki se drzne mešati v stara pravila igre. Presenečenje, ki je nastalo s potezo omenjene interne banke, ki ima veliko zaledje združenega dela brez omejitev na posamezne družbeno politične skupnosti, je bilo tolikšno, da ni mogoče zadati hitrega protiudarca, čeprav se že nekaj časa govori, da imamo preveč premajhnih bank in da Je treba uvesti cenzus 8 milijard dinarjev kapitala za banko, ki hoče obveljati za banko, kar pomeni da bo od zdajšnjih 170 bank odpadlo kakih 50. Preden pa bo to novo pravilo igre uveljavljeno bo interna banka blagovnic ,,Beograd” zlahka zbrala tolikšni kapital in se zatorej
Pismo iz Beograda pravočasno uvrstila med formalno velike banke, seveda če ne bo kakšnih drugih ovir — administrativnih naprimer ali pa političnih pritiskov, kar bi bilo za razvoj združenega dela škodljivo.
Izgleda da mislijo v interni banki blagovnic „ Beograd” takole: če je že res, da nam poslovne banke dajejo drage kredite za obratna sredstva, in drugo, iz sredstev, ki so jih zbrale od občanov s pomočjo varčevanja delovnih ljudi, zakaj ne bi to kreditiranje pocenili z uveljavljanjem neposrednega varčevanja pri svoji banki in tako zadeli dve muhi v en mah: pospešili prodajo na kredit in ugodnejše financiranje proizvodnje organizacijam, ki s temi našimi blagovnicami že desetletja sodelujejo?!
Najpomembnejše pa je pri tem dejstvo, da se interne banke osvobajajo inkubatorjev, v katere jih spravlja prav internost kot nekakšna manjvrednost tovrstnega bančništva. Seveda je res, da bo uveljavljanje bank, ki nastajajo v združenem delu neposredno, še precej časa zelo boleče in od marsikod ovirano. Težave so kajpak materialnega pomena, kajti za svoj polnejši obstoj potrebujejo veliko več sredstev kot jih imajo samo v internem okvirju posameznih združb dela. Dokler je namreč garant hranilnih vlog samo ena organizacija združenega dela, pa naj bo še tako velika in celo večja kot blagovnice ,,Beograd”, garancija ne bo primerljiva z jamstvom države, povsem drugače pa bo, ko bo garant združeno delo kot celota. Do tega pa bi moralo priti, če naj država zares odmira, kot je to načeloma proklamirano.
Vse je torej odvisno od uveljavljanja odnosov dela napram še veljavnim odnosom kapitala, ki združenemu delu še ne dovoljujejo tak pristop družbenim sredstvom, kakršnega bi združeno delo moralo imeti, če naj se razvija tako, da bo dokazana prednost samoupravljanja napram drugim oblikam upravljanja. V spopadih, ki pa jih imamo z etatizmom in podobnimi izmi, pa se kaže dolgoročnost spreminjanja družbe, ki jo šele zdaj poskušamo uspešnejše skrajševati in sicer tako, da vse bolj energično zahtevamo izključevanje iz igre vsakogar kdor je le z besedami za samoupravljanje, zlasti pa tistih, ki so z dejanji in besedami proti.
Ni treba imeti iluzij, da bo samo selekcija kadrov prinesla hitre rešitve, kajti v bitkah za spremembe so najvažnejša — sredstva.
.	Viktor Sirec/
nič slabše kot pa samim Romunom. A težko bi našli na Madžarskem Madžara, ki ne bi verjel, da si romunske oblasti z različnimi sredstvi prizadevajo »raznarodovati« njihove transilvanske brate. Mnogi se hrepeneče spominjajo tistih dni, ko je to območje pripadalo Madžarski.
Pred Varkonyijevim obiskom sredi januarja je prišlo do najhujših medsebojnih obtožb med državama po tetu 1945. Romunski predsednik Nicolae Ceausescu je pri tem sam igral vodilno vlogo. V svojem govoru ob koncu decembra je Ceausescu trdil, daje bilo vprašanje manjšin v Romuniji »razrešeno«. In opozoril je, da je postavljanje povojne ureditve meja pod vprašaj enako španoviji z »re-vanšističnimi in iredentističnimi silami, ki ogrožajo mir in varnost v Evropi«.
Na začetku januarja je ro
munska revija Romania Literata objavila dva ostra napada na madžarski časopis in ga obtožila, da zagovarja »fašistične, šovinistične in protiromunske ideje«. Ta časopis. Kritika, je ogorčil Romune v dveh pogledih. Prvič, ker je objavil tajno spomenico tedanjega obrambnega ministra, generala Vil-mosa Nagyja, iz leta 1943, v kateri je ta napovedal — pravilno, kot se je izkazalo — da bo Romunija v hipu, ko bo Nemčija začenjala izgubljati vojno, prenehala podpirati Hitlerja in skušala dobiti nazaj Transilvanijo. To stališče se precej razlikuje od tistega, ki ga uradno zagovarja Romunija, saj se prikazuje kot država, kije osvobodila tako Madžarsko kot Češkoslovaško izpod fašizma.
Madžarski časopis je zatem stvari še poslabšal s tem, ko je priobčil poslanico, ki jo je za pariško mirovno konferenco leta 1946 pripravil Istvan Bibo, zgodovinar, ki ga madžarska inteligenca visoko spoštuje. Bibo je zvalil krivdo za madžarsko usmeritev v fašizem v tridesetih letih na Romunijo in njene zmagovite zaveznice, ki so prisilile Madžarsko, da seje po letu 1918 odpovedala Transilvaniji. Romania Literata je ta dva članka označila za nevarno oživljanje revanšizma.
Tam. kjer tisk trdno nadzoruje vlada, kot je to v vzhodni Evropi, so celo članki v književnih revijah pogosto odraz vladne politike — ali pa jih je tako moč razumeti. Madžarski odgovor na pisanje Romania Literara je
globus
GRADEC — Štajerskemu deželnemu glavarju dr. Jožefu Krainerju je naš veleposlanik Milorad Pešič izročil red jugoslovanske zastave z lento s katerim ga je predsedstvo SFRJ odlikovalo za uspešno poglabljanje sosedskih odnosov.
NEW YORK - Generalni sekretar OZN je pozval zahodne države, naj razmislijo o tem, da bi nekaterim od najrevnejših držav na svetu odpisali dolgove.
CIUDAD MEXICO — Mehika bo morala za plačilo obresti za najeta tuja posojila letos zagotoviti 12 milijard dolarjev, kar je 76 odsto. prihodka od prodaje nafte.
CATANIA - Po slabih dveh letih je sicilski vulkan Etna spet oživel. Na jugovzhodnem kraterju se je pojavila nova razpoka iz katere prihaja lava.
ATENE — Grškemu parlamentu na prvih volitvah v nedeljo ni uspelo izvoliti novega predsednika republike, ker kandidat, sodnik vrhovnega sodišča Christos Sadye-takis ni dobil dveh tretjin poslanskih glasov. Volitve bodo ponovili jutri.
PEKING — Srečanje kitajskega podpremiera Li Penga z novim sovjetskim partijskim voditeljem Gorba-čovim pomeni napoved boljših časov v kitajsko-sovjetskih odnosih.
NEW YORK — Generalih sekretar OZN Perez de Cuellar je generalnega sekretarja CK Soyietske zveze povabil na proslavo 40-letnice OZN, ki bo junija v San Franciscu in oktobra v New Yorku. Gorbačov je povabilo sprejel.
BRUSELJ-V Belgiji so vgradili prve ameriške ma-nevrirne rakete.
TOKIO — V neki veliki tokijski samopostrežnici si kupci lahko ogledajo elektronsko solatno gredo, ki da na dan 130 glavnatih solat. Solato seveda lahko tudi kupijo in to po 280 dinarjev za glavo.
nemudoma sledil. Budimpeš-tanski dnevnik Magyar Nezmet je trdil, da sta jezik in kultura za osrednjo in vznodno Evropo posebnega pomena in da je zagotavljanje demokratičnih narodnostnih pravic bistveno za preprečevanje prisilne asimilacije etničnih manjšin in za ohranitev njihove identitete. To se jejasno nanašalo na Transilvanijo — vendar pa ne samo nanjo.
Madžarska je vpletena v podoben, vendar pa manj obelodanjen spor s Češkoslovaško o položaju madžarske manjšine s 600.000 pripadniki na Slovaškem. Vprašanje teh slovaških Madžarov, ki trdijo, da so diskriminirani, so zastavili madžarski oporečniki, ki so o tej stvari priredili celo tiskovno konferenco, ko je ob koncu novembra obiskal Budimpešto predsednik Husak, po rodu Slovak. Neposredno po obisku so slovaške prosvetne oblasti obljubile, da bodo izboljšale poučevanje madžarskega jezika in zgodovine.
Na Madžarskem je skrb za tretjino madžarskega »naroda«, ki živi zunai državnih meja v Romuniji, Češkoslovaški in (manj sporno) v Jugoslaviji, postala nekakšna združevalna sila za oporečnike. Le-ti obtožujejo vlado Janosa Radarja, da ni storila dovolj za to, da bi preprečila »počasno umiranje« madžarskega naroda. Zaradi tega postaja verjetno za madžarsko vlado posebej nujno, da išče koncesije, četudi simbolične, tako od Romunije kot Češkoslovaške v vprašanju manjšin.
STRAN 2
VESTNIK, 21. MARCA 1985
od tedna
POMURSKI IZVOZ V LETU 1984
Potreba in nuja združenega dela
MURSKA SOBOTA — Delegati skupščine sisa za cestno-komunalno dejavnost so sprejeli poročilo o uresničitvi programa del za leto 1984. Zadovoljivo so ocenili tudi uresničevanje srednjeročnega programa, saj ni bila zgrajena edino čistilna naprava v Murski Soboti. Potrdili so tudi program letošnjih del in finančni načrt. V ospredju bo vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, nadaljevanje gradnje severnega kanalskega kolektorja do novega naselja v Čemelavcih. kjer naj bi uredili tudi vodovod, čaka pa jih tudi postavitev vodovodnega zajetja v Krogu in priključitev severnega kanalskega kolektoria na kanal pri čistilni napravi. Po novem bi 0.37 odstotka iz dohodka združevali za vzdrževanje komunalnih objektov. 1,18 odstotka iz čistega dohodka pa za gradnjo teh objektov.
• • •
MURSKA SOBOTA — O analizi uresničevanja nalog in obveznosti iz dogovora o skupnih temeljih planov razvoja Pomuija v letih 1981—1985 oziroma v letu 1984 so razpravljali člani soboškega izvršnega sveta. V razpravi so podprli omenjeni dokument, hkrati pa menili, da je treba v naslednjem srednjeročnem obdobju na ravni pomurskih občin nekatere interese usklajevati. To so predvsem področja energetike, cest, ptt, zdravstva in usmeijenega izobraževanja, ki imajo izrazito regijski pomen.
• • •
MURSKA SOBOTA — Ob koncu tedna so se sestali člani predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine. Na seji so osrednjo pozornost namenili obravnavi vsebine gradiva za programsko sejo OK ZSMS, govor pa je bil tudi o nekaterih kadrovskih zadevah v mladinski organizaciji.. Na programski seji OK ZSMS, ki bo v prvi polovici aprila, bodo razpravljali o preživljanju prostega časa mladih.
• • •
LENDAVA: Predstavniki občinskih štabov teritorialne obrambe iz Lendave, Čakovca in Ljutomera so se sestali v Lendavi in se dogovarjali o skupnih akcijah in nalogah pri usposabljanju članov teritorialne obrambe. Izmenjali so tudi izkušnje na tem področju, Seje so se udeležili tudi člani pokrajinskega štaba. Ugotovili so, da imajo veliko skupnih nalog pri krepitvi SLO, zato bodo v prihodnje še tesneje sodelovali.
• • •
MURSKA SOBOTA — Zadnja skupščina občinske stanovanjske skupnosti ni bila sklepčna. Premalo je bilo delegatov-uporabnikov. kar je v času nakopičenih problemov v stanovanjskem gospodarstvu, ki se nanašajo na drage materialne stroške, predvsem ogrevanja stanovanj in neporavnane stanarine, dokaj čuden pojav. Ali pa izraz nemoči stanovalcev, ki se odraža v pasivnosti.
• • •
LENDAVA — Zakoni s področja kmetijstva so bili osrednja tema razprave na seji sveta za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL. Svet je razpravljal še o predlogu zakona o varstvu živali ter sklepih problemske seje o kmetijstvu občinske konference SZDL M. Sobota. Na seji so govorili še o delovanju veterinarske službe in planu spomladanske setve.
LENDAVA — Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Lendava je ocenilo potek priprav na programsko sejo občinske organizacije ZKS in potek programskih sej osnovnih organizacij. Na seji so obravnavali tudi predlog plana zaposlovanja za letošnje leto ter poročilo o zaposlovanju v lanskem letu. Predsedstvo je razpravljalo še o analizi razvojnih možnosti in smernicah za pripravo družbenega plana.
• • •
LENDAVA — Na seji s predsedniki poravnalnih svetov, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL, so obravnavali problematiko delovanja poravnalnih svetov v minulem letu. Poudarili so, da ti sveti dokaj dobro delujejo in so v veliko pomoč pravosodnim organom, saj rešijo marsikateri problem v krajevni skupnosti, in tako razbremenijo sodišče. Poravnalni sveti bodo morali dobiti še več strokovne pomoči, da bi lažje opravljali svoje delo.
do tedna
KAJ UKINITI IN KAJ NE?
Zbor združenega dela SO Ljutomer je na svoji’ zadnji seji, bila je minuli teden, razpravljal samo o eni točki dnevnega reda — poročilu skupne in splošne porabe ter programih sisov za letošnje leto. Bila je to ena zanimivejših in po razpravah pestrejših sej, kot jih že dolgo nismo vajeni na podobnih sejah. Ponovno sta se oblikovala dva tabora: v prvem so hoteli več denarja (višje prispevne stopnje), v drugem pa tega denarja (višjih pri-
KOMENTIRAMO
spevnih stopenj) niso hoteli dati (predvsem združeno delo). Končno so sprejeli zlato sredino. Ne glede na to. kaj so sprejeli, pfa je razprava pokazala in razkrila nekatera razmišljanja, ki bi jih lahko različno ocenili. Osrednje vprašanje je bilo vsekakor reševanje osebnih dohodkov v šoli. Čeprav je variantni predlog (o njem smo že pisali) izvršnega sveta končno obveljal, pa je na koncu vseeno ostala dilema, ali so tudi v šolstvu naredili vse, da ne bi bilo tako drago? Ali v tako majhni, in nerazviti občini; kot je ljutomerska, resnično vsaka šola rabi svoicga ravnatelja? Kaj je s celodnevno osnovno šolo? Kako izvajati obvezni in kako dogovorjeni program? Zakaj pravzaprav sploh toliko šol in kakšna naj bi bila mreža osnovnih šol v občini Ljutomer? Veliko je bilo dilem, ki so jih postavljali delegati iz združenega dela. Odgovorov pa bolj malo. Pa kljub temu — nekaj se premika, saj so v pripravi gradiva, ki bodo vsaj na nekaj teh vprašanj že dala odgovor. A tudi pri Programih ostalih interesnih skupnostih ni vse šlo mimo brez razprave. Najbolj je delegate iazburil
program občinske zdravstvene skupnosti, kajti v njem so zapisali, da: ,, . . 1 si bodo prizadevali za preusmeritev na cenejšo zdravstveno dejavnost, predvsem zmanjševanjem števila napotenih v bolnišnice, k specialistom in za zmanjševanje števila predpisanih zdravil na recept.
Prizadevali si bomo za zmanjševanje bolnišnične dejavnosti (stopnje hospitalizacije in trajanje zdravljenja), v lekarniški dejavno
sti pa si bomo prizadevali, da s predpisovanjem cenejših zdravil v osnovni zdravstveni dejavnosti zmanjšamo povprečno vrednost zdravil izdanih na recept. V zdraviliškozdravstvenih dejavnosti pa bomo zmanjšali število rehabilitacij v zdraviliščih.” Kaj naj to pomeni? Ali gre za samokritiko, da so se doslej v zdravstvu resnično neracionalno obnašali, ~vt pa, če so še, kot je vprašal neki delegat: „Mar odslej ne bomo smeli biti več toliko bolni, oziroma bolni odslej ne bodo deležni takšne zdravstvene zaščite, kot so je bili tisti prej?”	. •	«
In ko tako razmišljamo, bi se se vprašali na koncu: Mar delegati, kljub težavnim gospodarskim razmeram resnično razmišljajo samo enostransko? Medtem ko niso za krčenje programa pri zdravstvu, pa kar ni bilo delegata, ki bi dvignil glas proti pobudi o ukinitvi Glasbene šole v Ljutomeru! Resje, da rabimo zdravega človeka, ki bo sposoben delati, ampak — kulturno neizobražen človek lahko družbi, prav toliko .škodi kot bolan!	,	..
Dušan Loparmk
Če smo v Pomurju še nekaj let nazaj ugotavljali, da izvažajo v glavnem le štirje veliki izvozniki, ABC Pomurka, Mura, INA-Nafta Lendava in Planika Turnišče, ta ugotovitev zdaj več ne drži. Da je izvoz postal potreba in nuja, vse bolj spoznavajo tudi v drugih organizacijah združenega dela, zato so se v letu 1984 štirim velikim pomurskim izvoznikom po obsegu izvoza približale še nekatere organizacije združenega dela, vse več pa je tudi takih, ki se šele začenjajo usmerjati v izvoz. Če so še v letu 1983 omenjeni štirje največji pomurski izvozniki ustvarili kar 643 odstotka celotnega izvoza, se je leto dni pozneje njihov delež zmanjšal že na 633 odstotka.
Ugotovitev, da se v izvozna prizadevanja uspešno vključujejo nekatere nove Organizacije združenega dela, je spodbudna, vendar pa z izvoznimi rezultati pomurskega gospodarstva v letu 1984 še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni. Po podatkih iz carinskih deklaracij je pomursko združeno delo lani izvozilo za nekaj več kot 6.169 milijonov dinarjev blaga, od tega na konvertibilno tržišče za skoraj 5.644 milijonov dinarjev. V primerjavi z letom 1983 je bil lani skupni izvoz za 7,5 odstotka manjši, medtem ko seje izvoz na konvertibilno tržišče povečal za 10,5 odstotka. Preusmeritev izvoza na konvertibilna tržišča je torej očitna, vendar pa se izpada izvoza na klirinške trge ne da nadomestiti v kratkem časovnem obdobju. V letu 1983 je namreč klirinški izvoz predstavljal še 23,4 odstotka celotnega pomurskega izvoza, lani pa je ta delež padel na 8,5 odstotka.
Gradbeni sejem na 30.000 kvadratnih metrih radgonskega razstavišča
Udeleženci iz celotne Jugoslavije
Cilj, ki so si ga zastavili organizatorji sejma, so dosegli. saj so letos prvič uspeli pritegniti industrijo gradbene opreme in materialov iz celotne Jugoslavije. Na sejmu se bodo predstavili projektanti z uspelimi projekti in maketami hiš. naselij in kmetijskih objektov. Gradbeno operative zastopa na sejmu večina slovenskih in jugoslovanskih podjetij s prikazom vseh stopenj gradnje. Proizvajalci gradbenih materialov  bodo predstavili že uveljavljene in nove materiale, opekarska industrija pa celotni program izdelkov opeke do konstrukcij. Videti bo moč tudi najrazličnejše sisteme izolacij, ogrevanja in sisteme ogrevanja s sončno energijo ter toplotne črpalke. Poleg tega bo na sejmu zastophna obrtna dejavnost s .področja gradbeništva. Do sedaj je prijavilo udeležbo 380 delovnih organizacij iz celotne Jugoslavije in 15 tujih podjetij iz 9 držav, ki na.sejmu nastopajo direktno ali preko svojih predstavništev v Jugoslaviji.
Poleg tega so organizatorji^ na tiskovni konferenci, ki je bila prejšnjo sredo, predstavila bogat strokovni program, ki bo spremljal poslovni del sejma, saj se bo na letošnjih posvetovanjih zbralo čez 1000 strokovnjakov in drugih udeležencev. Načrtujejo posvetovanje o graditvi hidroelektrarn na Savi in Muri, o uporabi računalniške opreme v gradbeništvu, o gradbeni mehanizaciji, uporabi sončne energije in predstavitev kabelske televizije. Med sejmom bo seminar za poklicno usmerjanje v gradbeništvu z namenom, da se mladi seznanijo s pogoji in možnostmi izobraževanja in dela v gradbeništvu. Zveza stanovanjskih skupnosti pa organizira posvet o možnostih cenejših gradenj.
J. Votek
Drugačno sliko pomurskega izvoza pa kažejo podatki o deviznih prilivih in odlivih, ki jih objavlja Narodna banka. Ti podatki prikazujejo celotne posle s tujino, torej ne le promet blaga, pač pa tudi promet storitev, posle oplemenitenja, gibanje kapitala, turizem in drugo. Po teh podatkih so pomurske organizacije združenega dela v lanskem letu prejele za 2,5 odstotka več deviz kot v letu 1983, priliv deviz s konvertibilnega tržišča pa je bil večji kar za 15,1 odstotka.
Devizni prilivi pomurskega združenega dela kažejo na še vedno dokaj slabo razvite ekonomske odnose s tujino. Od vseh deviznih prilivov v lanskem letu je namreč na izvoz blaga odpadlo kar 66,7 odstotka vseh poslov, na oplemenitenje 27,2 odstotka in na vse ostale oblike ekonomskih odnosov s tujino le 6,1 odstotka celotnega pomurskega izvoza.
Po podatkih Narodne banke so znašali devizni prilivi pomurskega združenega dela lani 7.018 milijonov dinarjev, vendar pa tudi ta podatek še ne daje povsem realne slike pomurskega izvoza. Kot smo že zapisali, je po podatkih iz carinskih deklaracij znašala vrednost izvoženega blaga v letu 1984 6.196 milijonov dinarjev, medtem ko so devizni prilivi za izvoz blaga znašali le 4.681 milijonov dinarjev. Ti podatki kažejo na slab dotok deviz na račune organizacij združene-
rMHI    MBi 
AVSTRIJCI BODO 1
| OČISTILI MURO |
Novoizvoljeni graški župan je takoj po ustoličenju
I obljubil, da bodo očistili Muro. Zaradi tega je sklical g »Murr — Gipfel« (Murski vrh), ki so se ga udeležili I varstveniki okolja, strokovnjaki in zvezni in deželni po- | litiki. Mura je v gornjem toku povsem mrtva, glavni
 onesnaževalci pa so papirnice, ki jih je 5 na avstrijski n
I strani. Na posvetu so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. I “ skrajšali so roke za sanacijo Mure; 2. narejenih bo več | raziskav o onesnaženosti in možnostih sanacije; 3. za  sanacijo bo namenjenega več deželnega in zveznega de-   narja. Tako za sanacijo namenjajo 4 milijarde 100 mili-   jonov šilingov. Na Muri bo zgrajenih 34 čistilnih naprav, “
L očistili bodo tudi vse graške potoke.	
J. Votek 
 MK  MQBS MK mJ
Plan PTT rezultat dejanskih možnosti
Tokratna skupščina območne •samoupravne interesne skupnosti za ptt promet v Murski Soboti, na kateri so uvodoma ugodno ocenili delo izvršilnega odbora in v skladu s pripombami in predlogi radgonskega izvršnega sveta sprejeli .spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sisa, je bila tudi volilna. Na njej so namreč razrešili dosedanje organe in funkcionarje območnega sisa za ptt promet ter izrekli priznanje za uspešno delo dosedanjemu predsedniku skupščine Antonu Kapunu
iz Ljutomera. Za novega predsednika so izvolili Aleksandra Mariča iz lendavske INA-Naft-e.
Potem, ko so delegati soglasno sprejeli poročilo o uresničitvi plana za leto 1984, pa se je razvila zelo živahna in burna razprava ob obravnavi plana območne interesne skupnosti za ptt promet v letošnjem letu. Vrsta vprašanj se je zastavljala že ob podatku, da bo v letu 1985 možno na območju Pomurja postaviti le 5 telefonskih govorilnic. Se posebej glasni so bili delegati iz ljutomerske in radgonske občine, ki so se zavzemali predvsem za usklajenost plana ptt dejavnosti s programi izvršnih svetov. Tudi glede plačevanja zneska za gradnjo’ telefonskih central, zlasti v zvezi z deležem krajevnih skupnosti, je bilo slišati nekaj pripomb. Brez dvoma bo pomanjkanje denarja močno vplivalo na gradnjo krajevnega telefonskega omrežja, pri čemer ne morejo pričakovati, kot so dejali, večjega sofinanciranja od delovne organizacije za PTT promet v Mtirski Soboti. Ta bo tudi v prihodnje namenila posebno pozornost razvitosti telefonije na manj razvitih območjih. Seveda pa so bistvenega pomena možnosti razširitve t. im. vozelnih central, brez katerih si ni moč zamisliti večjega vključevanja telefonskih priključkov.
ga dela, kar da slutiti, da se tudi kupci našega blaga v tujini srečujejo z likvidnostnimi težavami.
Podobna gibanja kot v izvozu so za pomursko gospodarstvo značilna tudi pri uvozu. V letu 1984 seje močno zmanjšal uvoz s klirinškega območja, kar je prispevalo k temu, da je tudi skupni uvoz v primerjavi z letom 1983 manjši za 15,3 odstotka. Po podatkih iz carinskih deklaracij je pomursko gospodarstvo izvozilo za dvakrat več blaga kot ga je uvozilo, indeks pokritosti uvoza z izvozom pa je 202. Podrobnejšo sliko o strukturi vseh plačil pa nam spet kažejo podatki Narodne banke o prilivih in odlivih deviz. Po teh je največji del uvoza odpadel na reprodukcijski material, ki predstavlja 64,9 odstotka vseh plačil, sledijo plačila za blago široke porabe z 11,9-odstotnim deležem, plačila za uvožene rezervne dele in tekoče vzdrževanje z. 9,2 odstotka. medtem ko znaša uvoz opreme le 4,5 odstotka v vrednosti celotnega pomurskega uvoza.
Podatek, da so pomurske organizacije združenega dela v letu 1984 za tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev namenile 2,9 milijona dolarjev, za uvoz opreme pa le 1,4 milijona dolatjev, kaže na težave pri nadomeščanju izrabljene opreme, brez sodobne tehnologije pa bo tudi izvoz postal vprašljiv.
L. Kovač
Slišati je bilo tudi pripombe na račun neredne dostave pošte v nekatere odročnejše kraje. V razpravi so terjali boljše poštne storitve in menili, da zgolj izgovor zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni sprejemljiv. V zvezi s tem je bilo rečeno, daje po stopnji razvitosti dostava pošte v Pomurju celo nad slovenskim povprečjem, saj je v regiji skupno 32 poštnih enot sili dostavnimi okraji in 92 dostavljači. Zato si bodo tudi v letošnjem letu prizadevali izboljšati dostavo ob nespremenjenem šte-
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA
Murska Sobota, o, sol. o.	>
ABC POMURKA - KZ PANONKA MURSKA SOBOTA
na podlagi sklepa zadružnega sveta KZ razpisuje naslednja dela oziroma naloge:
vodja finančno-računovodskega sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
da imajo visoko šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višjo šolo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Dela oziroma naloge še razpisujejo za 4 leta.
Kandidati naj prošnje z ustreznimi dokazili pošljejo na naslov ABC POMURKA - KZ PANONKA, Murska Sobota, Marki-šavska 3, z oznako ,,za razpisno komisijo" v roku 15 dni od dneva objave.	.	/
SEMINAR O VARSTVU OKOLJA
Ob zdravem gospodarstvu nezdrava človek in okolje Na seminarju, ki ga je organizirala RK ZSMS, so obravnavali probleme ekologije in družbenega razvoja. Najprej je Alenka Bizjak podala oceno ekološkega stanja v naši republiki. Poleg reševanja ekoloških problemov na biološki osnovi so namenili osrednjo pozornost iskanju alternativ v nadaljnjem razvoju, o čemer je več spregovoril dr. Hubert Požarnik. Opozoril je, da v razvoju ni moč upoštevati samo kriterija maksimalnega dobička. Tak odnos nas namreč pelje v to, da bomo za ceno zdravega gospodarstva, kot je to poudaril Fromm, imeli bolnega človeka ih bblno okolje. Ce bo svet sledil tem tokovom, bodo ljudje ob koncu tisočletja revnejši kot so sedaj, naravna bogastva pa bodo povsem izropana. Vse več je tudi uničevanja obdelovalnih površin. Pred vojno je bilo v Sloveniji 30 arov obdelovalne zemlje na prebivalca, danes pa prid? le 13 arov, vse to na račun heosveščenega uničevanja zemljišč z betonom. Poudarjen je bil problem jedrskih elektrarn, ki ne samo da onesnažujejo okolje, ampak razosebljajo človeka. Ekološki problemi niso samo problemi okolja, ampak imajo velik vpliv na socialno okolje. V Ljubljani »pokadi« vsak dojenček približno 5 cigaret na dan. In kje iskati rešitve: v dobičkonosnosti prav gotovo ne! Žal je naša družba vse preveč usmerjena k temu. Rešitev je v produkciji toliko dobrin, kolikor jih človek potrebuje, ne pa v izkoriščanju narave v nedogled. Rešitev je v ekosocializ-mu, ki se bo boril proti izkoriščanju človeka in nabave, kot pravi Požarnik. Sedanji način pa nas pelje v ekocid in tudi genocid.
Janez Votek
vilu pismonoš. Ob dejstvu, da so cene pošiljk, kot je zatrjeval predstavnik soboške ptt organizacije, prenizke, si očitno ne morejo privoščiti večjih sprememb na tem področju.
Sprejeta je pobuda, da se izdela temeljita analiza problematike ptt dejavnosti, zlasti še telefonije, in nakažejo konkretne rešitve. Spričo pereče problematike pa se bo skupščina območnega sisa sestajala v bodoče najmanj štirikrat letno oziroma po potrebi.
Milan Jerše
VESTNIK, 21. MARCA 1985
STRAN 3
V ELRADU V 3 LETIH LE Z MALENKOSTMI PRIVARČEVALI 6 MILIJONOV
Se večji bodo prihranki z novo napravo L—308
Da se da le z malo posluha in pažljivostjo privarčevati veliko, so dokazali delavci v Gorenju Ekad. Odkar so se odločili, da bodo ročno upravljali in zniževali zagonsko konico, so zmanjšali porabo električne energije za 5,8 milijona dinarjev; Ta konica, ki pomeni kar 70 odstotkov plačil in porabe elektrike v Gorenju Elrad, je prej požirala še več drage električne energije. Porabo pa so znižali tako, da strojev niso vklapljali istočasno. Od oktobra 1981 jim je z urnikom vklopa posameznih strojev ta način dela privarčeval lepo vsoto denarja.
Ker na ta način več ni mogoče privarčevati, so se odločili, da uvedejo avtomatski nadzor in krmiljenje električne konice z napravo L—308. Naprava bo omogočila, da bo vedno nastavljena optimalna zagonska konica električnega toka, ki so jo ugotovili z 'večletnim spremljanjem. Posamezne porabnike v delovni organizaciji, take, ki ne bodo ovirali delovnega procesa (klimatske naprave, bojlerje, grelce, kalilne peči, kuhinjske kotle . . .), pa bo celo za krajši čas izključevala, posebno še, ko bo ugotovila, da je poraba čezmerna. Z novo napravo bodo v Gorenju Elrad porabo električne energije znižali še za nadaljnjo petino.
V. Paveo
60 let Tovarne oblačil in perila MURA
Največja pomurska delovna organizacija, tovarna oblačil in perila Mura iz Murske Sobote, slavi letošnje leto zelo pomemben jubilej — 60-letnico. Od skromnih začetkov leta 1925, ko je nastala mala obrtna delavnica s 4 delavkami in 4 stroji na nožni pogon, pa do danes, ko je zaposlenih že 5600 delavcev, večinoma žensk, je soboška Mura naredila zares ogromen razvojni korak. V tej in v nekaj naslednjih številkah Vestnika vam bomo skušali predstaviti razvojno pot tega velikana tekstilne in konfekcijske industrije pri nas, ki je uveljavil svoje ime tudi na zunanjem trgu.
Od skromnih začetkov do delavskega zaupništva.
LETA 1925 SAMO 4 DELAVKE IN 4 STROJI
Če se ozremo za šest desetletij, potem lahko kaj hitro ugotovimo, da je pokrajino ob Muri v obdobju po prvi svetovni vojni močno obremenjevala velika brezposelnost in siromaštvo. Vse izraziteje se je postavljalo socialno vprašanje. Glede na takratne gospodarske razmere je bila namreč ta pokrajina še prenaseljena. Velike družine s šestimi do devetimi otroki se niso mogle preživljati z zemljo, ki je bila močno razkosana po avstro-ogrskem dednem zakonu. Del prebivalstva sije zato moral poiskati vire za preživljanje zunaj domačega kraja. Z namenom, da bi se problem zaposlitve, ki je bil ravno v tem obdobju precej pereč, nekoliko omilil, je bila 15. junija 1920 v Murski Soboti ustanovljena Posredoval niča za delo. Velika večina išče tedaj delo v Vojvodini, Franciji in Nemčiji, nekaj pa jih je zaposlenih tudi v tovarnah in rudnikih po Sloveniji.
Ker agrarna reforma ni bila dosledno izpeljana, je socialna problematika precejšnjega dela prebivalstva ostala nerešena. Pojavijo pa se pravi zametki industrije. uveljavljati se začne domače in tujerodno obrtništvo, zaživi trgovina. Težav zaradi prenaseljenosti pa tudi nove gospodarske razmere niso mogle spremeniti.
Tako so morali Prekmurci še nadalje s trebuhom za kruhom v zahodnoevropske države, pa tudi v Ameriko so se izseljevali. Nestabilnost položaja je omogočala vsemogoče politikantstvo!
Vsega tega se je zelo dobro zavedal tudi trgovec Cvetič v Murski Soboti, ki je skupno z ženo, po poklicu krojačico, začel leta 1925 z malo obrtno delavnico. V njej je zaposlil 4 delavke, ki so imele 4 stroje na nožni pogon.
ZAČETKI SOBOŠKE MURE — Taka je bila nekdanja Cvetičeva šivalnica v Murski Soboti leta 1934.
Vedetije namreč treba, da takrat Murska Sobota še ni imela električnega toka. Sprva so šivali zgolj za potrebe trgovca Cvetiča, pozneje pa tudi za ostale trgovce v Prekmurju.
»Že leta 1932 se mu je pridružil trgovec Šiftar, ki je imel takrat celo 120 strojev. To je bila leta 1934 največja konfekcijska industrija Dravske banovine, lahko zasledimo v dokumentih iz tedanjega časa. Delavke so delale v težavnih razmerah, na kar so bile pripravljene; samo da niso puščale otrok doma in da jim ni bilo treba iti na sezonsko delo. Že režimsko obarvani časopis Jugo-rasa je zapisal, da nikjer v Jugoslaviji delavstvo ni tako izkoriščano kot v Prekmurju. Seveda so delavke prihajale na delo peš, v najboljšem primeru s kolesom, kar je takrat pomenilo veliko.
Zdravstveno stanje delavk je bilo zelo problematično. Tako je Ljudska pravica leta 1934 zapisala, da delavke delajo tudi po 11 ur na dan, da v soboto začnejo delati že ob 7. uri in nadaljujejo z delom celo nedeljo dopoldne.
Naveden je podatek, da je več kot polovica delavk obolela za tuberkulozo, deset odstotkov med 'njimi pa je imelo odprto tuberkulozo.« To nam je povedala Marija Vild, vodja kadrovsko-socialne službe v ozdu Mura, kjer se je zaposlila leta 1961.
»ORGANIZIRANE V SINDIKATU DO SVOJIH PRAVIC!«
Ži v a pričevalka dogodka v pred več kot pol stoletja je Irma CELEC iz Murske Sobote, danes upokojenka, ki j F bila v Muri zaposlena celih 35 let. Nazadnje kot mojstrica brigad. Pred vdjno pa je bila tudi delavska zaupnica in je prišla večkrat navzkriž z lastnikom tovarne.
LENDAVA
Letos poslovno-stanovanjska zgradba
Stanovanjska skupnost občine Lendava bo letos financirala (skupaj s soinvestitorji) gradnjo poslovno-stano-vanjskega objekta na Trgu Ljudske pravice. Gre za 4 stanovanja s površino 435 kvadratnih metrov in poslovne prostore za zavarovalno skupnost Triglav, prodajalno Borovega in Intesa, kar bo merilo 311 kvadratnih metrov. V okviru objekta bo seveda tudi večje zaklonišče. Gradnja bo stala 11 milijonov dinarjev. Z deli bodo začeli v kratkem, končali pa jih bodo predvidoma do konca leta.
Š. S.
»Leta 1932 me je med prvimi delavci v svojo delavnico sprejel tovarnar Šiftar. Skupno nas je bilo deset. Večinoma so bili starejši delavci, kijihje prej tovarnar Cvetič odpustil. Jaz sem bila edina med njimi, ki nisem znala šivati, saj sem bila stara komaj štirinajst let. Toda, kljub temu so me vzeli medse in me priučevali.
To je bilo zame zelo težko, ker takrat še nisem znala ničesar delati. Ko pa so me že sprejeli v skupino, ki je štela štiri delavke, sem morala opravljati najtežja dela. Plačo smo dobivale tedensko, delale pa smo od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure; če je bilo potrebno, še dalj časa, največkrat do 19. ure. Delale smo vse sobote, pa tudi domov smo si nesle kaj za delo. Predvsem z namenom, da čimveč zaslužimo.«
Zatem spregovori o dogodkih iž leta 1936 in pozneje. »Tovarna se je počasi razvijala in leta 1936 je prišlo do nadzidave stare stav-
TEREZIJA GLAŽAR - Od delavske zaupnice do mojstrice brigad.
be. Takrat smo se prvič srečali tudi s tekočim trakom, ki ga Cvetič še ni imel. Šele tu se je pokazalo pravo izkoriščanje delavcev, saj nisi smel sploh zaostati s svojim delom in si moral biti ves čas pripravljen. Hrano so takrat delavke že nosile s seboj, zlasti tiste, ki so stanovale dalje in niso mogle domov na kbsilofSpomnim se, da smo imeli kuhinjo v kletnih prostorih, kjer so stali miza, stoli in štedilnik, na katerem smo si lahko ogrele hrano. V delavnici pa smo se ogrevale ženo pečjo, ki smo Jo kurile z drvmi in premogom. Včasih se Je zgodilo, da je »ror« padel dol in se je kadilo, da smo bile povsem črne. Nismo mogle dihati, poleti pa je bila velika vročina, saj ni bilo nobene ventilacije. Bilo je zares obupno, če primerjam z današnjim časom.
Ker delavci nismo imeli nobenih pravic, smo se tajno organizirali v sindikat Zveze delavskih deklet in žena. Na sestanke smo hodili ob večerih v gostilno Banju Tam smo se zbirale večinoma delavke iz Šiftarjeve tovarne, Cvetičevi delavci tega niso upali, ker bi ostali brez dela. Ker v začetku nismo bile uspešne, smo se vključile v sindikat, ki je imel sedež v Ljubljani. Od tam smo dobivale vse direktive, udeleževali pa so se
NEMOČ STARŠEV IN PREOBREMENJENOST UČITELJEV
Tako nekako je bilo razumeti izvajanje na svetu staršev osnovne šole Dane Šumenjak v Murski Soboti, ko je bila beseda o interesnih dejavnostih in v okviru teh s tradicijo obarvanega taborništva in vedno bolj aktualnega računalništva. O prvem — nekoč pri nas zelo odzivnem in med mladimi še vedno zanimivem druženju, povezanim z naravo in pravim odnosom do nje — je slišati, da ga zaradi pomanjkanja mentorjev med učitelji, ne bo več. Skoda, saj nam še tako papirno izpiljeni samoupravni sporazumi in odloki o varstvu okolja ne bodo pomagali, če ne bomo znali podmladka navdušiti in vzgajati v ljubezni do narave. Tudi to, da v našem ..brezplačnem šolstvu” sredstva za šolo v naravi dosegajo za marsikatero družino že vrtoglave številke,
tudi naših sestankov, ki so bili sprva tajni. Šele pozneje smo bolj nastopali v javnosti in zahtevali pravice za delavce. Na enem izmed sestankov Zveze združenih delavcev, smo izvolili tudi delavske zaupnike. Ko je lastnik tovarne zvedel za to, smo morale zapustiti delovno mesto. Po trdem boju na sodišču pa so nas morali zopet sprejeti na delovno mesto. S tem se je pokazala prva moč delavskega razreda, uspeh pa nas je spodbudil, da smo se vedno borile za vsako paro pri zvišanju plače.
Pomemben uspeh pa je bil gotovo skrajšan delavnik na 8 ur.«
Tudi Terezija GLAŽAR, ki se je zaposlila leta 1936, v Muri pa je ostala 28 let, nazadnje kot mojstrica brigad, zdaj upokojenka iz Murske Sobote, se dobro spominja takratnih časov. »Bila sem odpuščena iz službe in sem skupaj s kolegicami čakala, kako bo tovarnar Šiftar sprejel našo odločitev, da organiziramo štrajk
IRMA CELEC - Spomin na čas pred pol stoletja še vedno živi.
in ustavimo stroje. Končno se je Šiftar odločil, da nas zopet sprejme nazaj na delo. Tako smo se tudi kasneje organizirale in dosegle svoje pravice, zlasti boljše plače in skrajšan delovni čas. Moram povedati, da se je Šiftar točno držal pravil ob podpisu pogodbe. Sicer pa smo morale trdno delati, vendar smo bile na boljšem kot pri Cvetiču, saj smo dobile enakoplačo ne glede na to, kateri del obleke smo šivale. Tega Cvetič ni upošteval, poleg tega pa je mnoge delavke odpustil in so morale ostati doma.«
Tako za obdobje od leta 1925 do 1937 ne moremo govoriti o organiziranem delavskem gibanju, ampak je to prišlo do izraza šele leta 1938, ko so tudi delavke v nekdanji Cvetičevi in Šiftarjevi tovarni začele uveljavljati svoje pravice. Leta 1940je bilo v Murski krajini zapisano pod Poslovno pismo, da se je 250 Cvetičevih delavk izjasnilo, da so zadovoljne s plačami. Med okupacijoje bilo v obeh tovarnah (Cvetičevi in Šiftarjevi) zaposlenih skoraj 500 delavk, ki so se v celoti vključile v šivanje vojaškega perila, (nadaljevanje prihodnjič)
MilanJERŠE
pomeni, da se je ne bodo mogli udeležiti vsi otroci in tako bo za mlade v tej starosti še kako pomembni stik pretrgan.
Nov stik pa vspostavljajo mladi v svetu tehnike preko računalnikov. Od odtujenosti in verjetno tudi zasvojenosti, ki jo vnaša v njihov vsakdanjik, tokrat ne bi razglabljali, opozoriti pa vseeno kaže, da je zanimanje za računalništvo med interesnimi dejavnostmi veliko. Vsekakor večje od kadrovskih možnosti in tehnične usposobljenosti, Kajti zdaj, ko so v združe
RADENSKA
Tozd Gostinstvo in Turizem DIANA Murska Sobota objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge — strežna in točajska dela za nedoločen čas
POGOJI: KV natakar, 2-!etna praksa, pasivno znanje nemškega jezika.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD DIANA Murska Sobota, Titova 26.
Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota
razpisuje
naslednja dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. predstojnika oddelka za ginekologijo in porodništvo 2. predstojnika oddelka za anestezijo in reanimacijo
3. pomočnika direktorja za strokovne zadeve
za mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod tč. 1. in 2.: da imajo visoko izobrazbo ustrezne medicinske specialnosti s specialističnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj,
pod tč. 3.:	da imajo visoko izobrazbo zdravstvene smeri
in 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bolnišnica, M. Sobota.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
SOBOTA n. sol. o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Kopališka 2
Murska Sobota
Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb
objavljamo
prosta dela in naloge
1.	pripravnika
z višješolsko izobrazbo v finančni službi
2.	materialnega knjigovodje
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod tč. 1. — ekonomist — finančne smeri;
pod tč. 2. — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — opravljen tečaj strojnega knjiženja.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku osem dni od objave na naslov: DO Sobota, DSSS, Kopališka 2, Murska Sobota.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 15 dni po poteku roka za objavo.
Razpisna komisija pri upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v M. Soboti razpisuje prosta dela in naloge
1.	KMETIJSKEGA INŠPEKTORJA - V ENOTI M. SOBOTA
Pogoj: visoka izobrazba agronomske smeri, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj.
Posebni pogoj: znanje madžarskega jezika
2.	POŽARNEGA INŠPEKTORJA - V ENOTI M. SOBOTA IN G. RADGONA
Pogoj: višja izobrazba, požarnovarnostne smeri, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj.
Posebni pogoj: znanje madžarskega jezika.
Delovno razmerje za razpisana dela in naloge se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa razpisni komisiji delovne skupnosti uprave za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota v M. Soboti.
Prijavi, kolkovani z 8 din, priložite dokazilo o izpolnjevanju pogojev in življenjepis.
Kandidati bodo o izidu razpisa pisno obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo.
nem delu že priskočili na pomoč ur so tudi šole same nekako spraskale potrebna sredstva za nakup računalnikov, se je izkazalo, da brez potrebnih monitorjev ali televizorjev ne gre. Številni računalniki bodo tako mrtvi kapital, če je na šoli le en ekran. Čeprav je zato razumljiv apel staršem, pripomba, da bi se ob nakupih dragih računalnikih gotovo našlo nekaj sredstev tudi za potrebne ekrane in bi lahko ta interesna dejavnost nemoteno potekala.
Brigita Bavčar
STKAN 4
- VESTNIK; M’ IWAKCA 1985
kulturna obzorja
DELEGATI SKUPŠČINE OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI GORNJA RADGONA
„ZA LJUBITELJSTVO VSE MANJ DENARJA”
V precepu med zakonskimi obveznostmi in denarjem, ki se zbere za kulturo v radgonski občini, že vrsto let potegne najkrajši konec prav ljubiteljska dejavnost. Na to opozarja položaj te zvrsti kulturnega udejstvovanja, lepo prikazan v analizi te najvitalnejše sestavine kulture v občini včeraj, danes, pa tudi jutri. Pravzaprav gre zahvala le zagnanosti kulturnih zanesenjakov, da je ljubiteljstvo kljub temu še kar razvejano in za marsikoga kulturna protiutež za vse manj dostopne vrhunske kulturne poslastice.
Tudi letos naj bi za spodbudo ljubiteljski kulturi v občini namenili le 24 odstotkov denarja, saj več ob ostalih obveznostih, med katerimi odpade kar 60 odstotkov za sofinanciranje raznih kulturnih ustanov in zavodov, preprosto ni mogoče. Še slabše je košček potice, pravzaprav rezina, odrezan za vzdrževanje kulturnih objektov (le 5 odstotkov). Zato je prav to vprašanje spodbudilo največ razprav na zadnji seji skupščine radgonske kulturne skupnosti, na kateri so se ob sprejemu lanskih finančnih in delovnih poročil opredeljevali za programe in njihovo financiranje letos. Kajti na dlani je, da nekaj čez 14 milijonov dinarjev za vse ne bo dovolj, več pa se ob prispevni stopnji (0,32, ki bo veljala od 1.4.) naprej ne bo steklo. Zato so tudi menili, da programa, ne bodo zmogli povsem uresničiti, saj že primanjkujeta 2 milijona dinarjev. Vse morebitne spremembe prispevne stopnje med letom, ki bi bile v prid kulturi, pa bodo namenili za pomoč nadaljnemu razvoju in kakovostnemu dvigu ljubiteljske delavnosti.
Nove preobleke se lahko letos nadejata le odra v Apačah in na Negovi, medtem ko bodo morali kulturni domovi v Stogovcih, na Kapeli in v Gornji Radgoni počakati na boljše Čase v naslednjem srednjeročnem obdobju.	V. Paveo
ODSLEJ DNEVI DOMAČEGA FILMA
,.Trdno smo prepričani, da je bilo poslovno leto 1984 za našo delovno enoto zelo dobro, delovno in poslovno opravljeno, skratka, vsestransko uspešno, kot že dolgo rie.” Tako so v sklep svojega izčrpnega poročila o dejavnosti kina Park v Murski Soboti ,za preteklo leto zapisali predstavniki te po gospodarski plati samostojne delovne enote, ki se vključuje v Kulturni center Miško Kranjec, poročilo pa posredovali programskemu svetu za kinematografsko dejavnost.
Ta je v programskih usmeritvah za tekoče leto vztrajal pri dogovorjeni programski politiki, po kateri naj bi bil v edinem kinematografu v Murski Soboti program za različne okuse. Tako naj bi ponedeljkove predstave zadovoljevale zahtevnejše obiskovalce kina Park, sredina tedna bi naj bila namenjena predvajanju manj zahtevnih filmov, med katerimi je v zadnjem času poudarek
----IZŠLO PRI POMURSKI ZALOŽBI---------
FLISARJEV LOV
NA LOVCA
Že nekaj časa je v knjigarniških ponudbah novost Pomurske založbe v črno-žolto in rdeče-sivo obdelan ovitek spravljena knjiga zgodb Evalda Flisarja Lov najovca in druge zgodbe. Poleg naslovne zgodbe jev knjigi še Metalec bumerangov, Komaj jutro in že večer. Zgodbe neme Šeherezade, Nevidni otok. Bradata Mona Liza in Božje kocke.
To je Flisarjeva prva knjiga kratke proze, ki izkušenega pripovednika izdaja, izdaja njegovo preokupacijo, to pa so radoživost, življenjski tokovi, sploh vprašanja bivanja, ki smo jih vedno znova srečevali v Flisarjevih pripovedih iz poprejšnjih izdaj. Pripovednik nas v teh novelah popelje na tvegana potovanja do navideznega stičišča realnega in umišljenega, vidnega in prikritega, normalnega m posebnega, ne da bi se mu posrečilo začrtati jasno ločnico med tostranskim in nadrealističnim. Gibalo dogajanja, ki junake potegne iz otopelosti, so močni čustveni vzgibi ob nenadnih razburljivih doživetjih.
Knjiga Lov na lovca in druge zgodbe je dovolj zanimivo pisanje, da bo pritegnilo vsakega ljubitelja izvirne slovenske proze.
Pred ljutomersko
premiero
Po številnih zapletih in dolgih vajah bo končno jutri zvečer (v petek, 22. marca) ob 19.30 v ljutomerskem Domu kulture premiera komedija Branislava Nušiča Žalujoči ostali. Zapleti so več ali manj že skoraj standardni — težave z zasedbo, težko je namreč pravočasno dobiti igralce za vse vloge, pa tudi med študijem so nekateri ljubitelji svoje igralske ambicije podredili nekaterim višjim ciljem (?!), ki s kulturno dejavnostjo nimajo nobene zveze.
Tudi same vaje, bilo jih je sicer dovolj, vendar pa občasno z nepopolno zasedbo. Kljub vsem tem naporom pa je vse vendarle tako daleč. S celotno zasedbo in z dovolj naštudirano komedijo se bo jutri zvečer pričelo. Kaj napisali o Branislavu Nušiču? Verjetno ga ni Potrebno dosti predstavljali, saj je njegova sodobnost karikiranja medčloveških odnosov, švrkanjc družbenih plasti, ne plede na od
na seksu in nasilju, konec tedna pa naj bi bil v znamenju gledljivih, predvsem pa aktualnih filmskih predstav. Med slednjimi naj bi se na filmskem platnu v pomurskem središču vrtele predvsem domače in tuje uspešnice, s popotnico kot je udeležba na PESTU ali na drugih festivalih doma in tujem. Seveda je pri tem velikokrat ovira cena, ki jo je treba plačati za aktualnost, vendar se verjetno tudi ta obrestuje po predhodni reklami.
Ker sd možni obiskovalci kina Park mladi (njim so namenjene tudi posebne šolske in druge predstave) je obveljal dosedanji termin za predvajanje domačih filmov — tako imenovani Teden domačega filma v oktobru. S tem, da se bo zaradi celjskega izvirnika preimenoval v Dneve domačega filma, ki se bodo zvrstili sredi oktobra, po poprejšnjem dogovoru pomurskih kinematografov v vseh štirih občinskih središčih.
Brigita Bavčar
daljenost njegovega pisanja, vedno prisotna. V Žalujočih ostalih gre za tipičen Nušičev humor in zaplet, ki ga sproži smrt. To je obenem tudi Start za pokojnikovo zapuščino. Ta boj pa nam razkrije vse tiste naše slabosti, kijih včasih, bolj, drugič pa manj uspešno tlačimo v sebe.
In še nekaj o samih udeležencih: režijsko taktirko tokrat ponovno prevzema Ivo Žnidarič, ki se je Ljutomerčanom predstavil že v številnih igralskih stvaritvah (spomnimo se nepozabnega Guština v Smrti predsednika hišnega sveta), poznamo ga tudi kot uspešnega režiserja. V glavnih vlogah bodo nastopili nekateri stari m mlajši mački ljutomerskega odra: Žalika Novak, Srečko Centrih, Janko Zadravec, Branko Hanžekovič in številni drugi. O drugem pa več po jutrišnji premie-
0 šeflah, burklah in še čem
To kar je bilo včasih samo po sebi umevno in vsakdanje, postaja danes že znamenitost in redkost. Ta trditev velja za večino področij našega vsakdanjika. Zato je razstava, ki so jo pripravili učenci osnovne šole iz Bučkovec in ki govori o ljudski prehrani na Slovenskem — seveda ozko usmerjena na območje te vasice — toliko bolj zanimiva in privlačna. Res je sicer, da so razstavo pripravili v okviru natečajd-Etnografskega muzeja iz Ljubljane in v okviru .Pionirskih iger, vendar pa ima zaradi vsebine tudi drugačen pomen. Pozabi je iztrgan še en element, tokrat s področja kulinarike.
Razstavo bi lahko razdelili na štiri področja: posoda, ki so jo' uporabljali za kuho, literatura, od začetka tega stoletja pa do povojnega časa, nekaj primerkov hrane — gre v glavnem za vrste kruha (klecenbrot, bider...) in nekatere ostale predmete, ki so jih uporabljali v gospodinjstvu, vendar pa ne strogo in samo za kuho (stari likalniki, lončeni piskri, pleteni jer-basi itd.). Na razstavi je prikazan tudi čisto preprost kmečki pogrinjek, seveda vse v starem stilu.
Dejstvo je, da je — če vzamemo samo in zgolj to. da so prikazani predmeti iz preproste kmečke kuhinje oz. gospodinjstva — razstava dovolj bogata in daje obiskovalcem, predvsem mlajšim, dovolj pester vpogled v pripravo določenih jedi in rabo posode, ki so jo nekdaj uporabljali. In prav je, da je razstava usmerjena prav na to ozko področje, saj bi v nasprotnem primeru bila že nepregledna. Pri ostalih področjih imamo v mislih meščansko in pa gosposko kuhinjo. Tako nam razstava daje pogled v presek nekdanjega kmečkega vsakdanjika. Seveda ne moremo trditi, da je popolna, saj manjka še
LEP VEČER ZBOROVSKE PESMI
Tisti, ki spremljamo rast Ko-, mornega moškega zbora Kuda Ivan Kaučič iz Ljutomera že od njegove ustanovitve, lahko ugotovimo. da je v štirih letih obstoja dosegel kakovostno raven, ki ga uvršča med boljše zbore v občini. Mogoče bi lahko tudi rekli, da je krivulja kako vostne rasti v zadn jem letu nekoliko manj strma kot pa je bila v prvih letih. Razlogi so sicer opravičljivi, za tiste, ki razmere v zboru poznajo (pevci so zbrani iz različnih, včasih tudi bolj oddaljenih krajev, včasih šepajoča udeležba na vajah in letna menjava pevcev), za tiste, ki pa pridejo na koncert brez teh videnj, pa je zbor le nek glasbeni ansambel, ki mora na celovečernem koncertu pokazati svoje znanje. Temu primerno nižja je tudi tista subjektivna ocena. In kaj bi zboru, kljub poznavanju razmer, lahko očitali? Sicer malo, pa vendar toliko pomembneje: še vedno neizenačenost glasov (premalo zavzete opevalne vaje, premajhna intenzivnost piljenja barve posameznih glasov in zbora, premajhna zbranost in prevelika odvisnost od tistih redkih zanesljivih pevcev), repertoarna revnost zbora (še vedno prevladujejo v glavnem narodne pesmi, premalo je umetne pesmi in del klasične literature) in nihanja v kakovosti interpretacije posamez-
Goričanci in njihova zdravnica
V knjižnici Jožeta Mazovca v Domu španskih borcev v Ljubljani so 27. februarja 85 pripravili intimno slavje. Poleg drugih uglednih kulturnih in političnih delavcev se ga je udeležila tudi članica sveta federacije Lidija Šentjurc. Povod za slovesnost je bila predstavitev knjige dr. Ruže Vreg PODEŽELSKA ZDRAVNICA.
Uspešnico iz zdravniškega dela je preteklo leto izdala Pomurska založba. Prva naklada je bila razprodana v nekaj dneh. Ponatis že pripravljajo, knjigo pa prevajajo v srbohrvaščino, madžarščino in nemščino. Nesporen uspeh in prodor med bralce iz vse Slovenije — pa pravijo, da ne beremo! — je knjiga doživela zaradi svoje odkritosrčne. izpovedi. Malo je naše literature, ki bi načenjala vprašanje zdravniškega poklica pri nas na tako rigorozen način. Goričko, od koder je knjiga zajela glavno vsebino, je predstavljeno z vrsto človeških usod, ki vsaka po svoje od-
Lampiča, aluminijasta žlica, taleri in sklede so poleg ostalih predmetov na tem ličnem pogrinjku razstave o ljudski prehrani na Slovenskem v Buč-kovcih, ki so jo pripravili mladi pionirji s pomočjo mentorice Manice Karba.
dosti značilnih predmetov, če omenimo samo stare kmečke žga-jare (pribor in posodo za žganjekuho), stare krušne peči (vsaj fotografsko dokumentirane, če že ne stilizirane), v Okolici Bučkovec obstajajo tudi še črne kuhinje in še bi lahko naštevali. Pa vendar ta pomanjkljivost ni tako moteča, če pri tem upoštevamo, da gre za razstavo pionirjev, da so zbrano gradivo poiskali in pripravili v dobrem mesecu in da je to šele začetek nekega zbiranja in izpopolnjevanja. Mladi pionirji so razstavljene predmete prinesli od doma, jih iskali po podstrešjih, nekaj jim jih je odstopilo prosvetno društvo iz Svojega muzeja (sicer pa je prosvetno društvo muzej starih predmetov v celoti odstopilo mladim bodočim etnologom), in tako je nastala omenjena zbirka.
nih del. Večino teh pomanjkljivosti se da odpraviti, seveda z intenzivnimi vajami, bolj pogumnim posegom v glasbeno literaturo in podobnim. In koncert kot celota? Nastop je zadovoljil skoraj polno dvorano m SKoaa oi ono, aa oi zoor odnehal pri tej kakovostni rasti, saj je večina pevcev glasovno dovolj dobra, da bi ob odpravi omenjenih pomanjkljivosti lahko zbor pod
Setev bogato obrodila
Kdor seje, tudi žanje. To velja tudi za prizadevanja komisije za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ljutomer. Seveda ne bi bila tako  plodna, če ne bi bilo v občini Ljutomer tudi prizadevnih amaterjev — gledališčnikov. Ta konec tedna bo v občini Ljutomer namreč prvo občinsko srečanje odraslih gledaliških skupin. Kot kaže, se začenja gledališka dejavnost bogatiti tudi izven občinskega središča. Že dve gledališki skupini, na Razkrižju in v Cezanj-evcih, sta imeli premieri, ljutomerska pa jo bo imela še ta teden, točneje jutri zvečer. In kaj vse bomo lahko videli na prvem občinskem srečanju gledaliških skupin? V soboto, 23. marca, bo v Veržeju slavnostna otvoritev. Ob 19.30 bo gledališka skupina KUD Cezanj-evci predstavila komedijo Toneta Partljiča Tolmun in kamen, delo, ki ga je režiral Vili Budna. V nedeljo, 24. marca, bo ob 15.00 na Razkrižju predstava Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo, zvečer pa se bodo Ljutomerčanom s prvo ponovitvijo v okviru srečanja predstavili domačini s komedijo Branislava Nušiča Žalujoči ostali v režiji Iva Žnidariča.
Za občinsko srečanje gledaliških skupin bodo verjetno pripravili tudi recital Iz življenja v življenje, ki ga izvaja recitacijska skupina KUD Razkrižje. Ta bo verjetno v petek, 23. marca, ob 15.00 na Razkrižju.	D. L.
kriva vlogo in delo zdravnika. Zdravnika, ki dela v podeželskem okolju, kjer nima skupine strokovnjakov, s katerimi bi se lahko vsak trenutek posvetoval. Vse odločitve in posegi ga zadevajo neposredno, ne izogiba se odgovornosti s pisanjem napotnic . . . Zdravnika, ki ne zavrne bolnika, ker je končan njegov uradni delovni čas, ali ker nima zdravstvene knjižice, ali zato ker je Rom . . . Zdravnika, ki ne dovoli, da bi bil bolnik dejavnik njegovega osebnega dohodka ali strošek zdravstvene ustanove . . . Od kod zdravnici dr. Ruži Vregovi moč za tako stališče, za tako prakso? V obračunu, ki nam ga polaga, spoznamo lik ljubljenega revolucionarja, ki podžiga ogenj njene nepopustljivosti. Imenitno analizo knjige je pripravila literarna zgodovinarka Meta Kušar ter jo ilustrirala z odlomki, ki jih je brala dramska igralka Mina Jeraj.
K lepoti večera je prispevala tudi slikarka Marija Zrim. Njeni pejsaži
Razstavljeni predmeti so opremljeni z napisi v originalni prleščini oz. v jeziku, ki ga govore v okolici Bučkovec. Ta poteza je tudi privlačna, saj lahko obiskovalci — in tehje bilo od odprtja razstave kar precej (sosednje osnovne šole, obisk borcev in seveda staršev) dajo pripombe pobude, kako kaj še izboljšati, kje se dobijo tudi drugi predmeti, ki manjkajo ...
Prav bi bilo, da bi mladi (seveda s pomočjo starejših) nadaljevali s svojo prizadevnostjo in radovednostjo, da bi razstavo še dopolnjevali,' in tako ohranili ta drobec zgodovine. Pa še nekaj — prav bi bilo, da razstava ne bi ostala samo v bučkovski osnovni šoli in da bi se z njo predstavili tudi kje drugje — v Ljutomeru na primer.
Dušan Loparnik
vodstvom Ivice Budna, posegel po višjih ciljih. Tudi vložek kvinteta z dalmatinskimi narodnimi pesmimi je posrečen — škoda, da fantje ne delajo bolj načrtno in pod strokovnim vodstvom. Lahko bi dosegli več — če upoštevamo njihovo glasovno kakovost. Sicer pa — koncert je uspel in ljutomersko zborovsko petje je boga te jše za kakovosten zbor. Dušan Loparnik
jesenskega gozda, domačije v zelenju in zimi, kolnika in mlina na Muri so pestrih prostor in nehote ilustrirali poti podeželske zdravnice v vseh letnih časih.
Desetletna Urša Mohar je v noši prekmurskega otroka zapela in doživeto zaigrala na violino odlomek iz filma Strici ob kitarski spremljavi Franca Kozoleta.
Večer je zaključila prekmurska pogostitev. Dr. Ruža Vreg, avtorica uspešnice PODEŽELSKA ZDRAVNICA, je spet spoznala ljudi dobre volje, spoznavala ljubljanske Prekmurce, obujala spomine in z veseljem podpisovala svojo knjigo.
Praksa predstavljanja avtorjev knjig, po katerih bralci najbolj posegajo, je utečena oblika dela v knjižnici Jožeta Mazovca. Kljub kulturno zasičeni Ljubljani, so ta in še mnoge druge oblike kontakti-ranja z bralci vedno dobro obiskane.
Joža Zagorc
kulturni koledar
ČETRTEK, 21. MARCA
GORNJA RADGONA — V domu kulture bo ob 19. uri gostovala dramska skupina kulturnoumetniške-ga društva Stefan Kovač iz Murske Sobote in se predstavila z burko Plastične rože za Valenta v režiji Draga Kuharja.
PETEK, 22. MARCA
' LENDAVA — V galenji Lendava bo ob 18. uri otvoritev razstave barvnih monotipij in akvarelov Anteja Trstenjaka iz zbirke umetnostne galerije Maribor.
LJUTOMER — Ob 19.30 bo v domu kulture premiera Nušičeve komedije Žalujoči ostali v režiji Iva Žnidariča in izvedbi članov dramske skupine kuda Ivan Kaučič.
SOBOTA, 23. MARCA
DOKLEŽOVJE — V tamkajšnji prireditveni dvorani gostujejo ob 19. uri soboški ljubitelji gledališča z burko PJastične rože za Valenta.
VERŽEJ — Ob 19.30 bo otvoritvena predstava L občinskega srečanja gledaliških skupin ljutomerske občine — Toneta Partljiča Tolmun in kamen, s katero se predstavlja gledališka skupina kuda Cezanjevci v režiji Vilija Budna.
LENDAVA — V dvorani Nafte se bo ob 20. uri pričela dobrodelna zabavno-glasbena prireditev, katere izkupiček je namenjen za gradnjo kirurgije. Program bo povezoval Geza. nastopili pa bodo ansambli: Stop, Rock. Spekter, Selekcija. Elektronik in Monitor.
NEDELJA, 24. MARCA
SALOVCI — V prireditveni dvorani bo ob 14. uri uprizoritev burke Plastične rože za Valenta, s katero gostujejo soboški gledališčniki.
RAZKRIŽJE — Ob 15. uri se bo v domu kulture predstavilo domače kulturnoumetniško društvo s komedijo Marjana Maripca Poročil se bom s svojo ženo.
LJUTOMER — Ob 19.30 bo v domu kulture ponovitev Žalujočih ostalih v izvedbi domačih ljubiteljev gledališča.
knjige
USPEŠNICE tega tedna v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so — Margaret Walker: VYRY DUTTONOVA (Pomurska založba), H. H. Kirst: KONEC 1945 (založba Lipa) in Mira Voglar: SRAKE IN AVTOBUS (DZS).
K UL TURNI NA GRAJ EN EC
FRANJO ŠTEBIH
Vsakoletna podelitev priznanj kulturnim ljubiteljem je dogodek in praznik. Ne samo za tiste, ki priznanje prejmejo, marveč tudi za tiste, ki drugače pomagajo. in soustvarjajo v krogu tistih, ki jih nagrajujejo. Resje tudi, daje vsako leto tudi več tistih, ki bi si priznanja s svojim delom zaslužili, kot tistih, ki jih prejmejo. Za Franja Štebiha je podelitev priznanja več kot nesporna. Bil je aktiven kulturni delavec od vsega začetka, nosilec več odgovornih funkcij — tudi v tistih najtežjih časih, ko so ljutomersko ljubiteljsko kulturo pretresale krize — in vedno je s svojo močno voljo in ljubiteljsko zagnanostjo pripomogel k temu, da se je ta najmnožičnejša ljubiteljska dejavnost postavila na noge.
Franjo Štebih je bil tudi pobudnik širjenja kulture izven nleja domače občine, celo v tujino. V letošnjem letu mu poteče tudi zadnji mandat predsednika društva. Sam je izjavil, da se umika iz aktivnega ljubiteljskega ustvarjanja, kljub temu pa bo še vedno pomagal društvu. In glede na vse našteto je odveč kakršna koli druga utemeljitev za podelitev plakete heroja Ivana Kaučiča, ki jo je Franjo Štebih prejel ob letošnjem kulturnem prazniku.	d l
STRAN 5
VESTNIK, 21. MARCA 1985
•” 'I	....		..... I ..11.1 II. „	.M.....
KAKO SE BODO GRELI V RADGONSKI OBČINI NASLEDNJO SEZONO?
POTREBNA BO TEHTNA ODLOČITEV STANOVALCEV

Minuli hladni val in bližajoči se konec marca, ko naj bi padla kocka, kako se bodo stanovalci v družbenih stanovanjih ogrevali prihodnjo sezono, sta ta izjemno pereč problem v radgonski občini še dodatno aktualizirala. Sedanje stanje skupnemu sistemu ogrevanja s centralno kurjavo in vse dražjim kurilnim oljem ni nikakor voda na mlin, vendar bi bile preurejene odločitve lahko le dodatno breme, ki bi se v obliki bumeranga z obrestmi vred vrnilo kaj kmalu;
K izboljšanju stanja ni pripomoglo ničkoliko razprav, dasiravno ne bi smeli vse strniti pod skupni imenovalec z negativnim predznakom. Se vedno, pravzaprav vse bolj, pa pritiska na vse dejstvo, da se dovolj denarja za ogrevanje ne zbere posledica pa so hladni radiatorji. Na vso težo problema sta opozorila tudi zadnja sestanka predsednikov hišnih svetov, predstavnikov skupne strokovne službe sisov materialnih dejavnosti, terenskih odborov oziroma krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij socialistične zveze v Radencih in na Tratah v Gornji Radgoni, kjer so zagate še posebej izrazite. Prazne cisterne v Radencih so razlog, da se ne kuri v okoli 150 stanovanjih od okoli 20. preteklega meseca in stanovalci so se prisiljeni ogrevati z lastno kurjavo. Po takšnih informacijah naj bi bili suhi rezervoarji za kunlno' olje tudi za večino izmed 250 stanovanj na Tratah. Posledice — plesen v nekaterih stanovanjih v Radencih — so že vidne, da ne govorimo o nadaljnjih, ki bi jih neogrevana stanovanja povlekla za sabo.
Zaenkrat vse kaže, da se bo sistem ogrevanja razpolovil. Po sklepu stanovalcev se s koncem letošnje kurilne sezone odklapljajo naslednji trije stanovanjski stolpiči v RaderAh in en vhod rdečega stanovanjskega bloka na Tratah. Drugod se bodo odločili, kot že povedano, do prvega aprila. Ob doslejšnjih odklopih je zanimiva ugotovitev, da se povsod ne odločajo za lastno skrb za ogrevanje stanovanj, ker teh stroškov ne bi zmogli, ampak iz razloga in prepričanja, da se bodo sami greli ceneje in topleje. To je svojevrsten udarec skupni strokovni službi, ki skrbi za sistem ogrevanja, čeprav je treba v isti sapi dodati, da so tod za razvozlanje tega vse bolj zapletenega klobčiča povsem nemočni. Izračuni in potrebe so jasne, te pa zahtevajo ob cenovni avtomatizaciji naftnih derivatov na dolarski podlagi več in več denarja. Zato so njihova razmišljanja, da bi se teh del, ker niso pravzaprav zares izvajalska organizacija, otepli, po svoje razumljivi. Kot po drugi strani v sedanjem položaju nesprejemljivi beg od odgovornosti. V teh spreminjajočih se razmerah je potreba po strokovno vodeni politiki ogrevanja še večja, v občini pa tudi ni nikakor drugega, tako pač trenutno je, ki bi mti lahko naložili to breme in bi ga bil sposoben uspešno opravljati.
Kako torej rešiti to veliko vprašanje, ki pritiska na vse tako ali drugače prizadete? Delegati radgonske stanovanjske skupščine so iskanje prave poti na zadnji seji sicer naložili strokovni službi, tod pa tudi že naročili izdelavo študije,
ki bi ponudila pravi in najbolj racionalen odgovor. Vendar ta, kakršen koli že bo, za naslednjo zimo še gotovo ne pride v poštev. Kajti morebitna preusmeritev skupnega ogrevanja na trda goriva, bo zahtevala kopico dodatnih del znotraj in zunaj stanovanjskih objektov.
Črnogleda razmišljanja imajo zatorej kar precej podlage.' Žal, pa v večini pri zaščiti individualnega standarda kar preveč pozabljajo na družbenega, za katerega smo žrtvovali ‘ogromno dela . in sredstev in bili na njega še pred kratkim sila ponosni. Danes pa se bolj pogovarjamo — namesto, kako bi ga vzdrževali — o tem, koliko nas bo to stalo. Naprava odločitev bi bila velik udarec družbeni stanovanjski gradnji in osiromaše-nje stanovanjskega fonda, pa tudi velik mrtev kapital. Vse to bodo občutili že prvi iz naslednje generacije. Pravzaprav pa je sploh smešno, če se za konec dotaknemo problema iz njegovega jedra in vidika samoupravne socialistične morale in ostalih tolikbkfat razgla-šanih in zavestno sprejetih najvišjih vrednot. Kdaj bodo v radgonski občini pognala zdravo kal razmišljanja o tem, kaj storiti in prispevati, da bi več in boljše delali, več ustvarili in s tem tudi več delili in zaslužili ter tako manj boleče vsakega meseca odvajali potreben dinar za stanarine in ogrevanje stanovanj. Doslej to še ni seglo dovolj globoko . . .
Vlado Paveo
V lendavski občini je 850 najemnikov družbenih stanovanj, vendar jih ie 40 odstotkov redne plačuje stanarino. Ob koncu februarja je okrog 300 stanovalcev dolgovalo 1.620,830 dinarjev stanarine, kar je nattj več kot v enem mesecu poberojo, odroma naj bi pobrali od vseh najemnikov. V primerjavi z decembrom se je stanje, kar zadeva redno plačevanje, Se poslabšalo. Nekaj občanov že dve leti ai plačalo stanarine, so pa tudi taki, ki
GASILSTVO V LENDAVSKI OBČINI
1540 GASILCEV
Pred kratkim so ustanovili gasilsko društvo tudi v najmanjši vasi lendavske občine — v Kotu. Tako imajo zdaj v tej občini 35 v(aških gasilskih društev in dve v,organizacijah združenega dela. V gasilskih društvih deluje že 1540 občanov, od tega 300 pionirjev in pionirk ter 170 mladincev in mladink. Velika večina gasilskih društev ima sodobno gasilsko opremo in vozila, v občinskih policentrih pa gasilci premorejo tudi večje gasilske cisterne. Letos bodo gasilsko vozilo TAM 80 T dobili v Odrancih.
Gasilci lendavske občine pa skr-be tudi za požarnovarnostne vodnjake, izobraževanja gasilcev in krajanov. Občinska gasilska zveza je navezala stike tudi z gasilci v Lentiju in Zalaegerszegu na Madžarskem.
Odkar je financiranje požarnega varstva urejeno s prispevno stopnjo od osebnih dohodkov (v lendavski občini 0,32 odstotka), s sredstvi' ni večjih težav, vendar pa
dolgujejo po 40 tisoč dinarjev. Zaradi nerednega plačevanja stanarine doslej Se nikogar niso izseliti, pa tudi zagroziti mu niso resno, zato je stanje pač tako.
Na stanovanjski skupnosti v Lendavi sp nam povedali, da se je skupni dolg na račun stanarin v začetku ieta povečal predvsem zato, ker 146 stanovalcev upa, da jim bodo stanarino subvencionirati s sredstvi solidarnostnega sklada stanovanjske skupnosti.
Od 850 stanovanj v družbeni
vseh potreb ni moč zadovoljiti, zato so še kako pomemben vir sredstva, kijih zberejo gasilska društva s prireditvami. -Ponekod prirejajo tombole, drugod veselice, nekaj pa zberejo tudi s prostovoljnimi prispevki. Tako gasilska društva pri
RADENSKA
Ugodni turistični . tokovi
Dobra turistična bera se v turistično-gostinskih temeljnih organizacijah Radenske nadaljuje. V prvih dveh mesecih so imeli čez 39 tisoč nočitev, kar je za četrtino več kot v enakem obdobju lani. Ponovno narašča število domačih gostov, medtem ko je bilo največ tujcev iz ZR Nemčije in Avstrije. Dolga in hladna zima pa seje odrazila pri prodaji mineralne vode na domačem trgu, kjer so je v tem času prodali nekaj manj kot 20 milijonov litrov, na tuje pa 1,4 milijona (gre za porast) litrov vode treh src. Izvoz seje najbolj povečal v ZR Nemčiji in Italijo.	vp
lasti v občini Lendava jih je na centralno gretje priključenih okrog 500, in sicer 22 blokov. Toda od 15. januarja do 26. marca se je 7 blokov odkijučilo od centralnega ogrevanja, kar predstavlja 196 stanovanj. Vzrokov za to tokrat ne bomo ugotavljali. zapišemo naj le, da bo v prihodnje za ogrevanje skrbela enota Gidosa iz lends ve in'ne več stanovanjska skupnost.
Š.S.
spevajo eno tretjino sredstev za gasilske avtomobile.
Pet gasilskih društev lendavske občine bo letos praznovalo 60-Iet-nico uspešnega delovanja, in sicer v Čentibi, Petišovcih, Gornjem Lakošu, Hotizi in Žižkih. § s
Pred 40 leti je vzhajala krvava zarja
Iv® Orešnik
ZADNJA NASILJA OBUPANEGA OKUPATORJA
Od sredine oktobra 1944 poteka zadnje obdobje tedaj Szalasijeve fašistične takoimenovane hunga-ristične države. Značilno za to obdobje je, da skušajo oblastniki puščičastih križev z izredno drastičnimi ukrepi posnemati svoje Hitlerjeve vzornike in ohraniti zadnji ostanek Madžarske pred razsulom. Madžarska je sedaj še edina Hitlerjeva zaveznica v Evropi, čeprav Hitler tudi z vedenjem Madžarske pod Sztojayem ni bil zadovoljen. Szalasi je vneto posnemal Gobbelsa in je kljub hitremu razsulu svoje vojske in države ljudi še vedno zavajal s čudežem o skorajšnji zmagi. Vojno pustošenje v državi je bilo neizbežno. Za to obdobje je v Prekmurju značilno tesno sodelovanje njilaške stranke (puščičasti križi), katere okrajni vodja je bil Sobočanec Jožef Kerčmar, s kulturbundom, ki je bil doslej potisnjen v ozadje. Skoraj neverjetno, a vendar resnično je, da je v času, ko je bilo na dlani, da je vojna za fašiste izgubljena, stranka njilašev nabrala po Prekmurju nekaj sto članov, od tega največ v M. Soboti in na Goričkem, malo pa na ravninskem Prekmurju. S sedežem v razkošni Bergerjevi vili so se ti njilaši šopirili v svojem slepem fanatizmu in zadnje mesece z izdajstvi in svojimi nesmiselnimi in zločinskimi ukrepi povzročili med Prekmurci veliko gorja. Preko lokalnega časopisa je tekla izredno močna protisovjetska in proti-boljševiška propaganda, ki je bila sicer prisotna ves čas, zadnje mesece pa je med ljudstvom širila kar paničen strah pred Rusi.
Ljudi so strašili, da bodo vsi odpeljani v Sibirijo, da jim bodo vzeli vero, cerkve pa spremenili v gledališča, da jim bodo vzeli vso imovino in uvedli skupne kotle, razbili družine in podobno. S tako propagando so pripomogli, da so Madžari kar trumoma bežali pred fronto in pred Rusi. Tako je že novembra in decembra 1944 Prekmurje bilo polno madžarskih družin. Večina beguncev je izhajala iz premožnejših slojev, med njimi pa so bili tudi kmetje in drugi zapeljani prebivalci.
Čudno se sliši, vendar je res, da je bilo med begunci tudi mnogo madžarskih častnikov, ki so bežali s svojimi družinami. Prekmurski njilaši so ganljivo prigovarjali Prekmurcem, naj vzamejo pod streho ,.žrtve komunizma”. Z begunci so natrpali Goričko in Mur
sko Soboto, nekoliko manj pa ravninski del, prav gotovo zaradi partizanske aktivnosti in močnejšega političnega vpliva aktivistov OF. Sobota je potrojila svoje prebivalstvo, toliko je bilo ubežnikov. Ljudje so hočeš nočeš sprejemali te begunce, jim odstopali svoja že tako skromna stanovanja, sami pa se stiskali celo v neustreznih prostorih..
Sole so prenehale delovati, večina madžarskih učiteljev je že pobegnila domov ali na varnejši kraj, nekatere šole so prav tako postale bivališča beguncev. Celo z Erdiljskega so prihajali begunci otovorjeni s svojim premičnim premoženjem, katerega so tu večinoma razprodali, nekaj pa razdali kot odškodnino za preživljanje. Našim ljudem so bili v breme v hudi zimi skoraj pol leta. Ko so prišli Rusi, so mnogi bežali dalje v Avstrijo, nekateri pa so kar tu počakali in se potem, ko je bila glavna vihra mimo, razočarani vračali na svoje domove. Mnogo tega takoimenovanega ,,menekUIt-skega” blaga so zasegli naši občani, pa tudi Rusi in naše vojne oblasti.
V času SzAlasijeve razbohotene fašistične diktature so strogi ukazi vseh vrst kar deževali. 20. novembra 1944 so v M. Soboti formirali vojno komando Vendvideka, kar praktično, pomeni, da je vso oblast v, pokrajini prevzela fašistično usmerjena vojska. S smrtno kaznijo so zagrozili vsem dezerterjem iz vojske, tistim, ki so vojne enote zapustili, in tistim, ki se sploh niso oglasili na poziv. Ponoči so po cestah prepovedali vsak promet, uvedli so strogo policijsko uro od mraka do svita. Mlini na Muri so smeli mleti le podnevi, ljudje so se lahko shajali le pri cerkvah in na določenih mestih. Potniki na železniških postajah niso smeli postajati, drugi pa se ne približevati, na postajah so uvedli strogo kontrolo. Lastniki hiš so morali izobesiti potrjene sezname stanovalcev. 4. decembra pa so proglasili splošno mobilizacijo vseh moških od 17. leta starosti dalje. Ukrepali so strogo, da bi mobilizacijo izvedli za vsako ceno. Skoraj ni bilo hiše, iz katere ne bi bil kdo mobiliziran, doma so ostali samo otroci z materami in onemogli starčki. Večino Prekmurcev so preoblekli v vojaške uniforme, orožja pa vsem niso zaupali.
Vključevali so jih v izbrane čete brez orožja, ki so dobivale naziv ,,partizanska stotnija”. Očitno so za to imeli dovolj razloga, saj so skoraj vsi znani Kovačevi sodelavci iz leta 1941, pobegnili k Rusom, ko so jih poslali na fronto. Tiste Prekmurce, ki so prišli, v bojne enote, pa so pomešali med zanesljive Madžare, mnoge so neprostovoljno vključevali v SS enote. Toda dezerterjev in. takih, ki se niso odzvali mobilizaciji, je bilo vedno več, največ, na ravninskem delu Prekmurja. Skrivali so se stari in mladi z upanjem, da jih skoraj osvobodi bližajoča se fronta. Skrivališča so si mojstrsko delali v senu, pod podom v sobah, na podstrešjih, na gumnih pod repo ali drugimi pridelki oz. opremo, celo v gnoju so imeli bunkerje. Skrivališča so imeli tudi na poljih in v gozdovih, nekateri so se umaknili čez Muro, pa tudi z one strani so se skrivali tu. Skrivačev je bilo več sto. Vojaška oblast je zagrozila tudi družinam skrivačev in dezerterjev, da jih bodo razlastili in odpeljali. Szalasijevi njilaši so besneli, saj še tako strogi apeli niso zalegli. Žandarji in vojaki so skoraj vsak dan preiskovali vasi in posamezne hiše. Če s« le kje začutili partizane, pa so postavljali zasede, v globokem snegu pa tudi s konjenico zasledovali partizane. Zaprli so vsakogar, ki je kakorkoli izkazoval nezadovoljstvo proti okupatorju, , dosledno pa tudi vse, za katere so zvedeli, da so imeli kakršenkoli stik s partizani in aktivisti OF.
Od novembra pa vse do konca vojne so njilaši organizirali množične aretacije, nekatere so aretirali že drugič ali celo tretjič. Sodili so jim v Čakovcu na sedežu naglega vojnega sodišča. To sodišče je
Spomenik v Črnskih mejah
imelo svoio izpostavo v Murski Soboti, kjer so obsojenci v glavnem prestajali zaporne kazni, na katere so bili obsojeni od pol leta do 15 let. Vodja izpostave v M. Soboti je bil sadistični kapetan Laszlo Pinter, ki je užival v tem, da je dal mučiti in pretepati zapornike, tajnik izpostave tega sodišča Jozsef Sardy, zloglasni krvnik, znan še posebej po zločinu v Črnskih mejah. V februarju 1945 pa se je v Strukovcih naselilo armadno vojaško sodišče, ki je sodilo predvsem dezerterjem, pred tem pa so ujete dezerterje običajno postrelili kar tam, kjer so jih zajeli. V tem pogledu je žandarmerija pokorno poslušala fašistične vojaške oblasti. Mnogi dezerterji pa niso dalj časa zdržali v skrivališčih, živci so jim popuščali in so se javljali vojaškim oblastem, žal mnogi celo tik pred osvoboditvijo in so peš korakali proti KOrmendu naravnost v rusko ujetništvo. Kljub tem- fašističnim represalijam mobilizacija novincev v partizane ni tekla po pričakovanjih, sicer pa za posebno politično delo s skrivači ni bilo možnosti. Ob prehodu Rdeče armade čez Prekmurje pa so se ti skrivači in dezerterji množično vključevali v vaške zaščitne enote in jih mnogokje tudi sami organizirali.
Med prvimi dezerterji je bil ustreljen Avgust Rogač 12. decembra 1944 v Nuskovi, konec decembra 1944 pa v Kupšincih Jože Čontala, 20, januarja 1945 je na domačem dvorišču v Večeslavcih ustreljen Stefan Betalanič, 24. na tišinskem pokopališču Jože Šiftar in Friderik Fric, 18. v Beznovcih Ludvik Horvat iz Krašč, 25. Viljem Kerčmar iz Gor. Petrovec, 26. Dezider Zonik v Selu, 28. Jože Raduha v Nedeli-ci, 30. Franc Korpič iz Bakovec,
29.	januarja Ladislav Švare v Bo-doncih, 21. februarja Stefan Tivadar iz Turnišča, 5. Ivan Curič iz Žiškov, 2. V Szombathelyu Horvat Ferdinand iz Dokležovja, 13. Adam Horvat iz Srednje Bistrice, 15. Emerik Gašper iz Lucove in 17. februarja Hari Ludvik v Beznovcih. Najmnožičnejše streljanje dezerterjev pa je 27. februarja 1945 izvršil turniški komandir žandarmerije Nagy Janoš, ki je v enem dnevu dal ustreliti kar 9 dezerterjev, ki so si morali predhodno sami izkopati jamo,, vmes pa peti slovenske pesmi, žandarji pa so jih medtem pretepali. Ko so omagali, so jih postrelili in zmetali v skupno skopano jamo. Tu so bili ustreljeni Franc Horvat, Mihael Horvat, Adolf Baranja, Jožef Baranja in še en Franc Horvat, vsi Romi iz Turnišča in okolice, ter Stefan Prša, Stefan Raščan, Ignac Žalig in Geza Horvat, ki so jih pripeljali na pokopališče iz Polane. Prav gotovo je to množično streljanje bilo tudi povračilni ukrep za izgube madžarskih vojakov, ki so pred par dnevi padli v boju pri Brezovici. Februarja je bil ustreljen še Alojz Kuzmič iz Vido-nec, 25. februarja pa Martin Poz-derec iz Melinec. Med policijsko uro je skupina madžarskih vojakov pri vasi Kot ubila'župnika Daniela Halasa iz Velike Polane in ga vrgla v Muro, kjer so ga našli naslednji dan s prestreljeno glavo. Med pijančevanjem v gostilni v Črenšovcih so se vojaki sprli in jih je izdal eden iz te skupine po rodu Slovak. Po raportu v M. Soboti so jih premestili na fronto pri Veliki Kaniži. Župnik Halas je kot zaveden Slovenec že leta 1941 sodeloval s Stefanom Kovačem, bil obsojen in zaprt 14 mesecev v Budimpešti. Njilaši so ga nenehno zasledovali.
24.	marca je bil ustreljen v Doma-jincih Lovrenc Sršen, 4. aprila pri Dolnji Bistrici pa Ivan Maučec. Nekaj so jih postrelili v notranjosti Madžarske, pa tudi na desnem bregu Mure. Nekatere so postrelili doma pred ženo in otroki, na pokopališčih so si nekateri morali sami izkopati grob. Skupaj so postrelili čez 35 mladih Prekmurcev, predvsem siromašnejše kmečke fante in može na podeželju.
Med ljudmi je bil velik preplah. Vojaške oblasti so še 2. marca 1945 pisale, da za sovjetske agitatorje ni več odpuščanja in tudi ne za tiste, ki jih skrivajo, hranijo in podpirajo te brezbožnike. Toda
zadnje dni marca je v Prekmurju bila že splošna zmešnjava. Skozi Prekmurje sta se umikali nemška vojska in razbita 3. madžarska armada, Gneča ie bila nepopisna Strelski jarki, utrdbe, bunkerji in barikade, ki so jih Prekmurci gradili v najhujšem mrazu, niso prišli v poštev. Prvega aprila so Nemci ob umiku razstreli’.; še oba zasilna mostova pri Dokležovju, s seboj pa odpeljali še zadnji plen: konje, krave, vozove, kolesa in podobno. Madžarski fašistični .oblastniki so sedaj razočarani in molčeči s svojimi družinami klavrno zapuščali Prekmurje. Se prej pa so izvedli še svoj zadnji množični zločin. 30. marca so okupatorski oblastniki zapuščali M- Soboto, ta dan je prenehala delovati njihova oblast. Dan prej, to je 29. marca, so večino zapornikov, ki so bili zaprti v sodnih zaporih v M. Soboti, izpustili. Nastala je prava trgovina z ljudmi, pri čemer so dobro zaslužili podkupljivi detektivi. Nad ostalimi zaporniki je sedaj dobil popolno oblast tajnik izpostave vojaškega naglega sodišča Jozsef Sžr-dy. Ta je 31. marca okrog 10. ure ukazal orožnikom, naj odpeljejo 10 moških in 2 ženski v Črnske meje in jih tam ustrelijo. To so bili predvsem ljudje obtoženi sodelovanja s partizani. Odbrali so partizana Zvonka Pavška, spremljevalca Mohorja, Stanka Gonzo, logarja iz Benice, Avgusta Gašparica, študenta iz Vučje gomile, Stefana Trajbarja, študenta iz Filovec, Petra Osterca, trgovca iz Beltinec, Josipa Majerja, prevoznika iz Lendave, Ernesta Balkanyja, ti-skarnarja iz Lendave, Stefana An-tolina, kmeta iz Beltinec, Josipa Pršo, kmeta iz Nedelice in Jožefa Drvariča iz Zalaegerszega. Vse so ustrelili v bližini ceste v Črnskih mejah. Antolin in Prša sta po naključju ostala živa (verjetno sta padla prej, kot so počili streli), študent Gašparič pa je izkrvavel kak kilometer proč. Obe ženski so izpustili (Osterčevo in Miheličevo).
Tako se je končalo neslavno obdobje madžarske fašistične okupacije, ki je poleg žrtev narodnoosvobodilnega boja, židovskih žrtev, postreljenih dezerterjev, žrtev fronte terjala še okrog 500 padlih prisilno mobiliziranih Prekmurcev. Tisoči preganjanih in trpečih ter njihove družine se bodo še dolgo, dolgo z grozo spominjali tega najbolj mračnega obdobja v zgodovini Prekmurja.
STRAN 6
VESTNIK, 21. MARCA 1985
kmetijska panorama
LETOŠNJI NAČRT: blizu sladkorne pese
tri tisoč hektarjev
Čeprav se je koledarska pomlad že začela, se zima noče posloviti. Slabo vreme pa ovira tudi pomurske kmeiijce pri spomladanskih delih na poljih in vse kaže, da se bodo la letos nekoliko zavlekla. Poleg dognojevanja posevkov ozimnih žit čaka poljedelce najprej setev sladkorne pese. Priprave nanjo so v Pomurju stekle že jeseni, ko je bilo potrebno površine primerno preorati, v tem času pa so sklepali tudi pogodbe o pridelovanju. Po republiškem setvenem načrtu hi morali letos v Pomurju nameniti sladkorni pesi blizu 3 tisoč hektarjev njiv, od tega kmetje 1.424 hektarjev, družbeni sektor pa naj bi jo zasejal na 1.486 hektarjih polj. Čeprav je sprva kazalo, da predvsem kmetje vseh načrtovanih površin ne bodo zasejali, je zdaj položaj povsem drugačen in vse kaže, da se bodo planskim ciljem približali.
Tako bodo v Kmetijski zadrugi Panonka vse temeljne zadružne organizacije svoje planske obveze v glavnem izpolnile, razen TZO Beltinci, manjši izpad pa bo tudi v TZO Martjanci. Se pa v pridelovanje sladkorne pese na novo vključujejo kmetje z območja TZO Prosenjakovci in TZO Petrovci, kjer te poljščine doslej niso pridelovali, razen v lanskem letu, ko so kmetje tu poskusno zasejali nekaj površin. Tako bodo na območju Prosenjakovce letos sladkorno peso zasejali na 25 hektarjih in na območju TZO Petrovci na 15 hektarjih. Pričakujejo, da se bodo v obeh zadružnih organizacijah v prihodnje površine, ki jih bodo kmetje namenjali sladkorni pesi, še povečevale, saj bo tovarna sladkorja iz Ormoža na območju obeh TZO letos uredila tudi deponije za prevzem sladkorne pese. Poleg teh
dveh deponij pa je v programu še ureditev ene deponije na območju TZO Murska Sobota ter razširitev nekaterih sedanjih deponij.
Za setev sladkorne pese je tako v Pomurju v glavnem vse nared, gnojil in semena je dovolj, kmetici čakajo zdaj le še primemo vreme. Tudi letos pa seje potrdilo to,
kar že vsa leta doslej, Namreč, tam, kjer so se aktivnosti in sklepanja pogodb lotili pravočasno in kjer so tudi potek setve ustrezno in strokovno organizirali in izvedli, tam so temu ustrezni tudi rezultati in z uresničevanjem setvenih planov nimajo težav. Najbolj zgleden primer za to je gotovo TZO Cankova.
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Sladkorna pesa spet prihodnje leto
V Pomurju je še vedno glavna ovira za intenzivno kmetijsko proizvodnjo preveč razparceiirana zemlja. Na Goričkem je še dodatni problem slabša prst in večja oddaljenost med njivami; Milanu Stotin od Jurija bo ravno zaradi primanjkovanja primernih površin, kjer bi zasejal spomladi sladkorno peso, izostat dobršen det letnega dohodka. Prejšnji dve leti je ime! sladkorno peso na skoraj 70 arih in za 26 ton čiste sladkorne pese je dobi! ,,čisto” izplačano 94 tisoč dinarjev. Po njegovem mnenju je pridelovanje sladkorne pese najbolj donosno in najbolj varno, saj je v TZO Cankova celotna strojna obdelava dobro organizirana. Drugega večjega dela ni, kot da škropi peso ob pravem času in jo preredči. Vsega skupaj imajo Štotlovi 7 hektarjev zemlje, vendar so obdelovalne površine v tako majhnih kosih, da letos nima primerne njive za sejanje sladkorne
pese, na isto njivo kot lani ali predlani pa je ne sme sejati. V hlevu je le 5 glav živine in tudi zanjo je treba pridelati krtno na domačih poljih. Torej, sladkorno peso bi Milan Stoti prav rad seja! tudi letos, vendar mu to preprečujejo objektivne ovire. Zato pa jo bo zagotovo sejal drugo leto.
želeli ste pojasnilo
Pravica do pokojnine
Čeprav smo v tej naši rubriki odgovorili že na številna vprašanja kmetov v zvezi s pravicami o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, še vedno dobivamo pisma, v katerih nam zastavljate podobna vprašanja. Da tematike ne bomo ponavljali, vas opozarjamo, da preberete zadnje številke Vestnika in mnogi boste v njej našli pojasnila, ki zanimajo tudi vas. Tokrat pa odgovarjamo še na dve vprašanji.
Na kmetiji delam že od 15. leta, nam piše bralka I. M. iz Gornje Radgone. Leta 1965 sem se poročila in se zavarovala po možu, ki je v delovnem razmerju. Lastnik kmetije je oče, ki prejema starostno pokojnino od leta 1972. Prispevke za starostno zavarovanje kmetov smo redno plačevali vse do leta’1984, kljub temu, da je oče prejemal pokojnino, jaz pa sem bila zavarovana po možu. Sem prevzemnik kmetije, po letu 1982 pa sem kmečko zavarovana. Zdaj tudi plačujem prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zanima me, če se mi kot prevzemniku kmetije prizna 12 let zavarovalne dobe?
Osebam, ki niso bile zavarovane v kmečkem zdravstvenem zavarovanju, se praviloma ne priznava v zavarovalno dobo čas, ko je veljal zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Vendar, če ste ves ta čas delali na kmetiji in je bilo delo na kmetiji vaš edini in glavni poklic in ste prevzemnik kmetije, za katero so bili plačani vsi prispevki za starostno zavarovanje kmetov, lahko zahtevate, da se vam ta leta priznajo v zavarovalno dobo. Da je bilo opravljanje kmetijske dejavnosti vaš glavni poklic, boste morali dokazati s posebnim potrdilom, ki ga izda ustrezen občinski upravni organ. Če boste to dokazali, se vam bo seveda teh 12 let priznalo v zavarovalno dobo. Pravico do pokojnine boste pridobili, ko boste dopolnili starost 55 let in 20 let pokojninske dobe oz. 60 let starosti in 15 let zavarovalne dobe.
Oba z ženo sva stara 72 let in od leta 1972 do konca leta 1983 sva plačevala tudi vse prispevke za starostno zavarovanje kme
tov. Starostno pokojnino prejema žena. Jaz redno delam na kmetiji od 1967. leta in sem tudi nosilec kmetije in zavezanec za plačilo prispevkov za starostno zavarovanje kmetov. Poleg tega .imam v delovni knjižici priznana še štiri leta in pol zavarovalne dobe. Ali se mi čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov (12 let) priznava v pokojninsko dobo in ali imam pravico do pokojnine? Vprašanje nam je zastavil Karel Kikec iz Jurija pri Roga-šovcih.
S starostjo 65 let ste izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, torej ste od tega časa naprej upokojenec, ne glede na to, da prejema starostno pokojnino žena. Za sistem starostnega zavarovanja kmetov je namreč veljalo načelo: ena kmetija, ena pokojnina, to pokojnino pa bi si z ženo lahko delila. Torej se vam v zavarovalno dobo priznava le obdobje starostnega zavarovanja kmetov do izpolnjenih 65 let starosti. Predvidevamo. da ste dopolnili 65 let v letu 1977 oziroma 1978. torej se vam v zavarovalno dobo prišteva le čas od 1. 1. 1972 pa do takrat, ko ste dopolnili 65 let starosti. Pravice do pokojnine torej nimate, saj je pogoj za pridobitev pokojnine po novem zakonu pri moškem starost 60 let in 20 let pokojninske dobe oziroma starost 65 let in 15 let zavarovalne dobe. Manjka vam torej zavarovalna doba, saj imate le, okrog 10 ali 11 let zavarovalne dobe.
Odgovore smo vam posredovali v sodelovanju s strokovno službo Skupnosti pokojninskega ininvalidskega zavarovanja v Murski Soboti.
Pripravil: Ludvik Kovač
Sladkorna pesa že od vsega začetka
Največ izkušenj o koristnosti pridelovanja sladkorne pese imajo tisti, ki se s to poljščino ukvarjajo od vsega začetka, to je od leta 1978. Med njimi je tudi Štefan Šinko s Cankove. Do sedaj Je bil s pridelkom vedno zadovoljen in izgub pri sladkorni pesi še ni imel. Nekateri si pač napačno predstavljajo, da bodo imeli ogromen dobiček že, če posejejo le nekaj arov s sladkorno peso. Najprej je treba nekaj vložiti in zraven tvegati, šele potem lahko pričakuješ dobiček, je povedal Štefan. Lani je ime! zasejanih 1,40 hektarja njiv s sladkorno peso, vse skupaj je bilo pese 90 ton, čiste pa 79 ton. Za tako velik pridelek ni potrebno veliko truda, le plevelu se ne sme pustiti, da se razraste, torej je potrebno pravočasno škropiti in včasih podsekati večjo travo. Tudi pridne roke, ki redčijo peso, so potrebne za dober pridelek. Za 34 starih milijonov ostanka dohodka, kolikor-so Sinkovi dobili lansko leto za sladkorno peso, pa ni potrebno veliko dela. Poleg pese sejejo tudi pšenico, saj so lani oddali 3 tone zrnja. Tako so se skoraj popolnoma usmerili v poljedelstvo in opustili živinorejo — pred kratkim so imeli še 8 glav. Imajo le prašiče, za njih sejejo koruzo in pridelujejo druge poljščine na preostalih osmih hektarjih površin.
0 setvi sladkorne pese
Približuje se nestrpno pričakovana pomlad in delo na poljih. Med prva opravila na njivah spada setev sladkorne pese, zato vas želimo v današnjem sestavku še enkrat podrobneje seznaniti z odkupnimi pogoji, z računico o pridelovanju pese in z najpomembnejšimi agrotehničnimi ukrepi priprave površin in setve sladkorne pese.
V letu 1984 smo pri pridelovanju sladkorne pese dosegli dobre rezultate, saj smo v povprečju dosegli 45 t/ha korenov pri vsebnosti sladkorja 15,83° S in je med poljščinami v povprečju dala najvišji ostanek dohodka na hektar. V letošnjem februarju in marcu se bo izplačala še posebna premija za herbicide, in sicer 0,238 din za kilogram čiste pese. Vzrok za zakasnitev je bil v načinu obračuna te dodatne premije. Izvršni odbor republiškega intervencijskega sklada je zadevo večkrat obravnaval in se končno odločil za najprimernejšo rešitev, da se izplača vsem pridelovalcem. To prav gotovo daje dodatno spodbudo, da površine sladkorne pese v letošnjem letu še povečamo.
PESA DONOSNEJŠA KOT ŽIVINA?
Če se človek nekoliko zamisli nad položajem, kakršen vlada v živinoreji, in začne malce prere-čunavati. potem kaj kmalu izgubi voljo do dela,- nam je ob našem obisku potožil Janez Ber-talanič iz Ropoče. 105 glav mlade pitane govedi ima trenutno v dveh sodobnih hlevih, a z izračuni že prihaja navzkriž. Čeprav pita za izvoz in je odkupna cena tega goveda nekoliko višja od cehe pitanega goveda za domače tržišče, z zaslužkom še vedno ne more biti zadovoljen. V prejšnji izmeni, ko je bila nakupna cena telet izredno visoka, je »prigospodaril« celo izgubo, ki jo bo moral pokriti s to izmeno.
jo obresti, pa tudi stroški proizvodnje so zaradi razdrobljenosti parcel in hribovitega terena na Goričkem znatno večji kot na ravninskih območjih. To dovolj zgovorno pove že podatek, da je imel lani 15 hektarjev koruze, in to na več kot 35 parcelah.
V njivski kolobar pri Bertala-ničevih pa ves čas uspešno vključujejo tudi sladkorno peso. Sejejo jo že od vsega začetka in s pridelki, pa tudi z dohodkom, so izredno zadovoljni. Za letos so že sklenili pogodbo za 2.60 hektarja površin. Janez pa razmišlja, da bi tej poljščini namenil še več površin. Sladkorna pesa daje finančno dosti ugodnejši rezultat
In kakšna cena se v letošnjem letu zagotavlja vsem pridelovalcem:
1.	Zagotovljena odkupna cena 7,50 din za kilogram čiste pese pri 15,5° S in se povečuje oziroma zmanjšuje za vsak % povečane oziroma zmanjšane sladkorne stopnje za 0,48 din za kilogram, ulomki se upoštevajo.
2.	Izplačilo premije 1,00 din za kilogram čiste pese za vse prodane količine pese. Za količine pese, ki bodo večje od prodane količine v lanskem letu, pa se bo izplačala še dodatna premija 0,50 din za kilogram čiste pese.
3.	,Na račun nakladanja in prevoza od njive do prevzemne postaje 0.20 din na kilogram čiste sladkorne pese, če je oddaljenost do 5 km. Nad to razdaljo se plačuje prevoz po ceni, ki se določi pred spravljanjem.
4.	Vsem zasebnim pridelovalcem se pokrivajo stroški za dvakratno skupno organizirano škropljenje proti bolezni cerkospori.
5.	Dobavo do 3,5 % suhih pesnih rezancev ali dobava svežih pesnih rezancev do 18 % v tovarni po veljavni ceni.
6.	Dobava na 10 t čiste pese 50 kg sladkorja za lastno uporabo v tovarni po veljavni ceni.
7.	Priporočamo vsem pridelovalcem, da se odločijo za skupno zavarovanje pese pred točo.
Ce seštejemo in ovrednotimo vsa izhodišča, potem je 1 kg čiste pese pri
15,5° S	16,5° S
J ,	7,50 din	7,50	din
dopl. na ° S	'	_	048 din
PremiJa	1,00 din	1,00	din
prevoz do 5 km	o,20 din	0,20	din
cerkospora 0,23 din 0,23	din
Skupaj:	8,93 din	9,41	din
in za prodane količine čiste pese, ki bodo višje od prodanih količin v letu 1984, še dodatno spodbudno premijo 0,50 din za kilogram, kat vam lahko povprečno odkupno ceno uidi izboljša.
Pri doseženem pridelku v lanskem letu 45 t na hektar in digestiji 15.5° S vam hektar pese danes zagotavlja dohodek 401.850 din, oziroma pri 16,5° S 423.450 din.
Zbirni pregled stroškov:
1.	Strojna dela	75.000,00
2.	Ročno delo	15.000,00
3.	Materialni stroški	88.739,00
4.	Ostale obveze (brez inv. pok. zavarovanja)	21.700’00
Skupaj:	200.439^00
Izračun skupnega prihodka pridelovanja sladkorne pese na 1 ha
Pridelek korena sladkorne pese 45.00 kg x 8,93	401.850,00
Zbirni stroški	200.439^00
Čisti ostanek pridelovalca	201.411,00
Iz izračuna se vidi, daje sladkorna pesa poljščina, ki daje izredno visok dohodek na hekater in ob zadovoljivem strokovnem delu tudi visok ostanek dohodka na hektar. V obračun bi še morali vključiti dohodek listja in glav sladkorne pese, ki jih večina pridelovalcev izkoristi za siliranje, ali pa pokrmi sveže, in pravico do določene količine suhih oziroma svežih pesnih rezancev.
Janez Bertalanič iz Ropoče uspešno sodeluje s strokovno pospe-* ševalno službo temeljne zadružne organizacije na Cankovi. Nobene* pomembnejše odločitve ne sprejme brez predhodnega posveta s to službo.
Čeprav večino krme pridela doma, saj dokupi le kakšnih 20 odstotkov koruze v zrnu in koncentrate, mu na koncu od izkupička ostane bolj »malo«. Zanj bi bil izračun ugodnejši, če bi koruzo, ki jo seje na kakšnih 15 hektarjih, prodal, pa še delati pri živinu mu ne bi bilo potrebno. Sam je v zadnjem času že začel razmišljati, da bi hleve izpraznil in se preusmeril v poljedelstvo, saj ima 10 hektarjev svoje zemlje in 8 hektarjev v najemu. S takšno odločitvijo pa se seveda ne strinja pospeševalna služba temeljne zadružene organizacije na Cankovi, ki vztraja, da mora njegova kmetija še naprej ostati usmerjena v govedorejo. Od te je namreč močno odvisna tudi njegova poljedelska proizvodnja, saj je treba zemljo primerno gnojiti tudi s hlevskim gnojem in gnojevko, če želi iz nje iztisniti čim več. Najbolj ga seveda teži problem obratnega kapitala, saj bi za svojo proizvodnjo potreboval letno od 6 do 7 milijonov dinarjev obratnih s'red-stev. da mu ne bi bilo potrebno najemati drugih kreditov, za katere znaša obrestna mera zdaj že 45 odstotkov. Poleg neskladij mu največji del dohodka odžira-
kot pšenica in koruza, zato ga čudi, da se ponekod kmetje še vedno premalo odločajo za to kulturo.
B. Peček
L. Kovač
Zaradi vse večjih izgub v prireji mesa bodo delegati ABC Pomurke na seji predsedstva SZDL Slovenije postavili vprašanje, kaj narediti v prihodnje. ABC Pomurka je namreč prirejo povečala v skladu z republiškimi načrti. Kmetijci opozarjajo, da se v SRS letno zbere za intervencije 3.700 milijonov dinarjev, ki jih delijo po občinah. ABC Po/nurka tako dobi le 500 milijonov, čeprav bi jih glede na njen delež za Slovenijo pridelane hrane morala 900 milijonov. Sredstva bi se morala zbirati in deliti na ravni republike. Rešitev kmetijcev pred izgubami vidijo slednji v regresiranju obrestne mere in nakupa umetnih gnojil.
Mesarji Pomurke prevzemajo del izgub rejcev
Kljub preveliki ponudbi mesa na jugoslovanskem tržišču je soboška Mesna industrija v letu 1984 zaklala 201.900 prašičev, kar je 22 odstotkov več kot v letu 1983. Od tega so zaklali 137.249 prašičev za potrebe lastne predelave ali prodajo mesa in 27.930 uslužnostno.
Zaklali so tudi 37.000 govedi. Cene mlademu pitanemu govedu so v letu 1984 porasle za 21 odstotkov, kravam za . 13; prašiči pa so se podražili za 34 odstotkov.
Na račun neskladja med vhodnimi cenami živine in tem neustrezno prodajno ceno mesa je bila Mesna industrija pri govedu prikrajšana za 550 milijonov dinarjev; skupaj z neskladji, ki so nastajale tudi pri prašičih pa za 1.530 milijonov dinarjev dohodka. Ne-
skladja so bila tako v letu 1984 v primerjavi s tistimi v letu 1983 večja za 25 odstotkov. Mesna industrija je iz težkega položaja rejcem pomagala tudi tako, da je v prvem polletju rejcem prašičev v A kooperaciji zagotavljala krmila ceneje kot so stala na tržišču. Fizični obseg proizvodnje so v letu 1984 povečali za 10,3 odstotka in tako praktično izkoristili vse rezerve na račun produktivnosti.
Tudi v letošnjem letu bodo v Mesni industriji za prvo polletje del vzreje prašičev reševali skupaj z republiškimi blagovnimi rezervami in komitejem za trg, tako da bodo krili del izgub, ki nastajajo pri reji. Hkrati so izrazili upanje, da se bodo stvari po 6 mesecih normalizi-
rale, tako da rejci ne bodo poslovali z rdečimi številkami.
Mesarji so opozorili rejce prašičev, pri katerih se pojavljajo največje izgube, da niso nič storili za iskanje zamenjave krme iz vreče s cenejšo krmo. Opozorili so tudi, da so rejci v letu 1984 oddajali prelahke, okoli 87- kilogramske prašiče, pri katerih je klavnost (delež mesa) slabša. Prevelik, 9-odstoten, je tudi pogin. Drage pa so tudi veterinarske usluge, ki kilogram mesa bremenijo s kar 1,56 dinarja. Vsekakor pa je nesprejemljivo, da vsi stroški pitanja s krmo, prevozi z živinskimi listi stanejo 19,60 dinarja za kilogram ob tem, da obresti take kreditirane reje bremenijo kilogram prirasta prašiča z 22 dinarji.
Boris Hegeduš
VESTNIK, 21. MARCA 1985
STRAN 7
gorenjewG^mf
DO GORENJE VARSTROJ TOZD MONTAŽA-PURLEN n. sol. o. Lendava
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge:
1.	analitik poslovanja
Pogoji za zasedbo del in nalog:
— visoka šola ekonomske smeri,
— nad 3 leta delovnih izkušenj.
2.	monter centralne
kurjave (5 delavcev)
Pogoji za zasedbo del in nalog: — končana šola za KV monterje CK, — nad 1 leto delovnih izkušenj.
Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje Varstroj, Kadrovska služba, 69220 LENDAVA.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od poteka prijavnega roka.
— POPRAVEK--------------------------
V 9. številki Vestnika je v obvestilu Vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota, tiskarski škrat zamenjal številke, zato ponavljamo prvo točko: vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 1985/86 za soboške oddelke bo od 11. 3. do 16. 3. od 10. do 15. ure in ne do 11. Junija, kot Je pomotoma zapisano v časopisu.
Kmetijski poskusni center Jable
PRODAJA
rabljena osnovna sredstva:
traktor steyer 70,
traktor steyer 90,
traktor zetor 4712, žitni kombajn zmaj 161, leto izdelave 1981.
1 Javna dražba bo 30. 3. 1985 ob 9. uri pred upravno zgradbo Kmetijskega poskusnega centra Jable pri Trzinu.
ABC Pomurka, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih kmetijskih strojev:
3 kombajnov Zmaj Univerza! z adaptarjem
1 kamiona TAM 6500 za prevoz telet
3 traktorjev Same Leone
2 traktorjev IMT 575
1 traktorja IMT 585
2 goseničarjev TG 50
1 goseničarja BNT 70
1 terenskega vozila Land Rover
1 osebnega avta IMV R4
1 samonakladalne prikolice Mengele 35 m3
1 samonakladalne prikolice Hagedom 20 m2
1 kosilnice BCS diesel
2 prikolic, dvoosnih
2 motorjev za IMT 558	~
1 si lažnega kombajna New Holland z motorjem
3 krožnih bran
3 plugov in 3-brazdnih
5 obračalnikov za seno
1 kompresorja 100 I
4 elektromotorjev Si mens, 6. 5. KW z ventilat.
1 transporterja, tračnega
1 razkužilca za zrnje Zmaj
Dražba bo v nedeljo, 31. marca 1986, v Rakičanu
ne zgodi se vsak dan
ZA VEDNO IZGUBLJENI
Natančen pregled nadvse dragocenih diamantov v kroni nekdanjih ruskih carjev, ki jih hranijo v sovjetskem mestu Kaljasinu, je pokazal, da je namesto večjega števila dragega kamenja v krono vdelano brušeno steklo. Do tega presenetljivega odkritja, ki je vsem zaprlo sapo, so prišli povsem slučajno.
DRUGJE SMO PREBRALI
Zahodnonemški cariniki in varnostniki so odkrivanja hašiša naučili — svinjo. Sedaj poskušajo, kako se bo njihova nova sodelavka obnesla tudi pri odkrivanju kokaina in heroina.
XXX
V nekem hamburškem dnevniku je bil objavljen naslednji oglas: Nimate časa, da bi brali knjige. Sporočite seznam knjig, prebral jih bom in vam povedal kaj v njih piše, '(najbrž to branje ni zastonj!)
XXX
Že 13 let v ZR Nemčiji število umrlih presega število na novo rojenili v enem letu. Če bo šlo tako naprej, čez dobrih sto let ne bo nobenega Nemca več.
Neki znanstvenik si je ogledal v muzeju razstavljene dragocenosti in zazdelo se mu je, da v kroni niso videti vsi diamanti enaki. Posumil je o njihovi pristnosti. In ker dvoma ni obdržal zase, temveč ga je sporočil strokovnjakom muzeja, je prišlo do omenjenega presenečenja.
Kdo bi bil krivec? Kot običajno pri takih veletatvinah niso izvzeli iz sujna*nobenega od tistih, ki so bili po službeni dolžnosti blizu velikim dragocenostim. Med njimi je bila tudi direktorica muzeja Galina Fedorova. Temeljito so preiskali njeno stanovanje, potrgali s sten tapete, zvrtali luknje v zidove, dvignili podnice, a niso našli ničesar. Kriminalisti so se lotili tudi vrta pred hišo. Natančno prekopavanje gredic je bilo uspešno: v zemlji so našli nekaj škatel od sardin, v njih pa del ukradenih diamantov, seveda pristnih. V eni od škatel so našli še nekaj vzorcev ponarejenih diamantov, ki so čakali na primeren trenutek, ko bi jih tatinska direktorica zamenjala v kroni za preostanek pravih diamantov.
Fedorova je pod težo dokazov klonila. Priznala je, da je izpeljala vso akcijo. Zdaj čaka na sojenje v zaporu. Medtem pa akcija teče dalje. V vrtu so namreč našli le del diamantov, saj je direktorica nekaj dragega kamenja že spravila v promet. Kupci so bili predvsem tuji diplomati. Zaradi tega je preiskava zašla v zelo kočljive vode. Poznavalci tovrstnih preprodajanj in kraj umetnin in starin pravijo, da je le malo možnosti, da bodo kdaj ugotovili, kje so vsi diamanti iz carjeve krone. Po vsej verjetnosti so za vedno izgubljeni. Škoda je toliko večja, ker ne gre le za drago kamenje, marveč za . kulturno in zgodovinsko dragocenost.
I
95

95
n'
ANAKONDA IN STRAŠNE NIGRSKE KAČE"
Ko je ubogi Fawcett poročal v Londonu, kako je ustrelil anakondo, ki je bila dolga 19 metrov, si je -- po pričanju njegovega sina Brianda — pridobil sloves ,,pravega lažnjivca”. Toda če bi prelistali od začetka do konca zapiske nesrečnega raziskovalca, ne bi mogli najti najmanjšega sledu kakršnega koli pretiravanja glede velikosti ali grozotnosti zveri, ki jih je on ’ sam srečal na ozemlju ,,amazonskega pekla”, kot ga sam ime-
občutno daljša, kot je bila na živi živali, ker jo je treba pri sušenju nategniti. Če preparator, ki ni vesten, kožo takoj preveč nategne, se ta lahko dokaj razvleče. Hyatt Verrill trdi, da je videl kožo anakonde, ki je živa merila 5,50 metrov, razvlečena pa kar 7 metrov. Toda, če koža pretrpi tak postopek — pravi ta — jo kaj lahko prepozna vsak, ki se malo bolje razume na zunanjost teh kač velikank.
,,Prenategnjena koža je vedno
nuje. Prej bomo brali take zapi- * preozka za svojo dolžino; luske
ske, kakršen je ta, ki ga je Fawcett napisal potem, ko ga je napadla ,,surukuku” ali ,,bush-
master”., velika
suličarka
Simbol obilja ...
PRI ČLOVEKU RAZUM
z
začetkom ob 10. uri. Interesenti položijo pred licitacijo 5-odstotno varščino. Prometni davek se obračuna na bdichirano vrednost. Plačilo pred prevzemom stroja.
Kakor med ljudmi, najdemo tudi pri živalih različne vrste značajev. Nagonsko in priučeno ravnanje je mogoče upoštevati le v nekaterih primerih, nikdar pa ne poprek in na splošno. Kakor povsod, so tudi tukaj izjeme, ki jih je treba upoštevati. Gre za izjeme, o katerih je mogoče vsaj na daljavo soditi, da ,,mislijo” ali se vsaj približujejo metodi mišljenja. Končno pa imamo tudi pri človeku instinkt, ki često prevladuje nad razumom.
DO ELEMENT, n. sol. o.
GORNJA RADGONA, Ljutomerska cesta 6
Komisija za delovna razmerja pri TOZD GRADBENIŠTVO objavlja prosta dela in naloge:
1.	KV zidar
5 delavcev
Pogoj: KV zidar, 1 leto delovnih izkušenj.
2.	KV tesar
2 delavca
Pogoj: KV tesar, 1 leto delovnih izkušenj.
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: ELEMENT, Gornja Radgona, Ljutomerska cesta 6.
Marsikatera poteza je pri tej ali oni živali zasidrana v inteligenci. Vzemimo za primer termite. Ni dvoma, da delujejo po instinktu, ne pa po razumu. Stvari, kijih opažamo pri teh umnih graditeljih, so tako popolne in dognane, da se dajo skoraj meriti z najvišjo inteligenčno stopnjo človeka. Sploh velja instinkt za svojevrstno čudo, ki daje živalim možnost, da se dajo skoraj meriti z najvišjo inteligenčno stopnjo človeka. Namesto da bi v njih podlegle, zmagaio in se dvignejo.
Instinkt, nagon, je torej čudo najvišje vrste, in to ne le pri posameznih živalih, marveč tudi pri celih zvrsteh.
Oglejmo si pobliže krta! To je prvovrsten uničevalec deževnikov. Ljubi pa svežo, nepreležano hrano
. in si jo tudi nabavlja. Kadar zaleze črva, mu neusmiljeno odgrizne glavo, včasih pa tudi rep. Potem zvije deževnika v kolobar in ga odrine v stran, da ostane svež in užiten. Tako ostane njegov plen vedno v sveže ohrajenem stanju. Znano je, da deževniku, ki je izgubil glavo ali rep, zraseta nadomestna dela. V krtovem klobčiču torej ni mrtvakov, marveč živi deževniki, ki čakajo -svoje usode v ,,hladilniku”, kjer ne gnijejo, ampak se regenerirajo. Ali se krt zaveda, kaj počenja, ko loči pri deževniku glavo od telesnih členov? Prav gotovo ne.. To dela zaradi instinkta, ki gaje prinesel s seboj na svet.
Nekaj podobnega, seveda v drugačni obliki, vidimo tudi pri veverici, če jo ujamemo v gozdu in prinesemo domov. Takoj se bo
(Lachesis mutus), ki jo je kmalu pohodil.
Dolga je bila 2 metra 70 centimetrov (9 stop) in široka skoraj 13 centimetrov (5 palcev), njena dva podočnjaka- pa sta morala biti v skladu z njeno velikostjo dolga 2,5 centimetrov (1 palec). Strokovnjaki menijo, da utegnejo te kače doseči tudi dolžino do .4,25 metrov, toda jaz sam še nikoli nisem videl tako velike”.
Prav gotovo je bil Fawcett sanjač in so ga sanjarije včasih zazibale v prazne upe, ni pa bil lažnivec. Vse, kar je videl, je poročal zelo vsakdanje: njegove razlage so bile včasih fantastične, nikoli pa niso bila taka njegova poročila. Če prebiramo njegove
spomine, opazimo očitno nasprotje med zoprnim petkom, kakršnega nam slika, in bliščem zakotnih mest, ki jih je raziskoval do smrti.
Po teh opisih še nam vsiljuje
so ločene druga od druge, vzorec peg pa je skrivljen”.
Pripombe Hyatta Verrilla so dokaj pametne, toda prav tako je tudi dobro znano, da v kačjem inštitutu v Butantanu v Braziliji hranijo anakondino kožo, ki je dolga 10 metrov. Dvomim, da bi bilo mogoče raztegniti do te dolžine kožo, ki je dolga 6 metrov, in da bi znanstveni zavod, ki jo hrani, zahteval, da jo pretirano razvlečejo zaradi posebno pomembne dolžine. Ta koža torej očitno pripada kači, ki je morala meriti vsaj kakih 8 metrov. Sicer pa, če lahko verjamemo Curranu in Kauffeldu, najboljšima ameriškima strokovnjakoma za kače, ,,je največji primerek, ki je bil kdajkoli razstavljen v zoološkem vrtu, meril 8 metrov”. In težavno si zamišljamo, , da bi živega plazilca namenoma podaljšali z nategovanjem!
Takšna dolžina pa pravzaprav ni nič nemogočega za kačo, saj so jo včasih dosegali tudi pitoni
. starega sveta. ,,Največja kača, ki je bila kdaj ubita, ujeta in iz-
vprašanje, katero največjo veli- merjena in katere dimenzije so kost dopušča znanost za ana- bile posebej preverjene, je bil pi-
kondo (Eunectus murinus), povodnega udava tropske Amerike? V zooloških knjigah bomo
videli, da roma 12 kovnjaki darežljivi.
ji dopuščajo 10 ozi-metrov, a tudi stro-niso vedno tako
,,Prepričan sem,” piše na primer Hyatt Verrill, ,,da anakonda ne more po dolžini nikoli preseči 6,10 metrov (20 stop). Dr. Di-tmars je celo previdnejši in ji prisoja 5,80 metrov (19 stop) kot skrajno mejo. Ker pa sem jaz sam ubijal anakonde, ki so do začetka glave pa do konca repa merile celo nad 6,10 metrov (več kot 20 stop), dodajam še eno stopo k tistim devetnajstim, ki jih dopušča znani prirodoslovec, sicer pa, dokler ne bom videl žive anakonde ali njene kože v naravnem stanju, ki bo presegala dolžino 6,10 metrov, bom trdil, da je to največja dolžina največje ameriške kače”. .
Poudariti moramo, da je ustrojena kačja koža vedno
ton, ki ga je ubil William Hornaday: meril je nad 9,15 metrov (30 stop).” To trdi Hyatt Verrill, toda zdi še, kot da se je tu nekam preveč zaletel. F. Angel, herpetoldg (strokovnjak za preučevanja plazilcev) iz Muzeja v Parizu, se je pokazal bolj izveden in pametnejši, ko piše: ,,Francoski potnik Charles Mayer je prinesel iz Azije v Evropo živega mrežastega pitona, dolgega 32 stop oziroma 9,60 metrov. Drugi naravoslovec, William Hornaday, je ubil pitona, ki je meril 30 stop. To so najdaljši primerki, katerih dolžina je natanko ugotovljena”.
Dodajmo še, da so pri mestu Fayum v Egiptu iz srednjega oceana izkopali dele hrbtenice fosilnega pitona Giganthopisa, ki je po ocenitvah meril 16 do 20 metrov. Če bi bil ta podatek znanstveno preverjen, ne bi bila kača majorja Fawcetta zmagovalka.
(Nadaljevanje prihodnjič)!
PRI ŽIVALIH NAGON
pokazalo, da ta igriva živalca misli na tisto, kar ji je prirojeno: na zbiranje hrane za zimsko zalogo.
Veverica bo takoj začela luščiti lešnike in orehe in jih nositi na varen kraj. Dela torej prav tisto, kar je delala v gozdu, ker po pameti, ki je nima, ne razloči, ker to ni več , potrebno.	>
Morski galebi radi prežijo na
školjke. Kljub ostremu kljunu pa. jih ne morejo odpreti in razbiti. Kako priti plenu do živega? Nič strahu! Tudi tukaj je instinkt na dobri sledi. Galeb zagrabi z močnimi čeljustmi školjko in se dvigne z njo v višino, kjer jo izpusti, toda vselej tako, da pade na trd kamen, kjer se raztrešči njeno ohišje. Tudi to početje je instinktivno, ne pa premišljeno. .
Nekatere živali uporabljajo različne prijeme, da pridejo do hrane. Izvzele so le človeške opice in delfini. ki spadajo med najinteligent-nejša bitja živalskega sveta. Tudi vidra si kar razumno pomaga pri lovu. Na galapaških ot,okiti pa živi posebne vrste ščinkavec, ki vzame v kljun vejico drevesnega debla ter z njo izbezava iz drevesne skorje in razpok žuželke. V Egiptu pripovedujejo o jastrebih, ki zelo umno odkrivajo in razbijajo nojeva jajca, ki jih je zagrebla samica v pesek. Po teh jajcih bijejo s svojimi kljuni, pa tudi z ostrimi kamni.
Za šimpanza prašijo, da,,,misli v
slikah”. O psu, človekovem tovarišu, imamo celo vrsto zgodb, a vse, kar se nanaša na njegovo človeško sorodnosfin bližino je iz trte izvito, kajti pri njem gre le za instinkt.
V cirkusu včasih prikazujejo, kako tiger jaše na konju. To je gotovo atrakcija. Toda živa! tega ne dela, ker bi se zavedala svoje superiornosti, temveč preprosto zato, ker je tega vajena. Prav tako čaka po koncu predstave na nagrado v obliki kosa mesa, sladkorja ali slaščice. Gorje pa, če pride med krotilcem in zverjo do navzkrižja! Zgodi se lahko, da tiger napade konja in ga začne trgati na kose. Zato mora biti krotilec buden in na moč oprezen. Bič in strahovalna pištola morata biti vedno v rokah in švigati ter pokali nad glavo. Po predstavi pa brž nazaj v kletko!
Včasih so pripovedovali bajke o
' divjosti živali, ki žive na svobodi. Seveda so močno pretiravali. Danes vidimo in vemo, da so ,,divjaki” dosti' bolj krotki, kakor so bili v času naših staršev in njihovih staršev. Neugnanost in napadalnost se je obrusila in skrčila. Kako je že zapisal poznavalec živali prof. Grzimek? Takole: ,,Ce bi bili ljudje, bolj podobni levom kakor sebi, bi bilo na svetu manj umorov in ubojev”. Ta izjava je zelo slabo spričevalo za vse. ki se ponašamo s pridobitvami civilizacijske navlake.
STRAN 8
VESTNIK, 21. MARCA 1985
za vsakogar nekaj
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
VSAKO SREDO V ODDAJI 21 232
1.
2.
3.
Pitaju me pitaju — Oliver Mandič
Easy Lover — Phillip Bailey in Phill Collins Ail I need — Jack Wagner
Tina in Marina — Daniel
Teardrops — Shaking Steavens
5.
NAŠ IN VAŠ PREDLOG
1.	Za tvoje oči — Dorian Gray
2.	Too late for goodbyes — Julian Lennon
Glasovnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1,69000 Murska Sobota (za 5 NAJ).
pravnik svetuje
PRINESITE VSE DOKUMENTE
ODGOVOR: Po vsakem umrlem občanu, ki je imel premoženje, je zapuščinska obravnava, na kateri se obravnavata poleg drugih predvsem še dve osrednji vprašanji, in to:
1.	ugotavlja se obseg zapustni-
kovega premoženja,	.	,,	.
2. ugotavljajo se dediči in njihove	prihranjene odvečne poti ter
 	•	skrbi in jim tudi ne bo potrebno
dedne pravice.
Običajno je najbolj zamudno • ugotavljanje dedičev II. in III. dednega reda, včasih pa je še težje ugotavljanje zapuščinskega premoženja, posebno kadar sodišču dediči pri tem ne pomagajo v zadostni meri. Zato se bomo ustavili'
predvsem pri tem vprašanju.
Pogosto pride do tega, da kaka zapustnikova stvar izostane iz ugotovljene zapuščine in na zapuščinski obravnavi ni upoštevana. Dediči namreč sodišča ne opozorijo. da ima zapustnik več zemljišč ali še v kakem drugem kraju, pozabijo priglasiti njegovo hranilno vlogo in še marsikaj. Takšno zapustnikovo premoženje potem v sklep o dedo
vanju ni zajeto.
Ko dediči pozneje tako premoženje ugotovijo — »najdejo«, se začno težave. Pri sodišču morajo
izposlovati dodatni sklep. To pa ni zmeraj enostavno.. Če so si dediči prej zapuščino razdelili, morajo sedaj dopolnjevati sporazum o delitvi dediščine (k čemur pa jih sodišče več ne vabi), med njimi lahko pride do očitkov, da je kateri od dedičev to premoženje zatajil, ko je pričakoval dedno odpoved ostalih ipd. Predvsem pa je za dodatni sklep o dedovanju potrebno ponovno plačati celotno takso od vrednosti zapuščine, in to brez odbitkov, [n če je potrebno dodatni sklep kdaj izdati večkrat, se tolikokrat plača tudi celotna dodatna taksa.
Zato naj vsi dediči, ki so vabljeni ali pridejo tudi brez vabila na obravnavo, s seboj prinesejo vse podatke o zapustnikovem premoženju. predvsem vse posestne liste, zemljiškoknjižne sklepe, sklepe o
PISTA. modruj®
Gda odide zima huda, dogajala se bodo čuda.	,
Raslo de vse kažive, plešastim ešče vlasje.
Cvelo de — kšeft, — drevje pa ceste, drago de vse ka na svejti gyeste. Edino tisti človik de tal šteri se sigdar nagiba do tal.
Ka ščemo svejt je takši, ka nemre biti bogat sakši. Šteri pa majo vsega zadosta bogme ne pitajo ka kaj košta.
Pišta žmetno tak modruje, či nika nouvoga ne čuje. Zato či štoj kaj zna, naj njemi na znanje da.
dedovanju, izpiske iz zemljiške knjige — tudi iz drugih občin, prometna dovoljenja za traktorje, avtomobile in druga vozila, hranilne knjižice, zadnje izpiske iz bančnih računov in vse drugo, da se  zapustnikovo premoženje čim bolj
natančno ugotovi. Dedičem bodo
plačevati dodatnih zapuščinskih taks.
KAKŠNE TAPETE NALEPITI?
urejamo stanovanje
Tapete: da ali ne? To je vprašanje, na katerega boste morali odgovoriti sami. Kljub temu pa preberite ta sestavek! Prednosti tapet so v tem, da lahko z njim stanovanje hitro »prepleskate« potem, ko ste jih nalepili, je prostor čist; z njimi lahko dosežete posebne učinke; na voljo vam je bogata izbira barv in motivov, česar ni moč doseči s pleskanjem; tapecirana stena je trajnejša od pleskane (se ne umaže tako hitro); lažje je čistiti stene oziroma
jih prati; nekatere tapete zvočno izolirajo; s tapetami lahko »skrijete« 3'še nepravilnosti oziroma pobe na zidu.
So pa tudi dokazi, ki govore proti lepljenju tapet. Pa jih naštejmo nekaj: zidovi, na katere so nalepljene plas
tične tapete, ne dihajo; tapete vpijajo različne vonje in dim, zlasti tekstilne; tapete so dražje kot barva; pred lepljenjem novih je treba odlepiti stare, razen papirnatih; tapete je težko postavljati na krive stene.
Težko se bo odločiti med čopičem in barvo ter tapetami!
VRSTE TAPET
Tapete delimo na tri osnovne vrste:
Velika zdravilnost česna sloni na treh organskih snoveh, to so žveplo vsebujoče eterično olje ali alilpropildisulfid. organsko vezana jodova spojina in organska  kremenčeva kislina. Te tri snovi v prevelikih količinah dražijo sluznico in kožo. V manjših količinah povečujejo prekrvavljenost sluznice in spodbujajo prebavne organe, kar zdravi zaprtje, driske, pospešuje delovanje jeter in žolča. Česen tudi preprečuje gnilobne procese v črevesju, zdravi bolezni dihal, zlasti pa je učinkovit pri zdravljenju tuberkuloze. Ker česen ugodno deluje na črevesje, srce-in pljuča, ga imajo za najstarejšo zdravilno rastlino. V česnu je tudi precej fosforja. 134 mg na 100 g, 38 mgje kalcija, 33 mg vitamina C, 0,04 mg vitamina Bl in B2 ter 0.6 mg niacina.
Najpogosteje uporabljamo česnovo tinkturo. ki jo pripravimo iz 1/4 kg-oluplje-nega česna namočenega za 14 dni v I liter žganja. Steklenico zamašimo z voskom, jo postavimo na toplo in večkrat dnevno pretresemo. Precejena tinktura je uporabna eno leto. Za preprečevanje bolezni vzamemo však can od 10 do 15 kapljic
AVTOMOBILSKE ANTENE
zavarovalstvo
Kakovostna antena, ki je trdno vgrajena v karoserijo, da zadrži obremenitve med vožnjo, je prvi pogoj za dober sprejem radijskega programa v avtomobilu. Anten je na tržišču veliko vrst, pri izbiri pa je treba najprej upoštevati . priporočila proizvajalca radijskega aparata.
Avtomobilske antene so običajno teleskopske, sestavljene so iz več tankih cevi, ki zlezejo ena v drugo, tako da je anteno moč po potrebi povsem vgrezniti v karoserijo. Nekatere antene so opremljene s ključavnico. Dražje antene dviga ali spuščh elektromotor, - takrat ko voznik vklopi ali izklopi sprejemnik. V zadnjem času so naprodaj tudi elektronske antene; te so krajše od navadnih, ker nadomeščajo potrebno dolžino antene (za UKW za okoli 1 meter) elektronski, elementi, ki antenski  signal tudi nekoliko okrepijo, še preden pride do sprejemnika. Elektronske antene zagotavljajo boljši sprejem, a so tudi občutno dražje od navadnih.
Noga antene mora biti neprepustna, ker lahko voda in umazanija, ki prodreta v anteno, povzročita korozijo.
Običajno mesto za vgradnjo antene je eden od obeh prednjih blatnikov.
Valovna območja. Avtomobilski radijski sprejemnik že dolgo ni namenjen samo zabavi voznika in potnikov, marveč je v sodobnem prometu tudi dober varnostni pripomoček, s katerim dobiva voznik včasih nujna sporočila o vremenskih in prometnih razmerah na cesti.
Ker je srednjevalovno območje zlasti zvečer prepolno oddajnikov in podvrženo številnim motnjam, je za avtomobilski radijski sprejemnik predvsem pomembno, da sprejema na ultrakratkih (UKV)
lahke. srednjetežke in težke, oziroma na papirnate, plastične in tekstilne.
Lahke papirnate tapete so najbolj enostavne in so eno- ali večbarvne. Nekatere so prevlečene z zaščitnim slojem, zato jih lahko brišemo z vlažno krpo.
Dupleks tapete so močnejše od papirnih, saj sestoje iz dveh slojev papirja. od katerih, je potiskani sloj ponavadi še stiskan tako, da je vzorec poudarjen z reliefom.
Rauhfasse (stropne tapete) so zelc tanke, nepotiskane in ponavadi bele barve. Imajo karakteristično, zelc dekorativno, hrapavo površino, saj je med papir, iz katerega so narejene, pomešana žagovina. Najpogosteje jih lepimo na strop, zato jim tudi pravimo stropne tapete. Barvamo jih lahko z barvami za stene.
Fototapete sestoje iz nekaj velikih posterjev, kijih prilepimo po določenem zaporedju čez celo steno. Pakirane so v kartonske tulce, na katerih je tudi prikazan načrt lepljenja. Nekaterim se zde take tapete velik kič.
Plastične tapete. Pri njih razlikujemo tri vrste tapet: navadne, samolepilne in novejše tapete »ekspanda«.
Prednost plastičnih tapet pred papirnimi je velika odpornost, zato jih lahko peremo z detergenti. Priporočajo jih posebno v prostonn, kjer se nabira.mnogo vlage, kot so kuhinje, kopalnice. Na papirno podlago je zalepljena plastična folija, v katero je odtisnjen vzorec. Reliefna teh tapetah je bolj izostren kot na papirnih, zato jih nekateri rajši lepijo. Pomanjkljivost pa jc v tem. ker čeznje ne morete lepiti
POMEN ČESNA V PREHRANI
te tinkture, pri omedlevici pa s to tinkturo natremo čelo, pri močnih krčih pa tinkturo pijemo in z njo masiramo trebuh. Tudi na trdovratne rane dajemo v vato namočeno tinkturo, česnova tinktura zdravi tudi nečisto mozoljasto kožo po obrazu, nespečnost, gliste, boleče pike žuželk, kožno jetiko in čire.
Ker pa ima česen izredno močan duh. ki je nekaterim neprijeten, lahko v česnovo. . tinkturo damo 10 odstotkov cveta poprove mete ali pa validol, to je mentolov ester baldrijanove kisline, tako popolnoma izgine duh po česnu.
Poleg tinkture pa lahko uporabljamo strt česen pomešan ž medom za zdravljenje prehlada, hripavosti, bronhitisa, kašlja, krvnih podplutb — za kar pripravimo obkladek. Za zdravljenje kamnov in bolečin v mehurju zmešamo tri strte stroke česna s toplim vinom im vse popijemo. Pri zdravljenju glist pa česnov sok pomešamo z mlekom.
valovih. Sprejem na UKV je navadno. čist in z zelo dobrim tonom, ima pa to slabo lastnost, da je precej odvisen od oblike zemljišča. Vendar so UKV oddajniki zvečine ,,posejani” tako na gosto, da pokrivajo veliko območje. Ko določene oddaje ne slišite več, jo navadno najdete na drugi frekvenci. Boljši sprejemniki imajo nekaj tipk, na katerih vnaprej naravnate
želene oddajnike, tako da jih vključite samo s pritiskom na tipko.
Uglaševanje sprejemnika. Večina avtomobilskih radijskih, sprejemnikov ima vgrajen oglaševalni kondenzator, s katerim prilagodite vhodne kroge sprejemnika za dober sprejem lastnostim antene. Oglaševalni kondenzator naravnate z vijakom, ki je pri novejših sprejemnikih spredaj, na takem mestu, da ga dosežete tudi potem, ko je sprejemnik že vgrajen. Ce je vijak za uglaševanje ob strani sprejemnika,. ga morate uglasiti, preden ga dokončno privijete v vozilo. Proizvajalec sprejemnika pogosto priloži tudi izvijač za vrtenje
novih tapet, torej jih je treba prej odlepjti. No, ker so. močnejše od papirnih. jih lažje odstranite. Ker ne prepuščajo pare, se bo pod njimi, če jih nalepite na slabo toplotno izoliran zid. nabijala vlaga. Da to preprečite, je treba lepiti plastične tapete z dodatkom fungicida (slogohn F).
Samolepilne tapete. Te tapete poznamo kot folije, s katerimi oblepimo vrata, aele pohištva, lahko pa jih uporabimo tudi v druge okrasne namene. Izdelane so v vseh osnovnih barvah. Najpogosteje v imitaciji furnirja.
Tapete »ekspanda« so se šele pred kratkim pojavile na našem tržišču. Kot vse ostale imajo tudi te papirnato osnovo, na katero je nanesen sloj penaste plastične mase, kije' s stiskanjem oblikovana v obliko fino obdelanega-ometa. Proizvajajo jih v nekoliko vzorcih, vendar so vsi bele barve. Čeprav niso predvidene za barvanje, dobro prijemajo barvo.
Kovinske tapete <o prav tako novejšega datuma so samolepljive in jih — kot plastične tapete — prodajajo in režejo na metre. Želo so primerne za lepljenje na manjših površinah. Za zdaj v /Jati in srebrni barvi. Tudi pri njih je podloga papirnata z nanesenim lepilom. Kovinski učinek je dosežen s tanko aluminijsko folijo, zato je po
vršina zelo občutljiva.
Velur tapete so pravzaprav papirnate tapete z elektronsko nanešenimi dlačicami v obliki raznih motivov. Vzorci so ponavadi veliki in zato so take tapete primerne le za večje [tros-tore.
dr. Mihaela Černe, dipl, inž. agr. Kmetijski inštitut Slovenije
uglašcvalncga vijaka. Za uglasitev poiščete slaboten srednjevalovni oddajnik v območju valovne dolžine 200 metrov; antena mora biti povsem izvlečena. Potem vrtite vijak uglašcvalncga kondenzatorja v eno in drugo smer toliko časa, da slišite oddajnik najmočneje.
Zakonski predpisi. Lastniki avtomobilskih radijskih sprejemnikov morajo pri nas plačati radijsko naročnino, čeprav imajo že doma prijavljen radijski sprejemnik. Predpisi tudi zahtevajo, da električne naprave ne smejo motiti
radijskega in televizijskega sprejema v bližnji okolici. Avtomobilska antena mora biti v vozilo vgrajena tako, da ne ogroža drugih udeleženčev v prometu. Preglasno poslušanje radijskega programa v parkiranem avtu utegne motiti bližnje stanovalce in je prekršek zoper javni red in mir.
Poslušanje radijskega programa med vožnjo nima samo prednosti; po eni strani odvrača utrujenost in voznik sliši obvestila o stanju cest, po drugi strani pa ga lahko tudi moti. Vsekakor sprejemnika ni dobro navijati tako glasno, da voznik več ne sliši prometnih signalov okoli sebe (n. pr. hupanje .ali siren).
Tekstilne tapete so vse bolj popularne in tildi izbira je že temu primerna. Imamo dve osnovni vrsti tekstilnih tapet: z ravnimi nitmi in tkane. Prve so položene lepše, medtem ko pri tkanih ostaja viden spoj.
Plutovinaste tapete pri nas proizvajamo v obliki plošč in so zelo plemenita obloga. Plošče so stiskani koščki plute različnih barv in strukture. Pakirane so v pakete po 9 plošč, kar zadostauje za 1 kvadratni meter površine. Poleg tega, da delujejo zelo dekorativno, so tudi toplotni izolator.
Slamnate tapete so narejene iž stisnjene slame in so prav tako v ploščah kot plutovinaste tapete.
Ste se odločili za tapete ali za čopič oziroma barve?
sestavil Marko Napast	prečna prometna pot. prečnica	plene, rod	pokvarjenost značaja	ameriški filmski režiser .	hiter konjski tek	moštvo, posadka	telesna poškodba
daljnogled							
diferenca							
zdravilo proti glavobolu							
stara japonska prestolnica					Pančevo		
					Rdeči križ		
avtomobilska oznaka Švedske		ribje jajčece					časnikar
		osvobodilna fronta					
soldat						dušik	
						vrsta majice	
davno mesto v Mali Aziji					molibden		
					izpovedni pesnik		
avtomobilska oznaka Romunije		ploha					
		del telesa					
najvišji deli cerkva							
slikarska galerija v Ljubljani				japonski drobiž			
				rimska šestica			
nizka posoda .za mleko							L
arabski žrebec			Dedalov sin v grški mitologiji				M
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: pole amonia nesnaga, Hi, god, SA, Aare, L, Ekrem, aspra, masa, PG, ilo, oro. zamis* emisija, mat, paž.
Zavarovanje odgovornosti
M. K. iz Turnišča sprašuje, ali obstaja tudi zavarovanje odgovornosti.
Odgovor zavarovalne skupnosti Triglav: Da, imamo tudi zavarovanje odgovornosti. To zavarovanje je obsežno in kdor se zanima zanj, mu bodo naši zastopniki lahko posredovali obsežne informacije. V tem odgovoru le nekaj osnovnih podatkov.
Treba je seveda skleniti zavarovalno ponudbo in plačati premijo.
Zavarovalna skupnost jamči za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v zavarovalni listini, in ki ima za posledico: telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb); uničenje, poškodbo ali. izginitev stvarL(poškodovanje stvari). Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno, krije zavarovanje tudi odgovornost za škodo iz ne-nevarnostnih virov, za'katere veljavni premijski cenik določa posebno premijo ali doplačilo k premiji. Odgovornost za škodo zaradi izgube ali izginitve stvari je zavarovana samo tedaj, če je to posebej dogovorjeno v polici. Le tedaj, če je posebej dogovorjeno, obsega zavarovanje tudi odgovornost za ' čisto premoženjsko škodo, ki nastane zaradi dejanja, opustitve ali napake in ki nima za posledico niti poškodovanja stvari niti poškodovanja oseb. Osnovno zavarovanje je mogoče tudi razširiti.
VESTNIK, 21. MARCA 1985
STRAN 9
RAČUNAJTE NA NAS
Na televiziji vedno poslušamo: ,,Mladi so naše upanje, naša bodočnost, oni bodo nadaljevali tam, kjer smo mi končali.”
Toda vprašujem se, ali nam starejši pomagate, nas spodbujate k takim nalogam. Rekli boste, saj sem vendar svojemu otroku omogočil šolanje v najboljših šolah, dajal sem mu bogato mesečno žepnino. To je res, toda samo žepnina je premalo. Mnogi starši se ne zanimajo, kaj njihov sin ali hčerka naredi s to žepnino, da mu je tako hitro zmanjka. Ogromno mladine vinjena in s cigareto v roki postopa po parkih. Med njimi je
Naš prispevek za bolnico
Na skupni seji šolske skupnosti učencev in mladih članov Rdečega križa smo se dogovorili, da bomo letos namesto čestitk ob dnevu žena prispevali za bolnico. Skupaj smo nakazali 5.000,00 din.
Za šolsko skupnost učencev: Andreja ŠTELCAR Za mlade člane RK: Nataša DEŽMAN Osnovna šola »12 TALCEV« Videm ob Ščavnici
Pozabljiva kuharica
Ko sem-bila majhna, sem zelo rada kuhala. Nekoč je mama odšla v trgovino. Kuhala pa je testo z makom. Ostala sem sama doma in pozabila na jed. Testo je začelo kipeti. Mama se je tedaj vrnila in se ustrašila, ker sem jokala. Mislila je, da je vrela voda poškropila tudi mene. Pa ni bilo nič hudega.
Irena Cor, 3 a OŠ Bakovci
prav gotovo največ takih, ki so od staršev dobili denar, niso pa dobili ljubezni in topline. Taki večkrat pritegnejo v svojo družbo še tiste, ki so bili do sedaj pridni v šoli in doma. Tudi ti začnejo popuščati v šoli, denar porabijo za alkohol in cigarete. Nazadnje so še sami nesrečni in zapuščeni. Za take je malo upanja, da bodo nekoč postali koristni člani naše družbe. Poznam tak primer. Dekle mojih let so že zgodaj zvabili v pokvarjeno družbo. Začela je kaditi in ponoči pohajkovati, mami pa je lagala, da se uči s prijateljico. Nekoč je bila odličnjakinja, sedaj le nekako pri
IZBRANA RISBA: »Moja ulica« — Narisala Danica Zadravec, 4. raz. OŠ Odranci.
leze do zadostnega uspeha. Na moje prigovarjanje je poskušala pustiti cigareto in pijačo, vendaj ji ni uspelo, ker je bila že preveč zasvojena. Njeni mami se o tem, kar počne njena hčerka, niti ne sanja, pa tudi trudi se ne, da bi to odkrila.
To je le en člen v verigi izgubljene mladine, vendar'je takih členov več. Tudi v našem razredu jih je nekaj. Takim je treba pomagati in jih iztrgati iz krempljev uničujoče strasti, ki se imenuje droga.
Starši, vzgojitelji, odrasli, zaščitite nas pred modernimi drogami s svojim zgledom. Posvetite se nam, pogovarjajte se z nami o naših težavah, priznajte nam, da tudi vam včasih kaj spodleti. Ne skrbite samo za naše materialne dobrine, poskušajte nas predvsem razumeti. Če boste to storili, bomo mladi ponosno vzklikali: ,,Računaj te na nas!”
TANJA HORVAT, 7.a OŠ Dane Šumenjak Murska Sobota
P. S.: Ta sestavek so nam poslali s Festivala Kurirček Maribor.
Dolgolaske
S sestro sva v Nedeljskem zasledili natečaj v tekmovanju za najdaljše lase.
Očeta sva vprašali, če se lahko prijaviva. Soglašal je z nama. Čez teden dni sva v časopisu že zasledili najini imeni. Naslednji teden sem bila v seznamu še samo jaz, sestro so izpustili. Še enkrat se je prijavila. Bili sva med desetimi, ki so imele najdaljše lase, zato so naju čakale nagrade. Ko sva dobili telegram, sva se zelo razveselili. Zjutraj smo se odpeljali v Maribor, od tam pa s stricem in s sestrično v I jabljaao. Tja smo prišli med prvimi. Postregli so nam s sokom. Ko smo bile vse zbrane, so začeli z merjenjem. Meni so namerili 110 cm dolge lase, sestri pa 125 cm. Zmagovalka je imela 179 cm dolge lase. Bili so daljši od nje same, zato je morala stopiti na stol. Vsi smo bili presenečeni nad tako dolgimi lasmi. Vse smo dobile nagrade-šampone in okrasne sponke, zmagovalka pa toliko šampona, da ji bo zadostoval za 10 let.
Veseli in zadovoljni smo se vrnili domov. Mojca Budja, 7. r.
OŠ Kapela
Razmišljam ob minulem Dnevu žena
Dolga stoletja so se ženske zaman borile za svoje pravice. Mnoge med njimi so se sprijaznile z manjvrednostjo nasproti moškemu spolu, našle pa so se tudi take, ki tega ponižanja niso mogle tako zlahka »požreti«. Ena izmed teh slednjih je bila tudi Klara Zetkin, Iti je med najbolj zaslužnimi, da so ženske dosegle pravice, ki jim pripadajo.
Življenje ženske v minulih stoletjih nikakor ni bilo rožnato. Bile so po večini neizobražene. Sole in boljša delovna mesta so bila ustvarjena le za boljše, »večvredno« moško delo, medtem ko so ženske delale doma, med štirimi stenami, do katerih pa niso segli zunanji vplivi. Živele so odsotne od sveta s številnimi otroki, za katere je bilo treba skrbeti. Vzdrževale so dom, prale in likale, skratka, prijele so za vsako delo pri hiši. Čeprav je bilo njihovo delo zahtevno, pa je veljalo v primeijavi z delom in uspehi, ki sojih dosegli moški, za ničvredno.
Takšno razlikovanje je trajalo vse do 19. stoletja, ko so ženske končno sprevidele, da so vse te razlike krivične. Uprle so se in izplačalo seje.
Danes lahko ženska doseže kakršen koli njej primeren poklic. V šolah je prostor tudi za dekleta in vsaka izmed njih ima možnost, da se kosa z moškimi in doseže, kar je bilo nekdaj nemogoče. Matere lahko brez skrbi prepustijo svoje otroke v vrtcih, pri njihovi vzgoji pa jim pomagajo tudi očetje.
Prav je, da se vsaj enkrat na leto spomnimo bridke zgodovine ženske osebnosti in jim skozi vse leto pomagamo in jim dokazujemo, da so tudi one zaslužne za napredek naše družbe in celotnega sveta.
METKA FARIČ, 8. a O§ TIŠINA
OTROCI IZ BLOKA
V bloku, ki stoji v ulici Staneta Rozmana 6, nas je precej otrok. Nagajivi in razigrani smo, kot pač vsi otroci na svetu. Pod vodstvom tovarišice Kristine Vertotove pa smo že večkrat storili tudi kaj koristnega.
Ker je okolica našega bloka kar naprej nastlana z odpadki, večkrat na leto organiziramo očiščevalno akcijo. Lansko poletje smo na očiščenem dvorišču pripravili pHnik. Mamice so nam spekle pecivo, teta Kristina pa je pripravila kruhke in sok.
Pogovor deklice in zvončka
Deklica iz sosednje vasi je hodila ob robu gozda in iskala zvončke. Prišlaje do majhnega, lepega zvončka. Sklonila seje in ga hotela utrgati. V tistem trenutku pa je zvonček spregovoril.
Dejal ji je: »Deklica, ali se ti nič ne smilim, ko sem tako majhen in prav nič lep?« Deklica osuplo pogleda in mu odgovori: »Saj se mi, ampak danes je 8. marec in bi rada mami podarila šopek.«
»Nisem vedel, daje danes 8. marec,« začudeno odgovori zvonček. »Samo obljubi mi, da mi boš nalivala svežo vodo,« je žalostno pristavil in povesil glavico, daje postal še lepši. »Bom!« je obljubila deklica, ga utrgala ter stekla preko travnika, na katerem so veselo bingljali prvi znanilci pomladi.
Sonja Škodnik, 6. b OŠ KD Kajuh Murska Sobota
Posebno pa se potrudimo za dan žena. Tudi letos smo mamicam pripravili prijetno slovesnost. Recitirali in peli smo pesmice, ki so posvečene mamicam, in izvedli smo tudi plesne točke. Tovarišici Kristini pa smo se s cvetjem zahvalili, ker nas tako prizadevno vodi. Za vse mamice pa smo pripravili skromna darila, ki smo jih samo izdelali.
Mamice so bile srečne in ponosne na nas.
Tina Roudi, 4. raz.
St. Rozmana 6 M. Sobota
Uspela akcija našega razreda
Učenci našega razreda smo začeli zbirati odpadni papir in se tako vključili v akcijo pionirske organizacije naše šole za pomoč prizadetim od suše v Afriki.
Deklice in dečki smo se zbrali v velikem odmoru. Odločili smo se, da obiščemo trgovine in zberemo večjo količino papirja. Obiskali smo sedem trgovin. Največ papirja smo dobili v Marketu. Težko smo peljali, ker nam je večkrat padla kakšna škatla s sani.
Radi smo sodelovali in se veselili kupa papirja po končanem zbiranju. Nekateri učenci iz ostalih razredov so se nam posmehovali, a mi smo bili ponosni na našo uspelo akcijo.
Mateja Časar, 3. d OŠ JOŽE KERENČIČ
GORNJA RADGONA
naši kraji in ljudje
0 GRADU IN LJUDEH NA GORIČKEM
Čeprav je gradov veliko, se ve, da je takrat, ko je Grad napisan z veliko začetnico, beseda le o enem — o krajevnem središču na Goričkem, ki je svoje ime dobilo po veličastni stari graščini. Čeprav to graščino vztrajno gloda zob časa in se mu doslej še ni nihče odločneje postavil po robu, je še vedno zanimiva in vabljiva predvsem v toplih dneh, ko je pod debelimi grajskimi oboki prijetno. Zdaj je mrzlo in svojstvena muzejska zbirka v glavnem sameva, kakor tudi grobnica — kripta ter beli križ.
Našteti spomeniki naše kulturne dediščine in za nameček še razkosani naravni spomenik — cedra na grajskem dvorišču — pričajo o preteklosti. V 12. stoletju je bil namreč Grad upravno in vojaško središče in sodi med najstarejša naselja v Prekmurju. Tudi dandanes je s svojimi 839 prebivalci največje naselje na Goričkem, poleg gornjega Gradu ob graščini pa postaja jedro vasi vse bolj spodnji del, imenovan FOrga. Tam so vsi pomembnejši objekti in
Predsednik osnovne organizacije sindikata delavcev obrata Modnega salona v Gradu Anton Flisar ponosno razkazuje »Križajevo vetrovko« iz kolekcije modnih izdelkov, ki jih šivajo na Goričkem.
Foto: Stefan Celec
ustanove: osnovna šola, zdravstvena postaja, lekarna, banka, RTV servis, trgovina, gostilne in tekstilni obrat Modnega salona iz Titovega Velenja. Slednji pomeni tudi industrializacijo krajevne skupnosti, poleg Gradu pa se vanjo vključujejo še vasi: Dolnji Slaveči, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Radovci in Vidonci. Poleg FOrge in gornjega Grada s pošto, trgovino, bencinsko črpalko in gostilno iz leta 1754 pa so pomembni tudi zaselki: Kaniža, Majcnov breg, Bežanova graba, Banja in drugi.
NA KRIŽIŠČU CEST
Ker to zimo, kljub obetom pomladi vmes, sneg dolgo ni skopnel, je bilo tistega dne, ko smo obiskali Grad, bolj pusto. Ugotovitev je veljala za ceste, kajti pri Kreftovi Micki je bilo živahno. V tej že več kot stoletni gostilni so ljubljanski radijci oddajali v živo svoje vtise in jih potrjevali z izbranimi sobesedniki. Naključni popotniki, ki so se zaustavili: za
Na praznem križišču cest, v gornjem delu Grada pred gostilno Kreftove Micke.
,,šankom”, so radovedno prisluhnili in ni se bilo zlahka prebiti do kakšne proste mize. Za eno med njimi je sedel predsednik krajevne skupnosti Grad Ernest Ferko, ki je opozarjal predvsem na problem telefonije. Pet od sedmih vasi krajevne skupnosti Grad namreč še vedno nima telefonskega priključka in to se mu upravičeno zdi sila neugodno. Posebnp pozimi, ko se je težko, prebiti do kakšne domačije, bi bila telefonska povezava s svetom še kako dobrodošla. Prav tako pa se kot problem postavlja vprašanje nove, sodobne samopostrežne trgovine, v kateri bi lahko mladi našli zaposlitev, obenem pa starejši skrajšali razdalje do večjih krajevnih središč, kamor se običajno odpravijo po nakupih, ko doma ne najdejo tistega, kar potrebujejo.
Tudi otroškega varstva nimajo urejenega in osnovna šola bi potrebovala poleg telovadnice še nekaj dodatnih prostorov. O tem je govoril ravnatelj osnovne šole dr. Anice Rotdajč, ki smo ga obiskali na delovnem mestu, sicer pa
Anton Flegar, tako kot večina učiteljev, domuje v Murski Soboti.
Med prebivalci Grada pa je nepogrešljivi vir informacij vodja krajevnega urada Marjan Hull. Sicer skromen v besedah, ne skopari z njimi, ko je beseda o vzdrževanju gradu, pa tudi o cestah. Tako kot povsod drugod te zadnje zimske dni, ko večina cest,,cveti”, imajo v krajevni skupnosti probleme z vzdrževanjem 83 kilometrov makadamskih vaških cest. Sredstev pa je premalo tudi za ureditev pomožne transformatorske postaje. .
MODA IN STARINE .
Ne le po modnih vetrovkah, tudi po sicer okusneje oblečenih delavkah in delavcih, ki združujejo delo v obratu Modnega salona iz Titovega Velenja, je videti, da imajo v tem delu Goričkega svojo tekstilno tovarno. V njej je že 43 zaposlenih in zadnje leto so zaključili brez rdečih številk. Pravzaprav so bili zelo uspešni in tudi nemalo ponosni so, kaj vse prihaja izpod njihovih delovnih rok. Čeprav vodja obrata Slobodan Pezer ni ravno navdušen nad mikrofonom,
pa ne skopari s podatki. Iz njih so razvidne tako spodbudne številke za preteklo leto, kot ambiciozno zastavljeni načrti za v prihodnje.
Bolj kot nad sedanjostjo in prihodnostjo Grada pa se navdušuje iz različnih starih zapisov ter gradiv brska njegovo zgodovino Matija Žižek. Učitelj zgodovine in zemljepisa je, svoje navdušenje pa prenaša na podmladek v šoli in zato ni naključje, da so člani zgodovinskega krožka prevzeli nekak patronat poleg šolske tudi nad svojstveno muzeisko zbirko v gradu. Svojstveno zato, ker je na-
FRANJO LUBEJ
V Ljutomeru in okolici nas je pretresla vest, da je v Ljubljani v bolnici umrl Franjo Lubej s partizanskim imenom Drejči Jaklič. Franjo je služboval v Ljutomeru na osnovni šoli od leta 1919 do pomladi leta 1933, ko je moral v Ljubljano.
Med učiteljevanjem v Ljutomeru je bil poleg šolskega dela zelo aktiven sokolski delavec — kot načelnik v sokolskem društvu v Ljutomeru. Učitelje iz ljutomerske in okoliških šol je znal pritegniti z napredno idejo, ki jo je širild in vzgajalo sokolstvo. Bil je ideolog in dober telovadec na orodju. S tem načinom svojega dela j^ pritegnil k sokolski ideji mnoge mlade in tudi starejše učitelje ljutomerske šole in ostalih sosednih šol. Na njegovo pobudo so podeželski učitelji stopali v krog sokolske organizacije in pridobivali mladino v šotah za sokolsko organizacijo. Tako je zlasti učiteljem pri Vidmu ob Ščavnici pomagal osnovati sokolsko četo, ki so nato začeli z delom šolske in ostale mladine. Lju
stala na lastno pobudo. Franček Stefanec in Jože Rituper-Dodo iz Murske Sobote sta dolga leta zbirala in nato 1974 razvrstila starine na ogled pod graiskimi oboki. Tako sta tudi onemogočala, da bi starine romale čez mejo v sosednjo Avstrijo. Ostale so v Gradu in tako kot zanimivo graščino in grajski park, si poleg domačinov zbirko ogleda tudi marsikateri turist. Radenska je za svoje goste namreč organizirala izlete, in med izbranimi kraji je tudi Grad. Po vsem zapisanem in večkrat vidnem gotovo ne nakliučno.
Brigita Bavčar
tomerski sokoli so na pobudo Franja Lubeja prirejali pri Vidmu telovadne nastope in tako pomagati pri Vidmu širiti sokolsko idejo. Kot načelnik ljutomerskega Sokola si je mnogo prizadeval in tudi uspel, da se je v Ljutomeru zgradil sokolski dom kot telovadnica z letnim telovadiščem, ki ga še danes uporablja Partizan za njegovo dejavnost. Kot načelnik Sokola in okrožni načelnik je na ljutomerskem območju ustanovil tudi sokolska društva.
Delo Franja Lubeja na sokolskem področju ne bo nikdar pozabljeno, četudi so mnogi njegovi sodelavci že preminuli, njegovo in njihovo delo med NOB je rodilo uspehe. Njegovi sodelavci smo ga ohranili v najlepšem spominu, ostali pa se ga spominjajo kot predvojnega revolucionarja.
Franjo! Bodi nam v trajnem spominu in vzor narodnjaka.
Janko BELEC
STRAN 10
VESTNIK, 21. MARCA 1385
šport
—NAMIZNI TENIS — REP. P1ON. PRVENSTVO-------------x
Dvojica Unger-Žitek republiška prvaka
Republiško pionirsko prvenstvo za posameznike in dvojice, ki je bilo v Murski Soboti v odlični organizaciji NTK SOBOTA, je zbralo ves slovenski mladi naraščaj iz 21 klubov. Pomurski predstavniki, kar še zlasti velja za Sobočane, so nadaljevali tradicijo uspešnih nastopov na republiških pionirskih prvenstvih, saj so spet osvojili en republiški naslov — dvojica Unger—Žitek — eno drugo in eno tretje mesto.
V posamezni konkurenci pionirjev je odlično drugo mesto osvojil Matjaž Žitek, ki je v četrtfinalu po velikem boju premagal klubskega tovariša Fridriha z 2:1, v polfinalu prav tako soigralca Mirka Ungerja z 2:0 in v finalu nudil velik odpor favoritu Smrekarju, s katerim je izgubil z 1:2 ter tako dosegel svoj največji uspeh. Uspeh pomeni tudi tretje mesto Mirka Ungerja in uvrstitev Fridriha med osmerico, ki je premaga! favoriziranega Perka iz Maribora z 2:0, med najboljših 16 pa se je uvrstil še Gerendaj. Pri pionirkah je lepo priložnost za svoj največji uspeh zapravila Nina Drozdek iz Radgone, ko v četrtfinalu ni izkoristila priložnosti za zmago nad Kurtovičevo (Vrtojba), s katero je izgubila z 1:2. Med najboljših 16 sta se uvrstila Trčkova iz Sobote in najmlajša udeleženka prvenstva Koroščeva iz Beltinec.
Republiški naslov pa so domačini osvojili v dvojicah pionirjev, ko je dvojica Unger—Žitek v polfinalu premagala dvojico Spelič—Murn (koč.) z 2:0 in v finalu po izredni igri dvojico Smrekar—Lasan (Ve—OI.) prav tako z 2:0, in tako sta ta dva igralca osvojila prvi republiški naslov. Med osmerico sta se uvrstili še dvojici Fridrih—Gerendaj (So) in Rihtarič—Sobočan (Ra—Le) ter pri dekletih dvojica Drozdek—Trček, ki pa sta zamudili priložnost za zmago proti novima republiškima prvakinjama dvojici Ignjatovič—Fajdiga (OI), ki sta izgubili z 1:2. Sicer pa je prvenstvo pokazalo, da imajo Pomurci tudi v tej generaciji obetaven in dober naraščaj in se jim za prihodnost ni treba bati.
M. U.
DELAVSKO ŠPORTNO DRUŠTVO MURA
Ustanovili še smučarsko sekcijo
Delavsko športno društvo Mura iz Murske Sobote nenehno, razširja svojo dejavnost. Doslej so v okviru društva delovale naslednje sekcije: mali nogomet, košarka, odbojka, rokomet, streljanje, kegljanje, kolesarstvo, namizni tenis, orientacija, športni ribolov, kros, srečanja, trimski piknik in šah. Na nedavnem letnem občnem zboru pa so ustanovili še smučarsko sekcijo. Največje zanimanje med zaposlenimi vlada za mali nogomet, kjer je lani sodelovalo v tekmovanju 61 ekip ali 407 udeležencev. Športno društvo Mura ima organizirana nekatera že utečena tekmovanja. Tako imajo organizirana tekmovanja v vseh športnih panogah — športne igre Mure in pa udeležba ekip na vsakoletnih delavskošportnih igrah občine Murska Sobota, kjer že nekaj let Osvajajo prvo mesto in prehodni pokal. Poleg teh pa imajo organizirana še druga tekmovanja, kot so v malem nogometu, novoletni turnir in medbrigadna liga v tozdu Ženski.plašči, sodelovanje v občinski rekreacijski košarkarski ligi, rokometni turnir ob dnevu žena, odprto prvenstvo Mure v namiznem tenisu, sodelovanje v drugi Slovenski strelski ligi, v pomurski kegljaški ligi, itd. Poleg tega pa v posameznih športnih panogah organizirajo tudi prijateljska srečanja z drugimi delovnimi kolektivi. Kljub vsemu pa pri Muri še niso povsem zadovoljni z množičnostjo pri rekreaciji in menijo, da bi k aktivnostim morali pritegniti več zaposlenih, kajti možnosti za to imajo. Športno društvo Mura je te dni izdalo drugo številko biltena, v katerem so prikazali športno rekreacijske aktivnosti v lanskem letu.
Odbojkarji Ljutomera — član drage slovenske lige — Vzhod.
Foto: F. Maučec
ŠAH
OBČINSKO PIONIRSKO TEKMOVANJE
Na osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh v Murski Soboti je bilo občinsko pionirsko tekmovanje. Med starejšimi pionirji je zmagal Boris Bolčič pred Borutom Prelogom — oba sta zbrala po 6 točk, tretji pa je bil Ivan Tkalec s 5 točkami. V kategoriji starejših pionirk je bila najboljša Ines Sep s 6,5 točke pred Silvijo SebOk 6 in Danielo Ružič 4 točke. Med mlajšimi pionirji je zmagal Peter Kelemen z 8 točkami pred Robijem Haukom k6,5 in Milanom Legenom 6 točk. Prvo mesto med mlajšimi pionirkami je zasedla Sandra Kavaš pred Sandro Mertiik in Natašo Sraka — vse tri so zbrale po 4 točke. Prvi trije iz vsake kategorije so se uvrstili na regijsko pionirsko tekmovanje.	P- J’
Rokoborba
Jože Vrbančič v Bolgariji
v Terniku v Bolgariji. Na tem tekmovanju bodo sodeloval * ^^14 kandidati za-nastope na evropskem ali svetovnem	t
držav, zlasti z Vzhoda. To je eno od prvih kontrolnih tekm	j
Vrbančiča, vsaka uvrstitev med prvih šest pa pomeni zanj uspeh, la obetavni soboški rokoborec pa je tudi edini v naši državni pre ,
ki ne nastopa za klub v prvi zvezni ligi.
B. D.
KEGLJANJE
Radenska Čarda -Tekstina 5177:4988
V nadaljevanju prvenstva v slovenski moški kegljaški ligi je Radenska Čarda v Ljutomeru premagala Tekstino iz Ajdovšči-. ne in seji tako oddolžila za poraz na prvem srečanju. Najboljši v ekipi Radenske Čarde je bil Miro Steržaj z 935 podrtimi keglji pred sinom Herijem 877, Smodišem 855, Horvatom 844, Kovačičem 834 in Drvaričem 832 kegljev. Čez štirinajst dni igra Radenska Čarda v Celju' z istoimenskim klubom.
Gradis	10 10 0	0 20
Konstruktor	10 6 0	4 12
Radenska	10 6 0	4 12
Celje	10 6 0	4 12
Slovan	10 5 0	5 10
Triglav	10 4 0	6 8
Tekstina	10 3 0	7 6
Hmezad	10 0 0	10 0
SKL - MOŠKI
Pomurje-Tima MTT 56:104
Po pričakovanju je bila vodeča TIMA MTT iz Maribora premočan nasprotnik za domačine. Koše za Pomurje so dosegli: Merklin 13, Fujs 12, Sakovič 11, Marinič 10, Rajbar 4, Roškar, Gomboc in Sedonja po 2. V naslednjem kolu igra Pomurje s
Triglavom Tims MTT Slovan
Ilirija Novoles Helios Branik Kr. zidar Triglav Comet Koper Pomurje Lokainvest
v Kranju.
18 17 1 1955:1537 34
18 16 2 1724:1475 32
18 18 2 1830:1610 32
18 11 7 1672:1631 22
18 10 8 1809:1838 20
18 8 10 1712:1683 16
18 8 10 1634:1672 16
18 7 11 1604:1614 14
18 7 11 1579:1619 14
18 4 14 1499:1707 8
18 3 15 1398:1770 6
18 1 17 1437:1696 2
SKL - ŽENSKE
Metalservis Pomurje-Kladi var 73:72
V zanimivi in razburljivi igri so domačinke uspele osvojiti točki. Koše za domače so dosegle: Šiško 23. škraban 17, Kardoš 16, Bore 15, Kuharič in Katančič po 2. V naslednjem kolu igra Metalservis Pomurje z ekipo Cimosa. Mengeš	16	15	1	1359:990	30
Ilirija	16	14	2	1286:1018	28
Jesenice 16 11 5 1162:992 22 N. mesto	16	11	5	1062:1090	22
Kladivar	16	7	9	1215:1178	14
Maribcr	16	6	10	1007:1096	12
Metalservis	16	6	10	938:1052	12
Metka	16	5	10	936:1025	10
Salonit	16	2	14	971:1196	4
Cimos	16	2	14	893:1192	4
ŠAH
TURNIR V PUCONCIH
TVD Partizan Puconci organizira v soboto, 23. marca 1985; ob 15. uri v prostorih gostilne Kuhar šahovski turnir. Vabijo^ vse, ki imajo veselje do igre s črno-belimi figurami, da se udeležijo tekmovanja,
Zmaga Štefana Cigana
Šahovsko društvo Radenska iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za mesec marec. Med 18 šahisti je zmagal Štefan Cigan s IS točkami pred Neratom in Danilom Harijem po 14, Borisem Kovačem 12. Matijo Gaborjem 10,5 točk itd.
Občinska strelska zveza Murska Sobota je bila organizator letošnjega republiškega prvenstva pionirjev in pionirk v streljanju z zračno puško. To je že drugič, da je Strelska zveza Slovenije zaupala organizacijo občinski strelski zvezi Murska Sobota. Na tekmovanju je sodelovalo 117 pionirjev in 48 pionirk, ali skupaj 165 tekmovalcev in tekmovalk iz okrog 50 strelskih družin. Na slavnostni otvoritvi je o razvoju in pomenu strelskega športa v soboški občini govoril predsednik občinske strelske zveze Anton Kranjc, v imenu pokrovitelja, tozda Tiskarna Pomurskega tiska Murska Sobota, je tekmovanje odprl Anton Ružič, udeležence tekmovanja pa je v imenu Strelske zveze Slovenije pozdravil predsednik sodniške organizacije Franc Titan. Slednji je tudi predstavniku SD Goričko Kan-čevci v imenu Strelske zveze Slovenije podelil zračno pu-
POKALNI NOGOMET
Mura-Aluminij 5:1
V zaostali tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije je soboška Mura v slabem vremenu in na igrišču, težkem za igro premagala goste iz Kidričevega. Gole za Muro so dosegli: Kreslin 3 ter Vršič in Mertuk po enega. Sodil je Pahor iz Lendave.
Prijateljski nogomet
Turnišče—Nafta 1:2 Tešanovci—Nedelica 3:8 Črenšovci—Betinka 0:1
HORVATOVA NAJBOLJŠA
IGRALKA
Rokometni klub Deloza iz Velike Polane je v Mariboru pripravil turnir, na katerem so sodelovale tri ekipe. Največ uspeha je imela ekipa Branika, ki je osvojila prvo mesto pred Bačko Topolo in De-lozo. Igralka 'Deloze iz Velike Polane Horvatova pa je bila razglašena za najboljšo igralko.
Tekmovanje žena v četveroboju
OSS Gornja Radgona, učitelji telesne vzgoje in člani informativ-no-propagandne komisije ŠSD Mjenik iz O§ Jože Kerenčič so v počastitev dneva žena že petič pripravili tekmovanje žena in deklet v četveroboju. Udeležilo se ga je 17 ekip iz delovnih organizacij občine Gornja Radgona. Pokroviteljstvo pa je prevzela DO Elrad. Tekmovali so v metu v tarčo, v metu, v koš, pikadu in štafeti. Zmagala je ekipa Gorenja Elrad pred Radensko — Mineralna voda in DSSS. Med posameznicami pa je bila prva Francka Sep pred Mileno Kralj in Anico Fajfar.
Mija Smodiš
II.	SOL
Točki le za Redence
V nadaljevanju prvenstva v drugi slovenski odbojkarski ligi — vzhod so točki osvojili le odbojkarji Radenec. ki so doma premagali ekipo Franja Malgaja s 3:1. Ljutomerčani pa so izgubili tekmo v Vuzenici z 1:3. Z 0:3 pašo jzgubile tudi odbojkarice Pomurja v Mariboru s Palomo Branikom III. V naslednjem kolu ;grajo: Braslovče : Radenci. Prevalje : Ljutomer in Prevalje : Pomurje.
Razpored tekem PNL
XII. kolo — 7. IV. 85 Ljutomer—Lipa Odranci—Beltinka Apače—Bakovci Čarda—Črenšovci Hotiza—Dobrovnik Veržej—Turnišče
Xin. kolo - 14. IV. 85 Veržej—Ljutomer Turnišče—Hotiza Dobrovnik—Čarda Črenšovci—Apače Bakovci—Odranci Beltinka—Lipa
XIV. kolo - 21. IV. 85 Ljutomer—Beltinka Lipa—Bakovci Odranci—Črenšovci Apače—Dobrovnik Čarda—Turnišče Hotiza—Veržej
XV. kolo - 28. IV 85 Hotiza—Ljutomer Veržej—Čarda Turnišče—Apače
Dobrovnik—Odranci Črenšovci—Lipa Bakovci—Beltinka XVI. kolo-5. V. 85 Ljutomer—Bakovci Beltinka—Črenšovci Lipa—Dobrovnik Od ranči—Turnišče Apače—Veržej Čarda—Hotiza
XVII. kolo - 12. V. 85
Čarda—Ljutomer Hotiza—Apače Veržej—Odranci Turnišče—Lipa Dobrovnik—Beltinka Črenšovci—Bakovci XVIII. kolo - 19. V. 85 Ljutomer—Črenšovci Bakovci—Dobrovnik Beltinka—Turnišče Lipa—Veržej Odranci—Hotiza Apače—Čarda XIX. kolo - 26. V. 85 Apače—Ljutomer
---REPUBLIŠKO STRELSKO PRVENSTVO ZA PIONIRJE IN PIONIRKE--“
PERTOCI, ŠMIDLEHNER IN RUDOLFOVA NA DRŽAVNEM
mesto. V tekmovanju pionirk je med posameznicami zmagala Vilma Bauman iz SD Kamnik s 173 krogi pred Anito Brezovšek iz SD Pre-bukovje, 171, in Renato Oražen iz S D Portorož, 171
PRVENSTVU ško za minulo praznovanje 25-letnice strelske družine.
V tekmovanju pionirjev so imeli največ uspeha predstavniki S D Alojz Hohkraut iz Trbovelj in osvojili ekipno zmago s 514 krogi pred SD Tine Kmetič iz Trzina, 505, in SD Titovo Velenje, 504 kroge. Med posamezniki je zmagal član S D A loj z Hohkraut iz Trbovelj Aleš Iglič s 182 krogi pred Simonom Veternikom (TV) 175 in Amirjem Hotičem iz Zaloga, 174 krogov. Med pomurskimi pionirji sta bila najuspešnejša Robi Pertoci s Tišine, ki je s 169 krogi zasedel enajsto mesto, in Sašo Šmid-lehner iz Šalovec, ki je s 168 krogi osvojil štirinajsto mesto. V ekipni konkurenci je SD Krka Salovci s 490 krogi zasedla 9. mesto, SD Kolo-man Flisar Tišina s 476 krogi 14, S D Ljutomer s 473 krogi 15 in SD Mura Murska Sobota s 458 krogi 19.
Krogov. V ekipni konkurenci je osvojila prvo mesto SD Tine Kmetič iz Trzina s 491 krogi pred S D Brest iz Cerknice, 487, in S D Mrož iz Titovega Velenja, 473 krogov. Od pomurskih predstavnikov je med posameznicami Manuela Rudolf iz Ljutomera s 163 krogi zasedla osmo mesto, Marjeta Novak s 161 krogi štirinajsto in Darja Horvat s 159 krogi osemnajsto mesto. V ekipni konkurenci je S D Ljutomer s 469 krogi zasedla četrto mesto, SD Krka Šalovci pa s 434 krogi osmo mesto. Najboljšim so podelili medalje in praktične nagrade. Občinska strelska zveza Murska Sobota je tekmovanje tudi tokrat vzorno organizirala.
F. Maučec 
V NEDELJO ZAČETEK V SNL
MURA Z IZOLO V MURSKI SOBOTI
Prihodnjo nedeljo se začenja spomladanski del tekmovanja v slovenski nogometni ligi, kjer Pomurje zastopa moštvo Mure iz Murske Sobote. Sobočani so se za nadaljevanje prvenstva dobro pripravljali pod vodstvom trenerja Zorana Cirkvenčiča in odigrali tudi več prijateljskih tekem. Žal pa so neugodne vremenske razmere vplivale na uigranost moštva, ki Še ni povsem zadovoljiva. Moštvo bo tokrat nekoliko močnejše, saj so se vrnili Gabor iz Maribora. Kosi iz Lendave in Jančar iz JLA. Še vedno pa so poškodovani Cener, Fridrajh in Jona, ki na prvih tekmah ne bodo mogli nastopiti. V nedeljo gostuje v Murski Soboti moštvo Izole in Sobočani računajo, da bodo iztržili obe točki, ki jih nujno potrebujejo v boju za obstanek v ligi.
V SOBOTO START V SRL ZA ŽENSKE
DELOZA GOSTUJE V KOČEVJU
Rokometašice Deloze iz Velike Polane, ki edine predstavljajo Pomurje v slovenski ligi, so se za nadaljevanje prvenstva pripravljale od konca januarja v telovadnicah v Lendavi in Veliki Polani. Trener Vlado Roškar je imel težave predvsem zaradi tega, ker nikoli ni mogel zbrati na treningu vseh igralk zaradi zaposlitev in šolanja. Kljub vsemu pa upa, da je ekipa dobro pripravljena za nadaljevanje prvenstva. V ekipo so vključili nekaj mladih igralk, od katerih si tokrat še ne obetajo veliko. Od mlajših igralk je precej pridobila Bačvičeva, ki bo poleg najboljše strelke Horvatove gonilna sila moštva. V soboto gostujejo v Kočevju, kjer bodo igrale z Itasom, vendar zaradi poškodbe Horvatova ne bo mogla nastopiti. Kljub vsemu pa je njihov cilj obdržati približno enako uvrstitev tudi ob koncu tekmovanja, torej ostati v ligi.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V BELTINCIH
JESENSKI PRVAK LJUBLJANSKA BANKA
V Beltincih že tretjo sezono organizirajo delavske športne igre, ki že drugič potekajo v dveh delih (spomladanski in jesenski). Tekmujejo v petih športnih panogah: mali nogomet, streljanje z zračno puško, namizni tenis, kegljanje in šah. Sodeluje 7 ekip in domačih delovnih organizacij, ki dokaj redno prihajajo na tekmovanja. Zaradi terenskega dela se na tekmovanjih pojavljajo nepopolne ekipe Komune in Ravenke, vendar pa so pripravljene še naprej sodelovati, saj potekajo tekmovanja v sproščenem in športnem duhu ob zvrhani meri dobre volje. Jesenskega tekmovanja se je udeležilo 85 delavcev. Če pa bi vse ekipe nastopale popolne, bi se število delavcev precej povečalo, Po drugem delu tekmovanja in ob razglasitvi rezultatov organizirajo družabno srečanje, za kar porabijo minimalna sredstva, kijih prispevajo sindikalne organizacije oziroma skupine. Najboljša ekipa prejme prehodni pokal, prve tri ekipe v posamezni disciplini pa diplome. Tekmovanje vodi posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih ekip. V Beltincih menijo, da pomeni tovrstno tekmovanje prispevek k zboljšanju medsebojnih odnosov med delavci.
Vrstni red po jesenskem delu tekmovanja: Ljubljanska banka — podružnica Beltinci 31 točk, Beltinka in Osnovna šola 17. oktober Beltinci po 27, Milica 20; Graditelj 17, Komuna 4 in Ravenka 3 točki. M. Z.
Carda—Odranci Hotiza—Lipa Veržej—Beltinka Turnišče—Bakovci Dobrovnik—Črenšovci XX. kolo — 2. VI. 85 Uutomer—Dobrovnik Črenšovci—Turnišče Bakovci—Veržej Beltinka—Hotiza Lipa—Čarda Odranci—Apače XXI. kolo-9. VI. 85 Odranci—Ljutomer Apače—Lipa Čarda—Beltinka Hotiza—Bakovci Veržej—Črenšovci T urnišče—Dobrovnik xxn. kolo - 16. VI. 85 Lju tomer—T urnišče Dobrovnik—Veržej Črenšovci—Hotiza Bakovci—Čarda Beltinka—Apače Lipa—Odranci
STRAN 11
VESTNIK, 21. MARCA 1985
kronika
MM Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
HUDA NESREČA V LENDAVI
V preteklem tednu seje na območju Pomurja zgodilo malo prometnih nesreč. Alije to dokaz, da se prometna varnost naposled izboljšuje? Upajmo, da je tako.
Prejšnji četrtek ob 20.55 se je pripetila huda prometna nezgoda na Kolodvorski ulici v Lendavi. Voznik osebnega avta Emil Horvat iz Lendave se je pripeljal z neprimerno hitrostjo iz smeri Dolnji La-koš. V blagem ovinku pri tovarni Indip je vozilo zaneslo na levi vozni pas, po katerem se je pravilno peljal kolesar Ludvik Škrilec iz Trimlinov. Avtomobilist in
kolesar sta trčila; kolesar je padel na pokrov motorja, po 15 metrih vožnje pa je s hudimi poškodbami obležal na cesti. Prepeljali so ga v soboško bolnico.
Ker se je zgodila le ena hujša nesreča, smo s prometno varnostjo prejšnjega tedna lahko zadovoljni. Hudo pa moramo biti zaskrbljeni zaradi vse pogostejših tatvin, vlomov...
Nekdo je preplezal ograjo svinjerejske farme v Nemšča-ku in ukradel — ponoči seveda — svinjo, vredno 12.000 dinarjev.
Tatvine na Ormoški cesti v Ljutomeru so zelo pogoste, še
zlasti pa večkrat izginejo predmeti iz tam parkiranih avtov. No, 15. marca .ponoči je nekdo izpred bloka številka 11 e s silo odprl pokrov motorja zastave' 101, last Janka Sabotina, in ukradel rezervno kolo, vredno 8 tisoč dinaijev.
Iz proizvodne hale tozda Polnilna oprema Radenci so ukradene 4 pločevinaste plošče velikosti 2 krat 1 meter, s čimer je povzročena škoda za 20.000 dinaijev.
16. marca med 15. in 16. uro je bilo vlomljeno v stanovanjsko.hišo Angele Novak v Ižakovcih. Storilci so vhodna vrata odprli s kovinskim
V zalogi pločevina vseh vrst in kakovosti Fe, Zn, Cu
STANISLAUS SCHMID
VOGAU 14,8472 STRASS _
DIREKTNI TELEFON 9943-3453/2511
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
SEDEM SMR TNIH NESREČ
Na tiskovni konferenci na UNZ v Murski Soboti so med drugim povedali, da so lani obravnavali kar 2404 zadev s področja gospodarskega kriminala, kar je sicer nekoliko manj kot leto prej, vendar še vedno veliko. Največ kaznivih dejanj je bilo na tako imenovanem področju splošne kriminalitete (2183), medtem ko so za gospodarska kazniva dejapja preganjali 221 oseb, oziroma je bilo toliko kaznivih dejanj. Z njimi je bila povzročena gospodarska škoda za 28 milijonov 700 tisoč dinarjev.
O samomorih, ki jih je bilo 60, smo že obširno poročali. Lani je bilo tudi precej delovnih nesreč; 7 ljudi je v njih izgubilo življenje. Nadalje je kriminalistična služba obravnavala 41 primerov nenadnih smrti. Lani je bilo v Pomurju tudi mnogo požarov: družbeno premoženje je gorelo v 6 primerih, zasebno pa 15-krat. Bili so tudi 3 požari na prevoznih sredstvih, otroci pa so povzročili 5 požarov. Škoda, ki je nastala s požari, znaša 20 milijonov dinarjev.
(ZDENKA POŽAR (1910—1985^
Vadnalu odvzeli odvetniško pisarno in šestčlanska Vadnalova družina se je preživljala zelo skromno. Okupatorji so jih policijsko nadzorovali, vendar pa so vsi člani družine glede na okoli- . ščine sodelovali z~ Osvobodilno fronto slovenskega naroda. 17. oktober 1944! Trije Vadnalovi odhajajo na nepovratno mučeniško pot v nacistična taborišča smrti; dr. Ludvik Vadnal (1886—1944), konča! je v taborišču Hersbruck; njegov sinko Ludvik Vadnal (1828—1945), roj. v Postojni je umrl v istem taborišču kot oče; žena in mati Milka Vadnal (1890—1945), Zdenkina sestra, ki je za vedno ostala v taborišču Ber-gen-Belsen. In v tem tisočkrat prekletem taborišču Bergen-Belsen je Zdenka Požarjeva preživela kalvarijo svojega življenja in se vrnila v osvobojeno domovino avgusta 1945. leta.
Minila so desetletja. Zdenka je bila vse do upokojitve uslužbenka Sekretariata za notranje zadeve v Murski Soboti. Izven službe je delovala v številnih organizacijah in društvih. In kot upokojenka je bila tajnica kluba upokojenih uslužbencev javne varnosti.
Prejeta je odlikovanje red zasluge za narod, medaljo dela, zlato značko Rdečega križa in zlato značko Društva prijateljev mladine. V Murski Soboti je živela 54 let in sedaj je ta dobra prekmurska zemlja sprejema v svoje naročje, sprejema nekdanjo malo begunko od Soče, ki takrat niti slutila ni, da se ho za stalno udom Ha ob Muri.
Jože Janež
Desetega marca je za posledicami možganske kapi soboški bolnišnici ugasnilo življenje Zdenke Požarjeve, upokojene uslužbenke Sekretariata za notranje zadeve v M. Soboti, ki se je začelo 30. junija 1910 v Trstu. Šestletna Zdenka je v vojnem letu izgubila mater. Osnovno šolo je obiskovala v Trebčah in Slovenski Bistrici, potlej je končala meščansko šolo in še zasebni tečaj trgovske šole s strojepisjem. Kot odvetniška uradnica se je zaposlila pri svojem svaku dr. Ludviku Vadnalu v Postojni. Potem ko so se Požarjevi iz Trsta preselili v Bazovico, vas nad mestom, je bila Zdenka agilna članica Slovenske primorske mladine.
Spričo fašistične tiranije so Vadnalovi leta 1931 ilegalno zapustili Postojno in si poiskali zatočišče v Murski Soboti, kjer je dr. Vadnal odprl odvetniško pisarno, njegova svakinja Zdenka pa je nadaljevala delo odvetniške uradnice. Bila je kot članica družine in seveda najtesneje povezana z njimi. Njen delodajalec dr. Vadnal je bil naklonjen levičarjem. Poleg svoje redne službe je bila Zdenka agilna članica soboškega Sokola, podružnice Kola jugoslovanskih sester, in vneta odbornica podružnice soboške Soče. Sodelovala je pri zbiranju pomoči za izgnane primorske rojake, pri zbiranju perila, obutve in obleke za primorske siromake. Podružnica je štela 87 članov. Njen predsednik pa je bil soboški šolski upravitelj Franjo Gabrijelčič (umrl v internaciji).
Madžari so leta 1941 dr.
predmetom, nato pa premetali opremo v vseh sobah, saj so iskali denar. Ker ga niso našli, so vzeli uro in sušilec las. To pa jim je bilo premalo, zato so stopili še v svinjak, da bi ukradli svinjo. 50-kilo-gramskega prašiča so zabodli v hrbet, vendar ga niso odnesli, ker je medtem prišla lastnica in tatiče pregnala. Miličniki so čez čas prijeli predrzneže: H. R. je mladoletnik, H. R. in O. D. pa sta še otroka. Prvi je doma v Dokle-žovju. druga dva pa v Beltincih. Vsi so Romi.
Kradljivcev pa ne manjka tudi v Lendavi. Miličniki so prišli na sled 17-letnemu J. G., 16-letnemu G. M. in 17-letnemu S. D., vsi so iz Lendave. Ob preiskavi so pri njih našli več tehničnih predmetov. Nazadnje so vlomili v osebni avto lada, ki ga je Štefan Sršen parkiral na Kranjčevi ulici. Odnesli so radiokasetofon in 2 zvočnika. 16. marca pa je bil oškodovan tudi Evgen Bencik iz Rudarske ulice. Tudi iz njegovega avta sta ponoči izginila radiokasetofon in zvočnik. Š. S.
krvodajalci
CANKOVA — Anton. Barbarič (11), Alojz Kočar (5), Anton Fakin (15), •Alojz Žalman (8). Stanko Vogrinčič (2). Ivan Sinko (6), Dragica Sinko (3), Ljubomir Pintar (8). Mirko Gomboc (13), Alojz Gomboc (4), Jože Rojko (15), Marjan Slak (8), Anton Bernard (2), Marija Rojko (6), Jožef Smodiš (11), Antonija Lovenjak (10). Ivan Sakovič (2), Bruno Contala (7). Alojz Kerec (5). Franc Hajdinjak (9), Jožef Kočar (5). Franc benkič (19). Vlado Molnar (6), Ema Žnidarič (1). Mihaela Gyoha (2). Ernest Bagola (4), Viktor Benkič (3), Marjeta Božičnik (12). Hilda Vogrinčič (9). Ivan Sever (7). Franc Kerec (8), Anton Praši (7). Mariana Rojko (13), Slavko Smodiš (8), DOMAJINCI — Franc Pavliniek (4), Anton Žorjan (7). Viktor Kolbl (I), Franc Snurer (3), Ernest Benko (2), Marjan Jauk (1). Franc Maček (8), Karel Vogrinčič (8), Jože Pergar (8), Karel Pančor (2). Ludvik Kornhauzer (7), Evgen Horvat (3), Franc Celec (7), SKAKOV-Cl — Vladimir Sinko (5). Vlado Sbiil (3). Helena Ribaš (4), Alojz Ribaš (6), Branimir Kuzma (8). Erika Kuzma (2). Ernest Kočar (17), Geza Lončar (3), Franc Borovnjak (2). Nikolaj Dundek (11). Miroslav Kozic (1), Jože Pintarič (2),
GERLINC1 — Jožefa Bonifarti (8). EmaČerpnjak(4), Marija Gomboc (18), Anton Fenos-(14), Karel Raiter (5), Emilija Vogrinčič (7), Avgust Gomboc (6), Jožef Iskra (9). Franc Gomboc (9), GORNJI ČRNCI — Viktor Ficko (4). Branko Stražišar (3), KOROVCI — Jožef Snurer (3), Jožef Gomboc (3), Leopold Kočar (4). Jože Nemec (9), Jožefa Grah (2), Marjeta Snurer (5), Marija Lang (14), Anton Žilavec (15), Rudolf Kerec (3), Alojz Ciglar (12), Milan Žilavec (1), Drago Benkič (3). KRASCi — Drago Marič (8). Alojz Vučak (6), Stefan Mencinger (4), Franc Drvarič (9). Jože Vratuša. (7). Ana Domiter (2), Stefan Sipoš (12), Ema Hari (2). Jožef Barbarič (5), TOPOLOVCI — Leopold Sukič (4).
PANONIJA — Jože Novak (32), Emil Lepoša (12), Stefan Temlin (4), Janez Karoli (23), Ludvik Fabriš (4). ABC POMURKA — Janez Husar (15), Janez Nemec (4). France Celec (22). Franc Bukovec (5),
KRVODAJALCI OD DRUGOD — MURA — Stefan Forjan (31), Franc Mesariči 10). Anton Novak(16). Nada Vigali (6), ZAVAROVALNICA SAVA — Tibor Bagali (36), JEKLOTEHNA — Stefan Berden (8), OBČINA — Jožica Meolic (21). Jože Brunec (23). UNZ — Dušan Pohovnikar (13), VESČICA — Karel SOS (6). M. SOBOTA — Marija Gyergyek (5), AVTORADGONA - Jože Kardoš (8). M. SOBOTA - Drago Hiršl (19), LENDAVSKE GORICE -Marija Kostric (11), SOTINA — Jože Cener (5), TURJANSK1 VRH — Frančiška Ferenc a( 16). PANOVCI — Stanka Žganjar (27)
BOGOJINA — Jože Kovač (24). Boris Puhan (3), Jožef Glavač (6), Vlado Ivanič (II. Anton Seredi (4). Stefan Puhan (10). Avgust Gregorec (13), Ivan Gutman (4). Franc Horvat (16). Terezija Gutman (14), Janez Štefko (11), Stanko Čemela (5). Milan Šumak (10). Franc Elijaš (7), Stefan Gorčan (3), Peter Lopert (2), Andrej Rogač (2). Ludvik Maučec (1), Martin Vogrin (11), TEŠANOVCI — Zlata Lipič (8). Marija Rogač (15), Marija Emiša (6), Vladimir Muršič (10), Jolanka Lipič (12), Helena Sočič (8). Irena Kardoš (5), Zlata Henzel (4), FILOVCI — Stefan Baligač (13), Antonija Bereden (8). Alojz Ošlaj (15), Franc Ošlaj (3), Janez Kerman (13), 1VANJC1 — Margita Oček (4), Avgust Klar (15), Jože Serec (12). Franc Klar (4). Helena Kočar (5), Jože Štefko (3), Stefan Klar (1), Anton Rous (2). Ivan Horvat (2), BUKOVNIČA — Jože Puhan (5), Stefan Horvat (7).
MAČKOVCI — Drago, Veren (7), Stefan Novak (4), Janez Konkolič (6), Evgen Gomboc (1). MOSČANC1 — Ludvik Farkaš (6), Marta Farkaš (1), Marta Horvat (7). Boris Banfi (4). Zlatica Kolar (8), Milan Filo (3), Dezider Železen (4), Jože Zrinski (4). Jože Hašaj (12), Helena Balažič (10). Ema Temlin (5), Jolanka Novak (3). Dragica Petrovič (8), Srečko Kerec (2), Marija Fartek (9), Stefan Santavec (6). Vlastimir Petrovič (10). Zoran Petrovič (4), KUŠTANOVCI — Drago Šandor (4). Jolanka Kučan (6). Angela Novak (3). Marija Zakoč (2), Ludvik Zakoč (11). Ludvik Rituper (6), Milan Oček (6), Etelka Zavec (10), Jolanka Zakoč (5). Bela Čer (2). Angela Novak (5). Jože Zavec (6). OTOVCI — Ludvik Skerlak (9), Viljem Kerčmar (10), Zlatko Drvarič (4), Jože Rituper (2), Anton Ficko (6). Janez Ziško (2), Olga Čerpnjak (15), Bojan Zver (2), Irena Rituper (4). Emilija Prosič (7). Marija Spilak (8), Marija Sukič (11), Franc Rituper (5). Dragica Gjergjek (2), PEČAROVCI — Olga Gumilar (13), Zorica Krpic (2). Erika Šeruga (2). Matjaž Fujs (5). Jože Celec (4), Milan Verban (14), Štefan Emri (9). Karel Horvat (4), Stefan Palatin (1). Helena Hajdinjak (7), Vlado Kovačič (6). Anica Horvat (10), PROSECKA VAS — Angela Kerec (8), DAN-KOVCI — Matilda Godina (5). Rudi Hašaj (4), Marjan Bodek (2), Janez Beznec (!). MARKOVCI — Stefan Jakič (4). PETROVCI — Stefan Kerčmar (9).
KRVODAJALCI OD DRUGOD - PANONIJA — Janez Flegar (45), Janez Hauko (22). Andrej Horvat (16), Anton Senica (3), ABC POMURKA — Anton Fujs (25). Ludvik Sebjanič (19), Franc Horvat (11), Drago Durič (3), Stefan Mate (11). POMURJE — Andrej Gaber (5). Jože Sluga (2), Mladen Cajnko (4). MURA — Stefan Miholič (33). RADENSKA RADENCI — Maijan Mihorič (30). IMG RAD LJUTOMER — Milan Senčar (20), BOLNICA M. S. — Stanko Denša (5). Kočar Darja (17).
BLISK — Maks Čeh (10). Franc Donša (15). Janez Miholič (37), Vojimir Gomboc (5). Štefan Gjerkeš(2). Stefan Nemec (11), Verner Matjašec (1), Stefan Horvat (2). Milan Cipot (4). POMURJE — Ignac Raščan (16), SOBOTA — Franc Gjerkeš (4). Milorad Jurič (4). Olga Varga (4), Lidija Deškovič (4). Kalman Žilavec (8). Marija Gombar (5). POTROŠNIK — Franc Prosič (7),
poroke
Jožef SMODIŠ, orodjar, Bakovci, Mladinska 10 in Danica ŠTUMPF, delavka, Bakovci, Kroška 48; Alojz DRVARIČ, ekonomski tehnik, Murska Sobota, Gregorčičeva 43 in Cvetka FARIČ, administrativna tehnica, Murski Črnci 28/d; Marjan KUZMA, šofer, Puževci 13 in Hermina CAIROLI. delavka. Murska Sobota. Moistrska 1: Jože HORVAT, kartonažni delavec, Čemelavci, Pušča 117 in Ivica SLONJA, delavka, Zenkovci 70; Tomaž VINKO, kovinostrugar. Murska Sobota, Stara 12 in Suzana BELEC, administatorka, Muršiča Sobota, Miklošičeva 7; Elemir DAJČ, natakar, Murska Sobota, A. Kardoša 8 in Katarina JEREBIC, reprofotografinja, Murska Sobota, A. Kardoša 8; Jožef KREFT, kmetovalec, Krog, Plečnikova 1 in Emilija LAPOŠI, snažilka, Krog. Plečnikova 40; Zvonimir NOVAK, kartonažer. Murska Sobota, Stara 14 in Vida ZAVEC, prodajalka, Zenavlje 27; Tibor NOVAK, delavec v tujini, Lucova 21; in Zorica BEJEK, konfekcijska delavka, Lucova 21.
Čestitamo!
Za izgradnjo kirurgije
ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI:
OOZSS POŠTA M. Sobota (namesto venca sinu PTT delavke Anice Buzeti) — 2.000,00 din; Rozalija Huber. Kuzma 25 (namesto cvetja pok. Rudija Horvata) — 1.500,00 din; Ludvik Huber, Kuzma 25 (namesto cvetja pok. Rudija Horvata. M. Sobota) 2.000,00 din; OOS Osnov, šole Edvard Kardelj M. Sobota (namesto cvetja na grob Rudiju Horvatu) — 3.000,00 din; ZSS Občinski svet M. Sobota (namesto venca pok. Rudija Horvata, M. Sobota) — 3.000,00 din; Družina Karba, M. Sobota (namesto venca pok. Mariji Podlesek) — 2.000,00 din; LD Križevci v Prekmurju — 50.000,00 din; Družina Huber, Miklošičeva 7, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mami Vide Zver) — 1.000,00 din; Društvo za rekreacijo in šport invalidov M. Sobota (namesto venca pok. Ivana Zulina, M. Sobota) — 1.500,00 din; Delavci medicine dela (namesto venca pok. očeta sodelavke Anice Gjergjek, Krog) — 2.500,00 din; Občinski svet ZSS G. Radgona — 30.000,00 din; Stefan Puhan, Predanovci 42 (namesto venca pok. Rudiju Horvatu) 2.000,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca pok. Petra. Cifera, M. Sobota) L000.00 din; OOS ABC Pomurka DS SOZD M. Sobota (namesto venca pok. Ignaca Horvata, M. Sobota) — 2.500,00 din; Družina Šonaja M. Sobota (namesto venca pok. Rudija Horvata) — 2.000,00 din; Cipot Evgen, Tešanovci (namesto cvetja pok. Geze Norčiča, Martjanci) — 1.500,00 din; Janez Lipič. Tešanovci 33 (namesto cvetja Gezeku Norčiču, Martjanci) — 1.000,00 din; Janez Kardoš, Tešanovci 27 (namesto cvetja na grob Gezeku Norčiču, Martjanci) — 1.500,00 din; OOS ABČ Pomurka TOZD Predelava mesa M. Sobota (namesto venca pok. matere Janeza Burgermaistra) — 3.000,00 din; Štefan in Nada Kuzma, Julijana Kuhar in družina Plej, Petanjci (namesto venca Mariji Žemljič) — 1.800,00 din; Šola poklicnih voznikov letnik 1984/85 — 4.000,00 din; Družina Štefana Verena, Puconci 8 (namesto cvetja na grob pok. Terezije Maček. Bodonci) — 1.000,00 din; Družina Glažar M. Sobota, Trstenjakova 62 (namesto venca pok. Petra Cifra) — 2.000,00 din; Marjeta Norčič, Kuzma 25 (namesto cvetja na grob pok. Rudija Horvata iz M. Sobote) — 1.500,00 din; OOS ABC Pomurka »Ml« DS M. Sobota (namesto venca na grob pok. Emilije Gomboc, Jurij) — 1.500,00 din; Družini Šavel in Švagelj, M. Kuzmiča 23, M. Sobota (namesto cvetja in venca pok. sorodniku Gezi Norčiču iz Martjanec) — 4.000,00 din; Irena Šavel, Tešanovci 22 (namesto cvetja na grob pok. Gezeka Norčiča. Martjanci 77) — 1.000,00 din; Družina Grlec, Gorica (namesto šopka pok. Rudiju Horvatu) — 2.000,00 din; Ernest, Marjana Ebenš-panger M. Sobota (namesto venca pok. Rudiju Horvatu) — 2.000,00 din; Družina Pucko M. Sobota (namesto venca pok. očeta Šafarič) — 3.000,00 din; Slavko Polanič. M. Sobota (namesto venca pok. Petra Cifera, M. Sobota) — 3.000,00 din; Emilija Jakopič M. Sobota (namesto venca pok. Janeza Bencika, M. Sobota) — 1.500.00 din; Družina Deziderja Lainščeka, Mladinska 54, M. Sobota (namesto venca pok. Janeza Bencika, M. Sobota) — 2.000,00 din; Ernest Kranjec, Solina 64 (namesto venca sorodnici Emiliji Gomboc, Jurij 13 a) — 1.500,00 din; ABC Pomurka lesna ind. M. Sobota ( sodelavci namesto venca na grob pok. Emiliji Gomboc, Jurij) — 900,00 din; Delavke VVZ Kapela (namesto venca za pok. taščo sodelavke Marije Šebjanič, Apače) — 1.200,00 din; Družina Franca Feuša. Ljutomer Ul. dr. F. Kovačiča (namesto venca'pok. Ivana Plohla iz Ljutomera) — 2.000,00 din; Družina Marič, Nas. Ljudske pravice 20, M. Sobota (namesto cvetja za pok. Terezijo Kerec iz M. Sobote) — 1.500,00 din; Družina Marič. Št. Kuzmiča 36, M. Sobota (namesto cvetja za pok. Terezijo Kerec, M. Sobota) — 1.500,00 din; Občinski komite ZKS M. Sobota in OO ZKS Ljubljanska banka (namesto cvetja tov. Rudiju Horvatu) — 5.000,00 din; OO ZKS KA Partizan M. Sobota (namesto venca na grob tov. Ivanu Zulimu) — 3.000.00 din; Marija Toplak, Veržej 5 (namesto venca na grob pok. Antonu Cizerlu, Dragotin-ci) — 2.000.00 din; Družina Ota Sereca, Krašči 30 — 5.000,00 din; Družina Jožeta Ciglarja, Kukeč 50 (namesto venca na grob pok. Viktorja Novaka, Kuštanovci) — 1.000,00 din; Šidonija Šinkec, Kukeč 43 (namesto venca na grob pok. Viktora Novaka, Kuštanovci) — 1.000,00 din; Družina Jožeta Čamija, Tešanovci 5a (namesto venca na grob pok. Helene Mohab, M. Sobota) — 1.000.00 din; Marija Rajnar, M, Sobota, Z. Velnaija 35 (namesto venca na grob pok. očetu Bojana Merčnika. G. Radgona) 1.000,00 din; Družina Benkovič, M. Sobota. Mala Nova 28 (namesto venca na grob pok. Štefana Pintariča, M. Sobota) — 2.000,00 din; Družina Pertoci, M. Sobota, Čopova 10 (namesto cvetja na grob pok. Štefana Pintariča, M. Sobota) — 1.000,00 din; Družina Pintarič, M. Sobota. M. Kuzmiča 20 (namesto venca na grob pok. Stefana Pintariča) — 3.000,00 din; Družina Brenčič, Rakičan, Partizanska 12 (namesto venca na grob pok. Irene Grozdanič, M. Sobota) — 4.000,00 din; Družina Jožeta Šiftarja M. Sobota, Prešernova 53 (namesto venca na grob pok. sosedi Heleni Mohab, M. Sobota) — 2.000,00 din; Delavci Delovne skupnosti PZC M. Sobota (namesto venca na grob pok. Ireni Grozdanič iz M. Sobote — mami Radmile Grozdanič) — 5.400,00 din; Družina Jožeta Kočiša, Lončarovci 52 (namesto venca na grob pok. Ireni Grozdanič. M. Sobota) — 3.000,00 din; Družina Zoltana Koltaja, Lončarovci 43 (namesto venca na grob pok. Ireni Grozdanič, M. Sobota) — 4.000,00 din; Alojzija in Franc Ružič, M. Sobota Lendavska 51 — 3.000,00 din; Gizela in Jože Gruškovnjak. Gregorčičeva 9, Ljubljana (namesto cvetja na grob Rudija Horvata) — 2.000,00 din; Družina Pavlič — Ribič, Branoslavci 18 (namesto venca pok. Alojzu Pavliču) — 1.500,00 din; Družina Ludvika Škraba-na. Žitna 31 M. Sobota (namesto venca pok. Gezeka Norčiča, Martjanci) — 2.000,OOdin; Šarlota Pintarič, Martjanci 82 (namesto venca pok. Gezeka Norčiča iz Martjanec) — 2.500,00 din; Štefan Norčič, Gančani 99 (namesto venca pok. Petru Ciferu. M. Sobota) — 2.000,00 din; Sodelavci »MURE« (namesto venca za pok. Štefana Žižeka) — 2.700,00 din; Ema Polanič. M. Sobota, Cankaijeva 86 (namesto venca pok. Petru Ciferu) — 3.000,00 din; Kolegij LB Pomurske banke M. Sobota (namesto venca pok. predsednika Rudija Horvata M. Sobota) — 16.000,00 din; OOS OZ »Prlekija« Ljutomer (namesto venca na grob Petru Muršiču — očetu Štefana Muršiča, Babinci 56) — 2.000,00 din; OOS LB PB Poslovna enota G. Radgona (namesto cvetja za tov. Rudija Horvata) 4.800,00 din; Aleksander Svetec. Šalovci 147 (namesto venca za pok. Janeza Nemeša. Budinci) — 2.000.00 din; Žuža Zelko. Cankarjeva 64, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mami Jolanke Šavel M. Sobota. Kroška 14) — 1.000.00 din; Družina Fartek M. Sobota. M. Kuzmiča 27 (namesto šopka na grob Geze Norčiča iz Martjanec) — 1.500,00 din; Karolina Franko. Markišavci 37 (namesto šopka na grob Janeza Bencika. M. Sobota, C. Metodova) — 1.000,00 din; OOS občine M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ivana Zulima, M. Sobota) — 1.000,00 din; Delovna skupnost OK SZDL in OK ZSMS M. Sobota (namesto venca za pok. Terezijo Kerec M. Sobota, Cankarjeva ul.) — 2.500,00 din; Angelca, Ida, Hedvika. Erika. Angela (namesto venca babici Erike Marič, Kroška 14) — 2.500,00 din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
PRISPEVEK NAKAZUJTE NA RAČUN: 51900-763-30297
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV, MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SOŽALN1CE.
GORNJA RADGONA 1. - 7. APRIL 1985
3	. JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV Z MEDNARODNO UDELEŽBO
— gradbeni in izolacijski materiali — stavbno pohištvo — domača in tuja gradbena mehanizacija in oprema — keramika — strokovna predavanja in nasveti. . .
STRAN 12
VESTNIK, 21. MARCA 1985
Radijski in televizijski spored od 22 . do 28 . marca
PETEK
SOBOTA NEDEUR ’ PONEDELJEK TOREK SREDA
ČETRTEK v
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO
| MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
PETEK: 16.00 Glasbena oddaja, 16.30 Aktualne v petek, 22. marca (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8	.45 TV v šoli: Kaj je film. A Poročila, 10.35 TV v Šoli, 12.30 Poročila (do 12.35)
17.15-	23.35 Teletekst RTV Ljubljana
17.30 Poročila., 17.35 Gradimo mesto Živ žav, 17.50 Grizli Adams, ameriška nanizanka, 18.20 Mozaik, 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18.40 Mladostnik: Mladostnik v zagati, 2. del izobraževalne serije, 20.05 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Odločitev, 4. dokumentarne serije, 20.40 Ne prezrite, 20.55 M. Spillane: Mike Hammer, ameriška nanizanka. 21.50 TV dnevnik 11, 22.00 Kremenjak, avstrijski film.
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 TV dnevnik, 17.15 Mama, ata in jaz, otroška serija, 17.45 Ljudje pripovedujejo, 18.15 Okrogla miza: O letalstvu, 18.45 Dnevi jazza 84, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Povabilo na ples, baletna oddaja, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Porota, dokumentarna oddaja, 22.05 Nočni kino: Ubijanje sestre George, ameriški film (do 00.20).
TVZAGREB
PRVI PROGRAM
8.50 TV v šoli, 16.00 TV v šoli. 17.00 Poročila, 17.05 TV koledar, 17.15 Mama, oče in jaz, 17.45 Ljudje govorijo. 18.15 Zrakoplovst-vo, 18.45 Dnevi jazza 84, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Gangsterska kronika. 20.55 Dober večer, 21.45 Dnevnik, 21.55 Po 10. uri.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Eci, peci, pec, 16.55 Čas v sliki za mladino, 17.05 Ostržek, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski spored, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick.21.15 Modna revija. 21.20 Anekdote po notah. 22.05 Šport
Drugi program
18.30 Trdo a prisrčno. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dežela gora, 21.15 Čas v sliki. 22.05 Sayonara (film).
TV MADŽARSKA
8.00 - 9.50 Šolska TV. 15.55 Jaz, Frenc Prenn, 3. del madžarske nanizanke, čb. 17.00 Puizus. zabavnoglasbena panorama. 18.00 Okno, reportaže. 19.10 TV telovadba. 19.15 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Peklenska iznajdba, ameriški kriminalni film. 21.55 TV dnevnik, himna.
TVKOPER
14.15 TV novice, 14.20 JU made music, glasbena oddaja, 15.00 Marseillčan, iv nadaljevanka. 16.20 Delta, medicinska rubrika. 17.20 Risanke, 17.55 TV novice, 18.00 Rokomet, jugoslovansko prvenstvo (povzetek), 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku, 19.30 TVD stičišče. 19.50 Z nami pred kamero, tedenska rubrika, 20.25 Ligabue tv nadaljevanka. 21.45 TVD vse danes. 21.55 Visoki pritisk, glasbena oddaja. 23.00 Derby Thrilling iv Ulm.
SOBOTA: 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno v soboto, 23. marca (sobotna reportaža, iz društvenih dejavnosti, Svet računalništva), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232).
TV LJUBLJANA
8.50 Ciciban smuča. 1. in 2. del, 9.20 Pedenjžep, 9.50 Miti in legende — Mezopotamski miti: Ep o Gilgamešu, 1. del, 10.05 Periskop, 10.35 Čudeži narave: Nenavadna bitja iz živalskega sveta, 10.55 Kragujevac: Odhod štafete mladosti, prenos, 12.00 12,00 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Srečanje s prihodnostjo, ponovitev 4. dela dokumentarne serije, 12.50 Ljudje in zemlja (do 13.30). 14.50 Poročila, 14.55 Nogomet — YU:Gvatemala (mladi) v odmoru ..16.45 Risanka. 17.00 Šabac: PJ v rokometu (m) — Metalop-lastika:Fiha (Islandija), prenos, 18.35 Boj za obstanek: Čedna roparja, angleška dok. serija, 20.00 Scott Joplin. ameriški film, 21.35 Zrcalo tedna. 22.00 Videogod-ba, 22.45 Poročila.
TVZAGREB
PRVI PROGRAM
8.50 TV v šoli. 13.45 Sedem TV dni, 14.15 Mozaik, 16.15 Narodna glasba, 16.45 Poročila, 16.50 TV koledar. 17.00 Rokomet: Metaloplastika — FH Haf-nadfjardar (prenos), 18.25 Turistični panoptikum, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pametnejši - brat Sherlocka Holmesa (film), ' 21.45 Dnevnik, 22.00 Program ob koncu tedna.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.10 Poročila, 14.15 Dva v avtu (film), 15.55 Jakob in Elizabetha, 16.00 Halo Spencer, 16.30 Risanka, 16.55 Čas v sliki za mladino. 17.05 Rezljajmo skupaj, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 Filmske novitete, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Peter Voss — milijonski tat (film). 22.00 Šport, 22.45 Bela vročica (film).
TV MADŽARSKA
9.00 — 11.05 Spored za otroke. 14.30 Potepanje v svetu rastlin. 15.05 Kviz iz rokometa za dekleta. 15.45 100 mojstrovin. 16.00 Za najstnike. 16.55 Kuharska knjiga. 17.20 Potovanje, goli, mesta. 17.55 Panorama. 19.30 TV dnevnik. 20.00 On se lahko šali, spored L. Vadnaija. 21.30 Narodne; najboljše priredbe zadnjih 40 let. 21.50 TV dnevnik, himna.
TVKOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Ne zanesite se. gospe. Igrajo: Michele Morgan, Sandra Milo — režija: Andrč Hunebelle. 15.45'Zadeve in zadevice — kabaret. 17.00 Košarka — jugoslovansko prvenslvo Z med odmorom Tv novice. 18.30 Velike razstave — dokumentarna oddaja. 19.00 Tv film. 19.25 Zig zag. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Helzacomic. 20.25 Dnevnik nekega Italijana — celovečerni film. Igrajo: Alida Valli. Donatello — Režija: Sergio Capogna. 22.10 TVD vse danes. 22.20 Mogočni mikro — Naša prihodnost (dokumentarec). 23.00 Zdravnik in pacijcnt — Medicinska oddaja. 23.30 Glasbena oddaja.
NEDELJA: 10.06 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem vata, 11.55 Poročila dežurnega novinarja, 12.00 Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232)
TV LJUBLJANA
8.15-13.35
in
14.35—	22.05 Teletekst RTV Ljubljana
8.30 Poročila, 8.35 Živžav, — Risanke, Smrkci, 9.25 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke, 9.35 R. Castellani: Življenje Verdija, ponovitev 8. dela italijanske nadaljevanke, ll.lOPesmiin plesi iz Filipinov, oddaja TV Skopje, 11.35 625 — oddaja za stik z gledalci, 12.00 Pod lipo, prenos, 13.30 Poročila (do 13.35), 14.50 S. Sremac: pop Čira in pop Spira, zadnji — 3. del nadaljevanke TV Beograd in TV Novi Sad, 16.15 Poročila, 16.20 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja TV Koper, 17.15 Čas. morilcev, francoski film (čb), 20.00 Geniji ali genijalci: Maščevanje, 5. del TV nadaljevanke, 21.00 Športni pregled, 21.30 Beseda da besedo, 22.00 Poročila.
TVZAGREB
PRVI PROGRAM
10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Govorimo o zdravju, 14.00 Glasbena oddaja 15.15 Proti vetru — film. 15.50 V nedeljo popoldne, 17.20 Živali na prostosti (film), 18.55 Smrkci, 19,30 Dnevnik, 20.00 Ljubezenske zgodbe, 21.00 Športni pregled,
r TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Šport. 12.45 Usmeritev, 14.40 Denar od doma (film), 16.15 Zrcalne slike, 16.30 Listamo po slikanici, 16.50 Svet živali. 17.15 Risanka, 17.40 Čeladek, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Heinz Conrads in prijatelji. 22.40 Erns Jiinger praznuje
Drugi program
10.000 oddaji Voznik na poti. 14.25 Lucia Lammer-moorska (opera Gaetana Donizettija) 16.15 Slovenski kulturni dnevi v Ljubljani. 17.00 Samo tri takte, 17.45 Pop spominki, 18.30 Brez nagobčnika, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nežnež z hitrimi nogami (film). 21.50 Poročila. 21.55 Dinastija.
TV MADŽARSKA
9.00 — 10.45 Spored za otroke. 14.50 Video strani. 15.05 Grof Monte Cristo. 6. del nadaljevanke. 16.05 Spored prihodnjega tedna. 16.35 Sejem operet, posnetek koncerta. 17.25 Kviz, 18.00 Delta. 19.00 Teden. 20.00 Poročila. 20.05 Bu-dimpeštanski festival; Gozd, TV variacija drame Ostrovskega. 21.45 Poročila, himna.
TVKOPER
14,15 Videomix — ponovitev. 16.45 Čudoviti svetovi — doku-mentarna oddaja. 17.45 Kralja griča — Tv film. 19.00 Humor je . .. 19.30 Soko — serijski film. 20.00 Dokumentarna oddaja. 20.25 Plesni korak: Ana Karenina. 21.50 Dokumentarna oddaja. 22.50 Check up — medicinska oddaja.
PONEDELJEK: 16.09 Po domače, 16.30 Aktualno v ponedeljek, 25. marca (Šport, Priporočajo vam...), 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45 TV v šoli:, 12.30 Poročila (do 12.35), 17.10-22.20 Teletekst RTV Ljubljana, 17.25 Poročila, 17.30 Spored za otroke, 18.10 Kostja, portret ilustratorja Kostja Gatnika, 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Mladi za mlade. 20.05 H. Arnow: Rezbarka, 3. — zadnji del ameriške nadaljevanke, 21.00 Aktualno, 22.05 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže
17.30 Beograjski TV program, 18.55 Premor, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.10 Dinastija,' 39. del ameriške nadaljevanke, 22.00 Hit meseca (do 22.45).
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli. 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Zgodbe iz davnine. 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Mladi za mlade. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Vzemi, pa se ti bo dalo (drama), 21.15 Merdijani, 21.45 Izbrani trenutek, 21.50 Dnevnik, 22.10 En avtor, en film.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.10 Poročila, 26.30 Eci, peci, pec, 16.55 Čas v sliki za mladino, 17.05 Risanka. 17.30George, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, ,19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Ceste San Francisca.
Drugi program
17.05 Velike puščave, 18.00 Svet živali, 18.30 Trdo a prisrčno, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dolga pot do Alice Springsa. 21.05 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki. 21.45 Schilling. 22.05 Dersu Uzala (film).
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
10.00 Poročilo s XIII. kongresa MSDP. 17.35 Poročila. 17.40 Večno obnavljanje. madžarski prirodoslovni film. 19.10 TV telovadba. 19.15 Večerna pravljica. 19.30 Poročilo s VIII. kongresa Madžarske socialistične delavske partije. 20.50 Ped zemlje, madžarski čb. film. 22.30 Poročila, himna.
TVKOPER
14.15 TV novice. 14.20Zauho in oko — glasbena oddaja. 15.00 Markiz Roccaveroina — TV nadaljevanka. 1. del. 16.00 Risanke. 16.45 Zdravnik in otrok — oddaja v živo v sodelovanju z gledalci, vodi profesor Franco Panizon. direktor Zavoda za Ped. v Trstu 17.55 Tu novice.
18.00 Vaterpolo: Pošk—Partizan. 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem . jeziku — Videoteleks. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Kaj bom. ko odraslem — rubrika. 20.25 Športni pregled. 21.00 Dnevnik nekega Italijana — film. 22.00 TVD vse danes (v odmoru filma). 23.00 Marchandova linija — serijski film.
TOREK:-16.00 Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 Aktualno v torek. 26. marca (gospodarska tema, Predstavljamo vam, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 Sotočje. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.55 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35), 15.55-23.50 Teletekst RTV Ljubljana, 17.25 Poročila, 17.30 Trio kitar, 3. oddaja, 18.05 Spored za otroke, 18.25 Dolenjski obzornik, Spored za mlade:, 20.05 W. Shakespeare: Hamlet, predstava Mestnega gledališča Ljubljana, 22.45 Integrali, oddaja iz kulture, 23.45 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže
15.25 Visoko: Nogomet — kvalifikacije za SP (mladi), Jugoslavija: Luksemburg, prenos (slov, kom), v odmoru .. .(do 17.15), 17.25 TV dnevnik, 17.45 Kdor hoče ta zmore, otroška oddaja TV Novi Sad, ,18.15 Odprta knjiga, 18.45 Želeli ste — poglejte, poučnoza-bavna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Folk parada, 20.45 Žrebanje Lota, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Čas podvigov, dok. oddaja, 21.50 Izobraževalna oddaja (do 22.20).
TVZAGREB
PRVI PROGRAM
9,00 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Potrebno je hoteti in smeti, 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Želeli ste — poglejte, 19.10 Risan-. ka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dialogi. 20.50 Vozi naprej (film), 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Avstrija 11.. 12.00 Družinski spored, 13.00 Poročila. 16.30 Eci, peci, pec, 16.55 Čas v sliki za nftadino, 17.05 Risanka. 17.30Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zas-panček. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zunanjepolitična reportaža, 21.15 Bogati in revni. 22.00 Glasbena scena.
/© ljubljanska banka
Pomurska bank«
TV MADŽARSKA
8.05 - 9.50 Šolska TV. 15.35 Ruščina za najmlajše, pon. 15.45 Računalništvo; 10. del tečaja Basic. 16.20 Morilci na počitnicah, angleški kriminalni film. 18.10 Generalmajor dr. Mihaly Berki, portret. 19.05 Mini študio’85.19.30TV dnevnik, vmes poročilo s XIII. kongresa MSDP. 20.35 M. Legrand. glasbeni film. 21.00 Studio '85. 22.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Za uho in oko — glasbena oddaja. 15.00 Markiz Roccaverdina — Tv nadaljevanka - II. del. 16.00 Zgodbe ptičev. 16.50 Mechander robo — risanke. 17.25 Ustvarjalnost — Uvod v ustvarjalnost. 17.55 TV novice. 18.00 Danes odbojka —športna oddaja. 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 19.25 Zig — zag. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Razstave v Sloveniji. 20.25 Gore svela — dokumentarna oddaja — Atlas. nebesni stebri. 21.40 Stoje ali sede — rubrika. 22.20 Nogomet: Jugoslavija—Luksemburg (Under 21) — povzetek. 23.20 Zdravnik in pacijent — medicinska oddaja.
SREDA: 16.00 Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 Aktualno v sredo, 27. marca (Pogovor v živo, iz delovnih kolektivov), 18.00 "21-232- Glasbeno-propagandna oddaja, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.15 TV v šoli. 12.30 Po
rodila (do
12.35),.
16.00-23.20 Teletekst RTV Ljubljana, 16.15 Poročila, 16.20Sporedzaotroke, 16.55 Jaka Judnič: Užaljeni tolovaj, 17.10 Obalno-kraški obzornik, 17.25 Zenica: Nogomet — kvalifikacije za SP, Jugoslavija: Luksemburg, prenos, v odmoru propagandna oddaja in risanka, 20.05 Svet na zaslonu, 20.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, 21.00 Film tedna: Egipčanska zgodba, egipčanski film, 23.05 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže
15.50 Test, 16.05
TV
dnevnik, 16.25 Sokoli, otroška serija, 16.55 Izobraževalna oddaja, 17.25 Zenica: Nogomet Jugoslavija-Luksemburg, prenos, v odmoru ..., 21.05 Življenje in ne film, dok. serija, 21.50 6. zagrebški sejem jazza, 22.40 Povodi in sledi, oddaja iz kulture (do 23.25).
TVZAGREB
PRVI PROGRAM
8.45 TV v šoli, 16,10 Poročila, 16.15 TV koledar, 16.25 Sokoli, 16.55 Družinski magazin, 17.25 Nogomet: Jugoslavija—Luksemburg (kvalifikacija za SP), 19,15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Kino-oko, 22.30 Dnevnik
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Driižinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Lutke, 16.55 Čas v sliki za mladino, 17.05 Ostržek. 17.30 Na pomoč. odraščamo, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00
Avstrija
sliki, 18.30
Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 LudwigII.. (film), 22.10 Šport
Drugi program
16.55 Nogomet: ZSSR—Avstrija, 18.50 risanka, 19.30 Čas v sliki 20,15 Peti letni čas, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal, 22.30 Umetnine (podelitev Oskarja 1985).
TV MADŽARSKA
8.05 - 9.45 Šolska TV.
16.50 Dva milijona; za starejše ljudi. 17.25 Ne le za žene. 7.45 Bodite moj gost, spored Roberta Ratonyija.
18.20 Portret s cvetjem v ozadju, spored studia Szeged. 19.30TV dnevnik, vmes poročilo s XIII. kongresa MSDP. 20.35 Trije mušketirji (Kraljičina zlata verižica). angleški film. 22.20 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Za uho in oko — glasbena oddaja. 15.00 Markiz Roccaverdina — III. del — Tv nadaljevanka. 16.10 Risanke. 16.45 George — serijski film. 17.20 Obnašanje živali — Razmnoževanje in skrb za potomstvo. 17.55 Tv novice. 18.00 Čas rugbyja. 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 19.25 Zig - zag. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Start — Zakaj in kako se premikamo. 20.25 Nogomet: - Jugoslavija—Luksemburg (kvalif. za svel. prven.). 22.00 TVD vse danes. 22.10 Košarka — jugoslovansko prven-, sivo.
ČETRTEK: 16.93 Iz sveta resne glasbe, 16.30 Aktualno v četrtek, 28. marca (kulturna oddaja, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, prispevek s področja SLO in OS), 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TU LJUBLJANA
9.00 TV v šoli, 12.30 Poročila (do 12.35), 16.00-22.35 Teletekst RTV Ljubljana, 17.30 Poročila, 17.35 Spored za otroke, 17.50 Portret Naceta Simončiča, 18.25 Dolenjski obzornik, 18.40 Čas, ki živi: Prva vlada DFJ, oddaja TV Zagreb, 20.00 Tednik, 21.15 A. Mnouchkine: Moliere, 3. del francoske nadaljevanke Lj, 22.20 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže
17.25 TV dnevnik, 17.45 Jelenček, otroška serija, 18.15 Znanost, 18.45 Mali veliki svet, dokumentarna zabavna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Večni klic, 2. del sovjetske nadaljevanke, 21.10 Poročila, 21.15 Umetniški večer TV Ljubljana — P. Chiara: Delitev, posnetek predstave SSG Trsto (do 23.45).
/© ljubljanska banka
Pomurska bank*
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.15TVvšoli, 16.15 TV v šoli. 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Jelenko, 18.15 Znanost, 18.45 Mali, veliki svet. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Kvizkoteka, 22.15 Dnevnik
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila, 16.30 Eci, peci, pec, 16.55 Čas v sliki za mlade, 17.05 Risanka, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Avstrija v sliki 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljubezenska loterija (veseloigra), 21.50 Miloš Forman — kukavičje jajce, 22.50 Priimek Carmen (film),
Drugi program
17.15 Svet živali, 18.00 TV kuhinja. 18.30 Trdo a prisrčno, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Reporter v službi, senzacije (dok film). 21.15 Čas v sliki, 21.30 Šport, 22.30 klub 2
TV MADŽARSKA
8.10 — 10.00 Šolska TV. 15.25 spored za najstrnike: 16.15 TV borza. 16.25 Ga-perijin. francoski film. 18.00 Poročila s XIII. kongresa MSDP. 18.25 Glasbeni spored. 18.55 Dati se izplača. 19.30 TV dnevnik, vmes poročilo s XIII. kongresa MSDP. 20.45 Štirje mušketirji, ali maščevanje Milady, angleški film. 22.25 TV dnevnik, himna..
TV KOPER
14.15 Fv novice. 14.20 Za uho in oko — glasbena oddaja. 15.00 Poroka na podeželju — Tv nadaljevanka — I. del. 16.10 Risanke. 16.45 Zrakoplov — 17.20 Neznana obzorja: Safari po rekah Vzhodne Afrike. 17.55 Tv novice. 18.00 Športna oddaja. 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Kulturna panorama. 20.25 Vesele žene windsorske — proza — II. del. 2240 TVD vse danes. 22.50 Videomix — glasbena oddaja v živo.
VESTNIK,- 21 MARCA 1985
---STRAN 13
tedenski koledar
PETEK, 22. marec — Lea SOBOTA, 23.-marec — Peter NEDELJA, 24. marec — Simeon PONEDELJEK, 25. marec — Minka
TOREK, 26. marec — Evgenija SREDA, 27. marec — Rupert ČETRTEK, 28. marec — Milada
prodam
KOSILNICO ZA TRAKTOR TOMO VINKOVIČ PRODAM. Terezija Rakuša. Savci 15, p. Tomaž pri Ormožu. In-164 SPAČEK, letnik 1975 (celega ali po delih), z rezervnimi deli, ugodno prodam. Janez Vargazon. Krapje 56. p. Veržej. In-165 ŠKROPILNICO. 320 1. KŽK, in motorno žago MZ 125, prodam. Marko Slavič. Babinci 36, p.
Ljutomer. In-167
PRIKOLICO S POGONOM NA ZADNJA KOLESA ZA MOTOKULTIVATOR ROTAKS, 500 kg. prodam. Stanko Vrbnjak, Stara cesta 9. Ljutomer. In-164 TRAKTOR DEUTZ. 30 KS, letnik 1973, z vsemi priključki, prodam. Naslov v upravi lista. In-163
VW 1200, letnik 1976, registriran do oktobra, prodam. Stročja vas 40. p. Ljutomer. In 158 KOMPLETNO OSTREŠJE, 12 x 8 m, prodam. Marija Faj-. dar. Sitarovci 9. p. Bučkovci. In-157
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI. lahki, z leseno konstrukcijo, prodam. Grad 15. M-1066 LADO 1300 S. letnik 1983, oktober, prodam. Telefon 061 877-318. M-1067
OS ZA CIRKULARKO. novo, in vodno črpalko, 3-fazno, dvola-melno, prodam. Sebeborci 130. M-1069
BELO REPO IN PESO PRODAM. Kerman, Filovci 160. M-1070
VINOGRAD, 400 trsov, in staro zidanico na PAPOVEM BREGU v Dobrovniku, dostop z avtomobilom, prodam. Informacije: Dobrovnik 22. M-1071 AMI 8, registriran, prodam. Alojz Omar. Rankovci 37. M-1072
MOTORNO KOLO ELEK-TRONIC 90. letnik 1983. pro-dam.^lado Sapač. Topolovci 10. p. Cankova. M-1073 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE. avtomobilsko prikolico, 500 kg. težki voz z gumijastimi kolesi in RAUKOMBI. 2.20, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-1074
SENO PRODAM. Kančevci 21. p. Križevci v Prekmutju. M-1075 MOPED APN 6. star eno leto, prodam. Petek. Melinci I. p. Beltinci M-1076
NJIVO NA VANEČI, 1 ha, prodam. Naslov v upravi lista. M-1079
LADO 1200. obnovljeno, ugodno prodam. Milan Kurbus, Gornja Radgona, Trg svobode 11, telefon 74-633. M-1080 ŠKODO 105 L, dobro ohranjeno, prodam. Peter Horvat, Radenci, Trubarjeva 6. M-1080 a TRAKTOR URSUS C 360 prodam. Bukovec, Kobilje 22. M-1081
SENO PRODAM. Mlajtinci 42. M-1083
KRAVO, staro šest let. prodam. Gone, Mostje 17, p. Lendava. M-1084
BARVNI TELEVIZOR LOEWE OPTA PRODAM. Ogled • popoldne. Črenšovci 140 a. M-1086
ZASTAVO 101. letnik 1978. prodam. Temlin. Martjanci 45 a. M-1087
KABEL ZA PRIKLOP X00/0-A 4_x 16. 60 m. prodam. Naslov v upravi lista. M-1090 ENONADSTROPNO HlSO V MURSKI SOBOTI PRODAM NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU. Informacije po telefonu 064 74--706. M-880
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota,
Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktoija in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Šobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 din. polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne : številke je 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temelj-i nega davka od prometa proizvodov.
KOMPLETNE STREŠNE ŽLEBOVE PRODAM. Murski Črnci 23. M-991
KORUZO NA STORŽIH IN SENO PRODAM. Gradišče 3 a, p. Tišina. M-992
, POLSKO STISKALNICO, visokotlačno, za baliranje krme in slame, prodam. Flisar, Ropoča 64, p. Rogašovci. M-1035
ZASTAVO 750, registrirano do junija 1985, prodam. Puževci 38. M-1036
PLUG IMT, 10-colni, malo rabljen, prodam. Lončar, Bodonci 129. M-1037
TRAVNIK IN NJIVE (64 arov) prodam. Informacije: Cvetkova 42, M. Sobota. M-I039
FIAT 850, športni, prodam. Strehovci 35, p. Dobrovnik. M-1040 KOMBAJN, kosa 2,20 m, prodam. Domanjševci 9. M-1041 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, prodam. Telefon 23-669, M-1042
KRAVO, staro šest let, brejo štiri mesece, prodam. Dobrovnik 87. M-1043
LOVSKO PUŠKO, bokarico, kal. 16/16, prodam. Mlajtinci 10, telefon 48-190. Ogled popoldne. M-1044 _
FIAT 850, letnik 1969, registriran do januarja 1986, nujno prodam. M-1047
KRAVO s teletom prodam. Trnje 149. M-1048
PEČ TAM STADLER ZA CENTRALNO OGREVANJE, 35.000 kalorij, novo, prodam. Karel Horvat, Odranci 2, p. Črenšovci. M-1049
MOTOKULTIVATOR HONDA F 400 s frezo, plugom in železnimi kolesi, prodam. Brumen, Naselje Ljudske pravice 27, telefon 22-380. M-1050
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled po 16. uri. Kerčmar, Tomšičeva 9, M. .Sobota, telefon 22-271. M-1051
OBRAČALNIK ZA TRAKTOR IN MLATILNICO HOFNER prodam, Roman Klemenčič, Lešane 1, p. Apače. M-1053
KRAVO S TELETOM ALI BREZ PRODAM. Ludvik Časar, Križevci 62 v Prekmurju. M-1054
KOMBI ZASTAVO 850 AK LETNIK 1983, ugodno prodam. Informacije po telefonu 78-033. M-1055
HRASTOVE PLOHE, debeline 5 in 8 cm, prodam. Naslov v upravi lista. M-1059
GS 1220, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Pondelek, Gornji Petrovci 23, 69203 Petrovci. M-1060
MOTOKULTIVATOR GOLDONI 140 D prodam. Gyorek, Stara 14, Murska Sobota, telefon 72-726. M-1062
ZASTAVO 750, letnik 1975, po ugodni ceni prodam. Čerpnjak, VeŠčica 7, M.Sobota. M-1063 GOLF, diesel, star dve leti, prodam. Mačkovci 47. M-1064 TRAČNO ŽAGO ZA RAZREZ HLODOVINE PRODAM. Telefon 81-879. M-1061
ŠKODO 110 L, letnik 1973, ugo--dno prodam. Murska Sobota, Prešernova 30. M-1065
MOTORNO ŽAGO PART-NER, staro dve leti, prodam. Stanjevci 4. M-1097
KOTNO GARNITURO PRODAM. Telefon 23 711. M-1099 OPEL KADETT — avto ie zgorel v prednjem delu, letnik 1976, prodam. Domanjševci 98, telefon 76-293. M-1100
KORUZO NA STORŽIH PRODAM ALI ZAMENJAM ZA SENO Vaneča 7. M-l 101 RENAULT 16, v dobrem stanju, prodam. Janez Gumilar, Čikečka vas 41. p. Prosenjakovci. M-1012 DVE BREJI KRAVI PRODAM. Žalik. Mala Polana 104. M-1013 PUJSKE PRODAM, Ernest Kardoš. Andrejci 30. M-1014 KOMBAJN ZMAJ 780. letnik 1971 in kole (4 x 4) za vinograd — akacijeve, prodam. Jože Zrin-ski. Vaneča 50 a, p. Puconci. M-1016
SENO - OTAVO PRODAM. Alojz Mencinger. Pertoča 41. M-1020
DVE POROČNI OBLEKI PRODAM. Marta Kovač. Kukeč 25, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1023
DOBIMO SE V ’ CAFE BARU
Lendavska ’9 b. Murska Sobota
VEČJO PARCELO GOZDA (raznovrstni les), prodam. Koltaj, Gornji Petrovci 45. M-1021
DVE PARCELI (TRAVNIK 9 arov in vinograd 16 arov), na lepem in dostopnem kraju na Vaneči ugodno prodam. Zemljič, Černelavci 45. M-1022 TEHNIČNI LES (kakovosten borov) prodam. Naslov v upravi lista. M-1024
KOSILNICO BCS PRODAM.
Brezovci 5. M-1025
VEČJI RAZTEGLJIVI KAVČ z omarico, manjši regal za knjige, kuhinjsko raztegljivo mizo, nizko malo mizico, nerjaveče dvojno pomivalno korito z odcejalnikom in 3 oljne peči prodam. Telefon 74 155. GR-86
SILAŽNI KOMBAJN ŠEMPETER PRODAM. Naslov v upravi lista. GR-87
DRAGI SESTRI JOŽICI in NJENEMU MOŽU JOŽETU DERVARIČU iz Motovilec 72 želi za njuna praznika vse najboljše. veliko srečnih in zdravih let v krogu svoje družine ter nas vseh, sestra Suzana ter vsi ostali domači iz Nuskove.
Nadvse skrbnemu in dobremu možu JOŽETU BUDJI iz Puco-nec. sinu Jožetu in sinu Aleksandru, ki služi vojaški rok v Beogradu, želi za njihove praznike vse najlepše z željo, da bi praznovali zdravi, srečni in zadovoljni v domačem krogu še velikokrat — žena oz. mama.
BORISU RAT-KU iz Dobrovnika. ki služi vojaški rok v Tuzli, želijo dobro počutje
v novem okolju, predvsem pa veliko iskrenih prijateljev —stari, oče. stara mama, strici, tete.
bratranci in sestrične. Lepim željam se pridružujeta oče in mama iz Berlina.
OBRAČALNIK SIP ŠEMPETER ZA KOSILNICO PRODAM. Franc Knap, Apače 34. GR-88
HLEVSKI GNOJ, večjo količino. prodam. Gorica 50, p. Puconci. M-1092
SUHO KORUZO NA STORŽIH. 1500 kg, prodam. Naslov v upravi lista. M-1093
DOMAČO SVINJSKO MAST PRODAM. Sebeborci 44. M-1094
MANJŠO NEMŠKO TRAKTORSKO PRIKOLICO PRODAM. Kuzma 47 a, telefon 78 225. M-1095
SADJARSKO-VINOGRADNI-ŠKA POSTAJA ZAGREB VAM NUDI V SVOJI PRODAJALNI GOR. MIHALJIVEC (pri Jožetu Vidcu), 12 sort vinske trte po 55 din in vse vrste sadičevja po 180 do 250 din. Manjše količine vinske trte pošiljamo po pošti. Telefon 042 85 939, pošta 42306 Macinec. M-MM
KOSO ZA STEYR 15 IN 18 PRODAM. Rakičan. Partizanska 6. M-1026
PELARGONIJE IN DRUGO CVETJS ZA OKNA IN BALKONE ŽE NAPRODAJ. ZA OBISK SE PRIPOROČA CVETLIČARSTVO GYORFI, MURSKA SOBOTA -NASPROTI AVTOBUSNE POSTAJE. ODPRTO OD 7. DO 17. URE.
STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM, velikost 73 arov, in gradbeno parcelo na Kapci, 11 arov, prodam. Jože Herženjak, Kapca 49. In-155
HLEVSKI GNOJ, približno 15 kubičnih metrov, prodam. Ceza-njevci 62, p. Ljutomer. In-168 KARAMBOLIRAN FIAT 125 P. prevoženih 5000 km, prodam. Veščica 48, p. Ljutomer. In-169 STROJ ZA LIČKANJE KORUZE PRODAM. Milan Osterc, Veržej 77. M-1095
VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH (BENEC), 10 arov, dovoz, asfalt, prodam. Oglasite se pri Jožetu Vuku, Lendavske gorice 322 a. Le-153
NOVO ITALIJANSKO PEČ ZA KOPALNICO NA TRDA GORIVA IN ELEKTRIKO prodam. Radmožanci 52. Le-152 STREHO IN TROJE VRAT, KOMPLETNE S ŠIPAMI IN TAPETAMI, originalna franc, pločevina, za RENAULT 4, prodam za 26.000 din. Informacije po telefonu (069) 81 875. In-170
ŠPORTNO KOLO FAVORIT prodam za 7.000 din. Dušan Kavaš, Stara Nova vas 73, 69242 Križevci pri Ljutomeru. In-171 PRODAJAMO SADIKE: JAGODE; SORTE »FRAPAN-DULA HUMI«, nemškega izvora. MALINE »MOLING EKS-PLOIT«, angleškega izvora, ROBIDE »TORNFRI«, ameriškega porekla, brez bodic in ČRNI RIBEZ »VELIKTON«, angle-, škega izvora. Vse sorte so visoko-rodne in kakovostne. Po povzetju pošljem najmanj 20 kosov, tudi različnih sadik z navodilom. Cena je 40 din za kos. Sadike boste dobili v marcu.. Dušanka Čajetinac, Selo Dublje, 37 240 Trstenik. M-MM
KORUZO — večjo količino, in mlado kravo, prodam. Pojbič, Križevci 114 v Prekmutju. M-1128
HIŠO. zgrajeno do prve plošče z 20-arsko parcelo prodam na Kapeli-Rožički vrh. Informacije po 18. uri. Telefon 22 585. M-1129
REZERVNE DELE ZA FIAT 850 SPECIAL, menjalnik za R 4, motorno kolo JAW A 250 in 4 gume (155/12), nove, prodam. Leopold Balažič, Dokležovje 13, telefon 71 074. M-l 130
TAM 6500, registriran, prodam za 240.000,00 di^ Naslov v upravi lista. M-926 NOVO AVTOPRIKOLICO PRODAM. Telefon 21 068. M-1131
FIAT 1300 Z NOVIM MOTORJEM UGODNO PRODAM. Šeruga. Lendavska 23 a telefon 23 479. M-l 132
KMETIJO V BLIŽINI IVA-NJEC PRI GORNJI RADGONI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-l 133
TRAKTORSKE BRANE. 4-del-ne. ugodno prodam. Lipovci 54. M-l 136
ZAHVALA
Ob bolečem in mnogo preranem slovesu od našega dragega moža, atija, sina, brata in zeta
Jožeta Špilaka, mlajšega
strojnega ključavničarja iz M. Sobote
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, sodelavcem, gasilcem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali prispevali v humane namene.
Posebna hvala č. g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala govornikom SCT M. Sobota, KS Turopolje, GD M. Sobota in Občinske zveze za mali nogomet za ganljive besede.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marjana, sin Jožek, mama, oče, sestra z družino in ostali sorodniki
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
N SPOMIN
16. marca sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož. oče, dedek in brat
Koloman Ciqut
iz Noršinec
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta tih in prazen dom ter boleč spomin nate. Iskrena hvala vsem tistim, ki se ga še spominjate, njegov prerani grob krasite s cvetjem in prižigate sveče.
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno. letnik 1973, registrirano do marca 86, ugodno prodam. Stanko Ritonja, Sercerjevo naselje 6, M. Sobota, telefon 22 414 M-1135
RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Krog, Murska 28. M-l 137 DVOTARIFNI ENOFAZNI ŠTEVEC, NOV, prodam. Murska Sobota, Juša Kramarja 11. M-l 138
OSEBNI AVTO OPEL REKORD 1700, letnik 1972. prodam. Hotiza 167. MO 1139
OBRAČALNIK PANONIJA, malo rabljen, prodam. Predanovci 11, p. Puconci. M-l 141
OSEBNI AVTO R 4 GTL, letnik 1983. prodam. Šantl, Petanjci 95 a. M-l 146
TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Gederovci 38. M-l 148
kupim
STAREJŠO HIŠO ZA RUŠENJE KUPIM. Mihael Cener, Černelavci, Pušča 5, p. M. Sobota. M-1026
MOTOR*ZA RENAULT 6 TL, 1108 ccm, kupim. Ponudbe s ceno in opisom pošljite na naslov: Štefan Smodiš, Gornji Petrovci 89. M-1031
GUMO 825-15 kupim. Bela Železen, Moravske Toplice, Dolga ulica 98, telefon 48 250. M-1098 RABLJEN HLADILNIK KUPIM. Telefon 74 541, interna 381. M-1018
zaposlitve
KUHARICO ZAPOSLIMO. OD dober, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna »PRI MICKI«, Marija Habič, 61261 Ljubljana-Dobrunje, Dobrunje 10, telefon 061 49 060. M-MM
KVALIFICIRANEGA MIZARJA ZAPOSLIM TAKOJ. Mizarstvo Vutek, Vaneča 36. M-1058
N SPOMIN
19. marca so minila tri leta, polna žalosti, odkar je prenehalo biti srce našemu dragemu
Francu Snepfu
iz Gorice
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov « mnogo prerani grob.
TVOJI NAJDRAŽJI
AVTOKLEPARJA IN AVTOLIČARJA ZAPOSLIM TAKOJ. Kuzma, Črenšovci 61 c. M-1068 KV ZIDARJA, lahko tudi priučenega, zaposlim takoj. Stanovanje zagotovljeno. Jože Zgonc, dr. Zajca 1, Mekinje, 61240 Kamnik. M-1077
ŠEFA KUHINJE IŠČE GOSTIŠČE PRI NEGOVSKEM JEZERU. OD dober. M-1082 DELAVCA (-ko) ZAPOSLIM PRI DELU S PLASTIKO. Telefon do 14. ure: 23 520. M-1027
sobe
SOBE V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE ODDAM FANTOM. Naslov v upravi lista. M-1088
razno
NA PARKIRIŠČU PRED CEN-TRALOM NA TITOVI CESTI sem prejšnjo sredo izgubila zlato, uro. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v uredništvo Vestnika. M-MM DVOSOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE S KOPALNICO (44 m2), v centru Ljutomera, zamenjam za enakovredno na deželi, v okolici Ljutomera. Informacije: Integral, Ljutomer, Glavni trg L In-160
ZEMLJO V MURSKI SOBOTI dam v najem. Naslov v upravi lista. M-1056
V NEZNANO SE JE ZATEKEL MLADI, ČISTOKRVNI NEMŠKI LOVSKI TERIER. Sliši na ime MURI. Vse informacije proti nagradi sporočite na naslov: Korošec, Vaupotičeva 2, Gornja Radgona, telefon 74 117. GR-90
PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla o Mirku Stajnku iz Mekotnjaka št. 10 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Marija Vunderl. Mekot-njak 5. In-166
Ljubezen, delo in trpljenje, tvoje bilo je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina.
STRAN 14
VESTNIK, 21. MARCA 1985
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST. DA JE NEPRIČAKOVANO UMRL NAŠ SODELAVEC
Jože Špilak
strojni ključavničar /
OD NJEGA SMO SE POSLOVILI V PONEDELJEK. 1 L MARCA. OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU!
SLOVENIJA CESTE TEHNIKA TOZD MEHANIČNI OBRATI ENOTA MURSKA SOBOTA
____________N_________________
Večerna zarja dom je obsijala, vse čakalo je na njo, ,	al ona več se ni vrnila,
vse pusto, prazno je za njo!
V SPOMIN
12. marca je minilo eno leto, odkar so se nepričakovano za vedno zaprle oči naše drage mame, stare mame, sestre in tete Jolanke Črnko
iz M. Sobote
Tvoj korak je obstal, glas onemel. Grenko je spoznanje, da te ni in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Hvala vsem, ki seje še spominjate in ste jo ohranili v lepem spominu.
VSI NJENI
V SPOMIN
11. novembra so minila tri leta, odkar nas je zapustila naša draga mama, hčerka in snaha
Jolanka Balajc
iz Sela
14. marca pa eno leto, ko ni več med nami našega dragega očeta, sina in zeta
Jožeta Balajca
iz Sela
Vajino življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta tih in prazen dom ter boleč spomin na vaju.
Žalujoči: sinova Jože in Zlatko, oče oz. tast ter mama, oz. tašča
S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežima, a v srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
18. marca so minila tri leta, odkar živimo brez našega dobrega moža, očeta, starega očeta in brata
Aleksandra Felduarija
iz SELA
Ni ure, ne dneva, da se te ne bi spominjali in občutili praznine, ki je nastala za teboj. Nemoremo verjeti, da te ni in bolečaje resnica, da te nikoli več ne bo. Praznina za teboj je velika, a spomin na tebe ne bo nikoli ugasnil.
Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, mu na grob prinašate cvetje in na njem prižigate sveče.
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mame, babice in žene
Marije Šebjanič
iz Apač
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje in izraženo sožalje.
VSI NJENI
Že leto dni te zemlja krije, na tihem bregu mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
27. marca mineva boleče leto, polno žalosti, odkar nas je zapustil dragi sin in brat
Jože Rituper
iz MoŠčanec
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, krasite njegov prerani grob in prižigate sveče.
Žalujoči: ata, mama, brat in sestra z družino
Težko je živeti, če težko si bolan, še težje je umreti, če si z ljubeznijo obdan.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Franc Bobovec
•	iz Radenec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrini sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala dr. Kološevi ter zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice. Hvala g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS za ganljivo slovo.
Žalujoči: žena Ana, sin Franc z družino in ostalo sorodstvo
Kje si ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano. tiho in brez slovesa v 70. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in babica
V SPOMIN
21. marca mineva že eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš predragi sin, mož in oče
Zoltan Durič bivši mizarski mojster in trgovski poslovodja v pokoju iz M. Sobote
Mnogo prekratka'so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in žalostn<spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, živel pa boš v naših srcih in mislih do konca naših dni.
Žalujoči: mama Barbara, žena Irma ter sinova Slavko in Zoltan z družino
Marija Vaupotič
iz Črenšovec 119
Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki sle sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence m cvetje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam in pevcem za odpete žaloslinke ter delovni organizaciji Tehnostroj Ljutomer Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ignac, hčerke Slavica. Marija, in I rezika z družinami, sinovi Ignac. Franc. .Jože in Anton z družinami te> ostalo sorodstvo
Tiho, mirno ste zaspali, v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami. Hvala vam za vse, kar ste nam dali.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari oče in dedek
Janez Bunderla
iz Matjaševec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Ernest in Karel, ter hčerke Marija, Sidonija, Irena in Anica z družinami
VESTNIK, 21. MARCA 1985
STRAN 15
v besedi in sliki
V organizaciji Pokrajinske in študijske knjižnice Je bil prejšnjo soboto v Domanjševclh literarni večer, na katerem so nastopali v Pomurju živeči slovenski in madžarski pesniki in pisatelji: Franc Lainšček-Feri, Jčzsaf Varga, Sšndor SzOnyogh, Milan Vincetič In Lajos Bence. V nabito polni dvorani vaškega doma so se predstavili občinstvu, nato prebrali nekaj pesmi in novelo. Pred njihovim nastopom v kulturnem programu je vodja Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec v slovenskem Jeziku Katalin Csahuk, tamkajšnja učiteljica, pa v madžarskem jeziku spregovorila o slovenskem in madžarskem kulturnem prazniku. Nato so nastopili učenci ter Prekmurski oktet.
(K. R.)
SKUPŠČINSKO ZASEDANJE V MURSKI SOBOTI
ČIMPREJ IZENAČITI POLOŽAJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
o zdrav.
LENDAVA
Komisija za narodnosti pri Pomurskem medobčinskem svetu SZDL je lanski delovni program tako rekoč v celoti uresničila — so ugotovili na zadnji seji, ki je bila pretekli četrtek v Lendavi. Sicer pa so njegovo uresničevanje sproti preverjali, zato so se v razpravi podrobneje zadržali ob predvidenih programskih nalogah za letos.
Kot najpomembnejše, ki ga nameravajo tudi najprej obravnavati, so opredelili pouk madžarščine v srednjih šolah. -Zlasti razmere na nekaterih srednjih šolah v Pomurju, in sicer izven narodnostno mešanega območja, so se bistveno poslabšale, saj je občutno padlo število učencev, ki bi obiskovali pouk madžarskega jezika. Zavoljo tega bo potrebno pripraviti širšo strokovno analizo in ta problem vsestransko osvetliti s političnega vidika.
Popisali bodo duševno prizadete
Društvo za pomoč prizadetim Ljutomer najaktivnejšimi. Med membnejše opravljene minulem letu štejejo
duševno je med najpp-naloge v' vsekakor
tresničitev njihove pobude za ustanovitev delavnic za delo v ’rilagojenih razmerah, saj so te ielavnice, v katerih je trenutno aposlenih 9 prizadetih, odprli ninuli teden. Na občnem-zboru so
Iz črnogledosti v ustvarjalnost
V Pomurju smo bili v preteklem letu priča izrednega nezadovoljstva delavcev v združenem delu, česar prejšnja leta.nismo beležili. Vzrok za to so v glavnem v gospodarjem stanju združenega dela. Pe-/Jlo nas je pomanjkanje dela, cenovna neskladja, pritiski '"po dodatnih sredstvih za reprodukcij- ke materiale in seveda tudi nizki ebni dohodki, ki so v končni fazi rili vedno povzročitelj prekinitev iela, vse skupaj pa je privedlo do tezaupanja delavcev. Tako je v odu svojega poročila o delu iedobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje na letni pro-
ki Soboti med
ramski 's
zavod za Časopisno in radijsko dejavnost MURSKA SOBOTA
objavlja prosta dela in naloge
tonskega tehnika v radijskem studiu
Pogoj: srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri — šibki tok.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
— s kandidatom z delovnimi izkušnjami po trimesečnem poskusnem delu
— s pripravnikom po uspešno opravljenem strokovnem izpitu.
Prijave z življenjepisom in dokazilom o strokovnosti pošljite v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku objavnega roka.
Madžarščina
mostovi
Čimprej bo treba oceniti tudi vsebinski koncept in se dogovoriti o primernem terminu za televizijsko oddajo Hidak—Mostovi, ki je zdaj na sporedu ljubljanske televizije ob neprimernem času. Zato naj bi bila ta oddaja po novem namesto dvakrat mesečno ob nedeljah (po pol ure) rta sporedu vsak ponedeljek po 15 minut, bila pa naj bi namenjena pripadnikom madžarske narodnosti in za seznanjanje večinskega naroda v Madžarih v Pomurju. Torej to ne
tudi sicer ugodno ocenili svoje opravljeno delo in sestavili nov program. Doslej je evidenca duševno prizadetih bila nepopolna, zato se bodo lotili , te naloge čimprej. Seveda pa morajo imeti za takšen popis tudi ustrezno usposobljene delavce. Nekaj jih bodo poslali na seminar za inštruktorje popisov, pripravili pa bodo tudi seminarje za starše du-
drugim dejala predsednica Mira Marko. In pridala nič kaj spodbudne številke, iz katerih je razvidno, da znašajo izgube v pomurskem gospodarstvo že več kot mili-, jardo dinarjev, sv. organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, pa združuje delo 3.339 delavcev in znaša mesečni izpad na enega 25.047 dinarjev, kar je bil v veliko primerih lani izplačan mesečni neto osebni dohodek. Izgube so tudi v negospodarstvu in so izkazane predvsem v samoupravnih interesnih skupnostih (največje v zdravstvu); zato niso- nič kaj svetla ,,obzorja” za letos. Kot svojstven problem se v vseh raz-
Sredi prejšnjega tedna je bilo v Murski Soboti skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine, na katerem so osredno pozornost namenili obravnavi poročila o uresničevanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana sisov družbenih dejavnosti. Tako so delegati govorili zlasti o položaju teh dejavnosti v minulem srednjeročnem obdobju ter se še posebej zadržali ob predlogu bilance sredstev dovoljene porabe v letošnjem letu. Uvodno obrazložitev je podala Marija Horvat, vodja razvojno-planske-ga sektorja strokovnih služb sisov. Opozorila je zlasti na skupno porabo, ki je bila tudi v lanskem letu limitirana. Kljub temu pa je bil na področju družbenih dejavnosti, kot je .dejala, dosežen pozitiven premik. saj je prišlo do sprotnega
bi bila več trojezična oddaja kot doslej, ko vključuje tudi pripadnike italijanske narodnosti. Ljubljanska televizija bi morala zagotoviti tudi dve kadrovski štipendiji za narodnostne novinarje.
Trenutno je pereč problem tudi finančno stanje tednika Nepujsag, saj manjka za letošnje izhajanje (zaradi podražitev papirja, tiskarskih in drugih stroškov) od 2 do 3 milijone dinarjev. Nesprejemljivo bi bilo krčiti obseg tega edinega tednika, ki je namenjen pripadnikom madžarske narodnosti v Pomurju, so menili člani narodnostne komisije.
V komisiji se bodo lotevali tudi drugih vprašanj s področja jn-
ševno prizadetih.' Tesno bodo sodelovali tudi z ljutomersko invalidsko organizacijo in medobčinskim koordinacijskim odborom invalidov Pomurja. Za svoje člane pa bodo organizirali tudi enodnevni izlet. Na občnem zboru so za novo predsednico izvolili tudi Nado Vaupotič.
D. L.
sežnostih odpira tudi problem zaposlovanja in tako je sindikat lahko črnogled, prav zaradi resnosti'trenutka pa bi moral narediti korak dlje od ugotavljanja.
• Le-to je premalo tudi na področju stanovanjske problematike, ki je bila poleg poročil o preteklem in napovedi o prihodnjem delu sindikata, osrednja tema letne programske seje. Ne naključno, kajti visoke cene kurjav^ stanarin in vzdrževanja.stanovanj, posebno pa lastne udeležbe pri vselitvi v nova stanovanja, povzročajo, da zanimanje za blokovska stanovanja upada. Predvsem mlade družine so pri tem povsem nemočne, in če se bo .val draginje nadaljeval, bo kmalu vprašanje kdo. ne bo upravičen do.subvencije, in ne obratno.
Med usmeritvami za delo, so pomurski sindikalisti sklenili, da bodo ,,še z večjo vnemo bili bitko za uresničitev letošnje ofenzivne politike, da bo dosežena 5-odstot-na rast družbenega proizvoda in večja rast dohodka, kar bo omo-agočalo boljše možnosti za zaustavitev nadaljnega upadanja standarda, ,,med drugim pa nadaljevali s spodbujanjem k dograjevanju samoupravnih aktov pri nagrajevanju in pripravah pravilnikov o cenah ter preverjali, kako so v samoupravnih aktih izdelane spremembe zakona o delovnih razmerjih.
Da bi le bilo tako — in to uspešneje kot sedaj, ko jc nagraje-v;mje po delu le fraza v vsesplošni usmeritvi po uravnilovki, pogojeni s teorijo enakih želodcev” in ne-spodbujanjem ustvarjalnosti ter vse težje možnosti pridobitve za- , poslitve.
Brigita Bavčar
usklajevanja skupne porabe z rastjo dohodka v občini. To je pomenilo tudi večjo likvidnost v sisih in delovnih organizacijah. »Podatki nadalje kažejo, da je delež sredstev skupne porabe v družbenem proizvodu občine iz leta v leto upadal in daje upadanje v letošnjem letu doseglo že 2.40 odstotka, kar seveda povzroča težave pri usklajevanju letošnje bilance. Pri tem so tri interesne skupnosti zabeležile izgubo; to so zdravstvena z 58 milijoni primanjkljaja ter kulturna in tele-snokulturna skupnost. Tudi pri osebnih dohodkih v družbenih dejavnostih je dosežen napredek, saj smo že na začetku leta usklajevali OD teh delavcev in se približali povprečju v gospodarstvu.«
Na skupnem zasedanju ’so delegati podprli stališča izvršne-
formativne dejavnosti, posebno pozornost pa bodo namenili tudi kulturni dejavnosti pripadnikov narodnosti, dvojezičnemu poslovanju, sodelovanju z Železno in Žalsko županijo na Madžarskem in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti. Žavzemali se bodo tudi za okrepitev stikov z avstrijsko Radgono in tudi s tamkaj živečimi pripadniki slovenske narodnosti. Program dela pa bodo sproti dopolnjevali še z drugimi aktualnimi vprašanji, kot bo tudi razprava v republiški skupščini o položaju narodnosti v Sloveniji.
J. Graj
LOVSKA DRUŽINA MLAJ-TINCI
Prešteli
SO srnjad
Lovska družina Mlajtinci upravlja z 2030 hektarji lovnih površin in je v primerjavi z drugimi ena izmed manjših.
Vanjo je včlanjenih 32 lovcev, ki pa so dokaj aktivni. Dejstvo je. da dandanes lovec ni le uplenitelj divjadi, ampak tudi njen varuh. Na lovnih površinah mlajtinske lovske družine je okrog 300 srnjadi (to so ugotovili s štetjem), od nizke divjadi pa so tu zajci, fazani, jerebice in race. Jerebice 'so zaščitene in zanje velja, trenutno prepoved lova.'
Po naravni poti tudi ni bilo moč priti do zadostnega števila fazanov, zato v lovišče že 20 let vlagajo umetno vzrejene. Seveda lovci tudi skrbe, da divjad ni lačna.
Člani lovske družine dobro sodelujejo z lovci iz.sosednjih družin, navezali pa so stike tudi z lovci na Madžarskem, zlasti pa z lovsko družino v Šarvarju.
Vest o lovski družini Mlajtinci ne bi bila popolna, ko bi prezrli njihovo vsakoletno' zabavno prireditev, ki jo .imajo pred začetkom lovne sezone (v septembru) v Moravskih Toplicah. Na njej ponudijo lovske specialitete, poskrbe za zabavo', zato ne manjka obiskovalcev od blizu • in daleč, tudi iz tujine. Tedaj izdajo tudi svoje šaljivo glasilo Lovske tute.
Morda še to: lovska družina Mlajtinci je. kot nam jc povedal njen predsednik Bela Berglez, odprta: od novih elanov zahtevajo le delo pri varstvu in zaščiti divjadi, ne pa tudi kake pristopnine, kot nekatere druge lovske družine.
S. Sobočan ___________
ga sveta do bilance sredstev sisov družbenih dejavnosti, o čemer je govoril podpredsednik IS SO Peter Brunec. Menil je, da tudi nov predlog bilance sredstev nekoliko prekoračuje resolucij-sko opredeljena izhodišča, predvsem glede pokrivanja izgub in nekaterih prednostnih nalog. »Izvršni svet zahteva, da se na podlagi zaključnih računov izdela temeljita analiza o gibanjih v ozdih s področja družbenih dejavnosti in da se naj tej osnovi pripravi predlog za ureditev neugodnih gibanj. Obenem izvršni svet predlaga, da se ob polletju na podlagi doseženih gibanj v družbenih dejavnostih, predvsem pa v gospodarstvu občine, izdela spremenjen predlog bilance. Ce bo potrebno, naj bi sprejeli tudi spremenjene prispevne stopnje.«
Zatem je sledila živahna razprava delegatov, med katerimi so tudi tokrat prevladovali predstavniki izvajalskih organizacij. Evgen Horvat (občinska zdravstvena skupnost) je dejal, da so kljub finančnim težavam uspeli v precejšnji meri uresničiti cilje. To pa ne velja za opredeljene prednostne naloge na področju osnovnega zdravstva, še posebej v medicini dela, kjer je zaznavno upadanje obiskov delavcev/ Po drugi strani pa narašča število specialističnih pregledov. Kot je poudaril, postopoma zmanjšujejo najdražje zdravstvene storitve, pri čemer pa se ne morejo izogniti nekaterim materialnim stroškom. Tudi predstavnik izobraževalne skupnosti Martin Puhan je opozoril na težaven položaj šolstva, saj jim sredstva ne bodo zadostovala. Zato bodo dali prednost zagotovljenemu programu. dopolnilnega pa krčili. Kritične pripombe smo slišali še od dveh delegatov s področja osnovnega šolstva, kjer bo očitno treba hitreje in učinkoviteje reševati nakopičene probleme. Veliko je bilo govora o nujnosti izenačitve položaja družbenih dejavnosti z gospodarstvom.
V reševanje te problematike so se v veliki meri vključevale tudi družbenopolitične organizacije, je v razpravi omenil delegat DPZ Stefan Čahuk. »Precej bodo morali storiti tudi v družbenih dejavnostih, zlasti glede racionalizacije, hkrati pa se ravnati tako, kolikor zmore gospodarstvo občine in SRS. V začetku aprila bo posebna konferenca OK SZDL, na kateri bomo konkretizirali dogovorjeno na ravni republi-
st ven ih
vprašanjih
V Murski Soboti je bila razširjena seja sveta za družbenopolitični in ekonomski : položaj žensk pri občinski konferenci socialistične zveze. Izredno visoka udeležba predsednic sekcij žensk iz krajevnih konferenc SZDL kaže, da je njihovo delo v zadnjem obdobju zopet oživelo, saj je aktivnih okrog polovico teh sekcij v krajevnih skupnostih soboške občine. Na tokratni seji so največ pozornosti namenile obravna- vi analize zdravstvenega stanja prebivalstva Pomurja, predvsem v soboški občini, ter oceni razvojnih možnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. O tej analizi so že razpravljali v družbenopolitičnih organizacijah in izvršnem svetu, njen avtor dr. Jože Miklič pa je tokrat opozoril zlasti na zdravstveno stanje žensk, porodnic, nosečnic in otrok.
Predavanje je naletelo na precejšen odmev. V razpravi so ženske namreč menile, da je treba dati večji poudarek odpravljanju nekaterih težav, ki se pojavljajo v vsakodnevni praksi. Pri tem so še posebej omenile vprašanje pravilne prehrane, problematiko osebne higiene, uporabo raznih zdravil in zasvojenost z alkoholom. Zato so zlasti pozorno prisluhnile podatkom, od kod izvirajo sodobne bolezni. Ob tej priložnosti so članice sveta za družbenopolitični in ekonomski položaj žensk pri OK. SZDL sprejele tudi nekatere sklepe. Med drugim so se zavzele za nadaljnje izobraževanje in razgledanost vsakega občana. Zato bodo izdelale program izobraževanja na tem področju, ki naj bi ga začele izvajati že v zgodnjem jesenskem obdobju. To pa predvsem z željo, da bi bila ta predavanja dostopna čim širšemu krogu ljudi. Hkrati so spregovorile tudi o zbiranju dodatnih, sredstev za kirurgijo. Kot je dogovorjeno, bodo v krajevnih skupnostih še spodbudile to široko družbeno akcijo.
M. Jerše
ke.«
Milan JERŠE
Dragulj, ki čaka na lesk
1
Več kot 300 novinarjev iz Srbije, Vojvodine, Hrvaške in Slovenije se je udeležilo 18. srečanja novinarjev smučarjev Jugoslavije, sta ga na Kopaoniku od 3. do 10. marca pripravila radio Beograd in združenje srbskih novinarjev. Za večino udeležencev je bilo to prvo srečanje s Kopaonikom, z njegovimi prekrasnimi prostranimi smučišči in s prebujajočim se turizmom v tem gospodarsko zaostalem delu SR Srbije. Šele pred nekaj leti se je beograjski Genex, oziroma njegova turistična organizacija Jugotours, odločil, da Kopaonik spremeni v zimskošportno središče, ki mu, vsaj kar ste terenov tiče, tudi v Sloveniji ni para.
Sicer pa turistični delavci Genexa, občin Raška in Brus razvoj. Kopaonika tesno povezujejo. tudi z bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino in številnimi termalnimi vrelci. Tod okoli je posejana vrsta samostanov še iz časa Nemanjičev, najznamenitejši je vsekakor samostan Sopočani. Čeprav so načrti obsežni, odgovorni ne skrivajo optimizma. Prepričani so, da bo Kopaonik v nekaj letih postal pravi zimski dragulj Jugoslavije.
Čeprav jc tistih nekaj dni 18. srečanja hitro minilo, so novinarji vsaj za trenutek pozabili na ropot pisalnih strojev, brnenje kamer in magnetofonov.
B. C