Wk
Slovensko
ljudsko
gledališče celje
Ig’ra »	fiigtoini Jeiek jt prirtaena. tf^bsi
U^TjCtyibii o privlaUosti.To,aa	»privlzc\
do besed^ U pomemUo.S^ vestt ^ioiru. so resMn.t st»a-^T^o'nl	6u*ne U clLiez''ie' Nekatere stvari Ms
privLačijo besno,3ru.fe beseino,trstje KebesKo- .	.
Atrwpafe zakaj nas fri vlači jo? Kaj y nanjihCauv njik) takšnefa^dšTnas pritegnejo? Ctmu. jtA. glej Arno -preda, m m 'pohlepno iti božajoče?JCako to da nas v njihovi pltzmi števni v čelu, in Se nam potijo dlani ?
J)oltler Cmatno opravka S preprostimi rečni, se oilo-čavno brez zadrefe.Na prinwr ob vprašanju,:cJe Z& vas yrivLdčn* stavčna, analiza, ali namizni te-'Kis??lanira y čevlji«, ali torta, s čokoladnimprt-
^lVCpaV«- recimo- za vašega prijatelja ali prijateljico? N?o, Zakaevas privlači.
/[ko bi si zapisoval vaše odgovore, ne verjame m, da bi -jih, Ka gesto in. drobno stlačene spravit v tale gledalistev list.
Lahko vam povem le, čemu, je menu d,ra.f /fafnetek. %er ni pa ni hotel biti nav a de n. Ni kotel biti siv /»^ pust in prsten hot novembrsha jiotrsi. Hotel je biti poseben. Samosvojast. [n {isle, ■
Sdvnosvojasto, ima. dišečo duŠo in zalo Zund ^ Ampak to zve Hdgnetek Sele pa 'kontu dfo%f' frej moy premenii - in doŽ/veti - kol S e
inJorHue vSem junake^ .edinstveno puste%
scino. Ste ufandi,cem« nt ie^[afneteh 1°^ fla, seveda, ker mi ye podoben. SneltkL &ag? fah> fn frfate »,k. ste
Milan Dekleva se je rodil v Ljub= Ijani 1946. leta. Končal je študij svetovne književnosti in literarne teorije. - Pesniške zbirke: Mushi mushi (1971)» Dopisovanja (1976), Nagovarjanja (1978). - Zbirka za mladino: Pesmi za lačne sanjavce (1981). - Gledališke igre: Sla bo= heme (1981/82). - Lutkovni igri za otroke: Bikec Ferdinand (1979/80), Sanje o govoreči češnji (1982/83). Milan Dekleva je zaposlen kot novi= nar pri Dnevniku. Poleg literature se ukvarja z glasbeno, gledališko, književno kritiko in esejistiko.
Milan Dekleva
ZGODBA O MAGNETNEM DEČKU
Režija HELENA ZAJC - Dramaturgija JANEZ ŽMAVC - Scena in kos= turni ALOJZ ZORMAN - Lektorstvo METKA ČUK - Glasba URBAN KODER Koreografija IOJZKA ŽERDIN - Luč LAILA BANANI - Korepetitor MIRO PODJED
Netek . . . Albert . . Bahavi ptič Tat ... . Policaj . . Tovarišica Strah . . . Ljubica . .
. . . ZVONE AGREŽ . . . JOŽE PRISTOV . . . IGOR SANCIN . MATJAŽ ARSENJUK . . . MIRO PODJED . . NADA BOŽIČEVA . DRAGO KASTELIC MILADA KALEZIČEVA
Vodja predstave Sava Subotič - Šepetalka Ernestina Popovič -Ton Stanko Jošt - Tehnično vodstvo Bogo Les - Frizerska dela Vera Pristov - Krojaška dela pod vodstvom Jožice Hrenove in Adija Založnika - Slikarska dela Adolf Aškerc - Rekviziter Milan Orehov - Odrski mojster Vili Korošec
Premiera v četrtek, 25. nov.- 1982 oh 17«
Slovensko ljudsko gledališče Celje. Gledališki list, sezona 1982 -8J,_številka 3. Predstavnik upravnik Slavko Pezdir - Urednik Ja= nez Žmavc - Naklada 1000 izvodov. Gena 10 dinarjev.
,1 Režiser Helena Zajc
V {fle deiliškevn foyerjiv Učenci osnovnih. Sol Stavka. Šlandra m Prve celjske čete razstavljajo Sli fee /j. Ž.gbdi>e o 'magnetnem ktik.ee
Edina oseba v igri, ki razume Netka, je deklica Ljubica. Ker pa ga razume,	- ----■>- — —. •	. •	• ~ •
?, se tudi ne prilepi nanj, ampak se zgodi nekaj nepričakova= nega: Netek gre za njo, ker ga je ona privlačila. Še več: osrečila
Mateja Šporn, 6. o OŠ I. celjske čete
5a je-
Netek je deček mojih let. Bil je v stiski, kot smo mi včasih. Hudo je, če si v stiski sam, posebno še, če te nihče ne razume. Resnično je bil Netek srečen šele takrat, ko je srečal deklico, ki ga je
zumela. Prav tako bi bila jaz srečna, če bi bi bila v njegovi koži. Netku je sicer pomagal Albert, vendar je bila ta pomoč le kakor to=
> n.-,V -5 m,, -C ^	--J J- ^ j. ____ v-	......	«
lažilni napitek, ki mu je pomagal priti do prave sreče: Ljubica Net= ku pomeni največjo srečo. Simona Jereb, 6. b OŠ I. celjske čete
Osamljenost je, da si sam, pa čeprav si v družbi.
Biserka Otorepec, 5. b OŠ Slavka Šlandra
Osamljenost je težko opisati. Jaz bi rekla, da je osamljenost, če si sam ali pa te kdo ne mara, se noče igrati s tabo...
Katja Vidmar, 5. b OŠ Slavka Šlandra
Osamljenost je pojem, ki te v mislih razočara.
Andon Kostadinov , 5. b OŠ Slavka Šlandra
Nstku bi predlagal, naj bo kar se le da prijazen in naj posoja čimveč stvari.	Vidko Burnik, 5. b OŠ Slavka Šlandra
Osamljenost je pojem, ki ga vsak človek čuti drugače. Jaz sem osamljen, kadar mi je dolgčas. Takoj ko najdem neko delo, to mine, to je večkrat v,.,. —u- Saino AndrengelCf 5, b 0g slavka Šlandra
blok flavta.
Jaz bi pomagala Netku tako, da bi vsem prijateljem oziroma prijatelji* oam povedala, kako je Netek osamljen, pa čeprav je zelo v redu fant. ' Nato bi postali prijatelji. Mateja Medved, 5. b OS Slavka Šlandra
Osamljenega se počutim takrat, kadar grem na dvorišče in ni nobenega mojega prijatelja, ko se skregam s svojim najboljšim prijateljem.
Tomaž Krušeč, 5. b OŠ Slavka Šlandra
Osamljenost je to, da te nihče ne mara in ne posluša, če se z njim pogovarjaš.	Metka Berdnik, 5. b OS Slavka Šlandra
Netek je bil zelo osamljen deček, saj ga nihče ni maral. Nihče ga nil razumel. Ne mamica, ne tovarišica...Bil je čuden deček, tako so vsi pravili. Nekega dne pa je v parku srečal Alberta s čudežno magnetno močjo. Netek mu je potožil svoje skrbi. Albert je premišljeval in mu | dejal: "Dal ti bom magnetno moč. Tako boš lahko pritegnil nase mnogo ljudi, postal boš privlačen za vse." Toda bitja, ki so se potem "le= pila" nanj, niso bila ravno privlačna in niso Netka osrečila. Napih= njeni ptič in zoprni policaj pa tat - le kakšna družba je to!? Zanič!
Zato se Netek spet zateče k Albertu, svojemu dobrotniku, in mu potoži, kako' ponesrečeno privlačuje druge. On hoče drugačne družbe, hoče člo=
vrolirn L"? V» -**n r*	-i	1,-J 1,	~ "U ~	J   l •	,	,	.
ključ do osebne sreče. Deklica Ljubica ga edina razume in mislim, da
on tudi njo.
Simona Martino, 8. a OŠ I.celjske čete