Po zaplembi druga izdaja. Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje In prmz-nlkov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina x dostavljanjem na dom ali po požtl K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30~—. — Naslov: Upravnlžtvo ,Zarje* v Ljubljani, Želenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In i od 6.—7. zvečer. :: Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravnlžtvo sprejema naročnino in Inserate. — Netranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od V26.—‘/ž7. zv.— Reklamacije poStnlne proste. Posamezna številka O vinarjev. Štev. 59. V Ljubljani, v ponedeljek dne 14. avgusta 1911. Leto L Kapitulacija lordov. Angleški, po milosti božji najplemenitejši velikaši kraljestva, ki se ponašajo z najslavnejšimi imeni, kar jih pozna zgodovina Velike Britanije in povrh večinoma z največjim bogastvom v deželi, so po dolgotrajnem in skrajno razburljivem boju odložili orožje ter kapitulirali. Gosposka zbornica je sprejela parla-mentni zakon brez popravkov in brez dodatkov, kakor ga je bila predložila Asquithova vlada in kakor ga je bila zbornica poslancev dvakrat zaporedoma sklenila. Nepopustljivi lordi, zbrani okrog Halsburyja, so ostali v manjšini; večina konservativnih aristokratov je sledila argumentom Balfoura in Lansdowna in zadnji hip je odločila izjava lorda Roseberyja, da bo podpiral vlado. 0 končnem izidu velikega boja med poslansko in gosposko zbornico za politično moč že ni bilo dvoma od tistega hipa, ko je mogel Asquith naznaniti, da je kralj pripravljen imenovati toliko novih lordov, kolikor jih je treba. da dobi vlada večino, če bi vsi konservativci ostali na svojem stališču, bi moralo tako imenovanje obsegati zelo čedno število; v gosposko zbornico bi bilo treba poklicati nek. li-ko stotin novih lordov, zakaj liberalna vlada ima med „peri“ komaj kakšnih 50 pristašev. Tako preplavljenje staročastitljive zbornice z novimi ljudmi, ki bi jih vlada poljubno izbrala, ne oziraje se na njih večalimanj aristokra-tične kvalitete, pa se je zdelo zastopnikom starofevdalnih nazorov tako grozno, da so prišli v največjo stisko, če naj smatrajo novi zakon ali pa tri do štiristo nezaželjenih tovarišev za večjo nesrečo. Že dejstvo, da pride v gosposko zbornico lahko človek, ki ni po svojem rojstvu namenjen za to čast, razburja živce visokih aristokratov, katerim se je zdelo že svetoskrunstvo, ko se je razdrlo načelo, da se more tako dostojanstvo samo podedovati. Ali ko se je izvršil prvi „vlom“ zoper privilegije prvih zako-nodajeev, je ostala še tolažba, da imenuje nove člane kralj, ki gotovo ne bo dovolil, da bi .nedostojni ljudje“ dobili prostora med onimi, ki se večinoma ponašajo, da teče tudi po njihovih žilah vsaj nekaj kapljic kraljevske krvi. To prepričanje je vodilo in krepilo lorde v boju zoper demokracijo. Zato j je motala dežela v enem letu dvakrat preživeti razburljivi volilni boj, zato je gosposka zbornica še zadnji mesec sklenila znane izprernembe parlamentarnega zakona, vsled katerih se je načrt moral vrniti v bornico poslancev. Pri kralju je bilo upanje magnatov in s tega stališča se jim je zdela končna zmaga gotova. Sto let se umikajo zastopniki visoke aristokracije in konservativnega principa korak za korakom navalu demokracije. Vsa notranja zgodovina Anglije je večen boj med konserva- tivizmom in liberalizmom. Zdaj je bila na vrhuncu ena stranka, zdaj druga, ali računi so se vendar sklepali vedno na škodo konservativcev. V teh bojih so igrali konflikti med poslansko in gosposko zbornico največjo vlo go. Odločujoči del parlamenta bi moral biti po konservativnih nazorih dom lordov, kateremu bi imela poslanska zbornica le olajševati delo s tem, da mu podaja izgotovljene načrte. Ali obveljati bi smelo le to, kar potrdi gosposka zbornica; kar odkloni, naj bi bilo pokopano. Poslanska zbornica pa je vedno stremela po neomejeni moči, po načelu, da prihaja vsa moč od ljudstva, ki je zastopano v zbornici prostakov. Gosposki zbornici je prisojala samo zgodovinsko dekorativen pomen. Priznavala ji je obstanek, ker se lahko paradira z njo in ker ljubijo Angleži vse, kar imajo starega, od strogo predpisanih, starokopitnih ceremonij pri vsakovrstnih teatralnih slavnostih do dolgih lasulj, ki jih ob takih prilikah nosijo lordma-jorji in rektorji. Ali baroka ni pokrivalo, temveč dekorocija. to naj bi bila tudi gosposka zbornica: Institucija za oko in nič več. Mnogo svojih privilegijev je morala gosposka hiša že žrtvovati. Ali voditelji konservativne stranke niso obupavali. Neprenehoma so prežali na priliko, da osvoje vse, kar je bilo že izgubljeno. Poslanska zbornica pa je šla dosledno svojo pot po razširjenju in utrditvi svoje politične moči. Ko je lani meseca januarja Asquithova vlada pri volitvah, izsiljenih od lordov, dobila pičlo večino, So se rogali voditelji konservativne stranke in bolj kot kedaj so bili prepričani, da je vse naskakovanje njenih predpravic brezuspešno. Ali Asquith je ostal miren in že pri otvoritvi novega parlamenta je naznanil reforme, ki imajo poslanski zbornici zagotoviti izključno odločevanje v finančnih zadevah in merodajen glas v zakono-dajstvu sploh. Vložil je znane resolucije, ki so nalgašale to stališče, nakar je lord Rosebery v gosposki zbornici nastopil s svojimi izpremi-njevalnimi predlogi, ki so imeli vzeti resolucijam njih pravi pomen. Spodnja zbornica je sprejela vladne predloge: Gosposka zbornica je nesposobna, da zavrže ali izpremeni katerikoli finančni sklep poslanske zbornice: načrt, ki ga poslanska zbornica trikrat sklene, postane za kon, tudi če ga odklanja gosposka zbornica. Smrt kralja Edvarda je povzročila pavzo v boju. Ali meseca novembra je izbruhnil iz-nova. V gosposki zbornici je Lansdovvne zahteval, da predloži vlada parlamentni zakon in je napovedala najostrejšo opozicijo vladnim nakanam. Še enkrat je A?quit razpustil parlament. Rezultat volitev je bil skoro enak onemu meseca januarja. Vlada je dobila pičlo večino, ali bila je večina in sedaj je Asquith nastopil odločilni boj. Predložil je parlamentu napovedani HAK8U1 GORKIJ: ■ I BS Mati. Socialen roman v dveh delih. — Sodrugi! Pravijo, da Žive na svetu razni narodi — Židje in Nemci, Angleži in Tatari. Jaz tega ne verujem! Le dva naroda sta, dve nespravljivi plemeni — bogatini in siromaki I Ljudje se različno oblačijo in različno govore, ampak poglejte, kako občujejo bogati Francozje, Nemci, Angleži z delavskim ljudstvom ; takoj spoznate, da so za delavci vsi bašibuzuki. Da bi se jim ribja kost ustalila v grlu! V množici je nastal smeh. — A poglejmo stvar z drugega konca, P* 'poznamo, da živi francoski delavec, tatar-8 . in turški prav tako pasje življenje, kakor nn« *Usko delavsko ljudstvo 1 ® ceste je dohajalo zmerom več ljudi; drug za drugim so se ljudje molče prerivali v ulieo, iztegovali vratove, stopali na prste, Andrej je nadaljeval glasneje. —• mejo so delavci že spoznali to preprosto resnico, jn danes, na praznik prvega maja . ■ • ... — Policija! —- je zakričal nekflo. 8 ceste bo prijezdili v ulico naravnost proti ljudem štirje policaji na konjih in vihteč biče kričali: — Narazen! — Kakšen shod je tu? — Kdo govori? Ljudem so se zmračili obrazi in neradi so se umikali konjem. Nekateri so splezali na plotove. Usule so se porogljive besede. — Kako krulijo svinje na konjih: glejte nas, junake I — je zakričal tenak, zadirljiv glas. Malorus je ostal sam sredi ulice. Zibajoč glavi sta se namerila proti njemu dva konja. Umaknil se je na stran, v tem hipu ga pograbi mati za roko in ga vleče mrmraje za — Obljubil si, -da ostaneta skupaj s Pavlom, a sedaj delaš na lastno pest! — Oprostil — je dejal Malorus iu se nasmehnil Pavlu. — Kolikp je policajev na svetu 1 — Dobro 1 — je zamrmrala mati. Nemirna, moreča utrujenost se je je lo- tila, dvigala se, krožila po slavi; v srcu sta - " ' lje. Ze ‘ ‘ ' ‘ “ se vrstila žalost in veselje. Želela si je, da bi kmalu zatulia opoldanska piščal. Dospeli so na trg pred cerkvijo. Okolo nje, na ograji, je drug ob drugem stalo in sedelo ljudstvo — zbranih je bilo do pet sto glav vesele mladine, skrbnih žena in otrok. Množica se je zibala, ljudje so nemirno vzpenjali glave in se ozirali na vse strani, nestrpno pričakajoč. Vsi so čutili nekaj posebnega, nekateri so gledali raztreseno, drugi so se obnašali smelo. Tiho so se razlegali pritajeni ženski glasovi, moški so se jezno obračali zakon, čigar določbe se vjemajo z znanimi resolucijami. Poslanska zbornica ga je sprejela, gosposka ga je izpremenila. V celi vrsti političnih vprašanj si je hotela pridržati pravico veta; proti njenemu ugovoru ne bi sklepi poslanske zbornice mogli postati zakoni. Načrt se je vrnil v poslansko zbornico. Tedaj je As-quith povedal, da ima od kralja zagotovilo, da bodo po potrebi poklicani novi lordi v gosposko zbornico. S tem je vlada že zmagala. Lordom je izginilo zadnje in najmočnejše upanje. Zanašali so se na kralja, a kralj jih je zapustil. Svojo jezo so zlili nad Asquithovo glavo, Balfour je predložil v poslanski zbornici nezaupnico, gosposka zbornica jo je celo sprejela, ali vse to ni moglo izpremeniti usode parlamentarnega zakona in preprečiti padca gosposke zbornice. Verjeti niso mogli, da dovoljuje kralj atentat na njih privilegij; ali Jurij je kralj demokratične države in boj zoper gosposko zbornico mu ne more biti tako zopern kakor bi mu bil najbrže boj zoper njegovo lastno avtoriteto. Lordi so se zmotili v tem, da so prezrli neizogibno potrebo, da izvršuje angleški kralj voljo naroda, ali pa vsaj voljo volilcev. Zakaj tudi monarhija je na Angleškem dekoracija.| Po približno stoletnem boju si je poslanska zbornica osvojila prvenstvo v zakonodajstvu, gosposka zbornica pa je rešila svojo golo eksistenco. Zmerni konservativci upajo, da se vrne njih čas vsled napak, ki jih pričakujejo od liberalne vlade. Ali tudi tuktg so slepi. V ozadju stoji tudi na Angleškem nov faktor, ki se ga še niso naučili dovolj upoštevati in kaže prav te dni v Londonu svojo silno moč. Velikanska stavka delavstva v glavnem meBtu je mene tekel, čez konservativne liberalne spore koraka organizirano delavstvo na plan. Vojaške krize. Homatije v najvištih vojaških krogih, ki prihajajo zdaj lepo polagoma na dan, postajajo že naravnost senzacionalne in tudi človek, ki ima drugih skrbi kakor generalska vprašanja, ne more prezreti dogodkov, ki se tu razkrivajo strmečim očem. Mnogo je v tej krizi nejasnega ali vsaj nerazloženega, ali eno dejstvo stoji izven vsakega dvoma in če ne bi bilo nobenega drugega, bi zadostovalo, da bi se avstrijsui davkoplačevalci resno vprašali, čemu plačujejo ogromne žrtve, ki jih požira militarizem. Tisočkrat so nam z ginienim in povzdignjenim glasom zatrjevali, da ni armada nič drugega kakor meč in ščit v rokah domovine in da se zato tudi zlobno izogiba vsake politike. Ali to so bile besede, ki jih zdtg veter raznaša kakor pleve. Zakaj na dan prihaja, da se v tej armadi politizira in spletkari za stavo in da prihajajo iz visokih krogov te armade politične intrige, ki so naravnost nasprotne javno zatrjevanim načelom in tendencam oficialne politike. Eden teh velikih političarjev je ljubljenec avstrijskih bojevitih klerikalcev, šef generalnega štaba Konrad pl Hčtzendorf, ki sicer pri manevrih ne kaže onih velikih vojskovodnih sposobnosti, brez katerih se prihaja do — Sadove, ki pa zato tembolj hrepeni po lovorju političnega velikana. Tudi v najbolj bojevnih krogih zbuja njegova politika že največjo nezadovoljnost in tako je mogel neki dunajski list, na katerega ne pada od nobene strani niti najmanjša senica nepa-triotizma, zapisati: »Vsekakor bo vodstvu zunanjega ministrstva bolj ugodno videti na čelu generalnega štaba moža, ki bo vedno upošteval mirne namene monarhije in imel pred očmi, da ima biti uzpopolnitev armade največja podpora miru, ne pa nagib vojne. Zlasti naše razmerje napram Italiji bi najbrže zahtevalo tako nevtralno osebo na čelu generalnega štaba. . .“ Iz Budimpešte pa si daje dunajska »Zeit“ poročati: »Vladni krogi trdi,o še vedno, da vzroki predstoječega odstopa vojnega ministra nikakor ne izvirajo iz političnih nagibov, ampak da so samo nasprotja med prestolonaslednikom in vojnim ministrom povod izprememb. Opozibionalne stranke se postavljajo na stališče, da prestolonaslednik ni državno p raven faktor; njegove osebne simpatije ali avcagije ue morejo vplivati na vladne posle, zlasti na Ogrskem ne. Nadalje pripovedujejo, da se člani cesarske družine obračajo naravnost proti prestolonasledniku in da izvirajo glasovi o demisiji Hotzen-gorfa največ iz želje onih nadvojvod, ki stoje pod vodstvom nadvojvode Franja Salva t o r j a. Ti nadvojvode se postavljajo na stališče, ako se ustreže prestolonaslednikuovi želji in pusti, da pade vojni minister, tedaj tudi prestolonaslednikov proteže Konrad ne sme ostati na svojem m-stu.“ V ogrski gosposki zbornici so prišli glasovi o Schdnaichovi demisiji in ostalih homa-tijah v vojaških krogih ravno prav. Ta reč je zelo porabna za predloge in interpelacije in se sploh na mnogovrstne načine lahko spravlja na debato, pa prihaja opoziciji kakor nalašč. V petek je Justhovec grof B a 11 h y -a n y i z ozirom na krizo v vojnem ministrstvu predlagal, naj se odstavi b r a m b n a predloga z dnevnega reda, dokler ne bo kriza rešena. Izvajal je, da govori časopisje o konfliktu med vojnim ministrom in šefom generalnega štaba, da gre torej za resno krizo. Treba je vedeti, če je ogrska vlada solidarna z vojno upravo in kdo bo naslednik sedanjega od njih in časih so se oglasile psovke. Samo-je prepirala a brezglavo zavestna odločnost se bojazljivostjo. Zamolkel hrup je obdajal množico. — Mitenka! je tiho zatrepetal ženski glas. — Smili se sam sebi! . . . — Pusti me! — je zagrmel odgovor. A resni glas Sizova je govoril mirno, prepričevalno : — Ne, mladine ne smemo puščati na cedilu 1 Razumnejši so od nas, smelejši 1 Kdo nam je otel blatno kopejko ? Oni' Tega ne smemo pozabiti. V ječe so jih zmetali za to ... a dobiček je ostal vsem! . . . Tromba je zatulila in požrla s svojim črnim zvokom razgovore ljudi. Množica se je tresla, sedeči so vstali, za trenotek je vse zamrlo, otrpnilo in mnogo lic je prebledelo. — Sodrugi! — je zadonel zvoki in močni Pavlov glas. Suha, vroča megla je opalila materi oči, — ena Bama kretnja okrepčanega telesa, pa je stala vzad za sinom. Vsi so se obrnili k Pavlu, obkrožujoč ga kakor opilki kos magneta. — Bratje 1 Oas je, da se odrečemo temu življenju, polnem zlobe, pohlepja in teme, življenju, ki nima prostora za nas, ki nas ne pri-poznava za ljudi 1 Obmolknil je in vsi so molčali in se še tesnejše in trdnejše sklenili okolo njega. Mati mu je gledala v obličje, a videla je le oči, ponosne, smele in goreče , . . — Sodrugi I Sklenili smo, da danes odkrito povemo, kdo da smo; danes vzdignemo svoj prapor, prapor razuma, resniee in svobode I Dolg bel drog se j'e posvetil v zraku, na; gnil se, razdelil množico in se skril v njej čez minuto je zaplapolalo nad množico kakor rdeča ptica široko platno delavske zastave ... Pavel je dvignil roko — drog se je zamajal, in deset rok je zagrabilo za gladki les, med njimi je bila tudi roka njegove matere. — Slava delavstvu! — je zaklical. Na stotine glasov se je odzvalo z zamolklim klicoml — Slava socialno - demokratični delavski stranki, sodrugi, slava naši duhovni domovini 1 Množica se je zazibala; kdor je razumel pomen zastave, se je prerival do nje; poleg Pavla so stali Mazin, Samojlov, oba Guseva, Nikolaj, ki je s povešeno glavo razmikal ljudi in še nekaj materi neznanih mladih ljudi z žarečimi očmi ... — Slava delavstvu vsega sveta! — 'je zaklical Pavel. In odgovarjal mu je vse krepkejši in vse radostnejši tisočeroglaBni odmev, pretresujoč dušo s svojim zvokom. Mati je prijela Nikolajevo in še neko drugo roko, zaihtela je vsa v solzah, a jokala ni; noge so jiifcrepale in s tresočimi ustni je dejala: — Bratje ... to je resnica .. . Kozavi obraz se je Nikolaju razširil v nasmeh, ogledoval zastavo, iztegnil roko proti njej in zakričali potem je objel mater za vrat, jo poljubil in se zasmejal. — Sodrugi I — je zapel Malorus in s svojim mehkim glasom je prevpil šum množice. ______________ (Dalje.) vojnega ministra. Ali je ta naslednik dotočen sporazumno z ogrsko vlado ? Ali bo nori vojni minister soglašal s temi brambnimi načrti, ki so zdaj na dnevnem redu? Grof Khuen Hederrarj je odgovarjal, da časnikarske vesti niso z akti utrjena dejstva. Za ogrske zakonske načrte pa je odgovorna ogrska vlada. Justhovec H o 11 o je repliciral, da je to že vse prav, ampak ireba je vendar vedeti, kakšno stališče bo novi vojni minister zavzemal napram načrtu. Eriza pa je važna še iz drugih razlogov. S parlamentarnim življenjem se ne vjema, da nastajajo krize iz skritih vzrokov. Tukaj zastopa vlada brambne načrte, a ne da bi se na njih kaj izpremenilo, mora odstopiti vojni minister! Javnost pa ne ve nič, zakaj da mora odstopiti. Zbornica ima pravico, da spozna ,te vzroke ter da zve, če je odstop vej nega ministra v zvezi z brambnimi predlogami ali ne. Opozicija se pripravlja, da izsili o tem predmetu še več debate. Napovedana je že interpelacija poslanca Gyorffyia in sploh to vprašanje v ogrskem parlamentu najbrže ne izgine kmalu z dnevnega reda. NOTICE. * Zvišanje penzije. Trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se zvišajo pokojnine vseh pred 1. januarjem 1907 vpokoje-nih poštarjev, poštnih ekspedientov in ekspedi-torjev, manipulantinj in telegrafistinj, ter vdov katerim so se pokojnine nakazale pred 1. junijem 1908. Zvišanje velja od 1. maja 1911. Vpokojenci, katerim gredo zvišane penzije, dobe uradno obvestilo. * Monopol na vžigalice. Dunajski „Fremdenblatt“, ki ima zveze z vlado, javlja, da so priprave za monopol na vžigalice končane in bo v jesenskem zasedanju že predložen parlamentu zakon o državnem monopolu. Zaplenjeno! * Avstrijska jastica. Iz neke interpelacije, ki jo je bil vložil sodrug dr. Lev W i n-t e r , prihaja neverjetna sodba okrajnega sodišča v Chabafovici na dan. Tam je sodnik obsodil pet čeških delavcev zaradi prestopka društvenega zakona, češ da pripadajo društvu „Ge-ško-slovanska socialno demokratična stranka," ki ni naznanjeno oblasti! Seveda je proti tej nezmiselni sodbi vložen rekurs na okrožno sodišče v Litomofici in naznanilo na generalno prokuraturo. Justični minister je sam strmel, ko je zvedel za to nezaslišano sodbo, ter je izjavil, da bo sam naložil generalni prokuraturi-naj vloži ničnostno pritožbo, če bi prizivno so, dišče odklonilo rekurz. * Stavka učencev. Te dni je bil v Olomucu shod, na katerem so zahtevali, da sezida SPISAL E. K. Ne ubijaj! (Daljf.) 8 puško na rami tudi še noben graničar ni prišel na svet. Ako bi bil kdo izmed nas rojen v deželi, ali pa prenešen tja, kjer so vsi ljudje učenjaki, pa bi bil morda tudi sam postal učenjak. GraniČarska kri je junaška kri, pravijo; a kdo zna izračunati, koliko krvi pride v telo, dokler se raste? Ničesar ne bi smeli ljudje za gotovo trditi, ker ničesar ne morejo natančno vedeti. Ne pravim: Stevo je rad postal vojak; pa tudi ne: Postal je nerad. Ljudje so dejali: To bo korenjak od vojaka. Kajti kadar je kdo tako zrasel kakor Stevo in tako močan, tedaj se zmerom tako govori. Morda ne bi bil znal Stevo sam ničesar reči. ako bi ga bil kdo vprašal za to. Prišel je v Otočac, pa je moral eksercirati kakor drugi. Pije čana tedaj ni mogel videti Petke, samo včasi ji je pisal piBmo, ker se je bil naučil pisati. Pozneje je dobil večkrat dopust, seveda vselej le za kratek čas, kakor je že navada. Tedaj je vsakokrat obiskal Petko in vsakdo je moral vedeti: Ta d™ si ne moreta postati nezvesta. „1^, veste, bil seru prijatelj z dekletom. Stevo je vedel, da se nima od mene ničesar bati, kajti nočem se bahati, ali prijatelja ne bi bil nikdar prevaril, čeprav je res, da sicer nisem bil kaludjer*). Stevo ji ni nikdar pripo- občina novo poslopje za češko šolo. če se «a* hteva ne izpolni, se ima ob začetku šolskega leta uprizoriti stavka šolskih otrok. * Mati s otrokom t smrt. V petek je v Meidlingu na Dunaju stanujoča žena pošt« nega sluge K a g e r j a vrgla najprej svojo štiriletno hčerko Emilijo iz tretjega nadstropja na dvorišče in potem sama skočila za njo. Otrok je bil takoj mrtev, mati se je strašno pobila in se bori s smrtjo. Med nesrečno ženo in njenim možem, ki je opravljal ambulančno službo med Dunajem in Trstom, so bili večkrat neprijetni prizori, ker je bil mož zelo ljubosumen. Imela sta še starejšega sina Frica, ki je lani januarja umrl, kar je mater silno potrlo. Ko se je mož v petek vrnil iz službe, jo je baje zopet mučil z ljubosumnostjo. Neki sosedi je žena dejala, da to itak ne bo dolgo trajalo. Popoldne pa je izvršila grozno dejanje. Pred-tem je še pila lnžno esenco. S padcem si je pretresla možgane, zlomila več udov in dobila tudi notranje težke poškodbe. * Dezerter morilec. V Lvovu je bila v soboto v svojem stanovanju umorjena vdova za učiteljem Kurylowicz in oropana za osem kron. Zvečer so prijeli vojaškega begunca SchSferja kot morilca. Tisti hip si je pognal iz samokresa krogljo v glavo in se težko ranil. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico. * Slikar IsraSls umrl. V soboto je gla-soviti slikar Josip I s r a 6 1 s v Haagu umrl. Bojen je bil 27; januarja 1824 v Groningenu v Holandiji. Začetkoma se je bavil z zgodovinskimi slikami, pozneje se je posvetil žanru. Mnogo snovi za svoje najbolj znane slike je zajel iz življenja nižjih slojev. * Mulej Hafid bolan. Iz Tangerja poročajo oficielno, da je maročanski sultan Mulej Hafid zbolel za legarjem. Ta bolezen utegne vplivati na razvoj maročanskega vprašanja. * Pod liberalnim gospodstvom na Španskem, Na Španskem so prijeli nekega socialista, ki je govoril na protestnem shodu francoske in španske delavske zveze zoper vojsko, in baje priporočal vojakom, naj v slučaju vojske streljajo na častnike. Stavili ga bodo baje pred vojno sodišče. Ministrski predsednik Ganalejas je naložil barcelonskemu guvernerju, naj pojasni zastopnikom francoske delavske zveze, da bodo izgnani, ako bodo barcelonskim delavcem govorili v antimilitarističnem duhu. Namen takega postopanja španskih oblastnij je. da se uduši vsaka agitacija pioti marokanskim pustolovščinam. * Francosko-turški konflikt. Turške čete so zasedle Aju Galako juž. od Tripolisa. Francoska vlada je naložila poslaniku v Carigradu, da nastopi zaradi tega pri turški vladi, ker spada ta kraj v francosko interesno sfero. V jeseni ima mešano turško-francoska komisija določiti mejo Sahare; Francija protestira, da bi omenjeno zasedanje smelo vplivati na delo te komisije. * Sedem rudarjev ponesrečenih. Iz Mosteca poročajo: V rudniku Anna mosteške rudniške družbe se je dogodila težka katastrofa. Sedem rudarjev, ki so tam delali, so omamili strupeni plini, ki so izpuhtevali iz odprtega rova. Ko so prišli k ponesrečencem, so ležali kakor mrtvi na tleh. Ponesrečence so prenesli iz jame, vendar se dva nista več zbudila. Ostale ponesrečence, katerih stanje je tudi zelo nevarno, so prepeljali v bolnico. Vzrok pone-srečenja je bilo slabo prezračevanje. * Kmečki nemiri v ruski Sibiriji. Iz Peterburga poročajo: V provinciji Altaj so nastali veliki kmečki nemiri. S kosami, sekirami, cepci in drugim sličnim orodjem oboroženi kmetje napadajo bivališča veleposestnikov, ka- vedoval o vojaškem življenju, to mi je povedala. Seveda, saj sta si imela pripovedovati dosti drugega." Stari se je glasno nasmejal. Potreboval je nekaj časa, preden se je zopet umiril. Tedaj je hotel vzeti steklenico z žganjem iz torbe, a zopet se je premislil pa si je samo nabasal pipo. Zapihal je nekoliko oblakov dima v zrak, pet, šest minut je nekaj premišljeval in potem je jel zopet pripovedovati. „Vojak je bil torej, naš Stevo. Gotovo je izvrševal svoje reči kakor bodisi kdo (drugi. Tako je razumel vse, kar se mu je reklo in vse je znal prav storiti. Ako je bilo drugemu treba desetkrat razkladati, čemu je muha na puški, je Stevo to takoj razumel, da je le enkrat slišal. Vsako patroljo bi bil lahko prav vodil. In kako se je znal vesti 1 Ako bi ga bUi vteknili v častniško obleko, pa bi ga bil vsakdo imel za častniks. Kdo ve, kaj bi bil sploh lahko postal, ako se ne bi bilo vse čisto dru gače obrnilo! Nihče ne more gledati v bodočnost, a čeato je tudi težko razumeti, kaj se je zgodilo. Oe bi bil kdo vašemu Stevu pripovedoval, kaj bo storil in kaj se bo ž njim primerilo, bi mu bil najbrže Stevo sam dejal, da je norec. Človek ne pozna swnega sebe. Stevo je torej izvrševal službo, kakor je bilo predpisano. Kmalu je, bil korporal. Takrat je prišel neki mož k polku, iki pravzaprav niti ni spadal tja. Mislim, da je bil j;oj,en v Slavoniji : a njegovi starši so prišli najbrže tudi bogve odkod v deželo. Menda so bili Arba-nasi. Morda pa so bili tudi kakšnega drugega terim so že na mnogih krajih zažgali domove. Najbogatejšega veleposestnika Pavlovska so kmetje pri napadu umorili in mu vse požgali. Na uporne kmete je poslala vlada številno vojaštvo, ki neusmiljeno seka, mori in Btrelja slabo oborožene kmete. Se le po zajetja voditeljev upora se je vojaštvu posrečilo napraviti mir. * Policijski begunec. Pariški policiji ne gre v glavo, kako da ji je mogel pobegniti uslužbenec, ki ji nikoli ni dajal povoda za pritožbe in je vedno izvrševal svojo službo, da ne bi bil mogel bolje. Zlasti njegova prirojena paznost ga je napravila sposobnega za najtežje naloge. Dodeljen je bil preiskovalnemu odseku. Obnašal se je s policijskega stališča v vsakem oziru vzorno. Ker tudi ni imel ne dolgov ne kakšnih intimnih razmer, je policiji, kakor javlja „Matia“, njegov beg kratkomalo nerazumljiv. Izdala je tiralnico, ki ga točno opisuje. Bojen je Belgijec, kliče se Tom, okoli vratu je imel službeno znamenje s številko, telo pa mu je pokrito z rdečkasto dlako. Med policijskimi psi je bil eden najmočnejših in najurnejših. Zasledil je že mnogo zločincev in zdaj le obžalujejo, da ne morejo njega samega poslati za njim, kajti — mislijo — če bi bilo to mogoče, bi se gotovo ujel in pritiral nazaj. * Smrt zloglasnega roparja. V Banjaluki je umrl 106-letni Stevko M a r v i c a , najslavnejši bosenski ropar, ki ga opevajo nešte-vilne narodne pesmi. Marviea je preživel 65 let svojega življenja v ječah. Poslednji umor je izvršil pred dvema letoma, ko je s pestjo pobil na tla konjskega mešetarja, s katerim se je na sejmu sprl. Marviea zapušča svojima sinovima hišo in precej gotovine. * BlvSi policijski Sef prijet. Na odredbo državnega pravdništva je bil prijet bivši šef tajne policije v Odesi, Ladislav knez Karku-lidze, ki je pred kratkim moral pobrati šila in kopita. Bil je izpuščen, ali je moral vendar podpisati obvezo, da do daljnega postopanja ne zapusti Odese. * Edison v Evropi. Znani izumitelj gramofonov, fonografov itd. Tomaž Edison bo obiskal vsa večja evropska mesta in sicer: London, Pariz in Berlin, da reorganizira svoje podjetje glede razpečavanja svojih izumov. V Londonu se je Edison napram nekemu časnikarju, da ne bo njegov pri avtomobilih, lokomotivah in ladjah vporabljivi akumolator, ko nadomesti svinec z niklom in žvepleno s kalijevo kislino, nič manj težak kakor petrolejski motor. Stroški kurjave se bodo zmanjšali in bodo znašali povprečno nekaj nad 1 krono ta 100 miy. V Liverpoolu se je izrazil tudi o svojem najmlajšem izumu anefonogra-f u. V kratkem bodo njegove tvornice oskrbele gledališča celega sveta s filmi in slikami, na katerih bodo gibajoče se figure glasno govorile. Ljubljana in Kranjsko. — Katoliška stvar v Avstriji morajo vzeti Slovani v roke. Tako je v soboto dekre-tiral „Slovenec“. Bil je že skrajni čas, da se. je izrekla velika ideja, ta —Nemci bi rekli „K5-nigsgedanke", v čisto kat. zmislu pa bi morali menda reči „papeževska misel." Bil je res že skrajni čas, zakaj „katoliški stvari” preti v Avstriji največja nevarnost. Ne le, da so jo krščanski socialci pošteno polomili; celo „Zarja“ v Ljubljani kritizira nepotrebno nočno zvo-nenje sploh), („Slovenec“, ki težko čita, pravi v svojem tedenskem pregledu kar da zahtevamo, naj se odpravi po Ljubljani cerkveno zvonenje sploh), dokazov, kako grozno je pre- rodu. Naj bo že, kakor hoče, ta človek je bil čuden. Namreč takole: Niti puške sq ni hotel dotekniti, niti bajoneta. Ko bi bil moral prevzeti orožje, je rekel: „Vse storim, karkoli zahtevate od mene. A ne dotaknem se orožja, ki je namenjeno, da se ž njim ubijajo ljudje. Narednik*) ga je pogledal, pa je mislil, da je pijan. Ali mož je bil videti čisto trezen. Tedaj je dejal narednik: „Ti, pri nas se ne delajo nobene koncesije in burke uganjaš lahko s takimi, ki so tebi ravni, ne pa s svojim predpostavljenim. Drugače ti takoj prečitam vojne članke". Mož se ni zganil. „ Ali si slišal, kaj sem ti ukazal, rekrut pritepeni ?“ „Ne smem," je mož odgovoril. „Kaj? Ne smeš?" se je jezil narednik. „Ti smeš, kar jaz dovolim in ne smeš, kar jaz prepovem. Kajti kadar jaz kaj pravim, je ravno tako, kakor da je bog dejal. Vzemi orožje!“ Bekrut je atal mirno ,in ni trenil z očesom. Narednika je pograbila jeza, seveda. Kadar je bil jezen, je pa kričal, da ga je bilo slišati do Prozora. Kdor je slikal tisti glas, se je ustrašil. AU tuji rpkrut je stal mirno pred njim kpkor svetniki v katoliških cerkvah. BTakoj vzemi orožje, ali pa bogami izveš, kdo da sem." Bekrut nič pa nič. *) FeldwebeL ganjana uboga katoliška cerkev v Avstriji, je torej dovolj. Ali ..Slovenec" se ne plaši. * Cisto odkrito: Mi se prav nič ne bojimo 1“ pravi njegov uvodnik. Kaj bi se bali, dokler imajo generalštab s Konradom pl. H5-tzendorfom na svoji strani? Ali Slovani morajo vzeti katoliška stvar v roke. Zakaj Slovani, posebno Slovenci nimajo prav nobenih drugih skrbi in potreb. Lepo razlaga klerikalni list bsalcem, ki mu slepo verjamejo, kako silno napreduje klerikalizem na Češkem. V resni še na Moravskem nazaduje, na češkem ga pa sploh nikdar ni bilo dosi Posebno važnost pa polaga „Slovenec“ na slovensko hrvaško zvezo, „na katero se zadnje čase z vedno večjo vnemo, vztrajnostjo in po načrtu dela“. Da se „nanjo dela“, je že res; Šušteršič se je dovolj tiudil po Dalmaciji. Le uspehi se nočejo pokazati. Pravaštvo, s katerim se naši klerikalci pajdašijo, ne imponira na Hrvaškem nikomur, in klerikalizem, ki gre le za tem, da bi razkosal katoliške, pravoslavne in mohamedanske Slovane, si onkraj Sotle in Kolpe nikdar ne bo pridobil ugleda kot narodna struja. Ideja združitve južnih Slovanov je lepa; ali kdor napoveduje pod belorumeno zastavo križarske vojne pravoslavnim in mohamedanskim Jugoslovanom, je ne učvrščuje, temveč jo ubija. „S!ovenec" to prav dobro ve. Ali njemu itak ne gre za nobeuo jugoslovansko, temveč le za „katoliško" idejo. Plašč je pa koristen in zato si ga bo še dostikrat zakrpal in prebarval. — Članom nadzorstva okrajne bolniške blagajne so bile pretekli teden poslane anonimne pritožbe o blagajniškem zdravniku, ki dela reklamo za gotovo lekarno. Nadzorstvo bolniške blagajne je hvaležno za vsako opozo-ritev, ki se tiče poslovanja blagajne, vendar se na taka anonimna in nedoločna namigavanja ne more ozirati. — Člani okruJne bolniške blagajne ljubljanske si lahko nabavljajo zdravila v katerikoli ljubljanski lekarni, in sicer velja to že od 1. januarja 19111 — Izlet percev „Vzajemnostl“ na Katarino. Pevski odsek „ Vzajemnosti" priredi v torek 15. avgusta točno ob 6. zjutraj izlet na Katarino in Grmado. Vse prijatelje in znance vabimo na obilno udeležbo, ker bo zabava ob lepem vremenu prijetna in neprisiljena. Zbirališče za mestne izletnike je v Selenbur-govi ulici 6, za okoliške pa pri cerkvi v Spod. Šiški. Odbor. — V Zgornji Šiški je imenik za občinske volitve od 12. t. m. v občinskem uradu na javen vpogled. Sodruge volilce opozarjamo naj se provočasno prepričajo, če so vpisani in če je vpis pravilen. — Društva „Klub slov. amater-fotografov*4 v Ljubljani je podaril tukajšni odvetnik g. dr. Alojzij Kokalj vsoto 10 K. — Požari v Zagorju ob Savi. Poročajo nam: V četrtek dne 10. t. m. ob pol 12. dopoldna je začel goreti precejšen del gozda ri zagorskem kolodvoru. Vžgal je osebni vlak, i pelje ob pol 12. dopoldne iz Zagorja. Požar se je naglo razširil in kmalu dosegel vrhunec hriba. Proti večeru je prišla požarna bramba ki je precejšen del gozda pogasila. Toda v petek je zopet vnovič zažgal tovorni vlak št. 51, ki pelje ob poji 1. popoldne iz Zagorja. Šele s težavo so pogasili železniški delavci in požarna bramba. Koliko je škode nam še ni znano. Danes v soboto 12. smo imeli zopet požar v Zagorju. Okoli 3. popoldan je nastaja nevihta. Vsul se je dež in začelo je grmeti in treskati, — kar naenkrat močno zagrmi in strela udari v kozolec g. Hrastelj, po domače Končana „Ti cigan, v zapor te dam vreči in vkle* niti v železo, da boš videl vse svetnike in angelje.“ . „Krivico lahko trpim," je odgovoril rekrut, „ali ljudi ne smem ubijati." Kaj naj narednik stori? Kdo je slišal že take reči? 'Jorei narednik pokliče tri može z nasajenimi bodali Pft marš v zapor, moj ljubi rekrut, Prokleta para pa gre, kakor da i ni nič. Narednik samo psuje. E toda kaj ? človek je morda blazen ? Kako ne bi bil blazen? Pameten človek, ki mu je bog dal pravi razum, se ne more tako vesti. Vojak se lahko zagreši proti subordinaciji, ako je pijan ali pa ^e Pr^e P° neumuosti v prepir ali pa če se mu da klofuta. Tudi takrat ne sme, a takrat se lahko zgodi. Toda kako more kdo reči: „Ne vzamem orožja?" Kaj takega se ni še nikoli zgodilo. Tudi tihi norci so na svetu. Mož mora biti blazen. „Hm, kako? Ako bi bil blazen, ga komisija ne bi bila mogla vzeti. Ali morda ni polkovni zdravnik ničesar opazil. Na človeku ni nič videti. Pamet se ne nosi v rokah. Ali pa je pozneje znorel. Kaj je storiti ? Naznaniti je treba stvar stotniku. Torej pošlje narednik stotniku. Ali kje je ? Njegova žena ne ve, kam je odšel. Narednik pošlje torej k poročniku. Gospod poročnik pride črez pol ure, ker je bil na polju. „Kaj pa je?“ vpraša poročnik. ______________________ (Da««.) Kozolec je bil poln žita in ni dolgo, kar ga je g- Hrastel postavil, kajti pred mesec dni so mn ga zažgali petletni otroci. Dotični posestnik je zagrizen klerikalec, pa je pred tednom odstopil od banke ,Slavije“ in pristopil k neki klerikalni zavarovaluici. Škoda po požaru znaša $000 K zavarovano pa je na 8400 K. — V Postojni ni kolere. Mestno županstvo v Postojni je dobilo iz Gradca uradno obvestilo, da je bakterijologičua preiskava dognala, da je dotičnik, ki se ga je interniralo, ker je bil na sumu, da je obolel za kolero, imel navadno drisko. — Nevaren kandidat samomora. Iz Kamnika poročajo, da se je dninar Franc Urankar iz Šmartna, 1. t. m. nameraval obe-«iti. Medtem pa je prišla njegova žena in mu preprečila to nakano, kar ji je pa njen mož 8}lno zameril in ji je od tega dne stregel po življenju. Dne 8. t. m. je poskušal zažgati svojo zadolženo kajžo, ali to se mu ni posrečilo, ker je bil deloma prenizek, da bi zanetil s prosto roko v strehi, deloma so mu pa drugi to preprečili. Poklicali so žandarja, ki je odpeljal hudobneža na okrajno sodnijo v Kamnikn. Mož je vdan postopanju in pijančevanju. — Vlak povozil. Ko je v petek šla v Kočevju po železniški progi 84 Jet stara Marija Kropf, jo je prijel stroj ter ji odtrgal ebe-dve nogi v stopali. Ponesrečenko so pripeljali v deželno bolnišnico. — Premogar ponesrečil. V petek je v Kočevju Martinu Ofnerju eksglodirala dinamitna patrona in mu odtrgala levo roko za pestjo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. — Ustrelil se Je v Kropi zadnji petek 421etni Vincenc Smrekar. Bil je že nekaj časa zmešan. Ko je dan poprej nenadoma umrl njegov prijatelj Franc Eržen, je sklenil tudi sam umreti. Vzel je revolver, ki ga je imel skritega, in rekel domačim, da se bo ustrelil. Hoteli so mu ga iztrgati, lovili bo ga okoli, a ga niso mogli vjeti. Ustrelil se je v srce in bil takoj mrtev. — Gozdni požari. Nekaj dni je gorelo v Možaklji; vnelo se je baje od strele; ogenj oo pravočasno pogasili, da ni napravil še večje $kode. Tudi na Golici je gorel gozd tik pod nemško kočo. Kako je ogenj nastal, ni znano. Nadaljnja nevarnost je že preprečena. — O požara na Kala pri Semiču, ki je bil po noči med 1. in S. avgustom poročajo : Začela je goreti hiša Štefana Pluta na Kalu. Ogenj se je pokazal najprej pri stranišču na takem mestu, kjer ni nobene peči in kamor «e lahko z roko doseže. Prebivalci so se komaj rešili. Dasi ni bilo najmanjšega vetrčka, je začela 20 minut po izbruhu prvega požarja goreti druga Plutova hiša, ki je oddaljena od prve kakih 300 korakov. Vsa škoda znaša okolu 6000 kron. Sum se je takoj obrnil na Ivana Ivanetiča, ki je bil že povsod po svetu in je vse mogoče poskušal,, pa mu je delo povsod smrdelo. Zdaj je črevljar, pa le sem-patja prime za kako delo. Navadno si skuša pridobiti zaslužek le na način, ki meji na pra v>co. Tudi s tem se je menda pečal, da je tške fante spravljal v Ameriko, ki bi bili mo-r8ji iti k vojakom ' V noči nesreče je prišel P'jan okoli polnoči domov, začel je razgrajati »n groziti ženi, da jo ubije in zakolje, potem je> razgrajajoč odšel zopet od doma in pol ure pozneje je gorelo pri Plutu, na katerega ima Ivanetič jezo. Orožniki so šli takoj na njegov dom in ker ga nj bilo doma, so čakali n^nj, Ob 4. zjutraj se je vrnil Ivanetič in trdil, da je v pijanosi spal v gozdu. Ivanetič je sploh nevaren človek. — Dediči se iščejo. Glasom dopisa c. kr. pomorske oblasti v Trssu je v bolnišnici Colonial Hospital Gibraltar dpe 10. marca letos umrl Anton Sussanich, tesar Qa ladji in baje avstrijski državljan. Sussanich je zapustil na prihrankih in zaslužkih 27 angleških fun tov, 13 Šilingov in 9 pene; razun tega tudi nekaj drugih efektov, obleke itd. Ta zapuščina bi se izročila e. in kr. generalnemu konzulu v Londonu, če poda izjavo, da so Sussanovichevi dediči avstro-ogrski podaniki. Dediči se sedaj poživljajo, da svoje pravice javijo svoji politični oblasti, t. j. c. kr. okrajnim glavarstvom oziroma mestnemu magistratu ljubljanskemu. Elektrokinematograf „ Ideal “ Franc Jožefova cesta št. 1. Hotel pri Maliču. Vsak torek, petek in soboto nov spored I Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava po 9. na velikem vrtu. Samo danes se uprizori pri večernih predstavah, Greh, senza-cijska drama iz življenja rudarja, kaže nam kako pade deklica, pozabljena od bogataša v separatno sobo velike restavracije, očarana v novem svetu njej še neznanem, omotena od razkošja in šampanjca, njen. oče se maščuje nad zapeljivcem in ga ubije, sam pa skoči v vodo. Izborna igra in pretresljiva tragedija, Vsak pondeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek Slovenske Filhayippnjije °d 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani. .'O BIH Štajersko. ~ S tiralnlco zasleduje okrožna sod: v Celju ubeglega J. Živnyja, ki je bil 'Občinski tajnik v Rogatcu. — Z noži. Zadnjo nedeljo je nastal med Gregorjem Faktorjem in njegovo sestro Marijo Orepinko na eni strani ter brati Martinom Jurjem in Rlažem Vigecem na drugi strani prepir in pretep. Martin Vigec je imel že delj časa razmerje z Marijo Orepinko. V nedeljo je prišel Faktor s svojim očetom v gostilno gospe Peršak v Oreti, kjer so bili tudi bratje Vigec. Ker so slednji mislili, da je Faktor tu<|i kak čestilec Marije Orepinko, je prišlo do zbadanja, prepira in končno do pretepa z noži. Zanimivo je, da je tudi Marija Orepinko svojega „ljub-čka“ Martina Vigeca obdefavala z nožem. Pri-zadjala Bta mu z bratom Faktorjem šest težkih ran. Pretepače so izročili sodniji. — Požig ln samomor iz ljubosumnosti. Iz Benšnika poročajo: V hiši posestnika Žamra je te dni izbruhnil požar, ki je upepelil dve hiši. Izkazalo se je, da je Žamer sam zažgal in sicer za to, ker ga je baje njegova žena varala z drugimi. Ko je zanetil ogenj se je pa še sam ustrelil in se tako ranil, da je drugi dan umrl. — Vročinska kap je zadela Ivana Kotnika iz Marinške vasi, ko je dne 5. t. m. vozil gramoz. Obležal je na cesti in takoj umrl. — Vlomilec ustrelil tovariša. V Murskih Zasadih je po noči na četrtek večja nepoklicana četa obiskala posestnika Sijanca, ko je opravila podobne posete že v St. Jurju ob Ščavnici, Selišču. Kupetincih in Novih Zasadih. Sijanec je slišal sumljiv ropot, pa je hitro vstal in pohitel do vežnih vrat. Obenem pa je zaklical na pomagaj. Sosedje so že postali pozorni, a ko je nenadoma počilo nekoliko strelov, so napravili hrup. Tolovaji so jo nato hitro odkurili. A ko so sosedje preiskali pkolico, so našli na dvorišču človeka v medlevici in so spoznali, da je bil ustreljen. Ranjen je bil na glavi ter je kmalu umrl. Najbrže se je bil nekoliko oddaljil od svojih tovarišev, pa ga je kdo izmed vlomilcev smatral za vaščana in ustrelil. Imajo ga za cigana, pa so fotografirali truplo, da doženo indentiteto. — Pod vlak se je vrgla v Ormužu 10. t. m. 20 letna služkinja Frančiška Vacanec, Našli so jo z drobljeno glavo. Samomorilka je bila članica Marijine družbe. Zadnje dni je od Blužbodajalca z vso silo zahtevala poselsko knjižico, češ da mora iti s kaplanom, ki pojde v Črnomelj za župnika, v službo. Službodajalec ji knjižice ni hotel dati. , I* fibupa v Ogenj. Iz Radgone poročajo : V nedeljo ponoči je izbruhnil ogenj pri posestniku Žerjavu v Starinovi vesi. Zgorela je živina in vsi spravljeni pridelki. Gospodarjev oče, siv starček, kateri je bojda zažgal, je skočil v ogenj, iz katerega so ga z veliko težavo rešili. Koroško. — Pri kopanja utonil. 8. t. m. se je šlo več otrok iz Vetrinj kopat v bližuji ribnik. 121etni Ludvik Lazan je šel predaleč v ribnik in zabredel v globočino. Sicer je bila voda tam samo poldrug meter globoka, vendar je utonil, ker se nobeden ni upal mu priti na pomoč. Šele čez 4 ure so potegnili truplo iz vode. — živina zgorela. V Bistrici pri Pliberku je dne 1. avgusta proti večeru nastal požar v hiši posestnika Neubersa. Vse je bilo že v postelji, ko je naenkrat Neubersova žena začula sumljivo prasketanje. Hitro je zbudila ljudi v hiši, a ko so {prišli na prosto, je že plamen visoko švigal, da je bila groza videti. Vse je bilo izrušeno in vsled tega se je ogenj strahovito hitro razširjal. Rešiti se ni dalo nič. Zgorela je hiša, hlev, skedenj in prizidek z vsem, kar je bilo notri gospodarskih strojev, žita, sena in pohištva. Zgorela je pa tudi večinoma vsa živina, petdeset ovac, deset prašičev, vol in mnogo perutnine. Škoda znaša baje 50.000 kron. — Strela Je ubila v Metnicah hlapca Hinka Ekarja. Goriško. — Sodba r zadevi Banke popolare. Iz Gorice pam javljajo z dne 12. t. m.: Danes, po 35 dnevnem obravnavanju se je končala porotna obravnava zaradi poloma Banke Popolare v Gorici. Posvetovanje je trajalo požno v noč in sodba se je razglasila ob tričetrt na 11. zvečer. Obsodba se glasi: Prejšnji ravnatelj banke obtoženec C o 11 e , je obsojen na štiri mesece težkeječe; dr. Luzzatto na tri mesece težke ječe; Le n.a asi na dva meseca težke ječe. Drugi trjje obtožepci: P i -a n i Viljem C o n f o 11 i in njegova soproga, so oproščeni. Tekom večera se je zbrala pred 8odnij8jco palačo, ogromna množica, ki je nestrpno čakala na konec razprave. Sodba se po mestu živahno komentira. .— 8 Tolminskega. Pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne okrajne bolniške bla gajne za tolminski okraj napada v „ Gorici1 z fine 1. avgusta 1.1. poročilo okrajne bolniške blagajne v Gorici, ki smo ga Bvoječasno objavili v našem listu. Slavne naše delodajalce, ki sede v pripravljnem odboru, vprašamo, kje so bili dosedaj? Zakaj niso zahtevali samostojne bolniške blagajne v Tolminu, tiste čase, ko je bil tolminski okraj čisto zanemarjen v tem oziru? Zakaj se niste zbudili iz spanja celih 24 let, ko bo živ krst ni zmenil za delavstvo v tolminskem okraju, zakaj niste klicali na pomoč političnih zastopnikov, da Vam pribore bolniško blagajno. Dokler ao upravljala ©kr. bol. blagajno taka vodstva, kakor so bila dosedaj, se niste oglasili. Vsa dosedanja vodstva bolniške blagajne v Gorici so zanemarjala zavarovanje proti bolezni v našem okraju, čeravno so bila vsa dosedanja vodstva okr. bolnike blagajne v Gorici, v rokah italijanskih šovinistov, je bilo za naše delodajalce njih poslovanje popolnoma v redu. Delodajalci so celih 20 let shranjevali lepe tisočake v svoj lastni žep, namesto da . bi bili zavarovali delavstvo proti bolezni in plačevali zavarovalne prispevke. Bedaj, ko se je sedanje načelstvo zavzelo da pridobi delavstvo tudi našega okraja svoje pravice, ko nam je pošta doprinesla že lepih tisočakov za bolniško podporo, ko nam je sedapje načelstvo preskrbelo zdravniško pomoč po vseh sodnih okrajih tolminskega političnega okraja, ko je bolniška blagajna ustanovila svojo podružnico v Tolminu, da olajša tamošnjemu delavstvu nekoliko truda, pa našim delodajalcem uprava ni več všeč. Da prihaja pripravljalnemu odboru od strani delodajalcev mnogo pritožb glede „krivic“, ki se jim gode, je že verjetno, zakaj vsak delodajalec, ki je prisiljen upoštevati delavske zakone za delavsko korist, misli, da se mu godi krivica. Glede poviška prispevkov, ni bilo ravno potreba staviti vprašanje na načelstvo. Da je bilo potrebno povišati prispevke, je uvidela tudi nadzorovalna oblast, ker drugače bi povišanja ne odobrila. Kar se tiče podpor lahko rečemo, da jo dobi vsak, kdor je opravičen; ako bolnik ne dobi podpore, odgovarjajočo njegovemu zaslužku, je krivda delodajalca, ki ne naznani pravilno svojih uslužbencev. Ravno tako je tudi glede simulacij. Za celi tolminski okraj opravlja nadzorništvo bolnikov sam poslovodja podružnice v Tolminu, iz česar je razvidno, da kontrola bolnikov ne more biti prestroga. Soška ravan. — S Krasa. Na Gorjanskem imamo usmiljenega božjega namestnika Oblaka, ki nam po strani tudi župani in opravlja posle občinskega tajnika. Ko je šla nedavno tega žena nekega sodruga — po dokončanih orožnih vajah — prosit k županu, da ji tajnik napravi prošnjo za podporo, se odreže nune: Pojdite h Kopaču, on naj vam napravi prošnjo 1 Sicer pa Vaš mož ni potreben podpore, ker nima polja in nič ne pridelal — Torej delavski trpin, ki nima polja, temveč le svoje trde žulje in polomljene noge, ki po tri ure na dan hodi v Nabrežino in domov, ki cele dneve požira kameniti prah in telovadi s kladivom, ni potreben in vreden postavne podpore, pač pa je po mnenju tega namestnika božjega potreben mladenič, ki je pred kratkim odšel na orožne vaje in ki pridela poleg živeža okolo 60 hektolitrov vina na leto — samo za to, ker trobi v klerikalni rog! — Železnica na Učko goro. Železniško ministrstvo je dalo ravnateljstvu stavbne družbe „Union“ na Dunaju dovoljenje za tehnična pripravljalna dela za železnico nižje vrste iz Opatije na Učko goro za dobo enega leta. — Zastrupiti se je 'hotel s karbolno kislino v četrtek zjutraj v ul. soškega |mosta št. 49 stanujoči 29 letni pleskar Bregant Anton, Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Nahaja se še v nevarnem stanju. — Zaradi nevarnosti kolere je go- riški municipij odredil, da bo vse iz Trsta v Gorico prihajajoče osebe podvržene petdnevnemu zdravniškemu opazovanju. Zaraditega imajo vsi gostilničarji, hotelirji in tudi zasebniki, h katerim bi prišel kdo iz Trsta, dolžnost javiti njihov prihod mestnemu zdravstvenemu uradu ter ga napotiti, da se istotam sam j^vi. Istra. — Kolera r Istri. V Bertokih v koper-skem okraju jedne 10. t.m. zbolela kmetica Marija Kocijančič in so jo oddali v bolniško barako za izoliranje. V petek je umrla u Bertokih 8-letna deklica ob jako sumljivih znakih. Rodbina je v svoji ignoranci skrivala bolno deklico n9kje pod streho, kjer je umrla brez zdravniške pomoči v Bertokih. Bržkone gre tudi tu za slučaj kolere. V isti hiši sta baje zbolela tudi dva otroka s sumljivimi znaki in sta bila takoj internirana v barako za kolero. — Samomor služkinje. Služkinja Ška-lamera v Pulju je pila v samomorilnem namenu karbolno kislino in je vsled notranjih poškodb v deželni bolnici umrla, ne da bi bila izjavila, kaj da jo je gnalo v smrt. Trst — Kolera t Trata. Do sobete večer sta bila bakteriologično dognana sledeča slučaja: Ljubo« Lazarevič, 21 let star dninar* iz « Crnegore, stanujoč v ul. Molin a vento št. 50 in Gvido Rebul, 37 let star, stanujoč voh Forretta št. 7. Oba sta bila že v petek izolirana. V soboto so izolirali Še tri osebe, lri ho obolele ob sumljivih znakih in sicer Spletno Pierino Giraldi, stanujočo v Rojanu Vicolo delle Rose št. 67, lŠletno deklo Julijo Ritosa, stanujočo v ul. Domenico Bossetti št. 43 in 86 letnega Josipa Pečenko, stanujočega v ljudskem prenočišču ul. Pondares. Diagnoza teh slučajev še ni dovršena. Z Lazarevičem so in-tornirali dva prijatelja v magdalenski bolnišnici, ki pa sta ušla (!). Kompliciran je slučaj 51 letnega težaka Antona N o v e 11 o. Iz kavarne „Europa Felice“ so ga bjli odpeljali na zdravniško postajo, misleči, da je obolel,za soln-čarico, Ojdtod pa v mestno boluišnico/ Tu pa so opazili tako sumljive znake, da so ga takoj spravili v magdalensko bolnišnico. Ves oddelek mestne bolnišnice so morali seveda nemudoma izprazniti in desinficirati, ravno tako kavarno, iz katere so ga bili pripeljali in pa grški parnik Jppapanti", kjer je delal Od 6. do 12. t. m. je zbolelo v Trstu za kolero 11 oseb, od teh je e n a umrla. Od prvega slučaja kolere v mestu (urar Chicchio) je bilo vsega skupaj konstatiranih 37 slučajev kolere; umrlo jih je o s e m. — Potniki, ki zapuščajo Trst,morajo od sobote sem posebnim organom na kolodvoru naznanjati ime in bivališče ter kraj, kamor potujejo. Enaki predpisi veljajo tudi za vse dohajajoče. — Samomor. 171etna Ida Piacentini, stanujoča v Trstu v ulici S. Giovanni Št. 7, se je hotela zastrupiti z lizolom. Prepeljali so jo v bolnišnico. Njeno zdravstveno stanje je zelo opasno. Vzrok — nesrečna ljubezen. — Samomorilni poizkaai Ljubljančanke. Dne 8. t. m. so opazili ob 3. zjutraj neko 231etno gospodično Fani 8., ki je došla iz L-ubljano, kako je ob morju trgala neka pisma in jih metala v vodo. Vrgla je v morje tudi ročno torbico, na kar je hotela tudi sama shoditi v morje, kar pa so ji še pravočasno preprečili in jo odvedli v splošno bolnica. Ko se je dekle pomirilo, so jo izpustili. A pripeljali so jo pozneje v bolnico nazaj, ker nikakor ni opustila svojih samomorilskih poizkusov, čemur pa vzrok ni znan. — Padel na ladji. 45 letni oglar Viktor Zatrič je delal v soboto na nekem parniku, zasidranem v novem pristanišču pri Sv. Andreju. Med delom jc tako nesrečno padel voč metrov globoko, da si je razbil lobanjo in za-dobil še druge rane na glavi. — Truplo samomorilca ▼ morju. Ob pomolu Sapith so našli v petek na morju truplo moža. Njegove roke in noge so bile tesno zvezane z vrvico. Pri njem so našli več pisem erotične vsebine in fotografijo ženske. Dognalo se je, da gre za truplo 25 letnega brivca Bo-milda Rudes, ki je stanoval v ul. S Apollinare št. 2 in je delal v brivnici na Borznem trgn št. 14. Že od pondeljeka ga ni bilo doma. Vzel Bi je na tak čuden način življenje iz nesrečne ljubezni. — Poizkus samomora. V soboto ob pol 2. ponoči je neki Marij Terčič stanujoč v ljudskem prenočišču ul. Gasparo Gozzi, skočil v morje z nabrežja Mandrachio. Redar gaje rešil in odvedel v bolnišnico. — Dva strela t trebuhu. V petek okoli pol 1. zvečer je prišel v mestno bolnišnico 51 letui Anton Jarkoč iz Doline. Ker je mož govoril slovensko in ker je tudi nekoliko gluh, se ni mogel sporazumeti z zdravniki, ki so ga že hoteli poslati proč. Kmalu so pa opazili, da ima nekoliko krvavo srajco in hlače. Nato so ga preiskali in našli, da ima na trebuhu dve rani od strelov. Spravili so ga takoj v dotični oddelek ter ga operirali. Mož je rekel, da je nekdo dvakrat ustrelil vanj z revolverjem, ni pa hotel ovaditi ime napadalca. — Padel z okna. V petek zjutraj okoli 9. je devetletni Bruno Bazza sedel na oknu stanovanja svojih staršev pri Sv. Ivanu št. 713, v mezaninu. Naenkrat se je zvrnil dol in padel tako nesrečno, da so se mu poleg raznih zunanjih poškodeb pretresli tudi možgani. Prvo pomoč je dobil na zdravniški postaji. ZADNJE VESTI. Sokolski zlet. Zagreb, 13. avgusta. Že v petek zvečer so začeli po mestu razobešati zastave. Včeraj je bil ves Zagreb okrašen. Zunanji gosti so prihajali v skupinah takorekoč ves dan, a že v petek je bilo v Zagrebu ogromno število tujcev. Prvi došleci so bili Bošnjaki in Hercegovci pb pol 8. zjutraj. Na kolodvoru jih je pričakoval oddelek zagrebškega Sokola in velikansko število prebivalstva. Sploh pa je bilo ves dan vse polno ljudBtva na nogah, zlasti okrog državnega kolodvora, po trgu Fran Josipa, po AkademiČnem in Zrinjskem trgn, tako, da so vsi došleci prihajali skozi gost špalir, iz katerega so neprenehoma doneli živio* klici, v mesto. Pet minut pred poldnevom je prišel poseben vlak Cehov, 700 Sokolov in mnogo drugih izletnikov. Popoldne so prihajali Srbi, Bolgari, Poljaki in Rusini, zvečer pa Slovenci. Vmes so skoraj z vsakim vlakom prihajala sokolska društva z dežele. Že včeraj ata Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ■■ Tolstovrško slatino, M Je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene ln organizacije 20 v, kamor naročntk določi. m-1«™: Tolstoviiška slatina, posta Guštanj, Koroško, kJer Je tudi g°st!lna» letovi§če prenoč^e. ggg Svoji k svojim! prišla dva zastopnika hrvaškega sokola iz Amerike. Snoči je bil v Sokolskem Domu velik ko-meno, na katerem so govorili zastopniki vseh slovanskih narodnosti. Politike se niso dotikali. Zagreb, 13. avgusta. Glavni točki današnjega dneva sta bili dopoldne obhod, popoldne pa telovadna tekma. Na V9e zgodaj so imeli telovadci poizkusne vaje. Ob 10. se je začelo zbiranje na vežbališču, odkoder je ob pol 11. odkorakal velik sprevod po mestu. Na čelu je korakala godba, potem so prišli jahači zagrebškega Sokola, za njimi so nosili zastave posameznih zvez, potem so korakala drnštva raznih narodnosti, nazadnje hrvaška društva po „Župah“, tako da so Zagrebčani zaključili povorko. V sprevodu je korakalo šest fodb. Sprevod je obšel vse spodnje mesto, red umetniškim paviljonom so bili pozdravi in odzdravi. Opoldne je bil banket, ob 4. popoldne javne tekmovalne vaje. Zvečer je bila t gledališču slavnostna predstava z mešanim Bporedom, po predstavi pa velika veselica na razstavnem prostoru, ki še traja. — Vsa priredba se je izvršila v vzornem redu. Dohod »Frele TIpographia“ t Trst. T r s t, 13, avgusta. Danes popoldne je došla sem „Freie Tipographia“ z Dunaja. Na kolodvoru je goste sprejele pevsko društvo .Adria perle" in pa zastopniki tiskarske organizacije. Zvečer je bil v „Politeame Rossetti" slavnosten koncert. Letalnedirke t Trsta. Trst, 13. avgusta. Letalna dirka se je dades popoldne slabo obnesla; občinstva je bilo malo. Vsled nejgodnega vetra je odpadla vi-sočinska tekma. Fischer in Knieda sta se dvignila v zrak. Zvečer je nudil lepe prizore aranžma z umetnim ognjem. Katoliški shod r Olomucu. Olomuc, 14. avgusta. Manifestacijski sprevod klerikalcev ob priliki katoliškega shoda se je izvršil v polnem redu in nemoteno. Napad na bana Tomašiča. Budimpešta, 14. avgusta. Včeraj je bil napaden na cesti blizu kolodvora ban dr. Tomašil; napadalec je zagrebški lekarnar Matevšek, ki je član opozicije. Dvoboj Sternberg Karoly. Dunaj, 13. avgusta. Zaradi nekega govora, ki ga je imel grof K a r o 1 y v ogrskem parlamentu, ga je v listih napadel grof Sternberg, Češ da je razžalil avstrijsko armado, v kateri je njegov (Sternbergov) oče služil kot general. Včeraj popoldne so imeli zastopniki obeh grofov sestanek na Dunaju. Karolyja sta zastopala grof Hadik Bar-k o c z y in pl. Bohonczy, Sternberga pa Alfred Boman princ Liechtenstein in Leopold princ C r o y. Sklenili so, da se ima* ta nasprotnika dvoboje^ati in da je Karoly užaljeni del. Karoly se je že pripravljal na Dunaj. Išl, 13. avgusta. V visokih krogih jo napravila afera Earoly-Sternberg senzacijo. Sternberg je baje dobil od vojaških in dvornih krogov priznanje, da je zavrnil Karoljjeve napade na armado. Budimpešta, 14. avgusta. Tu se je vršil pod težkimi pogoji dvoboj med grofom Čternbergom in Karolyijem. Sternberg je odsekal svojemu nasprotniku uho, na kar je bil dvoboj ustavljen. Prepovedana sokolska slavnost^ P o š t o r n a , 13. avgusta. Za danes napovedano BokoUko slavnost v Poštorni je prepovedalo okrajno glavarstvo. Naznanjeni so bili gosti s Češkega, Moravskega in Nižje Avstrijskega. Županstvo v Trldentn. Dunaj, 18. avgusta. Pred pol leta za iupana izvoljeni radikalec grof Manci še tdaj ni potrjen. Minister za notranje zadeve je baje izjavil, da njega potrditev ni pričakovati in da se bodo tridentinski občini odvzeli posli prenešeoega delokroga, ker je Trident utrjeno mesto in je za njega upravo treba posebne brižnosti. Zsilinsky ln vojaški častni svet. Budimpešta, 13. avgusta. Andrej Z8ilinsky, ki je s svojim bratom ubil kmečkega poslanca A c h i m a in bil od porote oproščen, je kavalerijski kadet v rezervi. Vojaški častni svet se sedaj bavi z vprašanjem, če more biti imenovan za poročnika. Papeževo zdravje. B i m , 13. avgusta. Papež polagoma okreva Mrzlica je ponehala, samo srce je še slabo. Zdravniki so mu dovolili nekaj več hrane. Sedanji in bodoči papež. B i m, 13. avgusta. »Tribuna* javlja, da je papež državnega tajnika Mery del Vala opomnil na svoje dne 35. decembra 1904 izdane določbe o konklavu, ki Be snide po nje- govi smrti. Te določbe se ostro obračajo proti ugovorom vladarjev pri volitvi novega papeža. Kakor znano, je po smrti Leva XIIL Avstrija protestirala proti izvolitvi Bampolle. B e r n , 13. avgusta. Štirje kardinali so prišli obiskat kardinala Bampollo v samostan Einsiedeln. Med njimi je Maffi, ki ga smatrajo za glavnega kandidata pri eventualni volitvi novega papeža. Češki zbor v Berolinn. B e r o 1 i n , 13. avgusta. Za danes na-dovedani zbor v tujini živečih Cehov je policija dovolila. Tudi prihod gostov s Češkega je dovoden, vendar ne smejo nositi znakov in zastav, po mestu pa smejo hoditi samo v skupinah po 20 do 30. Vsenemci so imeli snoči protesten shod, na katerem je tudi govoril znani nemški radikalec I r o s Češkega, češki zbor v Berolinu so imenovali provokacijo. B e r o 1 i n , 13. avgusta. Danes ob 5. zjutraj se je s posebnim vlakom iz Prage pripeljalo 300 Cehov. Policija je izvršila obsežne priprave, da prepreči izgrede. Cehi so se v malih skupinah odpeljali v hotel „Deutscher Hof“, kjer je zborovanje in slavnost. B e r o 1 i n , 14. avgnsta. Včerejšnjega kongresa čeških društev v Berolinu se je udeležilo nad 500 oseb. Nekaj udeležeocev pro-testnnga shoda, ki so ga sklicali proti češki priredbi Vsenemci, je odšlo na kolodvor, kjer so došle Cehe sprejeli s prepevanjem „Die Wacht am Bhein". Albanija. Solun, 12. avgusta. Iz Skadra poročajo, da je nastal oster spor med ondotnim mestnim poveljnikom polkovnikom Biza begom in častniki čet, ki so se vrnile iz vstaškega ozemlja. Polkovnik je ostro grajal častnike, češ da so rezervisti tako zanemarjeni, da bi se jih morala armada sramovati, ker jib ni mogoče razločevati od upornikov. Častniki so se čutili užaljene in zahtevajo, da se polkovnik kaznuje. Solun, 12. avgusta. Vrhovnemu poveljniku Abdulu paši je vojni minister čestital, da je dosegel v Albaniji popoln uspeh ter mu je zvišal dohodke za 7500 pjastrov na mesec. Carigrad, 13. avgusta. Iz Skadra poročajo, da se ob reki Zemi stoječi Malisori še niso vrnili domov. Napad na nrednlka. Carigrad, 13. avgusta. Kavalerijski častnik D ž e m i 1 je včeraj napadel urednika lista »Bourse d’ Orient" Ximeneza zaradi nekega članka proti njegovemu očetu M u m i r paši, bivšemu poslaniku v Parizu, ter ga je ranil. Kolera v Albaniji. Solun, 12. avgusta. Kolera se vedno bolj razširja v severni Albaniji. Zadnjih 24 ur je umrlo: v Peči 31, v Djakovem 10, v Novem Pazaru 12, v Senici 7, v Mitroviči 5 in v Skoplju 1 oseba. Carigrad, 14. avgusta. Tu je obolelo 83 oseb, 24 jih je umrlo. Kolera. Pariz, 14. avgusta. V okraju Herault so se pojavili trije novi slučaji kolere. Občinski svet je odredil stroge naredbe zoper kolero. Vlada je z ozirom na nevarnost kolere prepovedala romanje v Lurd. Sijajna zmaga delavcev v londonskih dokih. London, 14. avgusta. Danes zjutraj se je v polnem obsegu zopet začelo delo v pristaniščih. Nekatere panoge delavstva so se v smislu strokovnega vodstva vrnile na delo že v soboto. Stavkujoči izkla-dalci so izvojevali v svojem boju popolno zmago : delovni čas se skrči od 12 na 10 ur in mezda se poviša za 25 odstotkov. Stavka transportnih delavcev. London, 14. avgusta. Dočim se je 110 tisoč delavcev v dokih in voznikov vrnilo na delo, izbruhnejo v kratkem stavke drugih delavskih kategorij. Danes zjutraj so ustavili delo postajni uslužbenci Metropolitanske centralne železnico. G 1 a s g o w , 13. avgusta. Uslužbenci tukajšnje cestne železnice so stopili v stavko. Promet vzdržujejo za silo inženirji cestne železnice in pisarniško osobje. Stavkujoči demonstrirajo po ulicah; med njimi in policijo je bilo več hudih spopadov. 6 1 a s g o w , 14. avgusta. Vsled stavke tramvajskih uslužbencev je ustavljen ves promet Stavkujoče delavstvo je prisililo inženirje, da prenehajo s svojim stavkokazuim delom. Manchester, 14. avgusta. V stavko je stopilo osobje Bailway-družbe; položaj je resen in vodstvo se boji, da se stavka razširi tudi na ostale proge. Maroko. Pariz, 13. avgusta. Poveljnik v Sefru je sultanu naznanil, da oblegajo berberski vstaši mesto z veliko močjo in da 8e bo moral vdati če ne dobi kmalu pomoči. General M o i n i e r i je s francoskimi četami odkorakal proti Sefru. Francosko-tnrški konflikt. (Glej Novice.) Carigrad, 13. avgusta. Vlada je vsled francoske pritožbe obljubila, da odpokliče turške čete s tripoliškega spornega ozemlja in da bo pospešila regulacijo meje. Perzija. London, 13. avgusta. Mohamed Ali je doživel na svojem pohodu proti Teheranu poraz, ki postane zanj lahko usodepolen. Kolona njegove vojske, katero je vodil Bešid es Sultani, je prišla pri Firuzkii v boj s prednjimi četami B a h t j a r o v, ki so jo premagali in razpršili. Bešid es Sultani je ranjen in vjet. 15.000 mož koraka proti Mohamed Aliju. Med njimi je 5000 Bahtjarov. Vsak čas lahko pride do odločilne bitke. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in laiaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Mic ni boljšega za hitro priredite« jako okusne goveje juhe kot zrtzdi i JEVE lUBBI kocke za govejo juho a 5 vinarjev. MAGGI-jeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi posebno sol za dišave. Samo pristno z Imenom MAGGI in varnost, znamko, zvezdo s križcem. Službo tajnika za strokovno tajništvo pri Zvezi strokovnih društev v Ljubljani razpisujemo do 25. avgusta 1911. Nastop Službe meseca septembra; plača po dogovora. Prednost imajo kompetenti iz delavskih vrst. Ponudbe (le pismene) z dokazili glede dosedanjega delovanja v strokovnih organizacijah, znanja vsaj obeh deželnih jezikov, poznavanja domačih razmer in primerne sposobnosti za to službo sprejema do-omenjenega dneva načelnik Zveze; Ivan Mlinar, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Restavracija International1 na Resljevi cesti št. 22 v neposredni bližini južnega kolodvora. Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila. Na razpolago je vrt s kegljiščem In vsi slovenski, nemSki, italijanski delavski listi. ShajaiiSče sodrugov? Na prijazen poset vabi Marija Petrič, gostilničarka. 10 zapovedi za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vaak človek zastonj v lekarni Trnkocay zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se ti»