Največji ▼ Zdru ■ VelU 21 vie slovenski dnevnik Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3 00 Za New York celo leto - $?.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS I The largest Slovenian Daily Ll I the United States. jij j Issued every day except Sundays £ tr and legal Holidays. List slovenskih delaycev v Ameriki. 8 75,000 Readers. 1£L£F0N: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Off ice at New York, N. Y., unuer Act of Congress of March 3 18', y NO. 257. ŠTEV 257. TELEFON: CORTLANDT 2876 NSW YORK, MONDAY, NOVEMBER 2, 1925. — P0NDELJEK. 2. NOVEMBRA 1925. VOLUME XXZIH — LETNIK XXXJT1 LIGA ZAHTEVA POJASNIL Liga zahteva od Francije pojasnil glede dogodkov v Damasku. — Mandatna komisija je nastopila glede protesta proti obstreljevanju mesta ter punta v Siriji, ki je bila izročena Franciji kot mandatno ozemlje. 2ENEVA, Švica, I. novembra. — Stalna mandatna komisija Lige narodov je včeraj naprosila Francijo za oficijelno pojasnilo glede protestov in pritožb, ki so bile predložene Ligi narodov radi obstreljevanja Damaska od I 8. od 20. oktobra. PARIZ, Francija, I. novembra. — Dokumenti, vsebujoči proteste in peticije, prihajajoče iz Sirije glede aktivnosti generala Sarraila, so Jospeli v francoski zunanji urad, in francoski minister za zunanje zadeve Briand bo tekom prihodnjega tedna odgovoril nanje. Francoske izgube v Siriji izza pričetka vstaje Druzov znašajo 585 ubitih ali pogrešanih. Med temi je bila manj kot polovica francoskih vojakov. Fo je izjavil včeraj ministrski predsednik v odgovor na ugotovila v listih,' da je bilo ubitih nekako šest tisoč vojakov. Vlada poudarja, da je bilo ubitih 6000 vojakov izza leta I 920, ko so Francozi prevzeli mandat nad Sirijo. / PARIZ, Francija, 1. novembra.—Francija bi že jutri opustila svoj mandat nad Sirijo, če bi bilo to mogoče brez izgube ugleda po mohamendanskem svetu. To razpoloženje je močno v Parizu, a v isti meri tudi sklep, da je treba sedaj zadušiti naraščajočo vstajo, naj stane kar hoče, predno bi reformirali sirsko administracijo. Po soglasnem sklepu, da se odpokliče generala Sarraila, izjavljajo oficijelni krogi, da niso dobili ni-kakega potrdila vesti iz Kajire, da se je razširila vstaja na Arabce v Alepu, Talmiri in drugod in da so bili vprizorjeni težki napadi na Francoze severno od Damaska. Sirski Arabci so krvni bratje onih pod francosko kolonijalno vlado v Tuniziji in Alžiru._ Francozi upajo, da se jim bo konečno posrečilo ustvariti v Siriji neodvisno konfederacijo držav, soglasno s plemenskim izvorom ter verskim izpo-vedanjem. Mandatna komisija, kateri načeluje Paul Bon-cour, francoski socijalistični voditelj, deluje sedaj v tem smislu, a v Parizu se^splošno priznava, da je neposredna naloga Francije zopet ustanoviti mir, kar pa bo skrajno težavna in delikatna stvar. Gen. Sarrail je v stiku z vlado ter je priznal, da je obstreljeval Damask brez svarila, a upravičil svoje postopanje z vojaško potrebo ter dostavil, da se inozemci ne morejo pritoževati, ker ni posvaril nikogar, tudi Francozov ne. Se vedno manjka podrobnosti glede tega artilerijskega masakra, čeprav so včeraj prvikrat objavili pariški listi slike usmrčenih ustašev, katere je razkazoval Sarrail po trgih Damaska. General Michaud, katerega je general Sarrail brez cerimonij odstavil kot vrhovnega poveljnika v Siriji, je dospel v Pariz ter naprtil vso krivdo na ramo generala Sarraila. Slednji je razdržil družica plemena s svojo brezbrižnostjo napram njih prošnjam in s krvavim zatrtjem vseh demonstracij domačinov. Ko so se Druži uprli, se je razširilo nezadovoljstvo tudi med arabsko prebivalstvo v bližini Da-* na ska ter na tolpe Beduinov iz Transjordanije. Domači niso le protestirali, a Sarrail je ukazal Michaudu, naj zažge neko vas-v bližini Damaska. Michaud ni hotel tega storiti, pač pa se pogodil z glavarji. Michaud je prinesel Sarrailu sporočilo glavarjev, katerim je načelo val Abdel Kader, vnuk slavnega Abdel Kadra, ki se je upiral Francozom pred tridesetimi leti. Odgovor Sarraila, je bil žaljiv in radi tega se je pojavil med Arabci duh upora, ki se obrača proti francoski nadvladi. Ker ni hotel požgati dotične vasi, je bil general Michaud enostavno poslan domov. ■iLmmm Presenečenje v Washing! onu. Zvezno glavne mesto je zelo presenečeno vsled sklepa francoske vlade, da odpokliče poslanika Daeschnerja. — Zanikana je vest, da je vodil poslanik svojo vlado za nos glede pogojev za odplačanje dolga. "WASHINGTON. D. C.. 1. nov. Z ožirom na pogajanja ilede francoskega ilolga. katera j«* vodil poslanik Daescluicr z uradniki zakladnice pred prihodom francoskega finančnega ministra Cail-lauxa v Washingtonu. so bili tukajšnji uradniki skrajno presenečeni vsled poroT-i 1 iz Pariza, da l>o Mr. Daescliner 'odpoklican baje rodi tega, ker je povlekel svojo vlado za nos glede pogojev, na temeljil katerih bi bilo mogoče doseči uravnavo. Presenečenj' je bilo tem večje, ker imenujejo kot naslednika Daeschnerja senatorja Berengera, ki je bil čLan komisije Caillauxa in ki ne zna angleški. Daesehnei-govori gladko angleški, z manjšim. tujim po vd ar kom kot njegov odlični predhodnik Jusserand. Daeschner se je zaupno pogovarjal na banketih in privatnih sestankih s člani ameriške zadolžile komisije ter z uradniki in člani kongresa, vsled česar mu je bilo mogoče dobiti v vsakem slučaju verodostojne informacije. Senator Berenger pa se bo moral vendar vedno posluževati tolmača. V Washington!! je znano, da ni poslanik Dacscnher varal svoje vl^de glede pogojev na temelju katorih 1 >i mogla komisija Cail-lani xa skleniti dogovor glede francoskega dolga. Ni le dobil neformalnih -nasvetov od skoro vseh članov ameriške zadolžile komisije. temveč se tudi formalno posvt--toval /. zakladniškim tajnikom Meilonom ter podtajnikoni Win-stino-m ter je bil vsled tega v stanu predložiti svoji vladi natančno ameriške nazore glede uravnave dolga. Politični položaj v nemški republiki. Kancelar Luther je izjavil, da so sovražniki do-goyorov v Locarno slednje poctriralL — Trije nacijonalisti, ki so zapustili kabinet, pa so odgovorili, da so odobrili načrt le poskusno. Nad pet tisoč žrtev masakra v Damasku. Izgredi v Damasku z nato sledečim obstreljevanjem so zahtevali nekako pet tisoč žrtev. — Francosko obstreljevanje uničilo osmino mesta. BLEBETANJE FAŠIST. TAJNIKA Tajnik fašistovske stranke izjavlja, da je čutiti moč fašizma tudi izven meja Italije. — Farinac-ci je povedal delegatom inozemskih organizacij, da prodira fašizem v druge dežele. Samomor znanega franc, komika. Maks Linder, slavni fran-' coski kinematografski komik, in njegova žena sta končala življenje na temelju samomorilnega dogovora. BERLIN, Nemčija, l.~nov. — Nemška vlada je objavila precej dolgo ugotovilo, v katerem obraz-ložuje različne stadije pogajanj v I xk* a ril o ter trdi. da so bili tozadevni koraki storjeni z vednost-• . . . j jo m odobrenjem treh nacijonali- j stičih ministrov, ki so stopiii po-j /neje i a kabineta z izjavo, da ne •morejo sprejeti dogovora. Ti trije ministri so včeraj odgovorili, i : da odobrili le splošno politiko. ; kot je 'bila očrtana v nemški po-; slanici z dne 20. junija in da se nc ' čutijo obvezanim podpirati po- j j godbe, ker se slednje ne ujemajo. ! natančno s pogoji, orisani v do- j tieni poslanici. • Ta gibčni argument pa ne jeni-j Ije vladni izjavi njene moči ter j tudi ne jači vere v možnost sode-! iovunja s >»traiiko. ki >;e peča s takimi )K>litičnimi dlakocepstvi. t Vsled tega je vrjetno, da se bodo nacijonalisti kmalu poslužili i svoje najbolj priljubljene vloge "'narodne opozicijiOčitanje, ki ga je bilo pogosto čuti tekom zadnjih par tednov, tla je postala na-' i cijonalistična ,-kupma politično-nemogoča, je bilo ponovljeno vče-; raj v Tageblattiu v katerem je j sumiralo celi politični položji j v i Nemčiji. Kancelar Lutb r je sklical za ! torek sestanek strank, ki so še | vedno zastopaNic v kabinetu, da j razpravija o celem vprašan ju..Ob-[ | enem pa je jasnio. da je zatrdno ! sklenil, da mora državni zbor odo-j Kriti pogodbo. Dejstvo, da se .v inci navidez žogajo z varnostnim dogovorom, ne sme preslepiti inozemskih opazovalcev, kajti Luther in Stre>«-mann sta se vt ! aila v Berlin globoko prepojena z duhom, v katerem je bil skle-. nj n dogovor v Locarno. Za po-! godbo se borita sedaj ne le radi, i politične sreče, ki je zvezana z ! uspehom te pogodbe, temveč tudi J |z navdušenjem, ki temi i ji na pro-' stem osebnem prepričanju. LONDON. Anglija. 1. nov. — i Berlinski jKvroče vstlec Exchange1 Telegrapha pravi, da se razmišlja sedaj v Nemčiji o vprašanju splošnega ljudskega glasovanja glede varnostnih |>ogodb. Tako glasovanje, pravi poročevalec . bi jasno pokazalo, da j«' pretežna večina Nemcev za varnostni dogovor. PARIZ, Francija, 1. novembra. Francoski kinematografski igra-Iee. Maks Linder, ki je povzročil več snu ha kr.-t katerikoli drugi komik njegovih dni, je zaključil svojo karijero s tragedijo. Njega in njegovo ženo so našli včeraj zjutraj v postelji s prerezanimi žilami na zapestju. Madama Linder je umrla popoldne, a nji n mož je živel še par na daljnih iu,r. Motiv tragedije je ostal teman, a jasno je, da sta zakonska sklenila iti skupaj v smrt. Madama Linder je bila lepa deklica, ko je prod dvemi V ti ušla z Linderjem. Ta dogodek je bila senzacija*.Pariza, kajti dvojica je neznanokam izginila. Konečno pa so srtariši odpustili hčerki prena t pa proti. Resolucija izjavlja, da je vlada- joča dinastija odstavljena v narodni blagor in da je hila začasna vlada, soglasno z aistavo dežele in narodnimi postavami poverjena Reza kanu. ministrskemu pred--••dniku. Resolucija izjavlja, da naloga narodne skupščine določiti trajno obliko v! a t V*. Sedanji perzijski šah Ahmed Kadžar je sedmi iz Kadžar dinastije ter je zasedel prestol leta 1009. Stopil jc na mesto ^rojfgn očeta. Mohamed Alija. ki s.> jt- odpovedal prestolu. Francija bo poslala novega poslanika. PARIZ. Francija. 30. oktobra. Vz zanesljivega vira se je izvedelo. da bo senator Henri Berenger v kratkem imenovan francoskim poslanikom v Združenih državah, kot nas'.-ednik sedanj.-ga poslanika, Emil Daeschnerja. 2enska-ro?arica. PORTLAND, Ot^obu. 1. nov. Neka ženska je vprizorila drzen roparski napad na dva uslužbenca tukajšnje Roberts Bro«. department prodajalne. Pobegnila je s $2600. večinoma' v sreforu. Prodajalna je nasproti l~nitebra ^jčanom deeela zmešala glavo. in priporočljiva reč. Xa in tisoče jih je bilo, ki Toda vse. kar je prav. Edinoloj*0 si hit;Ji Preskrbeti karto, da vi-ki s« bili nepotrpežljivi, so|ll,-i° iu občudujejo toli opevano \ svetovno prvakinjo v teni-u. in DRAGA VSTOPNINA kaj dosegli. Kakorhitro izprevidi čk>veik, kaj ji-. bo začel učiti in študirati, {(bi bo tisto, kar mora biti. KOKAIN V TRSTU Tržaška policija je odkrila in a-retirala številno dobro organizirano tolpo, ki je tajno, pod roko razpela vala kokain. Ta trgovina je v Trstu zadnje ča-e zopet o/.i-vela. Toda t*vela je v tnki okoliei. med njimi jih je bila pretežna ve- -i' oblast ni mogla priti na * , I Ves s\" t ga lomi. Nemški kaj-*er «ja je polomil, diplomati ga • lomijo, Maj k Cegare ga lomi, najvišje priznanje pa za.sLuži Mr. An- blajrajni ujeti še par kart. čina takih, ki poznajo tenis jedva po imenu! Zaman! he za 205)0 ljudi je prostora n« tribunah \Vi-jener Athletik Sprotkluba v Pra-tru. in teh 2000 vstopnic je bili že v pred|vrodaji prodanih. Optimisti so se tolažili. «1a l>o mogoče pri IICMT. KCV1TOWC View CO. NI« ro*« tc.i Grdina. i Kajti tako, kot ga je on polo j mil, ga ni še noben ameriški Slo-i venec. Slika nam predstavlja francoskega zrakoplove a Oharlesa Nunges-sera in njegovo mlado ženo. hčerko nekega ii;avvorškega mi- Presneto, že v me>secu novem-lijonarja. Nungesser je bil te-kom vojne priznan kot najboljši ';ru smo. Čas pa n -s bliskovito be-1'raneoski armadni zrakoplovec. Kdo bi si mislil. —------Kot vessteu časnikar sem tudi jaz pogledal v koledar, če bo kak praznik ta mesec. Da, en praznik bo — Zahvalni cian. Čudno se mi pa zdi, da d ose da j LIGA NARODOV — POSREDOVALKA MIRU Liga narodov je / lahkoto ustavila grsko-bolgarski prepir. S tem ! je dokazala, kakšno mogočno orodje miru je v resnici. Prvikrat je doprinesla sijajen d« kaz; kakšno v liko moraiično silo reprezentira ali predstavlja. S pomočjo te sijajne zmage je prodrla Liga tudi v j kiogih. ki so dosedaj dvomili ter stali Ligi mrzlo nasproti. Tako je bilo pisano v zadnjih par diieh v različnih kapitalistič- • nih listih. Kar pa j«' bilo~f>isano tam, vrjame tudi ameriški čitatelj. ki je,' kakor znano, skrajno površen. Komaj ejiemu ni) d tisoči se bo vri- f nilo vprašanje, zakaj se je obrnilo to "sijajno orožje" miru le pro- j 1 i majhni Grški ter uničeni Bolgarski? Zakaj je to sijajno orodje! mini mirno gledalo, ko je vodila Franeija nesramno zavojevalno j vojno proti Rilcem ali ko je kot mandatar Lige narodov pomorila na tisoč* i)ruzov ter uničila mesta najstarejše kulture na naravnost barbarski način? Kje je torej moralna s!la. ki more izvojevati znia-i go nad vojnimi okrutostjni ? . . . Resnično izobražen in dalekoviden človek -i seveda ne bo stavil takih vprašanj. On ve boljše. On i* zna "moralični sili", ki stojita za Ligo narodov: Francijo in Anglijo. On ve. da vrana ne iz-kljuje vrani oči, da bi izgh dala "moraličmT* ali tla bi pn -stavila svojo dostikrat povdarjeno l jubezen do miru v dejanja. Z Ligo narodov in njeno ljubeznijo do miru ni prav nič drtt-gačia kot z ljubeznjivo pravljico, ki je bila izmišljena za velike otroke ter naivne duše. Takozvana Liga narodov je 1» organizacija, ka-i tero sa ustvarilo kapitalistične velesile v svojo lastno obrambo, — a* obrambo novih skupin kombinacij in pre d vem v obrambo proti že obstoječi veliki proletarski državi ter poznejšim sličnim državam. CVj bi imela Liga narodov sploh kedaj nalogo poseči vmes ter napraviti konce divjanju ropaželjne države, bi moralo to zgoditi v slučaju Francije proti Siriji. Sirija je bila poverjena oskrbi Francije. Liga narodov je dobila mandat, "naj skrbi tam za blagobit in! razvoj naroda". Kaj pa je storila Francija S sirskim narodom je postopala kot s premaganim, katerega je treba tlačiti in izkoriščati kot se ji ljubi. Ko pa so * domačini. — izurjeni tegom vojne v uporabi orožja, — uprli proti temu postopanju, se je vprizorilo krvavo klanje, ki nima nobene primere niti v krvavi zgodovini svetovne vojne. Ceh* resnica ni prišla na dan, kajti Anglija in Francija izvaja-j ta najstrožjo cenzuro nad vsemi poročili ter m pustita skozi nobe Jiega poročila, ki ni bilo od obeh vnaprej odobreno. Kljub temu pa wno izvedeli, da je bilo nekako 10.000 mohamedaneev umorjenih na strani Druzov. da značijo francoske izgube 6600 mož in da je mate-rijalna škoda, povzrotčiia r>d obstreljevanja, izdatna. Najnovejše novice pa se gla-e še hujše. Damask je bil uničen in nenadomestljivi spomeniki stare kulture bili za vedno izgubljeni vsled brezboziniega obstreljevanja Francozov. In zakaj? Ker je par druzkih vstašev pribežalo v Damask, kjer se niso hoteli takoj pokoriti povelju Francozov, naj se ud a jo na milo-t in nemilost. V Washington« so skrajno ogorčeni radi te afere. Kellogg, ka-1er ga imenujejo v poučenih krogih zveznega glavnega mesta "solzavo Marijano". ker govori baje vedno v solzavem tonu, je dvigni! obtožbo, da je francoski poveljnik pred obstreljevanjem obvesti! vse francoske državljane ter jih poslal v zavarovana mesta, kjer so bili varni pi*<«d vsako poškodbo. Tekom osem in štirideset ur trajajočega obstreljevanja, katero so izvedli frcnco>ki letalci in artilerija. so se nahajali člani ostalih inozemskih narodov ter domačini v neprestani nevarnosti. Francoska vojaška kanalja si je izbrala ravno oni m>stni del, v katerem so stanovali reveži in v katerem nahajajo domači bazarji. Ogrožen j«' bil baje tudi ameriški koirzulat in razstreljene so bile številne hiše. v katerih so stanovali Anil Tikauci. Kellogg je valed tega prepričan, da se ni obnašala Francija kot "-portmnn" Obvestiti bi morali tudi člane drugih narodov, da se namerava postreliti Druze in Žide. Združene držaji morajo zahtevati, da se jili stavi na isto stopnjo kot Francoze in Angleže. Vsled tega je vložil naš famozni državni tajnik tudi protest v Parizu. Poslanik Ilerrkk je že izročil to pritožbo z un an j mu ministru Brian-du, ki je dal izraza svojemu obžalovanju, s čemur je bila najbrž cela zadeva rešena. Sestavlja se seznam j>ovzročene materijaln/?; štfode in tozadevno svoto se bo -dostavilo štirim tisoč milijonov dolarjev vojnega dolga Francije v Združenih državah . . . Vse to so pa koncem konca le malenkosti. stranske stvari. Malo važno je. če je bilo poleg tisoče v mohaanendancev in Sircev ubitih tudi par Amerikancev. t Glavma stvar je, da si lahko privošči Francija, ravno ker je vodilni član Lige narodov. vsako nasilje proti miednarodnemu pravu, vsako podlos-t proti kolonialnim narodom ter celo proti državljanom drugih evropsTcim in ameriških narodov. Kapitalistično časopisje, ki pozna vsa ta dejstva, jih lepo zamolči svojim čitateljem, da jih vara glede resničnega stanja stvari. Priprave za Matteotijev proces. J), oktobra ji' sporočil glavni silen. Opozicijonalno časopisje je državni pravdni k rim-kega prizi- zagrmclo k« t cn niož in je zahtevnega >< dr/ča coin. Crisafu'li ob- valo. da se zasliši v procesu sam tožbennnii odseku in obtožencem ministrski predsednik. Do te«ra v MatUottijevm procesu zaključke sodne preiskave. Crisafulli zahteva, da s«» proglasi preiskava ta- funkcije državnega poglavarja. koj za zaključeno, da se Rossi.;(»iolittijev organ "Stamj^a". ki Dooivam pisma — vsake sort*"1. MarinelH in Filipcli izj)Uste nn je bil v t j kampanji na jglasnej- j Zadnjič sem bil omenil, da mi je svobodo ter tla < Dumini. Volpi. ši. je bil pozneje ustavljen od via-j nekdo poslal v pismu svoj podpis, Viola. Poverono, Malacria in dni- de. ker je apeliral na najvišjega j ki se je glasil "Osel", gi izroče porotnemu sodišču, da državnega činitelja ter zahteval jih bo sodilo radi zvršenega. tods njegovo interv nci.jo. Mussolini r.e premišljenega umora. Crisafu ki j -poznal o pašno-t položaja pa tudi to upanje jim je splavalo po vodi. Ze ob pol dveh popoldne.I to je eni uro pred pričet kom. -o se zbirale množice ljudi pred o-irrajo • športnega prostora in po. kupile še t:sto malo v-topnie. kar jih .j;> ostalo. Ob dveh ni bil.> dobiti nobene karte več. niti za nedeljo. Toda nesrečniki, ki so ostali bre < vstopnic, niso obupali. Bog-me. dvoboj med Nemko Neppa-ehovo in Francozinjo vendar ne vrši vsak dan. in zato se že še nisem opazil v listih natančne- -plača, napenjati si možgane, ka-ga in s številkami podprtega do-i ke priti . Mnogi -<» -e veda ni j rišlo. k.-r bi bil moral j ,caza- bodo -letos petelini in ! pripeljali v avtomobilu na igriŠ- teni primeru Mussolini odložiti! purani tako (lra-i- j k" so zvedeli, da je vs,. raz- prodano. se niso dali odirnafi in -o pc-trp fžl.jivo črtkali, če bi -»> končno vendarle ne dal ta ali oni -rečni lastnik vstopnice zapeljati • d visoke nagrade in bi jim pro-Tudi te dni seiu sprejel nekaj sVO-i° vstopnico. Čimbolj je podobnega. Neki rojak mi namreč piše, da !i je končno za to. da se obtožnica pa j'' molčal ter se je odločil, du bi mojo kolono lahlko vsak osel na podlagi izdane amnestije m; Opusti Rossija na svobodo. V te.m lejše klasificira in da s- obtože- -nii-lu je formuliral državni prav-nec Panzeri izpusti iz ječe. »lnik svojo zahtevo. Vest o zahtevali Crisafidlija sc ' Mattef:l 1>U1»',»»- P«tator bajniik fašistovske stranke in je Vo,Pi in VioIa- °stali obtoženci sr dal. kot s je splošno zatrjevalo.' bodo nvor;,li zagovarjati, da so da-Duminiju na razpolago denar, dr , Jali tt ni »tiriin potnho in zakrivale je umor izvršil. Rossi je bil!1' n-iihova dejanja, pr. dstonik tiskovnega urada v | notranjem ministrstvu in se je vsak dan srečal z Mils sol in i jem od katerega je dobival navodila. On je baje naročil umor Matteot-tija. Filipelli je bil ravnatelj dnevnika t;Corriere Italiano". ki je pozneje nehal izhajati. V prostorih uredništva tega lista se je skovala zarota zopet unitaristie-nega .poslanca Matteottija. tu sr prejeli zločinci navodila za svoje j>očetje. Rotssi se je po zločina u-maknil javnosti izpred oči. Skril se je v Rimu ter je zahteval od Mussolinija zaščite. Grozil je. da bo v nasprotnem slučaju kompromitiral njega samega. Rossijeve grožnje si morale biti pač opasn-*. kajti v dvoboju z Mussolini jem je zmagal on. Lani meseca decern bra je izšla brošura, v kateri je Rossi obdolžil Mussolinija krvo ločnosti ter ga označil za naročnika napadov in brutalnih dejanj fašistivsikih tolp. Imenoval je Matteottijev umor' kratkomalo "državni zločin" in je izjavil, da ni sam odgovoren za dejanje, ki se je z njegovo pomočjo izvršilo. Efekt Rossijeve brošure je bil Israel Zangwill, znani iprvoborltelj za židovske pravice. Neki sctrudnMv pariškega komunističnega lista "Humanite" pepi-uje svoje potovanje po* sovjetski Rusiji. Slika l ud i zapore in pripoved i je v posebnem odstavku, kako žive kaznjenci v njih. Med diugim pravi: fifosebno, mi je dopadlo. kako kaznjenci lepo mirno sede in kadijo cigarete. Vsak je imel v rokah časopis. Spregovoril sem z enim izmed njih in povedal je. da imajo dvakrat na ted n predavanje o moralni vzgoji s pomočjo kinoapa T-a t a. Vsak ponedeljek imajo gle-lal'sko predstavo. Vsak dan srne jo kaditi in citati časopise. Ako se re kaznjence pogleda, se vidi, da -o zdravi in lepo rejeni. kar priča ■ i dobri hrani. Po tem dobivajo * k> teden-ko plačo, ki odgovar ia navadnemu tedenskemu zasluž ku. Ako so v zaporu dlje časa. s? jim dovoli navadno še po par me-sicih dopust, da gredo lahko domov k svojcem ali -vojim družinam. Francoski poročevalec pravi dalje: oni mož. s katerim sem arovoril, se je baš povrnil po s «-demdnevneun dopu«tu. Seveda so predpisane tudi kazni, in ako se ujetnik ne obnaša baš dobro, ga opravijo v kakšno slabšo jetnišni-eo ali pa mu odrečejo dopust. Elujšega se mu uu-nda ne zgodi. Take zapore imajo boljševiki. seveda za "svoje" ljudi, za nasprotnike boljševizma veljajo hude kazni v strašnih jetnišnieah. Obletnica fašistovskega zavzetja Rima. Veliki fašistovski sve.t je določil podrobnosti proslave, ki se bo vršila v spomin fašistovskega zavzetja v Rimu. V Milanu bo mobilizirana milica, naslednji dan bo 20.000 miličnikov defiliralo pred novim poveljnikom milice, generalom Gonzago. Potem se vrši v Rima kongres inozemskih fa-šistovskih organizacij. Te dni mi je tudi pisal dragi rojak t r se takole znesel na-d menoj : — Peter, pred štirinajstimi dnevi sem ti nekaj poslal za tvojo kolono, pa nisi dal notri. Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Odkritosrčno mu povem, da res ne vem, kaj je dobro. Povem mu pa tudi. da sakramensko dobro vem, kaj je slabo . . . * Po ni (ki veselici je rojak pripovedoval: — To je pi» res škandal, te veselice i:i ti kelnerji na ve^licah. Tako me je gledal :keluar, kot da mu še nisem plačal. — Kaj si pa ti storil? — ga je vprašal prijatelj. — O nič. Tako sem ga pogledal. kot. da bi mu bil že plačal. * Pa še vsa drugačna pisma pisarijo rojaki. Zadnjič je lupravitelj sprejel pi--;nio naslednje vsebine: — Prosim, pošljite mi kako lepo knjigo. ,kak zanimiv roman. Najrajši bi imela tako knjigo, v kateri se najprej -sovražita, potem e* pobotata in mj- vzameta, potem mu pa ona postane nezvesta in tt»-daj je celo hudič; nato pa se zopet poglihata iu nekaj časa srečno živita, nato se skregata, pa se zopet pobotata in potem pa živita srečno do konca. V N<* Vorku je pritisnil precejšen mraz. Blagor tistemu, kateri ima v kuhinji dovolj premoga in v kleti dosti gorkote. Ne vem. je ta resnična ali ne, Vsekakor je pa jako značilna. V privatno pisarno ameriškega milijonarja je pridivjal manager ter zahropel: — Naš blagajnik se je usrtrelil. — Kaj pa blagajna f — Blagajna je nedotaknjena. Milijonar si je obrisal pot s čela titr osorno zapretil manager ju: — Sami dobro veste, da so moji živci s>labi in da sem jako razburljiv. /Zatorej vam rečem, če se še kdaj kaj takega pripeti, mi morate najprej povedati, tla je blagajna nedotaknjena in šele zatem lahko omenite, da se je blagajnik ustrelil . . . tekel čas. tembolj je naraščalo razburjenje in nepotrjiežljivnst in vedno višji so postaiale ponudbe za trihunske sedeže. Neki gospod je poslal bil jeter ja. naj mu pre--krbi karto, ceiiia postranska -tvar. Nekdo drugi je v slabi nemščini zahteval lastnika športnega orostora — najbnž je hotel kupiti lo igrišče s tribunami vred. da -i tako pribori vstop na igrišče Večjo srečo kakor omenjena gos poda pa je imela neka izredno e legan-tino oblečena, v kož-uhovinast olašč oblečena dama. ki se ji je nosrečilo priti do vstopnic-*. Našla je namreč nekoga, ki je kupil karto za 7-5.000 kron. in je bil ves srečen, da jo je mogel oddati za več kot desetkrat večjo vsoto. Bil mu je pač denar ljubši, kakor najlepša Suzanina žoga : morda pa je svetovno prvakinjo videl že v pc tek in se je zavoljo preljubega denarja odpovedal velikemu užitiku Vzgledi vlečejo in tako se jc kma lu pojavilo še več ljudi, ki so jim bili stotisočaki ljubši kakor srč-kane Suzanine jopice in njena pros'ojiia -spodnja krilca. Dogodili so se slučaji, da je plačal kdo 2. da eelo 5 miljonov kron za vstopnico. Pa je zato t.udi vsakdo izmed 2000 gledalcev dodobra pošel na račun. Neko noe je patruljirala v tržaškem starem mestu kupina treh redarjev. Pred neko hišo v ulici Sparcavilla j» bilo opaziti sumljivo vrvenje. S m in tja so huškale sonce, ki so po-rajale pod oknom, pa s,, izgubile v temni noči. To ču-dn<» premikanje je prisililo poli-eaje. da so potrkali na vrata, kjer je -tanovala letna Bruna Stra-elitova. Pri nji je bilo ve«" go-tov. Redarji so jih ustavili in preiskali ter pri vseh našli zavoje kokaina. Straeliiova je si,-«»r skušala tajiti, da kokain ni njen. toda m* je slednjič zaplela v proti-lovja in .le morala ]>riznati re-nieo. Policaji so jo aretirali in odvedli na kvesturo. kamor >o povabili tudi nekaj drugih. Na zaslišanju je STraditovn po v dala. da je dobivala kokain od 2š letne l"rše Fellugove. stanujoči« v uli«-i Carpison. Takoj so ili varno-tni organi k Tej ženski na dom ter izvršili prei-kavo. O.^!-go so iskali brez uspeha in >o že mislili. <|-,i jili jt> Stra«ditova i^ote-gnila. Ko so že hoteli oditi, pa opazi! »-dm izme l agenti v. da so v mizi luknjice zadelane s -vežitn kitom. Odrgnil je k:* in zapazil šti-ri vijake, pe»«1 katerim je bilo dvojno dno. napolnjeno z belim nrahom k< kaina. Žcn-ka. ki je pr j tajila zveze s Straelitovo. je sedaj onemela. Bila je aretirana in radi njenih izpovedi je policija še isii dan aretirala nekega Andreja Perka iz Gorice, pri katerem - be: ."»o letnega Petra Velikonjo iz Trsta, njegovega >ina Iluinherta in hčerko Ado. 41 letnega Petra Coeian-cicha iz Umaga ter letno Marijo Marir.ich. Pri Petru Wlikonji si našli agenti tudi v ,<\jo množino ponarejenih bankovcev po sto lir. Policija pa domneva, da še ni prišla na sled pravim trgovcem s kokainom iai preiskuj«' še dalje. KUPUJEM FRANCOSKE CLARET DOGE. Vsi kontraktorji so naprošeni. da se oglase pri: S. Massman, 801 Lousiana Building, New Orleans, La. (7x 30.31 &2.3.4.5.6) Dospela je VELIKA Blaznikova PRATIKA za leto 1926. Cena 25č komad. V pratiki .je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-letnega obstanka. Prva pratika namreč izšla 1. 1720. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseli delih Jugoslavije za pristojbino istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernih ce- -nah. Za vsako pošiljate v preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in toena postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account* * in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA FRANK SAKSER STATE feANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. . .i "la-i GLAS NARODA, 2. NOV. 1925. sa KQ RZ A R3L JAt T" (Nadalje Tanje.) Tomaž Trublet je blisnil •z očmi izpod aamiršenih obrvi in se vprašaje obrnil k vitezu. ;— Tako je, je potrdil Danvcan, — je-li!;ti drugi ljudje, to smo mi, in te' dmige ladje, ki so bolj ustvarjene zate. Kaj praviš na toT" 1 Tomaž se v tem hipu pomiri ter pazljivo pogleda Daaiycana. Ta pa potrdi: — Dp, da ! Kratko in mak), zopet -udari pd ročaju meča in ko se "ozre v korzarjeve oči, se zadovoljno nasznehl^a, kajti te oči se bi- see navdušenja, kakor da se i* njih že lesketa odsev bodočega zlatega plena. — Koneajmo torej, — povfcame vitez čez nekag časa. — Bas je pravi čas za fregato, ki je pripravljena za vsak Aanever. Vse moštvo je že najeto. Zadovoljen Tvoj prekanjeni ^oapodar se igra j druge lad je, to je moja fregata b°Š Ž ^ LPa na *r0™ • - "' ne ugaja, bil® kar bilo, imas itak se štiri dni ča.sa. da preobrneš vse. kakor te je volja. Vse ti prepuščam. Vrag me vzemi, od te ure naprej si razen go*pod-Boga edini in najvišji poglavar na ladiji! j V nedeljo ob prvi 'plimi pa le pa- s teboj, ali vsaj misli, da se igra. pl^pa podlasica*. Tvoj rfkopuh naj Polahko, polalrko dečko moj, pazi; gre k vragu, ti pa liajd z menoj vendar in ne lomi stolea. Ne bo- na krov. Jaz rabim fanta, kakr-dimo babe! Kratko in malo, kako šen si ti. in ti iščeš gospodarja, je, ali si se podkrižal pod pogod-' kakor sem jaz. bo? — W! — izjavi Tomaž. — Dobro! P«i tudi v roke si ni-*ta se«»Ia? Tudi ne! — Hvala Bogu, torej si svobode n. Skopuh, ki si tudi to |>< t n Xjegov in korzarjev pogled sta se križala in vitez se je zadovolj no nasmeliljal pod svojimi velikimi jxi najnovejši dvorski ,segi zavihanimi brki. Isti Tomaž Trublet. ki je še pred Yi«»ka j trenotki same je- .' zi, da bo vsak na svojem mestu. upa, da bi kaj tvegal, se je >.qth- M izgubljal zavest, je sedaj, ko čunal. če se ne motim. Pomeniva je treba odločiti važno zadevo, zo-se torej o tem. kajti prišel je ,)Pt razumen ill hladen računar. čas. 'Veliki zmaj* je bil sicer nov. pf>]n cVOje normandske preveja-pa sedaj ni vK- za rabo. 1 seveda.: „0>t j. _ n a vidimo, — pravi po-Saj sh„, vedel. . . Katero ladjo pa (-.asi in z jasnim glasom. — Veliko hoče Julien me>to nje poslati ne.Last mi izkazujete, gospod vitez. Tudi priznavam, da je vaša 'Le--- Syojo Morsko deklico'. : {>H podlasica' vse kaj drugega kot * Mor* ko deklico' ' Ali jv mo-: ona stara 1 Morska deklica'. Toda goii* Ta Deklica' je najmanj , Kporazunneti se morava, ako izvo-petnajst let starejša od 'Zmaja', j |it,» ,1>a M. najprej razumeva : — (uj, dečko, ž,- moj stari ded j? i K« j mi ponujate? Da bom vedel! gledal, ko so jo spustili v morje, | Danvcan vstane in položi svojo še za ranjkega kralja, Bog mu daj večno luč naj vse t« bi še kurja jajca radi brili. 'Moi-;ena Gravota ponttjam. <]a v>-topiš I pest na mizo: — T^bi, Tomažu — Vraga! Kar vzame Trnbletu. bivšemu kvartirmojstrn skopuhe in stiskače, lr. na 'Velikem zmaju' v službi Juli- iii''Hi. Oautierju Danv-canu, in sicer kot kapitan s ee- sko deklico'? No, Tomažek, boš| v slu3bo ,k pa vsak dan stal deset do dvanajst ur liri veliki pumpi in črpal vodo, | Km hl kot poveljnik na(1 če ti pa še kaj časa ostane, boš pa k svojemu patronu molil, da te »»1»varuje pred nevihto. Tomaž j«' samo »mignil z rameni. Danvcan je ^ovovil resnico in očividno ni pričakoval ugovarjanja aLi odobravanja, sicer je pa že nadaljeval: — Pa saj itak ne boš i i poveljnik temu staremu čevlju. L • pazi dečko moj, ti ne boš komandant, to ti jaz povem, če si ti (Jrave še ni upal povedati. Druge namene ima. Na tej 'Morski (ieklk'i', ki pušča povsod od vrha do dna, boš poročnik, in nič več. Poročnik, ki dobi dve tretjini tega, kar znaša kapitanov delež. Pa veš li. kdo bo kapitan? Tomaž vprašuje iz okroglih oči. — Kapitan bo stari Franc Q,uin-tin, oni. ki š. ni prišel iz 'Dobre Inke', kar je živ. pa da ne bi ob-visel na vsaki ladji, kar jih je zasidranih od starega Bastijona pa doli do Punta. Tako je! Tomaž, njemu boš pokoren, ti Trublet, ki si še Ruvterja ooril. preveč jih boš bil in preveč bi bili drugi tH>e. Julien (irave pa se trese za svoje škat-l.jc in njih uže in plahte. Zaslužil, o to hi že rad. tvoj gos-podar. — Tvegati, to mu pa ne diši. V rokah takega predrznega, kakor si ti, dečko - -»j, so pa jadra, uže in škatlja preveč v nevarnosti. ,Zato pa pride Franc Quintin. da se za-poi'di med tebe in tvojo divjačino. Mnogo krogel ne boš slišal žvižgati, to je sjotovo. Seveda--- boljši plen, večji kosi ti bodo v miru jadrali niiano nosa. Večji kosi. hu že znal varovati. Ti se boš pa zadovoljil z raznimi ostanki. Saj je še dovolj ribičev tam okrofr Zuidrskejra jezera. .. . Ko je Tomaž poslušal ta nagovor, mu je kri počasi plala z lic. Baš je škrlatno rudel v divjem srdu, sedaj je pa zhledel, kakor da so tega krive sveže rane in bolj ko zbledel, posinel je, da je opazujoči Danvca-n iraslil, da ima razljučeni mladenič v svojih žilah le še grenki £olc in razne druge strupene tekočine. Sedaj pa je Danycan. gospodar Closdoree in armator v Saint - Malo, drzno izigral svoj veliki as, kakor je bila njegova navuda, prdkinil je to govorjenje ter položil svojo šalco mornarju na«rame: mojo freprato 'Lepo podlasico*, ki je opremljena zat korzarstvo, ima v gredlju devetdeset čevljev dolžine ter nosi dvajset osemindvajset funtnih kanonov in s teboj vred sto mož posadke. — Tudi Tomaž Trublet vstane, pogleda očeta Malo Trubleta in mater Perino. se nato obrne k vitezu in vpraša: — Resna ponudba? — Resna in trdna. — pravi .Danvcan. — Evo moje roke, da bova v besedi. S tem je povedano vse in Bog pomozi! ITdari, če hočeš, in pusti, če nočeš! Prijatelja ostaneva vseeno. — Pri Sveti devici od \)elikih vrat, — zakliee Tomaž Trublet, — jaz udnrim! — In z vso močjo lop ne v iztegnjeno desnico, ki ta udarec vzdrži. — Kapitan. — pravi vitez Danvcan, — sedaj moj kapitan, poslušaj in zapaniti, kar ti sedaj povem. Pozneje ne bova več imela taikšne prilike kakor nocoj, da se v miru pomeniva, ker mora 'Lepa podlasica" odriniti že prvo ne-deiljo od danes naprej. Preštej si na prstih, da imaš le še štiri dni časa. da vse pripraviš. Tomaž Trublet presteje štiri prste in zmaje z glavo: — Kafko je s opremo? — Vse narcu regaia bi lahko odrinila v prihodnji plimi, če treba. Tvoj poročnik je sam •pripravil vse. kakor pač zna. In on že zua nekaj. Louis Guenole. kovačev sin iz Rešetne ulice. Saj ga poznaš, Tomaž, pa tudi on te pozna in se ti bo rad pokoril. Presenečen vzdigne stari Malo svojo glavo: — Ivouis Guenole, ta mali Louis naj bo poročnik? Ali to fante ni preknlado? — Tu pa udari Danvcan s ploskvo roko po meče vem držaju, da zazveni junaško jeklo po hrastovi mizi, in odgovori: Mlado fante, da, da, res, mlad je še fant, hvala.Bogu! — Sreča je kalkor mačka v vreči in le mladi fantje znajo vrečo razparati, kadar je časi K^aj zares misliš, Malo Trubjet, da naj najamem sive bradače, če hočem žeti na morjur in da bodo starini izvrševali ona junaška dela, k* prinašajo uspeihe? Kaj še! Tvoj Jan in pa mladi Guenole, ta dva sta prava! Če izvzamem nekaj starih morskih! rib. ka kljub največjemu vihaeju -čepe na jamborih in drogorvih, kakor priraščeni, nočem da bi razen njih le e*a saan na 'Le-•pi podlasici * bil starejši po letih Pregled selitvene statistike. — Kamerad! Dovolj besedi! — kot oba častnika. 4Lepa podlasica Končajva J Tvoj G*»v«, tvoja .'Morska deklica' in tvej Franc Quintin, to vse ni zate, JfcU se pa motorni Poznam droge ljudi m se mi ne ame vrniti drugače, ko 8 polovico trebuha v. vodi, tako naložena mora biti as uplenjenim suhim zlatom! — Pri teh besedah ko odrinete. Sleva, kcior zmanjka ! Midva sva udarila! — Midva 'sva udarila! — ponovi mladenič, potem nekaj razmišlja in vpraša : — Pa kam pojdemo ? Ali odločam tudi o tem? — Ne! — mu odgovori Danvcan. ** Nato zopet molk. Vitez si ogleduje obraze štirih poslušalcev drugega za drugim in tehta s svojim pogledom štiri pare oči, ki nemo vprašujejo. — Pah, kaj, — pravi končno. — kdo drugi. . . Julien Grave na-primer bi sedaj gotovo kuhal svoje tajnosti, kakor novembrska megla V Kanalu. . . pa čemu, pro-Van vas? Mi vsi, kar na-^ je tu. imamo le škodo, če bi kdo med nami kaj počvekal. Ne, kapitan Trublet, kraja si ne boš sam izbiral, kf je 1. 23—24 priselilo 4.870. izseiilo pa 295; 1. 24—25 priselilo 1.813, odselilo pa 345. V kvalificiranih poklicih je nerazmerjio padlo število tesarjev oz. stavbinskih mizarjev; doselilo se jih j.^ prejšnjega leta 16.420. zadnjega pa 5.548; odselilo se jih je prejšnjega leta 592. zadnjega pa 1.111. Kovinskih delavcev, (izvzemši one z železom, jeklom ifi einom) je prišlo prejšnjega leta 1.123, zadnjega pa 327; r ud ar j v 7,001, oz. 2.241; čevljarjev 4.694, oz. 860. Selitev po spolih. L- 1923 — 24 se je priselilo 423.186 moških, 283.710 ženskih: odselilo pa 57,313 moških. 19.476 ženskih; 1. 1924—25 priselilo 163.252 moških. 131.062 ženskih, in odselilo 70.865 moških, 21.863 ženskih. Zadnjega leta se je torvj priselilo 259.934 moških in 152,648 ženskih manje kakor prejšnjega, medtem ko se je istega leta odselilo 13.552 moških in 2.387 ženskih več kakor prejšnjega, i L. 23—24 se je priselilo 365.873 moških in 264.234 ženskih. 1. 24 •25 pa 92.387 moških in 109.199 ženskih več kot se jih je odselilo. Ponmožitev prebivalstva vsled migracije je znašala 1. 24—25 za 273.485 moških in 155.035 ženskih, manje kakor 1. 1923—24. Seliaev po starosti. Obe zadnji leti se je pris.Rlo in odselilo največ oseb od 16. do 44. leta; najmaaije jih je priselilo če.z 45 let, in najmanje odselilo izpod 16 let. i r Vrata priseljevanja. J Največ priseljencev je bilo pripuščeuih v luki New York <137,452) dalje na kanadski meji (102.496) ; potem na mehikanski meji (32.293), v Bostonu 9.023, v kanadskih vzhodnih lukah 5.577. v San Franciseu 1,927, v Seattle, Wash, i,233. Migracija Jugoslavije. • Iz Jugoslavije je bilo 1. 1923 — 24 pripuščenih 5.835, l. 1924— 25 pa 724 priseljencev. Pri tem je število znašalo: L. 20—21: 23.536; 1. 21—22: 6.047 i 22—23: 6.181. ; Vrnilo se je v Jugoslavijo 1 23—24: 1,991; L 24—25 pa 2,464 izseljencev. Medtem ko se je leta 1923—24 iz Jugoslavije priselilo 3.844 reč kot se jih je vrnilo, se jih 1. 24—25 vrnilo 1,740 več kot pri selilo. r 1. 1923—24 I. 1924—25 Po narodnosti je bilo pripuščenih: Bolgarov, Srbov in Črnogorcev.......va«ov več kot prejšnjega, in 1.9S6 več kot jih je tega leta dopotovalo. Zabranjen vhod in deportacija. V fiskalnem letu 1923—24 je bilo 30.284 oseb, katerim bil vstop v Zed i njene Države zaprečen; 1. 24—25 je bilo zavrnjenih 25.390. Prva številka se razlaga največ s tem, da je bilo 10.114 o>eb zavrnjenih zaradi izčrpaaie kvote. Treba je tudi imeti pred očmi. da je bilo enega leta pripuščenih 706.896. lefta 24—25 pa 294.314 priseljencev. Prvega leta je torej bilo zavrnjenih 4.22 odsto. zadnjega pa S.62 oclsto. Zadnjega I-ta je zelo padlo število oseb zaradi izčrpane kvote: od 10.114 na 561. To priseljeniških viz. ki jih >^da>j izdajajo ameriški konzulati. Z druge strani se pojavlja nov razlog zavračanja, namreč vstop brez pravilne vize; tega razloga je bilo zadnjega leta zavrnjenih 15.989 ob mejah na >.idieni iu 2.U1S v morskih lukah, skupaj 18.607. 73.28 odsto vseh zahranjenih v-impov. Dalje j,- bilo največ Ijencev zavrnjenih, ker bi utegnili po i.višlj. njn pris.djeniških oblasti pa>ti na breme javnosti; takih slučajev je bilo 3.029 (prej-njfcša leta 8.130); potem skde nalezljivo bt lezni: 562 fpr. 1. 1.486); izčrpana kvota 561; nepi>m. iioM 52;} (pr. |. 708); koutraktni delavci 452 (1.219); U lle>ne pomanjkljivosti 345 (706); "slepi pasažir-ji" 308 ( 2.436); rmjndelci 251 i54G>. Po vstopu v Zed. Države 11, kom r, let) jo bilo zadnjega lota deportiranih 9.495 oseb. r. j. 3.086 več kakor prejšnjega lela (6.409). Tudi tu je bil glavni razlog vstop brez pravilnega vizuma: z:i to je bilo deportiranih 2.723 oseb. Drugi razlogi deportacij v večjem številu M. bili: padanje na breme javno-ti 1.759 slučajev v pr. letu 2.C92); vstop brez iu>|> keije 1.169 (605»; hudodelstva (462>; prostitucija :{27 (339); tohvsne i>oniaiijkljivosti 174 vrnitev tekom oneira luta po ileportaeiji 164 < 1!MP. Največ jih je bilo zavrnjenih na kanadski moji: 19.075; v. Nrw Vorku 2.997. potom ua mehikanski m ja 1.43s; deport je bilo največ čez kanadsko mejo: 2.403; čez moliikansko 2.388. čez New York 1.952: čez kanadske atlantičue Inke 7><. jZa9. Škotov 463. Španci v 324. JugOs-Iovanov je bilo vrnjenih in deportiranih: 637 4!») ; dalje ranih mejo Bolgarov. Srbov in Citiourorcev Hrvatov in Slovencev...... Bosancev, Dalmatin. Hereegove Skupaj............. za vrnjenih 1.23—24 24—25 . 160......154. . 14(5......109. dej>ovtiranih 23—24 24—25 . .. 60......105 . . .124......117 328. .291 . 1 s9......244 manj zavrnjenih Zadnjega leta je torej :i7 -Jugoslovanov 55 več deportiranih, kot v prejšnjem letu. Tudi tukaj odpada največje število na pomanjkanj- pravilnega vizuma, na vstop brez inšpekcije in padanje na javno breme. Največje število priseljencev je Ihlo pripuščeno v novembru 29.345. najmanjše pa v juliju 1924 (11.661). V prvih šestih nit sec i h (do 31. dec. 1924.) je bilo pripuščeno 147.73*, v drugih (do 30. junija 1925) pa 146.577 priseljencev; "v prvem poletju torej za 1.1 «0 več kot v drugem. Največ izseljencev je odpotovalo v decembru 1!)24 (14.288. najmanje pa v februarn 1925 (4.0s7>. Prv* ga pol leta je odpotovalo 57.631. drugega pa 35.097 izseljencev (o katerih se misli, da se trajno vračajo v staro domovino); v drugem poletju torej za 22.534 več kakor v prvem Vsled selitve se je prebivalstvo pomnožilo 1. 1924 za 662 557 leta 1925 pa za 232.945 duš. * • . skupaj ......6.914..........989 Tega leta je bilo torej Jugoslovanov priseljencev (vatevši Bol gare) pripuščenih 5.925 manj kakor prejšnjega, j Odpotovalo je; Bolgarov, Srborv in Črnogorcev ......1.544..........1.741 ttrvatov in. Slovencev .................. 381.......... 767 balmatincev, Bosa ne* v in Hercegovcev .... 183 v-........ 46 skupaj____2,108..........2,9715 SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO ZA BOŽIČ 6 parnikom "PRESIDENTE WILSON" kateri odpluje dne 24. novembra, 1925 Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo za-jedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago. Cena voznemu listu III. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa .$101.06; vozni listek do Trsia in nazaj stane pa samo $162.00 in $5.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "head tax". Kcior boče preživeti božične praznike v krojni svojih staršev in sorodnikov ter vzbuditi spomine ua svojo nežno mladost, slišati pritrkova-nJe zvonov domačih crkva in mile pesmi ob polnoT-niei, naj se čimprej priglasi; na razpolago imamo na parniku 'kabine lll-razre (Nadaljevanje.) -- X? kaj mislim. — ji* odvrnila Claire trpko — če ne na svo-j«t?a zaročenca? In zakaj ne bi, kot pravite vi, mučila .svojega du-lia. «i vme v Francijo. Prišlo je poletje, a vojvoda ni prišel. Sedaj imamo z«* jesen in Gaston se ne poslnžnje niti izgovorov več ter *e ne jx>trmli niti toliko, da bi nam pisaj. Vzemimo, da se /.•rodilo to I« t vsled zanikrnosti, a že lo bi bilo preveč. Ilčtika meja. vse j«' podivjano. Celo možje naše družbe so pozabili d vorljivost. Marki/a je dvignila .svojo, predčasno osivelo glavo, ki ji je da-jabi toliko sličnosli z odličnimi, napudranimi damami, ki so se smehljaje s slik na stenah. — In čr bi bil bolan * — je rekla Ciaire, tako j pripravljena braniti svojega zaročenca. — Če bi mu bilo nemogoče poslati nam novice l — To je komaj možno, — je odvrnila markiza, brez usmiljenja. Poslaništvo bi nas obvestilo o tem. Bodi zagotovljena, da se dobro počuti, da je svež in ves. 1 in tla jo vodil tekom cele zime kotiljon v visoki petrograj-ki družbi. Wrvuzen drget je spacil obraz Claire. Prebledela je, kot da vre vsa njena kri nazaj k njenemu mvu. Po kratki un odmoru pa je reklu s prisiljenim smehljajem : — jZagotovo mi je obljubil, da bo preživel zimo v Parizu. Kako zelo sem >e veselila, tla se prikaže m ob njegovi strani v družbi I Jaz bi triumiirala radi njngovih uspehov. Mogoče bi potem zapazil tudi moje. Sploh pa moram priznati, mama, da ni prav nič ljubosumen, čeprav bi imel vzroka biti. Povsod, kamor smo prišli, so me obsipali > j)o/oi n< stmi. in celo tukaj, v našem samotnem Beaulieu, do našega soseda, lastnika plažev, ki se vmešava . . . — (Joespod Derblav? —l)a, gospoda I^rblav. V nedeljo, pri maši, sem čitala v svoji knjigi, a ne tlu bi vedefla zakaj, sem se čutila vznemirjeno. Neka sila. mogočnejša kot moja volja, je vleikLa nase mojo pozornos-t. Le / velikim naporom sem se obrnila iu v *s< ne i nekega stebra sem za pazila gospoda Derblav. — On je molil? — Ne, mama. zrl je name. Najine oči so se srečale in v njegovih st in čitala nemo občudovanje. Sklonila -s. in glavo ter. skušala nič več zreti v ono stran. Ko .sem šla ven, se mga našla v veži. Ni si ur il ponuditi mi posvečeno votlo in ko smo prišli mimo, se je glo boko priklt nil in čutila sem. tla mi sledi njegov poglud. Vse kaže, tla je l>ilo to prvič, da so ga videli pri maši. Markiza je vstala, se vrnila k svoji naslonjači ter rekla: — IJohro in ta eni obisk bo prispeval k njegovemu izveličanju. Mesto da zre nate /. zaljubl.it nimi očmi, naj nas bi rajše odškodovai za poseganja v naše meje. Skrajno smešen se mi zdi s svojim dvor-j ujt-m in res ti mora biti dolgčas, da se pečaš z vzdihi tega kovača, k; nas bo nekega dne š - oglušil s svojimi kladivi. — Mama. dvorjenje gospoda Derblav je spoštljivo ter nimam nil i najmanjšega vzroka pritoževati se nad njim. Spomnila sem le iastnika plavžev le raditega. tla }xa pridružim ostalim. Konečno pa j žensko srce vihravo, kot pravijo . . . Vojvode ni tukaj, da brani svojo last . . . In jaz, v ulogi Penelope, neprestano pričakujoč po-\ ratka onega, ki ne pride, bi se konečno lahko naveličala tega. (!a- ton 1m pač moral misliti r.a to . . . a on ne misli . . . Jaz pa sem ostaja sama. |K>trpežljiva. zvesta . . . —- V tem ravno nima prav, — sa je živahno oglasila markiza. — •laz .če bi bila na tvojem mestu . . . — Ne, mama. —- jo je prekinila Claire z resno odločnostjo. — ni res. kar praviš, a pri tem tudi nimam nobene zasluge, ker ljubim vojvodo tie Bligny. — Ti ga ljubiš! — je vzkliknila markiza z iu-prikrito razbur-jenosajo. — Kako si vedno prenapeta! Delati iz mladostnega prijateljstva globoko srčno nagnenje, iz porodniške vezi nezlomljivo verigo! Cast on in ti sta zrasla skupaj in ti misliš, tla mora postati to skupno življenje večno in da bi no mogla biti srečna brez vojvode... Same neumnosti, dete, same neumnosti! — Mama! —je vzkliknila Olaire. Markiza pa je šla že predaleč in prilika, da olajša svoje srce. j.-bila pre v« č ugodna, tla bi jo pustila neporabljeno. — Velike iluzije si ustvarjaš glede vojtfode ... V resnici je lahkomišljcn, frivolen . . . Kot veš, hrepeni po neodvisnosti* in v tem >e en bo izprcmnU. Vslj.d tega vidim v bodočnosti zate številna razočaranja. Čuj, ali hočeš spoznati vse moje misli.' No, jaz ne zrem brez globoke .-krbi na to zvezo. Claire sv pe vzravnala in globoka rdečica ji je zalila obraz. Obe ženski -ta nekaj ča>a zrli molče druga na drugo. Izgledalo je kot d bo imela prva beseda, izgovorjena med obema, izvam^den pomen Gospodična de Beaulieu pa nc ni mogla zadržati in z razburjtmim glasom je rekla: — Mama. prvikrat se je zgodilo, da govoriš z nt noj na tak način. Zdi se mi, tla me hočeš pripraviti na slabo novico. Ali ima odsotnost vojvode razloge .katere mi prikrivaš? Ali si mogoče izvedela... M arkiza se je prestrašila močnega razburjenja svoje hčerke Bolj kot kedaj poprej je .spoznala, kako globoko in neomajno je nagnenje Claire. Videla je, da je šla predaVč ter se pričela takoj umikati. — Ne. ne. dote moje, ničesar nc vem in ničesar mi niso povedali. Dolgi molk mojega neenaka mi dela skrbi . . Gaston tira svojo diplomacijo očividno predaleč. ' Claire se je pomirila. Težke sumnje svoje matere je pripisovala trenutnemo ogorčenju, katero morala sama priz«ati kot upravičeno. Skušala je postati zopet vesela ter odvrnila•. — Imej nekoliko potrpljenja, mama! Vojvoda misli na nas. o tem sem uv« rjena. Da nas preMnedi, se bo povrnil nenazna-njen iz Pe-troflrrada. — To si želim, ker je to troja želja, hčerka moja. Na vsak način pride danes iz Pariza moj nečak Prefont. s svojo ženo. Mogoče sta boljše informirana kot mi. — Vidiš, mama, Octave je že vrnil, kajti ravnokar je stopil na teraso z gospodom Bachelin, — je rekla Claire živahno ter hitro vstala, da napravi konem mučnemu razgovoru. Mlada dtfclie* je zapustila salon'. Staranje "bila dva in dvajset let ter se nahajala v polnem blesku svoje, lepote. Njena visoka postava je bila izbrano elegantna. Njeni zlati lasj^ povezani v šop, so Raznoterosti. Neuvorški hotelir Kavmond Orteig. je izjavi H da da &2.">.000 tistemu letalen, ki bo prvi poletel iz Pariza v New York. Takoj sta se oglasila francoska letalca Ta rase on in Coli ter si:* podala na pot. Sreče pa nista imela. Pri St. Lucien v Franciji je zadel aeroplan v drevo in se razbil. Letalca srta bila težko poškodovana. Slika nam predstavlja razbit aeroplan. -K' konča val i v dovršen, snežno-bel tilnik in ko je stala, naslonjena na žektzno ograjo perona, drobeč pri tem mehanično cvetkA ter se ozirala navzdol, je predstavljala poosebljen je mladosti, v svoji polni moči in očarljivosti. Gospa de Beaulieu je zrla z občudujočimi pogledi za hčerko, zmajala nato molče z glavo ter Vzdihnila. Pod koraki obeh prihajajočih je škripal pesek na t' rasi in glasova obeh >ta segala zmedeno prav do salona. Notar Bachelin je bi: majhen možiček. star kakih šestdeset let. čedno zaokrožen vsi d prisiljene neaktivnosti svojega življenja v uradu. Sivih las skrbno obritega obraza, črno oblečen ter s sn žno-beli-mi manšetami je bil dovršei tip vaškega notarja pod starim režimom. Svojim odličnim klijentt ni je bil verno udan i vodil je vse pravne zadeve druži«? Beaulieu. (Dalje prihodnjič. 1 fRAGEDIJA DVEH SLUŽKINJ V siromašni sobici za služkinje v nek.ni stanovanju na Dunaju .^e je nedavno odigrala pretresljiva tragedija. Samomor sta izvršili dve služkinji, ker jima gospodar ni hotel zvišati plače. Našli so ju zvečer zastrupljeni s pli- SLAVNI MAČKI Maček velja za najstarejšo domačo žival, pa še danes ni tako krotak, kakor pe> in tudi nikdar ne bo. ^taček se drži bolj hiše kakor godarja in dočim se pravi o psu. da je rojen hlapec in da stori vse. ikar se mu ukaže, je ma nom v Hugo Wolfgasse v okra ju i ček svobodna žival; on se igra s VI. Samomorilki sta 49htna ku- teboj in ne ti ž njim. Stari Egip-harica Emilija Miksehiek in 23 .čani so zelo častili mačke. Njiho letna sobarica Marija Pi ieatnv. | va^ tfupla so halzamirali in jih ki sta obe služili pri skupnem de- j pokopavali z velikimi ceremoni-lodajalcu. O dogodku so znanp( jami ua posebnih pokopališčih. V sledeče podrobnosti: Obe služkinji.-ki sta imeli mesečno 450.000 aK plače, sta nedavno zahtevali, tla se jima ta zviša. Njun gospodar Sigmund Freud, ki je sam živel v >ikromnih razmerah. ni mogel ugoditi tej zahtevi in tako je obema odpovedal službo. Odpoved sta obe uslužbenki mirno vzeli na znanje. Imeli sta bitiki pri Pelusiju leta 525 pr. Kr.. so se bojevali Egipčani proti Kambifeesu. Perzijanci so poznali egipčansko slabost napram mačkom in zato so postavili v sprednje vrste žive mačke kot ščite proti Egipčanom, ki so se re« bali streljati nanje iz svojih lokov boječ se. da bi ubili svete živali Egipčani so bili poraženi. V Mo ponudbo za Cradee, kamor sta jliamedovem rokavu je vrgla mač-hotelPod potovat i. V torek zvečer i ka mlade. Da jih ne moti. je dal sta odšli obe v spremstvu sestre iu !prerok rokav odrezati, potem je svaka Mikshikove v cirkus in se j vstal in odšel, vrnili šele o polnoči domov. Sta- ] Tudi v Italiji se dobi čestilce novanje je bilo zaprto in šele po j mačkov. O Italijanih pravijo da-liudem tlvournem naporu sta ga J našnji. da jih mnogo pojedo. Pekloma odprli. trarea je imel lepega mačika, ka-V sredo opoldne je prišel do- j terega smaragdne oči so razsvet-mov sin Freude, ki stanovanja j Ijevale njegove samotne noči in sicer ni našel zaklenjenega, pač j mu svetile, ko je pisal svojo ne pa so bila vrata spojena z veriži- j umrljivo i>eseni na "Lauro" co. Cim je stanovanje s pomočjo :ioke sosede odprl. je vstopil. Na-5el je vse sobe v najlepšem redu in je zato mimo odšel. Ob 18. se je vrnil. K.r je »bila kuhinja zaklenjena, je vdrl šiloma vanjo. Takoj mu je udaril oster duh na->pr«%ti. V naslednjem hipu se mu je nudil grozen prizor. Obe služkinji sta sedeli mrtvi na stolih, iz odprte cevi pa je še vedno uhajal plin. Obe služkinji sta se zastrti pili namenoma, kar je razvidno tudi iz listka /.napisom: "Ho-čevA biti sežgani." ki sta ga pustili na mizi. Pravi vzrok samomora n in znan. zdi se. pa. da je šla služkinjama ločitev od hiše. v kateri sta bivala dolgo vrsto let, tako k srcu, da sta sklenili, da se raje usmrtita. Protižidovski izgredi ▼ Romuni j L V mestu Peatre Reamts je neznanec v tamošnji sinagogi razdejal par sedežev. Židje so bili radi tega zelo vznemirjeni ter so kratko'malo pretepli slučajno prisotne kristjane pred sinagogo. Zadnjo nede.jo je hotelo krščansko prebivalstvo prirediti proti-židovsko deiflfcnstracijo, ki pa jo je oblast prepovedala. Kljub prepovedi pa so demonstranti demo-lirali preeej židovskih trgovin. Dantejev maček je bil izučen dr žati s svojim tacami luč prec! njim, kadar je jedel in »pisal. Nekoč sta se prepirala Dante in nje go prijatelj Cetto o tem, ali za more več umetnost ali narava Dante je hotel svg^e mnenje dokazati. navajajoč svojega mačka ki mu drži luč. Cetto je zahteval naj mu to pokaže. Ta čas pa je pripravil posodo, v Uateri je bilo zaprtih par miši. Ko je maček pri jel svečnik, je Cetto izpustil miške. Ko jih je maček zagledal, je vrgel svečnik kz svojih tac in sko čil za miškami. Cetto je triumfi-ral nad Dantejem, ta pa je končno re&el: Narava ja zmagala! Viktor Hugo je imel v .svojem salo nu krasnega črnega mačka, ki je bil navzoč pri vseh sprejemih in je sredi sobe ogledoval vstopajoče goste. Izredno velik prijatelj mačkov*'je bil Chateaubriand. Ko je bil v Rimu poslanik, mu je papež Lev XTT. podaril svojega izredno lepega mačka z imenom "Micetito". Ko je bil Chateaubriand v liondonu, je imel celo stanovanje polno mačkov V novejši literaturi sta znana mačka Mark Twaina. Eden se je imenoval 'Satan', eden pa 'Greh*. Satan je bil črn kot noč, "Greh" pa lisast. Bila.sta si najbolja prijatelja. ADVERTISE in GLAS NARODA Stališče češkoslovaških socijalnih demokratov za volitve. Za bodoče parlamentarne volitve na Češkoslovaškem, ki se bodo vršile dne 16. novembra, so nameravali Nemci nastopiti skupno v enotni nemški fronti. Pri tem so računali tudi na soci-jalne demokrate. Toda nemški računi so se-izjalovil i. Vodstvo n trnke socijalno - demokratske stranic je namreč odklonilo povabilo za skupno parlamentarno fronto nemškimi meščanskimi strankami. Nemški soeijahii deinokratje na Češkoslovaškem hočejo tudi v bodoče voditi svoj boj za gospodarske, socijalne. politic*- in kulturne zahteve izključno le po socijalLstičnlh metodah, vendar pa ni izključeno, da bodo v gotovih položajih sodelovali z nemškimi meščanskimi strankami. Razgovor s krčmarico v Ase oni. Poročevalec pariškega "Mati-na'' v Locarnu poroča svojemu istu raznovrstne intimnosti zadnjem zaupnem sestanku med Briandom in Luthrom v A*eoni. Poročevalec je takoj po rain i--rtrskem razgovoru obiskal gostil no "Helvitater je prosil ' go-tilničarko za razgovor Gostilni-čarka. »ki je bila dobro informirana o svojih gostih, je povedala, la sta se gospoda zelo prijazno razgovarjal^j in da je trajal njun pogovor skoraj poldrugo uro. — Ali mislite, da sta se sporazumela? jo je vprašal francoski novinar. — Najbrže. — je odgovorila prijazna gostilničarka, — ker sta se razgovarjala zelo prijateljsko Francoski gospod, ki ima toliko las. je izvlekel iz žepa kos papirja. drugi gospod, ki je pl išast pa mu je prit rje valno pokimal Pogovarjala sta se popolnoma mirno in nemoteno, ker sta bila samo še dva gosta na drugi strani t era se. — In kaj sta pila? — Mineralno vodo in ikavo. potem sta zahtevala še grozdje. Moj mož je hotel, da jima prinesem steklenico šampanjca, da si moreta nazdraviti, toda nisem upala. — Mali nemški gospod s plešo je bil zelo. zelo ljubezniv. I"jel je mojo črno mačko, jo pos-tavil na mizo ter j«> gladil. Nato me je prosil za košček mesa, da bi ga dal mač ki, toda nisem mu mogla ustreči ker nismo imeli doma prav nobe nega mesa. Ljudje v vasi so med tem izvedeli, kakšna visoka go spoda je pri meni, ter so se pričeli zbirati pred vrtno ograjo. Prihi teli so tudi fotografi. Ko pa sta gospoda zapazila fotografe, sta vstala in odšla. Škandal grofice Bothmerjeve. Poročali smo o tatvinah nemš ke grofice Bothmarjeve, ki o pri pravile njenega, moža v takšen obup, -tla si je revež skušal vzeti-življenje. Grofica je bila zaprav Ijiva ženska in je okradla stano vanje nekega družinskega pri j iT telja, ki ji je poveril nadzorstvo nad svojimi premičninami v Ber linu. Grofica je izrabila priliko in je pokradla mnogo dragocene po sode in preprog. &e predno je po stal škandal javen, je grofičin mož poskusil izvršiti samomor. V prvem hipu ni bilo jasno, ee mu je grofica na kradla toliko in kam je dala denar. Zadnje dni pa so prišle tozadevno na dan prav čedne stvari. Grofica je imela ljubezensko razmerje s policij skim stotnikom HefteTjem v Ber linu in je kradla po njegovih na vodilih. Bala se je. da jo v na sprotnem slučaju ljubček zapusti Oba, grofica in stotnik, sta igra la v aristokratskih krogih Berli na in okolice veliko vlogo, zato je zadeva treščila v javnosti kot strela. Zdaj je postalo tudi popolnoma jasno, da si je grof Bothmer skušal vzeti življenje radi te sramote. Proti grofici in stotniku je uvedena prejskajca. Materijal, ki so ga sodne oblasti spravile skupaj, obeta obravnavo, ki bo trajala tri tedne. Isjaloffftieu atentat na romun-Mko kralj«*o dvo£co? ■->- Uradna poročila iz Bukarešte vedo povedati, da je romunska policija v severni Besarabiji od- TO Kretanje parnikov - Shipping New s 5. novembra: Pres. Hardin s. Cherbourg, Bremen 4. novembra: Mauretania. Cherbourg; De Graa-•e. Ha,vre. 6. novembra: Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay, Hamburg. 7. novembra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 10. novembra: George Washington, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 11. novembra: Aquitania, Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 14. novembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; La Savoie, Havre; An-dania, Hamburg. 17. novembra: Bremen. Bremen. 18. novembra: Berengaria, Cherbourg. 19. novembra: Zeeland. Antwerp; Westphalia, Hamburg. 21. novembra: Olympic, Cherbourg; Urpublic, Bremen. I 24. novembra: Pres. Wilaon. Trst; Berlin, Bremen | 25. novembra: Mauretania. Cherbourg; Rorhara- I , beau, Havre. 26. novembra: Albert Ballin. Hamburg. 28. novembra: Homer.c, Cherbourg, Suffren, Havre; America. Bremen. 1. decembra: Muenchei?^ Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Aquttan a. Cherbourg; De O rasne, Havre; Arabic, Hamburg . 3. decembra: Thuringia, Hamburg. 5. decembra: - Leviathan. Cherbourg: Pari* .Havre: Majestic, Cherbourg; Martha Washington. "Trst. . . 9. decembra: Berengaria, Cherbourg. 10. decembra: Lnetzow, Bremen. 12. decembra: Homer.c. Cherbourg: Pavoie, Havre; Oeorge Washington, Cherbourg Fretnen. 13. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 16. decembra: Mauretania, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . \ 19. decembra: v Andania, Hamburg. 22. decembra: Roc-hambeau, Havre. 26. decembra: Taris, Havre: Cleveland. Hamburg; Pres. Ruosevelt. Bremen. 28. decembra: Majesxle. Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. krila nameravan atentat na ro j mun.sko kraljevo dvojico. Aten-' tat so pripravili baje že aretirani boljševiki. Atentat naj bi se izvršil o priliki bližnjega obi-ka kraljevske dvojice v J assy ju ali pa j H) povratku v Bukarešto. Atentat .naj bi bil znamenje splošne komunistične revolucije, za katero nabrali komunisti velike množine orožja, bomb. munieije in ročnih gTanat. Policija je aretirala dva ritska oficirja in zagotavlja, da obstoja sodelovanje med romunskimi, madžarskimi in poljskimi komunisti. Priključitveno vprašanje v Avstriji. Rektor dunajskega vseučilišča dr. Seprl je izdal na ves kulturni svet proglas za priključitveno propagando. V proslavi pravi.j da se združitev Avstrije z Nemči-| jo ne sme preprečiti v smislu in j na temelju prava samoodločbe narodov. G-ospodarska, kulturna | in politična rešitev Avstrije je le v združitvi z Nemčijo. ' Čičerin še vedno v Berlinu. Kakor poročajo i« Berlina, ostane Oičerin še nekaj časa tam. nakar se preseli v kako zdravili šče, kjer lx> stal tri do štiri tedne. Pri i»ovratku v Moskvo se bo najbrže u.-rtavil zopet v Berlinu, kjer se sestane s člaui nemške vlade, s katerimi se bo razgovar iat o rezultatih locarn.sk« konference. Boj proti prostozidarjem vltaliji. T& dni se sestane v Rimuodbor fažiKtovske stranke. Na tem sestanku "bo podal glavni tajnik Farinacci smer ice boja proti prostozidarjem. Kakor poročajo, bo zahteval Farinacci od vseh pokrajinskih tajnikov sezname prostozidarjev, ker se bo izvršila stroga revizija ertrankinih članov, med katerimi n<» sme biti noben prosrtozidar. NAPRODAJ FARMA 140 AKROV v bližini Oakville, N". Y.. Otsego, Co., mesto z železnico, 15 krav, 2 konja, prašiči, 100 kokoši, race, seno. žito, koruza, krompir, zelje, poljedelsko orodje. Naprodaj za $7000. — $3000 takoj ostanek po $200 na loto. Prevzame se lahko takoj. Mr. Douglas, Herkimer, M. T. (2x 2&5) SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1926. bo v kratkem gotov. Letos mu je cena 50^ Naročilu priložite znamke, nio-nevorder, ali pa gotov denar v priporočenem pismu. Pratiko Vam pošljemo takoj in koledar pa ka-korhitro bo gotov. Prejeli smo tudi večjo zalogo knjig, ki bodo v listu Glas Naroda priobčene. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York. N. Y. ROLE za PIANO slov. in hrvatske dohlte pri: NAVINŠEK-POTOKAR SSI Graere St. Conwnauth, Pa. t£u UtbntM piti* ral » A mrki. PIŠITE PO NOVI C£NIK. Pozor čitatel ji. Oposorlt« trgoTM te • tatnflre, pri katerih kupi 9fU aH aaro^aU ti it« i ajfli poatretbo sadoroljal da otfainjajo T Usta "GHaa Maroda" * Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor J« namenjen potovati v ftarl kiaj, je po tie boo, da J« na tančno poučen o potnih Listih, prt ljagl ln drugih strareh. Pojasnila, ki Tam jih aamorvm dati valed nade dolgoletne lsknšnjt Vam bodo gotovo ▼ korlet; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne parnih*. ki Imajo kabin« tudi t 111 raaredn. filla«— MTI iiwliiliki postav r ki je stopila ▼ veljavo s 1. julijem 1924, aamorejo tudi nedrts7ljau dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj toaadevna dovoljenja lsdaja gen* ralnl naselnlSkl komisar v Wash Ington, D. O. ProSnjo ca tako d< voljen Je se lahko napravi tudi New Torku pred odpotovanjem. te M polije prosilcu v stari kraj gla lom nanovejie odredbe. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Kdor Sell dobiti sorodnika al svojca ls starega kraja, aaj na* prej pUe aa pojasnila. Ia Jugoala vije bo prlpuHenih r prlhodnjil treh letih, od L julija 1924 napn vsako leto po «71 priseljencev. AmeriSkl drifcvljanl pa aamortj dobiti sem lene ln otroke do 1«. to ta bres, da bi bUl iteti v kvoto. T rojene oseto m tudi ne It*jej« kvoto. Btarlll ln otroci od 18. * 21. leta amerlftlii drfavljaoov p imajo prednost v kroti. Pilite m pojasnila. Prodajamo vosu* Ust* m rs* pse ge; tudi preko Trsta samoreje Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 92 Cortlandt at* Htw York Prav vsakdo— Mor kaj iščm) kdor kaj ponuja; kdor kaj knpnja. kdor kaj prodaja; prat ▼■akdo priznava, da imaj» čndoTit nspak —< MALI OOLASI ▼ fiei a« » »in t r • d a M ADVERTISE in OLtAB NASODA