MOZIRJE
Šarf*/:/*-
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XVII Številka 3 Marec 1987
LJUBNO
GORNJI GRAD
Pohod po poteh XIV. divizije
Pohod je potekal od 12. do
14.	februarja 1987. Trasa pohoda je bila zaradi objektivnih razlogov spremenjena inje potekala: Zavodnje —Žlebnik — Bele vode — Šmihel — Rečica — Pobrežje — Radmirje — Ljubno ob Savinji.
IV.	etape pohoda »Po poteh XIV. divizije« so se udeležili vojaki iz Postojne in Celja s starešinama na čelu, mladinci OK ZSMS Mozirje in Žalec, teritorialci iz Žalca ter pet pohodnikov, ki so si zadali cilj prehoditi vse štiri etape. Skupno je bilo torej 51 pohodnikov.
Prenočitev je bila v OŠ Bele vode in Rečica. Pohodniki so bili z nastanitvijo in kvalitetno hrano zadovoljni.
Na Ljubnem je bilo lahko srečati ugledne borce. Na sliki z leve je narodni heroj Vidmar-Luka
Spomin na padle borce je bil z vencem in kulturnim programom obujen pri spomenikih
v Zavodnjah, j)ri Žlebniku, v Belih vodah, Šmihelu, Rečici, Radmirju in na Ljubnem. Kulturni program je bil odlično pripravljen. Omeniti velja slabo informiranost pri spomenikih, saj pohodniki niso vedeli, kaj seje v NOB na posameznih krajih zgodilo. To je v prihodnje treba pripraviti.
Družabni večeri so bili zabavni in prijetno organizirani. V Belih vodah sta bila prikazana na videorekorderju dva filma (Ovni in mamuti, Vojna zvezd), zavrtelo se je nekaj plošč, za prijetno vzdušje pa je skrbel kitarist. Tudi zabavni večer v organizaciji OO ZSMS Rečica je lepo uspel, le deklet je bilo premalo.
Organiziranost pohoda s strani OK ZSMS Mozirje in OO ZZB NOV Mozirje je bila dobra. Na trasi so nas sprejemali borci. Z izredno gostoljubnostjo pa nas je presenetil kmet Konečnik v Šmihelu. Pohvaliti je treba tudi Pokrajinski štab TO in kasarno iz Celja, OŠ Bele vode in Rečica, Radioj klub Mozirje in seveda OŠ »Šlandrove brigade« iz Ljubnega, ki je pripravila dober zaključek pohoda, na katerem je bil slavnostni govornik Ivan Dolničar iz CK ZKS.
Pohod je uspel. Družbanost med pohodniki je bila zadovoljiva, pripadniki JLA pa so s svojo moralo izoblikovali zdrav duh v pohodni enoti. . Pohod je dosegel svoj namen — obuditev spomina na padle borce, na tiste, ki so svoja življenja darovali za našo svobodo.
Komandant — Aleš Herček, Politkomisar — Leon Srnec, Poročnik — Miran Fabijančič
-
V
premislek!
Slovenci smo že od nekdaj poznali rek — v nesreči spoznaš prijatelja. Spet se ga spomnimo, ko v času premagovanja gospodarskih težav doživljamo nepojmljive poiskuse izničiti vse, kar nam bi moralo biti v ponos, ko smo priče načrtnega uničevanja rezultatov in ugleda osvobodilnega boja, ko bi nas nekateri radi prepričali o stvareh, ki so nam tuje in ki jih nikdar ne bomo mogli sprejeti.
Borci NOV smo zapre-paščeni sprejeli vest o pisanju skupine mladih »ideologov« v Novi reviji. Ko še tega nismo do kraja dojeli, pa se je pojavil že nov izpad — plakat za praznovanje Dneva mladosti, izdelek ljubljanskega studia NK (Novi kolektivizem).
Kes nismo več sposobni težjih telesnih naporov, saj so nam leta, ki smo jih preživeli, pobrala velik del naših moči. Kljub temu pa se bomo z vso odločnostjo uprli blatenju vrednot, za katere so padali naši soborci in za katere je trpela velika večina Slovencev. Zvesti ostajamo načelu ljubezni do domovine, pripadnosti naši samoupravni socialistični Jugoslaviji in neuklonjivi volji v prizadevanjih za boljši jutri. Ta pa je mogoč le v skupnosti narodov in narodnosti Jugosla-
V
vije in prav nikjer drugje. Cilji našega osvobodilnega boja so nas v najtežjih časih združevali, sedaj pa mora nas vse združevati skrb 'za ohranitev svobode domovine in vseh tistih dobrin, za katere je bilo potrebne toliko krvi in trpljenja naših ljudi. V znamenju takšne povezave smo zmogli štiri leta krutega boja,-tako povezani smo zgradili družbeni red, ki nas je kljub vsem napakam in tudi izkrivljanjem dvignil iz zaostalosti, ki je bila tako značilna za čas pred vojno. Zato mi borci NOV ne bomo dovolili nobenega odstopanja, ko gre za pravilno ocenjevanje pa tudi očuvanje vrednot našega boja.
Notranja nesoglasja in različna mišljenja pri njih razreševanju so stalno prisotna v naši demokratični družbi, ki je vsem dobronamernim, pa tudi kritičnim predlogom, vselej na stežaj odpirala vrata in dajala vse možnosti za realno presojo. Za zlonamerno ideologijo, ki smo jo brali v Novi reviji in ki na najbolj grob način sramoti in razvrednoti vse naše pridobitve, pa v naši socialistični samoupravni domovini ne sme biti prostora.
PREDSEDSTVO
OO ZZB NOV MOZIRJE
™=	-	» I ■■■■ UMI —a   ............■Ill
Pohodniki po poteh XIV. divizije na Ljubnem med polaganjem venca k spomeniku padlim
Načrti v izvršnem svetu
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je sprejel program dela za leto 1987, ki temelji na nalogah, ki izhajajo iz srednjeročnega družbenega plana razvoja občine Mozirje, iz resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1987, na programu dela zborov občinske skupščine ter programih dela republiških resornih organov, skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Naloge, ki izhajajo iz programa smo razvrstili v štiri skupine in sicer na: normativni del, tematski del, programsko razvojne naloge in tekoče naloge.
Na normativnem področju imamo v programu namen pripraviti in predlagati v sprejem občinski skupščini odloke o sprejemu zazidalnih načrtov in drugih posegov v prostor, odloke s področja davčne politike, splošne porabe, spremembe in dopolnitve organizacije in delovnega področja upravnih organov, o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in še nekatere druge.
V tematskem delu programa dela Izvršnega sveta bomo izdelali in pridobili poročila o delu za preteklo leto vseh institucij, ki opravljajo dejavnost na območju občine Mozirje s področja upravnih nalog, pra-
vosodja, notranjih zadev, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravne in kutlurne dediščine in drugih, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. Ob analiziranju njihovih poročil bomo opredelili najnujnejše naloge, ki jih morajo poleg stalnih zadolžitev opraviti v letošnjem letu.
Tekoče bomo spremljali uresničevanje usmeritev na področju vseh oblik porabe, uresničevanje resolucijskih nalog in planskih usmeritev, realizacijo referendumskega programa, uresničevanje kadrovske politike, uresničevanje davčne politike itd.
V planu dela smo si zastavili zlasti obširne naloge na pro-gramsko-razvojnem delu, kjer imamo namen temeljito pretehtati in predlagati usmeritve za
—	nadaljni razvoj gostinstva in turizma
—	razvojne možnosti drobnega gospodarstva obeh sektorjev
—	razvojne možnosti manj razvitih KS Luče in Solčava
—	nadaljne razvojne možnosti agrokompleksa.
Prav tako bomo poskušali poiskati odgovore v zvezi z učinkovitejšim varstvom okolja, kaj storiti za odpravljanje vzrokov za umiranje gozdov, kako nadalje razvijati gospo-
darsko infrastrukturo — PTT dejavnost, RTV dejavnost, obnavljanje in vzdrževanje regionalnih, lokalnih cest in gozdnih cest itd. Namen imamo pridobiti kompletno študijo možnih lokacij za male hidroelektrarne na območju zgor-njesavinjske doline. Nemalo časa planiramo za aktivnosti v zvezi s pripravami programa za IV. samoprispevek, delovanju krajevnih skupnosti in ne nazadnje gospodarjenju v organizacijah združenega dela. Nadaljevali bomo prakso mesečnih sestankov z vsemi direktorji delovnih in drugih organizacij združenega dela, z namenom tekočega spremljanja gospodarskih rezultatov in nudenju pomoči na področjih, kjer lahko pomagamo.
Navedene naloge so le del celotnega programa dela Izvršnega sveta, sicer se pa zadolžitve in delo ravna tudi po aktualni družbeni problematiki in razmerah v občini. Ker so pogoji gospodarjenja težki, družbeno ekonomski položaj naše družbe se ne izboljšuje lahko računamo še na interventne ukrepe, ki jih bomo morali izvesti tudi v naši občini. Tudi občinski gospodarski položaj terja, da se bomo morali maksimalno vključiti in iskati najugodnejše kratkroč-ne in dolgoročne rešitve.
Rezika Plaznik
Investicijska vlaganja v letu 1986
Občina Mozirje je bila v preteklosti ena izmed tistih, ki so pospešeno vlagale v svoj razvoj. Zgrajeni so bili številni gospodarski objekti, kot tudi negospodarske investicije. Delež investicij je v 70. letih predstavljal od 23 — 27% v ustvarjenem družbenem proizvodu.
V 80. letih smo priča precej nižjim vlaganjem tako na gospodarskem kot negospodarskem področju. Delež vlaganj je leta 1981 predstavljal še 19,2% in je najbolj padel 1. 1985 kot smo beležili le 8,4% investicijskih vlaganj v družbenem proizvodu.
Vzroke za takšna gibanja na sektorju investicij najdemo predvsem v slabšanju pogojev gospodarjenja, kot tudi v pozitivni zakonodaji, ki je onemogočala večja združevanja sredstev, razen sredstev samoprispevka in investicij, ki izhajajo iz njih.
Za leto 1986 je značilno, da smo načrtovane investicije opredeljene v planskih aktih
tudi v večjem delu realizirali. Skupno je bilo naloženo
2.202.611.000	din. V strukturi sredstev po sektorjih je bila udeležba naslednja:
gospodarstvo	29,2%-
družbene dejavnosti	0,3%
SIS mater, proizv.	>25,2%
drobno gospod.	5,3%
SKUPAJ	100,0%
Od takšne strukture vlaganj so bila v večjem delu (52,6%) angažirana lastna sredstva OZD in skupnosti, bančni viri in druga sovlaganja se iz leta v leto zmanjšujejo, kar ima za posledico tudi nižjo absolutno vrednost naložb. Izključno z lastnimi sredstvi so bile izvedene investicije v: TOZD Kemija Mozirje, Turist Nazarje, Savinja Mozirje, Smreka Gornji grad in Železarna Ravne TOZD Kovinarstvo Ljubno.
Po namenu investiranja je bilo večina investicij v novo opremo in transportna sredstva, manjši del je bilo naložb v tehnično-tehnološko posodobitev, proizvodnje. Nekaj teh
vlaganj je bilo v Gorenju Glin, Gozdnem gospodarstvu Nazarje, Turistu in Kemiji.
Največji časovni zamik v izvajanju investicij se pojavlja v SIS materialne proizvodnje t. j. področje PTT gospodarstva, kjer ni bila realizirana širitev PTT objekta v Mozirju nadalje na področju vodnega in elektrogospodarstva. Pri slednjem se pojavlja zgolj problem časovne neskladnosti glede na opredeljene naloge. V tem letu so se še izvajale v večji meri naloge iz preteklih let.
Na področju stanovanjskega gospodarstva smo bogatejši za 13 družbenih stanovanj, na cestnem področju pa za rekonstruirano cesto Hom.
Precej skupnih nalog na področju gospodarske in družbene infrastrukture pa še ostaja odprto za realizacijo v prihodnjem obdobju, pri čemer je računati tudi na širšo angažiranost subjektivnih sil.
Komite za DER in UP Odsek za plan in analize Darja Dobovičnik, oec.
Mesec kulture za nami
Že sama prizadevanja, da bi v vsakem kraju doline doživeli utrinek kulturnega doživetja, je velika naloga. In ZKO jo je odlično opravila. Lahko rečemo, da so v danih prilikah naredili res vse, da bi obeležili te štiri tedne s pestro ponudbo kulturnih prireditev. Tako je Matična knjižnica poskrbela za literarne večere, Galerija Mozirje za enkratno razstavo del Frana Tratnika, lutkarji PD Mozirje so razveseljevali mlade in odrasle, pevci iz Mozirja, Ljubnega in Bočne so nastopili v več krajih, Delavska godba na pihala je pokazala kaj zna, igralci PD Luče Gornji grad, Nova Štifta, in Nazarje so zaigrali na odrih, nastopili so tudi člani ŠKUD Gornji grad, članice Dekliškega pevskega zbora iz Nazarij, kulturni večer so pripravili v Solčavi in Gornjem gradu člani domačega prosvetnega društva, v imenu kulturnih organizacij doline pa so odkrili plošči na pročelju prve javne šole v Mozirju in v spomin zgodovinarju Ignacu Orožnu... skratka res je povsod veliko dogajala, k temu dodajamo nastop glasbene šole v Nazarjah.
Z veseljem torej ugotavljamo, da so naši ljubitelji na vseh področjih kulturnega udejstvovanja dokazali izredno vnemo in marljivost. Treba je vedeti, da ponekod še vedno delajo v domala nemogočih razmerah, pa vstrajajo v prepričanju, da je to dolžnost ohranjanja naše omike in izročila naših prednikov.
Seveda pa so kulturni praznik povsod po naših šolah obeležili po začrtanem programu.
Kaj bi lahko rekli ob zaključku našega meseca kulture? Predvsem to, da so tudi prebivalci sledili vabilu naših kulturnikov in domala povsod napolnili dvorane. To je letos trebaše posebej poudariti, saj leta nazaj ni bilo tako. Lahko bi torej sklepali dvoje, da si ljudje želijo kulturnih dogodkov in da spoštujejo kulturno izročilo našega naroda. Skratka, spet nas je kultura prijetno združevala v bogatem podoživljanju glasbe, besede in drugih oblik kulturne ponudbe.
Gotovo je bil uvod v mesec kulture zelo bogat in sprejet z vso pozornostjo in spoštovanjem — mislimo akademijo v Mozirju.
Okrogla miza
Občinska konferenca ZSMS Mozirja pripravlja v sodelovanju z Občinsko konferenco SZDL Mozirje v petek, 20. marca 1987 ob 15. uri v sejni sobi SO Mozirje okroglo mizo o prevozih dijakov in študentov v šolske centre v Celje, Velenje, Ljubljano, Maribor in še kam. Vse zainteresirane in prizadete vabimo, da se v čim večjem številu udeležijo okrogle mize, ki bo obravnavala to perečo problematiko. Vabljeni so tudi avtobusni prevozniki.
Za spremembo razmer!
Razgovor s predsednikom SO Mozirje
Kot je že običajno, pripravimo za podobne razgovore vprašanja, da bi beseda bolje stekla. V tem primeru je šlo kar brez uvoda, predsednik skupščine občine Anton Boršnak je kar prešel k stvari.
»Zelo nas skrbi TV pretvornik Ljubno in pretvornik za Luče. Ljudje negodujejo saj je danes naročnina za televizijo kar visoka, potem imajo pa še slabo sliko. Zato smo skupaj z izvršnim svetom poiskali odgovor pri RTV Ljubljana.
Dejali so, da bo pretvornik za Ljubno postavljen v aprilu, verjetno bo takrat tudi v Podvolovljeku nameščen. Na- ■ to sledi montaža manjšega za Struge, tudi ta naj bi bil do srede leta 1987- Dalje smo opozorili, da je pretvornik na Krašici precej moten. Strokovna služba RTV že pripravlja načrte za prestavitev tega pretvornika na ugodnejše mesto. Raziskali pa bodo tudi možnost boljšega sprejema v Logarski dolini. Na Florjanu se stvari vendarle urejajo, sicer pa je vse gotovo, le dovod elektrike je bil sporen. Kot kaže bo le prišlo do sporazuma, da bodo zadevo končno uredili.
Telefonija je še vedno ozko grlo v dolini. Vse pa je odvisno od postavitve objekta v Mozirju. Sredstva iz samoprispevka se natekajo v taki meri, da bi zadoščala za postavitev potrebne stavbe. Vendar pa se zatika pri opremi vozlišča, saj gre za srce celotnega sistema telefonije v dolini. Vsekakor bodo z gradnjo, prizidka k sedanji poštni stavbi v Mozirju pričeli takoj, ko bo ugodno vreme. Seveda pa kot že rečeno, sama stavba ne bo reševala zagate. Upamo, da bomo tudi glede opreme dosegli ustrezno rešitev.«
Anton Boršnak
Nato je stekla beseda o delu skupščine, o delegatih in sodelovanju z njimi.
Anton Boršnak je menil, da v našem primeru ne gre za pomanjkljivo delo delegatov, to kaže tudi udeležba na sejah. Družbeno-politični zbor beleži 75%, zbor združenega dela 82 in zbor krajevnih skupnosti 92% udeležbo. Posebno velja poudariti, daje najbolj živo na sejah zbora krajevnih skupnosti. To je tudi razumljivo, saj so prisotni ljudje, ki so neposredno zainteresirani na dogajanjih v kraju, kjer živijo. Skupnih zasedanj je bilo doslej 6 in povprečna udeležba je bila 83%, tudi to je dobro. Seveda je odzivnost delegatov glede na obravnavano tematiko raz-
lična. Opažamo, da so bolj dejavni, če gre za krajevna vprašanja, manj pa ko obrav-'navamo predpise, razen za tiste, ki bremene žep občana, tudi takrat je živo!
Večkrat je govor o gradivih, ki da so preobsežna, prezahtevna in morda zamotana. Mislim, pravi predsednik Boršnak, da smo tudi glede tega napredovali. Ni slišati, da bi delegatom delalo preglavice gradivo, posebno ne v delegacijah, ki imajo pomoč s strani strokovnih služb, to pa je seveda mogoče le v delovnih organizacijah. , Skušamo vsebino dobro pretehtati in jo podati v ustrezni obliki. Verjetno uspevamo v tem, vsaj mislimo, da je tako, ko se delegati oglašajo večkrat tudi s vprašanji, ki kažejo na to, da so gradivo dobro prebrali in tudi razumeli . Morda še nismo do kraja ustregli glede odgovorov na delegatska vprašanja, pa tudi tu želimo stvari spremeniti na bolje. Seveda pa je treba včasih stvari bolj obsežno prikazati, denimo zdravstvo. To zahteva temeljito obdelavo in marsikateri številčni prikaz. Vendar so tudi to gradivo delegati dobro sprejeli.
Na zadnji seji so obravnavali srednjeročni plan in resolucijo, kaj meni o tem Anton Boršnak.
»Ja, kar veliko zanimanja je bilo za oba dokumenta. Ljudje se vse bolj zavedajo, da gre za temeljne listine razvoja in družbenega dogajanja v občini. Razprava je bila pestra, temeljita in objektivna. Seveda tudi kritičnih pripomb ni manjkalo. Pa je že tako, da se moramo v nekaterih zadevah skresati in prav je tako. Skratka, zelo je bilo zanimivo in živo na tej seji skupščine. Dejal bi, da skušamo ponuditi najboljše rešitve za razna vprašanja, potem jih pač vskladimo na temelju dobrih pripomb in utemeljenih predlogov. No in to je treba še reči, resolucija je v določenih točkah še nedorečena, ker še ne poznamo učinka vseh predvidenih ukrepov, zato bdi izvršni svet nad dogajanji in sproti ukrepa oziroma nakazuje potrebo po ukrepih. Ko govorimo o družbenih dejavnostih v občini, smo odločni, da prispevnih stopenj ne bomo več zviševali, ker je gospodarstvo do kraja obremenjeno. Tudi tuje pomembno sprotno spremljanje pojavov in sprotno ukrepanje in pri tem ima glavno nalogo naš izvršni svet.«
Zanimalo nas je kako sodelujejo z delegati oziroma delegacijami?
»V primeru, ko gre za pomembnejše odločitve se temeljito pogovorimo z vodji delegacij, poslušamo njihove pripombe in opozorila in tako je potem lažje pripraviti predloge za izvajanje določenih ukrepov. Da pa bi to bila stalna oblika, bomo ustanovili aktiv predsednikov krajevnih skupnosti in tako vez med upravo in krajevno samoupravo poglobili. Pa tudi sicer gojimo srečanja s predstavniki javnega življenja v krajevnih skupnostih, te namreč nekajkrat letno obiščemo in se z njimi pogovarjamo o njihovih težavah. Vse to zagotavlja dobro medsebojno obveščenost, kar je temelj za dobro sodelovanje. Trudimo se pač, koliko nam to uspeva pa se bo občutilo tudi v defu skupščine naše občine:«’
Miha Ravnik je med obiskom v naši občini obiskal tudi Elkroj
Miha Ravnik na obisku
V četrtek je občino Mozirje obiskal predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Miha Ravnik. Po ovodnem pogovoru na občinskem svetu je obiskal Modno konfekcijo Elkroj kjer sije najprej ogledal proizvodne prostore, nato pa se je s poslovodnimi in sindikalnimi delavci pogovarjal o delu osnovne organizacije sindikata in o poslovanju ter načrtih te delovne organizacije.
Osrednji del obiska je bil namenjen razgovoru predsednika republiškega sveta s predstavniki družbeno-političnega dela mozirske občine, ki je bil v nazarskem delavskem domu. Najprej se je seznanil z delom občinske organizacije zveze sindikatov, nato pa so mu gostitelji obširno predstavili občino Mozirje, njene dosežke in probleme. Gostitelji so med drugim poudarili, daje mozirska občina ena redkih, ki je lansko leto sklenila brez izgub, kar je sicer razveseljivo, vendar s tem niso zadovoljni. Ob vseh dosežkih je težav in slabosti še vse preveč. Predvsem so lani slabo izvažali, z novimi programi v nekaterih organizacijah združenega dela pa si letos obetajo znatno boljše dosežke.
Med ostalimi perečimi problemi so posebej poudarili več kot perečo problematiko zdravstvenega varstva. Težave so tu ogromne in še hujše bodo. Kljub četrti po višini prispevni
stopnji (13,8) je priliva vse manj, uporabnikov storitev pa vse več. Že podatek, da na 1,9 zaposlenega pride 1 upokoje-^ nec pove veliko, kje so šele druga dejstva.
Vse kaže, da bo razvoja v Gornji Savinjski dolini kaj kmalu konec. Od 50.000 hektarjev površine se jih je že sedaj
24.000	šteje za krajinski park, kaj kmalu pa bo krajinskih parkov skoraj dve tretjini celotne površine. Za nadaljnji napredek bo torej treba kup projektov, ki veljajo težke milijone. Ker denarja ni, ne bo projektov, brez njih pa ne bo razvoja. Zatem so obširno spregovorili o problematiki zdravstvenega varstva, o tem pa več v prihodnji številki. V sklepnem delu razgovora so se ustavili ob problemih gornjegrajske Smreke, kjer se po septembrski prekinitvi dela še vedno otepajo s problemi in težavami, takšne ali drugačne vrste, tudi subjektivne narave. Ob tem so posebej poudarili, da je idejno-politično diferenciacijo težko uveljaviti v okolju, v katerem delajo dobro, dobro poslujejo in so delavci dobro razpoloženi. Prav to pa velja za Smreko.
Ob koncu je Miha Ravnik spregovoril o sedanjih razmerah v naši družbi in podrobneje razčlenil predvsem nove naloge zveze sindikatov.
J. P.
Osmi marec v Gornjem gradu
Hladen, sončen dan, a dvorana v Gornjem gradu je bila polna kme-' ikih žena, mater in deklet. Obrazi navzočih se raznežijo, ko je direktor ZKZ Mozirje inž. Alojz Plaznik tako toplo orisal lik kmečke žene in nato čestital vsem za praznik. Marsikatera žena je obrisala solzne oči. Nato je zapel ženski pevski zbor iz Bočne. Ubrano petje je kar izrinilo še zadnji delček zime iz src.
Vzdušje je bilo na vrhuncu ko so igralci kulturnega društva Gornji grad zaigrali komedijo »Dedek se
se žene odpravile na družabno srečanje v gostilne: Trobej, k Jošku in v Turista.
Prireditev je dosegla svoj cilj, saj vesel, družaben človek bolj smelo stopa v življenje.
Rada bi se v imenu vseh udeleženk zahvalila ZKZ Mozirje, direktorju inž, Alojzu Plazniku, prizadevni mentorici žen zadružnic Mariji Bezovšek, kulturnemu društvu Gornji grad in ženskemu pevskemu zboru iz Bočne. Hvala za prijeten popoldan in večer, ki si jih še želimo!
MARIJA RIHTER Bočna
Po končani kulturni prireditvi so
Najmlajši skrbijo za to, da bi ptice preživele hudo zimo. Prizorje bil posnet na Ljubnem	r
Iz miličniške beležnice
Miličniki naprošajo prebivalce, da sporočijo primere, ko opazijo kje zapuščena vozila ali druge predmete večje vrednosti. Največkrat gre za ukradene avtomobile, ki jih tatovi potem zapustijo ali odvržejo. Takšni podatki pa so miličnikom potrebni, da bi lahko odkrivali ukradene avtomobile in podobno.
Dne 2. 2. 1987 okoli 13. ure je Miha \farolt (30) iz Letuša obvestil miličnike, daje na cesti v Soteski avtomobil Zastava 750, parkiran je tako, da ovira promet. Kmalu po ogledu so miličniki ugotovili, da gre za ukradeno vozilo. Po nadalj-nem ugotavljanju so našli lastnika avtomobila v Ljubljani. Neznani storilci so namreč ukradli avto in ga nato zavrgli.
Dne 24. 1. 1987 so varnostniki v MGA Nazarje opravili pri nočni izmeni pregled prtljage delavcev nočne izmene. Pri tem so naleteli pri delavcu Darku Černovšku (19) iz Bočne na rezalni strojček, ki
ga je ta v obratu kjer jih izdelujejo odtujil. Po kraji je spravil strojček v skrivališče in ga pred odhodom domov spet vzel. Seveda so mu varnostniki okraden predmet vzeli.
2.	2. 1987 je Božidar Jurič (37) iz Mozirja javil milici, da že nekaj časa pogreša smuči, popolnoma opremljene, last njegove hčerke. Smuči je hranil v kletnem prostoru, ki pa ni bil posebej zavarovan. Očitno gre za krajo in storilca še iščejo.
Do prometne nesreče je prišlo dne 17. 2. 1987 okoli 14. ure na cesti pred Elkrojem V Nazarjah. Voznik osebnega avtomobila Julij Hrovat (56) iz Podvina je vozil v smeri proti Spodnji Rečici. Nasproti mu je pripeljal s kolesom z motorjem Jože Špende (45) iz Prihove. Očitno Hrovat Spendete ni opazil, ko pa ga je, je pričel zavijati na levo in tako je prišlo do trčenja. Špende je bil pri tem lažje poškodovan.
V Glinu zadovoljni
SOZD Gorenje, služba stikov z javnostjo je tudi letos pripravila tiskovno konferenco v Glinu Nazarje. Novinarjem sta razlagala stanje v delovni organizaciji predsednik KPO Janez Živko in član KPO Stanislav Rosenstein.
Potem, ko je vodja službe za stike z javnostjo Marjan Lipovšek pozdravil navzoče novinarje, je povzel besedo Janez Živko.
Znano je, da je lesna predelovalna industrija v težkem položaju, zato so v Glinu z doseženimi uspehi zadovoljni. Za Glin je TOZD Iverna neke vrste barometer in lani je ta tovarna dosegla rekordno proizvodnjo. To je potem odraz na vsem drugem. Skratka, lahko se trdi, da že delujejo smernice sanacijskega programa delovne organizacije, ko poudarjajo med drugim obvladovanje tehnološkega in poslovnega poteka v DO.
Poslovno leto 1986 so zaključili s pozitivnim rezultatom. Porast storilnosti beležijo z 3,3%. Vendar pa smatrajo na nekaterih področjih osnovne proizvodnje prenizko količino izdelkov. Tako je v žagarstvu in v stavbnem pohištvu, dočim je bilo za 27% več predlaganega masivnega lesa, senčil so naredili kar za 60% več, zasteklenih je bilo za 50% več oken, dosežena je bila izredna proizvodnja v Iverni
86.000	m3 plošč. Tudi oplemenitili sojih kakih 10% več, tudi v proizvodnji finalnega pohištva so dosegli skoraj 60.000 kosov. Premiki so vidni tudi v boljšem izkoriščenju delovnega časa, močno so zmanjšali zastoje, kar kaže, da so vzdrževalci in načrtovalci svoje delo dobro opravili.
Napram letu 1985 so povečali števila zaposlenih za 1,1%, vendar pa še vedno za 2,7% manj kot so načrtovali. Razveseljivo je tudi, da se je
fluktuacija zmanjšala. Seveda ne gre prezreti bistveno znižanje zalog. Posebej so opozorili na izvozno naravnanost Glina. Lani sicer niso dosegli zastavljenih ciljev (dosegli le 70% plana), so pa znatno manj izvozili surovin, tako ivernih plošč kar za polovico. Vse to je načrtno, saj nameravajo letos izvoz najmanj podvojiti in to v glavnem pohištvo VARIO, strešna okna, vrtne hišice in še nekatere polizdelke.
V finančnem pogledu stremijo k znižanju tujih sredstev, saj so morali za ta plačati ogromno denarja. Višja stopnja samofinanciranja je pomembna naloga kolektiva.
Ako pogledamo načrt proizvodnje za letos, vidimo pri vseh vrstah izdelkov manjši ali večji porast. Brez dvoma ima ta pri tem velike naloge TOZD Stavbno pohištvo in TOZD Iverna.
Slavko Rosenstein je nato v kratkih orisih podal sliko prizadevanj v kadrovskem pogledu. Tako načrtujejo izboljšanje kadrovske strukture, več funkcionalnega izobraževanja, poglobljen odnos do štipendiranja (sedaj štipendirajo 100 ljudi), jačati nameravajo tehnološke in komercijalne kadre," pri tem je Glin tista delovna organizacija v občini iz katere se največ kadrov usmeri v najodgovornejše funkcije v DPO in DPS. Posebno skrb posvečajo družbenemu standardu delavcev. Tu so uspeli v nekaj letih veliko narediti, tako letuje v njihovih zmogljivostih letno preko 500 delavcev. Potrebno širjenje informatike načrtujejo tako v povezavi z drugimi, kot sami. Uvajajo enotno vzdrževanje. Vse to seveda zahteva dobro premišljene ukrepe, ki bodo pripomogli doseči skupne cilje delovne organizacije Glin.
Zobozdravstvo
Na zadnji seji koordinacijskega odbora zdravstvene skupnosti je bilo ugotovljeno, da nekateri občani niso seznanjeni s tem, da delajo zobne ambulante tudi ob sobotah. V primerih nujnih posegov so zato nekateri iskali pomoč v zobnih ambulantah izven naše občine.
Vsi občani, ki potrebujejo nujno zobozdravstveno pomoč, lahko to dobijo vsako soboto dopoldne v eni izmed zobnih ambulant v občini Mozirje.
Vsako soboto redno delata naj-
manj dve zobni ambulanti in poleg naročenih pacientov sprejemajo tudi nujne primere (bolečinske ipd.). Razpored delaje takšen, da delata eno soboto dopoldne zobna ambulanta Nazarje in Ljubno, naslednjo soboto Mozirje in Gornji grad, vsako drugo soboto pa tudi v Lučah.
Tisti občani, ki potrebujejo nujno pomoč zobozdravnika v soboto popoldne ali nedeljo, bodo morali tudi v bodoče iskati to pomoč v dežurni ambulanti zdravstvenega doma v Titovem Velenju.
Številka 3 — Marec 1987
nanovicE 3
Iz delovnih organizacij

Obiskali smo dve delovni organizaciji v naši dolini in povprašali kako poslujejo v tem letu in kaj jih najbolj tare.
GG Nazarje. V razgovoru je sodeloval direktor mg. Jože Kumer. Najprej je orisal težko gmotno stanje zaradi zadrževanja cen po zveznih organih. Gozdni sortimenti so namreč pod kontrolo cen zveznih organov. V Sloveniji so prispevki za družbene dejavnosti znatno višji od tistih v drugih republikah, to je že okoliščina, ki jo sedanje določanje cen lesu ne upošteva. Dalje je navezanost gozdarstva na lesno industrijo na dlani in če ta slabo stoji, potem se to občuti v celotni reproverigi. Vsi napori znotraj gozdarstva so zaradi tega potem izničeni. Dalje, v Sloveniji odvajamo, pripoveduje mg. Kumer, 3% za SIS gozdarstva, prej so ta bremena nosili v lesni industriji in proračunu SRS. Slednje pomeni za GG Nazarje nad 80.000,00 din letno!
Ta znesek pa je višji od enomesečnega bruto izplačila osebnih dohodkov delavcev GG Nazarje. Drugo kar občutijo v gozdarstvu kot breme pa je samo oblikovanje cen, namreč te se postavijo Iranko skladišče lesne industrije.
Transport pa je zelo drag in je vsak dan dražji. V razmerah našega gozdarstva je povprečna daljava transporta lesa 29 km in to po izredno slabih cestah, tako bremeni kubik lesa II — 12% transportnih stroškov. V Sloveniji pa so ti v povprečju 5 — 7%. Tudi
širša naloga, te je dolžnost vse družbe, saj smo odgovorni za naravno dediščino, sicer bodo našo brezbrižnost do teh vprašanj trdo občutili naši zanamci.
ZKZ Mozirje, direktor Alojz Plaznik, dipl. inž. Razgovor se je pričel s težavami v Hranilno-kreditni službi. Ta ima likvidnostne težave zaradi tekočega izplačevanja plačila za les, ki ga kmetje oddajo GG Nazarje. Ze nekaj časa se dogaja, da GG Nazarje zaradi likvidnostnih težav ne nakazuje za plačilo lesa HKS v Mozirje. Tako se dogaja, da kmetje dolžne zneske dobijo, vendar iz sredstev HKS, gre torej za neke vrste premostitvenega kreditiranja, ki. seveda povzroča verižne posledice, saj HKS toliko lastnih sredstev nima, da bi nemoteno poslovala tudi sicer. To stanje je tako že od decembra lani, ko so za ta mesec iz GG Nazarje le delno pokrili sredstva za izplačilo lesa. Sedaj gre skupno že za
160.000,00 din, kar seveda pomeni za HKS veliko finančno izgubo in breme. Seveda so za takšno stanje razlogi zunaj GG Nazarje. Lesna industrija plačuje les z daljšimi roki, tudi do 90 dni in tako je ta krog zaključen! Težave se pač prenašajo z enega na drugega.
Najbolj pa nas skrbi, je nadaljeval Alojz Plaznik, neposredna kmetijska proizvodnja. Tu se je spet zataknilo, vendar hudo, kot doslej še ne! V naši občini so kmetije v glavnem usmerjene na živinorejo in pridelavo mleka. Cene mleku in mesu se niso
Jože Kumer
zaradi tega so naši gozdarji v težjem položaju kot njihovi vrstniki drugod. V nadaljevanju je mag. Kumer povedal o težavah z gozdnimi cestami na našem območju. Zadnjih 25 let so gozdarji pospešeno skrbeli za cestne povezave. Mnogo teh cest že davno ne služi več samo gozdarstvu, pač je veliko takih, ki že imajo širši pomen in bi jih torej morali vzdrževati po običajni poti, ne pa skozi delovno organizacijo gozdarstva. Tudi ta bremena zarežejo globoko v dohodek gozdarjev.
No, kar tiče notranjih rezerv pa toliko. Z zmanjšanjem števila delavcev (1986 — 5%) so dejansko dvignili storilnost, saj je obseg dela ostal nespremenjen. Upoštevati pa je treba, da opravljajo razne storitve (mehanične in druge), obseg teh pa je vsako leto večji.
Tudi glede kadrovskega sestava so veliko dosegli. Gre za pomlajevanje med delavci v neposredni proizvodnji. Dela so namreč telesno naporna inje zato potrebno skrbeti za ustrezno delovno zmogljivost, to je sicer proces, ki počasi poteka, vendar pa so gozdarji zastavili svoje napore v to smer in uspevajo. Tudi dobro poskrbijo za izobraževanje mladih članov kolektiva, o tem smo že pisali v zadnji številki našega glasila. Povedati pa velja, da nameravajo v GG Nazarje pripraviti za svoje kooperante tečaje iz varnosti pri delu. To je zelo pomembno vprašanje, saj je delo v gozdovih povezano z nevarnostmi, pa tudi uporaba gozdnih strojev zahteva posebno znanje. Kmetje, kooperanti bodo po končanem tečaju opravili preverjanje znanja, ta del bodo vodili strokovnjaki iz srednje gozdarske šole Postojna: No in ko smo končno govorili o skrbi za okolje, je mg. Kumer poudaril, da so prav gozdarji že javno opozorili na nevarnost onesnaževanja in umiranja gozdov. Seveda je to
Dekliški pevski zbor iz Nazarij
Davek na pridnost
»Kaj boš jamral, ko pa imaš vsega dovolj, pa še davka skoraj nič ne plačaš«, mi je dejal občan, za katerega pa ne vem ali je tudi sam prisostvoval VI. seji Skupščine občine Mozirje ali pa mu je kdo od navzočih razložil o čem smo tam razpravljali. Takšna enostranska in-formativnost pa ni dobra za nikogar, pa naj bo to delavec, kmet ali funkcionar. Prav to pa me je vspodbudilo, da sem napisal par besed v te priljubljene Novice.
Res je, da smo na tej seji oblikovali načrte, sprejemali sklepe, slišali najrazličnejše informacije in med drugim nas je tovarišica iz davčne uprave seznanila tudi z davčnimi obremenitvami občanov. Med obilico podatkov je bilo slišati, da plačujemo kmetje procentualno nizke davke in da so mnogi deležni tudi raznih davčnih olajšav. Torej s tako polovično informacijo so mnogi prisotni odšli domov ali v svoje delovne skupine, kjer se debata nadaljuje.
Sam sebi si očitam napako, da nisem takoj dvignil roke in dopolnil že prej omenjeno tovarišico. Dejstvo je, da kljub »nizkim« davkom kmetje prispevamo naši skupnosti izredno velike zneske, posebno tisti,
ki so najbolj pridni in najbolj prizadevni. Navedel bom primer, da bo stvar vsem jasna in ne bo nepotrebnih očitkov.
Recimo, če si je kmet v dolgih letih le prigospodaril, oziroma doma izpodredil čredo krav, od katerih je v enem letu (tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih državnih in cerkvenih, brez dopusta ali bolniške) namolzel, oziroma oddal v mlekarno 71.000 litrov kakovostnega mleka s povprečno tolščo 3,8% in je na liter tega mleka dobil 6 starih jurjev premalo plačila. Vsak si lahko izračuna, da je ta kmet poleg »nizkih« davkov, dajatev za zdravstveno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in še drugih obveznosti dal naši skupnosti več kot 420 starih milijonov. Kar kurja polt me obide, ko pomislim kako pri nas nagrajujemo delovnega človeka. S takšno gospodarsko politiko ne bomo dosegli stabilizacije.
Bojim se, da bo prepozno, če bomo kmeta opazili šele takrat, ko bomo že lačni. Pri vsej tej obilici težav, kijih čutimo ne samo kmetje, me tolaži misel na geslo, ki se glasi: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!«.
JOŽE BIDER
Več za turizem na Rečici
Alojz Plaznik
spremenile od avgusta lani. Ve pa se, kako so drvele cene reprodukcijskemu materialu, ki ga pa kmet mora imeti in tudi plačati. Razkorak je sedaj že resno zaskrbljujoč. Zato je živinoreja v Sloveniji v resni krizi. Na ta način je ogrožena pridelava mleka, pa še to, posledice so lahko dalekosežne, saj se čreda ne obnavlja preko noči. Vse slovenske zadružne organizacije že bijejo plat zvona, le ta glas ne seže do zveznih organov, ki so pristojni za cene v kmetijstvu.
Obljube sicer so, vendar pa še ni čvrstih zagotovil in to duši voljo do razvoja oziroma do gospodarjenja na kmetijah. No, naši kmetje so do neke mere navajeni na žrtve, vendar pa gre v tem primeru za rez v živo! Pričakovati je upadanje količine mleka in zapiranje živine v hleve. Z drugimi besedami, ne bo dovolj mesa in ne mleka. V nekaterih predelih države že oboje uvažajo, ali ne bi bilo bolje zadeve urediti doma in opustiti drag uvoz? Vse to je še toliko huje, ker pa so se razne družbene dajatve v kmetijstvu znatno povečale. Tako je prispevek za zavarovanje v kmetijstvu od lani povečan za 120%. Seveda bi lahko še
naštevali! _ . _	....
lakšne nepremišljene
ukrepe lahko le občudujemo, saj se sedaj pojavlja, to da bo imel prvotni pomen zakona, le še senčno stran in vse več bo tistih, ki bodo morali zavarovanje spremeniti na nižjo raven. Ali pa je to v interesu družbe, ki mora skrbeti za razvoj kmetijstva? Ali pa računamo na uvoz vsega kar potrebujemo za svojo prehrano? To se v preteklosti ni obneslo in je privedlo državo v hude škripce, saj vemo, da je močna tista družba, ki zagotavlja lastno hrano. V ZKZ so brez moči, vendar pa so bili glasni na vseh organih, ki bi lahko kaj spremenili. Seveda bo veliko govora o takem stanju na zborih, ki jih bodo v naslednjih tednih imeli zadružniki v dolini.
Na Rečici so komaj ustanovili turistično društvo in že na prvem letnem zboru ugotavljajo določene premike, predvsem pa vse večje zanimanje krajanov za tujski promet.
Drago Jelenko, član upravnega odbora nam je pojasnil namere društva za letošnje leto. Predvsem želijo pritegniti več ljudi v članstvo, pa čeprav je število sedanjih (128) že kar ugledno. Na ta način se nadejajo širšega sodelovanja pri uresničevanju njihovih načrtov za utrjevanje turistične miselnosti v kraju in okolici. Da bi uspešnejše delovali imajo v društvu tri sekcije in sicer: za pripravo vaške olimpijade, hortikultuno za olepšavo kraja na sploh in pospeševanje lepega okolja in sekcijo za razvoj turizma. Društvo si prizadeva delati že z najmlajšimi v šoli, tako že otroci spoznavajo pomen lepega kraja, in tujskega prometa. Da pa bi pridobili čimveč krajanov za urejanje okolja hiš, bodo pričeli z ocenjevanjem urejenosti hišnih okolij in podeljevanjem priznanj najboljšim. To bo gotovo pomenilo neko tekmovanje in ne nazadnje napredek za izgled kraja. Postaviti nameravajo nekaj klopi ob poteh
Sodelovanje s Čajetino
Naša kmetijska zadruga zelo dobro sodeluje s podobnimi delovnimi organizacijami v pobrateni Čajetini. Redno izmenjavajo strokovne izkušnje predvsem v živinoreji. V marsičem se v Čajetini želijo približati naši praksi in zato ni naključje, da so v Živinorejskem zavodu v Titovem Užicu sklenili poslati mladega kmeta Milenka Lazoviča na kmetijo Ivana Ateljška-Rženičnika v Šmihelu. Tu naj bi se mlad kmečki sin, ki je prekinil študij, da bi prevzel kmetijo nekoliko seznanil s tehnologijo krmljenja mlečnih krav. Kasneje pa bi nadaljeval prakso v okolici Kranja. Vodja
v
Zenske o 8. marcu
Želeli smo slišati iz vrst žensk kaj menijo o praznovanju ženskega praznika, zato smo povprašali tri naše občanke. In kaj so menile?
Duša Čolnar, učiteljica na COŠ Gornji grad. O tem ne rada govorim. Z marsičem okoli tega praznika se ne strinjam. Če pomislimo na zgodovinsko izročilo tega praznovanja, potem bi morali veliko bolj dostojanstveno praznovati ta dan. Saj je vendar spomin na težke boje, ki sojih ženske vsega sveta bile, da bi si pridobile vsaj znosen položaj v družbi. Takrat je šlo zares in prav zato bi morali biti v načinu praznovanja dosledni izročilu in vsebini ženskega praznika. Vsekakor pa želim, da bi sicer enkrat letna pozornost bila pogosta, ali vsakodnevna, to bi bil odraz medsebojnega spoštovanja, tega pa po mojem manjka na vseh ravneh. Preveč je še takih, ki po starem razmišljajo in dojamajo dejanske vloge žensk v naši družbi in prav zoprno mi je, ko ravno ta dan vsi drvijo v cvetličarne po cvetje za ženske, v trgovine po darila in podobno. To je nekako kot »po naročilu«, kar pa ni od srca, ni doživeto, ni pristno...
Marija Zagožen-Žvižovc, kmetica v Vologu. Praznik zaznam zaradi prireditve, ki jo pripravi šola ali pa tudi zaradi
žena delati od jutra do večera in je za svečanosti le malo časa. Saj je podobno tudi pri drugih materah in ženah, tudi te imajo nad sabo nenehno delo... Zal je menda le malo delovnih žena, ki bolj Zaznajo praznik žensk. Sicer pa smo okoli tega praznika slišali že marsikaj, najbolj pa se mi zdi neumestno, če se nekje zbere cela družba ljudi, med temi le malo žensk, pa izkoristijo ta dan za popivanje, pa največkrat na družbene stroške. To seveda ne more biti niti v čast ženskam, niti v ponos tistim, ki naj bi čestitali. Še vedno sem prepričana, da drobne, pa vsakodnevne pozornosti pomenijo več, kot pa enkrat letno glasno in prazno praznovanje. Zenska je vse leto to in ne le 8. marca!
Jožefa Šinkovec, delavka na žagi v Gornjem gradu. Mislim, da bi ženske morali dejansko bolj spoštovati, kot nas, seveda pa ne le ob 8. marcu! No, danes je vse nekoliko drugače, nekoč smo posvečali vso pozornost ob takih dnevih ženam in materam in spominjam se, ko smo mlada dekleta stregla materam ob njihovem prazniku. Tako je še bilo tam v petdesetih letih. Sicer mislim, da bi vsi razumevajoči morali žene in matere bolj spoštovati, posebno če gre za delovno
in koše za odpadke. Poskrbeli bodo, da bo okolje trgovine čistejše, saj ljudje mečejo odpadke embalaže največkrat v neposredni bližini trgovine. Posebno pomembno delo bo premestitev sramotilnega kamna (pranger) na mesto kjer je nekoč stal. Hkrati ga bodo zaščitili. Pa tudi z zunanjim izgledom Tavčarjevega dvorca se bodo spoprijeli, seveda so tu lahko v glavnem le pobudniki. Nameravajo še poskrbeti, da bi turistični napisi v kraju bili enotni. Letos pa bo olimpijada še mogočnejša, saj praznuje domače gasilsko društvo 105 let obstoja, pa bodo obe priložnosti združili, zato bo olimpijada trajala tri dni.
V razpravi so opozorili na neprimerne razglednice kraja in potrebo po sodelovanju ljudi iz celotne krajevne skupnosti, saj društvo naj ne bi delovalo le v samem trgu Rečica.
Zbor je pozdravil Alojz Plaznik, predsednik občinske turistične zveze. Pohvalil je delovno vnemo društva, predvsem pa upravnega odbora, ki ga dobro vodi Jože Skončnik. Želel je, da bi v svojem programu uspeli, saj bi od tega imel učinke kraj in okolica Rečice.
Marija Zagožen-Žvižovc
pobude, ki jo naši otroci v šoli dobijo, namreč daje treba mamici voščiti. Seveda pa je pozornost v družini sami nekaj drugega, kot tista zunaj nje! No, tudi v okviru ZKZ vsako leto pripravijo srečanje žena zadružnic.
Na kmetiji si pač nekega praznovanja ne moremo privoščiti, pač zaradi narave dela. Je že tako, da mora kmečka
Jožefa Šinkovec
ženo. Ta namreč ne drži le treh vogalov hiše pokonci, pač pa že kar tudi četrtega. Boleče je, da sicer gledamo ženske bolj kot delovno silo in ne kot čuteča bitja, ki si tudi zaželijo še kaj drugega in ne le delo. Enakopravnost, ja ta je v tem, da najdete žensko pri vsakem delu, tudi najtežjem, celo na traktorjih, tu smo si z moškimi res enake.
Osemdeset let
Albina Vipotnika-Strgarja
Pred tedni je slavil visok življenjski jubilej znani borec NOV Albin Vipotnik-Strgar. Menda ni napredne hiše v dolini kjer ne bi poznali človeka, ki je že kmalu po okupaciji pričel z delom na območju Savinjske doline, torej tudi v naših krajih.
živinorejske pospeševalne službe za območje Čajetine Strahinja Pavlovič meni, da se tamošnji živinorejci lahko marsičesa naučijo od naših.
Morda drobna zanimivost. Milenko Lazovič stalno prebira naše strokovne časopise in revije in kot sam trdi, pri tem ni ovira jezik. V njih najde podatke o naši tehnologiji krmljenja krav, pa jih primerja z njihovo prakso in pravi, da so napredni živinorejci pri njih veliko preradodarni z močnimi krmili, da mi dosegamo boljše uspehe z manjšimi količinami te krme in s poudarkom na osnovno krmo.
Rodil se je v Zabukovici in se tam izučil ključavničarskega poklica. Delal je v zabukovškem rudniku in tako je kaj kmalu oku-
sil vse krivice takratnega časa. Zato se je povezal z naprednimi delavci in že leta 1933 postal delavski zaupnik. Ker je imel velik vpliv na delavce so ga socialni demokrati izrinili kot delavskega zaupnika pri volitvah 1938, vendar pa je bil že leta 1939 spet izvoljen. Od 1935 je vključen v ko-munistično gibanje inje 1937 kot delegat ustanovnemu kongresu KPS v Čebinah.
Takoj po okupaciji je moral najprej v ilegalo in pričeti priprave za oboroženo vstajo. V letih osvobodilnega boja je opravljal vrsto odgovornih nalog, bil pa je organizator osvobodilnega gibanja v Gornji Savinjski dolini. Udeležil se je zbora odposlancev Slovenskega naroda v Kočevju.'
Po osvoboditvi je delal n; odgovornih nalogah v organil oblasti in v delovnih organizaci jah.
Med nami je poznan kot nese bičen organizator OF, kot človek velikih vrlin in velikega tovari štva. Želimo, da bi ostal zdrav it še naprej naklonjen našim krajen in ljudem.
Umrl Martin Golob
Živel je bogato življenje, polno razočaranj pa tudi prijetnih dogodkov. Tisti, ki so ga poznali trdijo, da je bil Martin Golob vseskozi pokončen mož, mož načel in poštenja.
Rodil se je na mali kmetiji v Savini 9. 11. 1901. Kot nedorasel otrok si je moral iskati kruha sam, saj so mu starši poleg dobrote lahko le malo kaj dali. Vendar pa je kot zidar čutil v sebi veselje do bolj zahtevnega dela in tako je končal mojster-sko šolo v Ljubljani in postal gradbeni mojster. To je bilo okoli začetka tridesetih let. Seveda so bili tisti časi krizni in malo
je bilo dela v stavbarstvu, zato si je prizadeval nenehno dopolnjevati znanje in tako je postal
ugleden gradbenik kateremu so zaupali zahtevne stavbe.
Kot odločen domoljub se je kmalu po prihodu okupatorja vključil v vrste sodelavcev OF. Prizadevno delo v naprednem smislu ga je potrdilo na prvih svobodnih volitvah leta 1944. Takrat je bil izvoljen kot ljudski odposlanec v skupščino. Okrajnega narodno-osvobodilnega sveta za Gornje Savinjsko dolino. Na prvi skupščini je bil izvoljen za predsednika tega telesa ljudske oblasti. Te naloge je kljub težavam tistega časa opravljal skrbno in uspešno.
Če je bil že pred drugo vojno znan po svojem delu v prosvetnih vrstah, je po vojni zagnano pomagal pri izgradnji domovine kot družbeno-politični delavec na vseh možnih ravneh. V kraju samem pa je takoj po osvoboditvi prijel za vajeti turističnega društva, tega je kar 7 let vodil, 14 let pa je v njem deloval.
Med svoje prijatelje je Martin Golob štel ugledne ljudi iz najrazličnejših sredin. Prijazno je ravnal z vsemi, ki so tako ali drugače od njega kaj želeli ali ko je bilo treba z dobrimi nasveti pomagati. V odprtem in iskrenem odnosu je bila njegova veličina.
Martin Golob je umrl 18. 2. 1987 v celjski bolnišnici.
V dolini pa smo z njim izgubili vzor zavednega in poštenega človeka.
Umrla zaradi molčečnosti
Vojna je pač huda preizkušnja za ljudi, ki jo doživljajo. Tako je bilo tudi za mlado deklico Anico Kosirnik v Radmirju usodno njeno delo za osvobodilno gibanje, kajti kot že tolikokrat, je tudi tokrat beseda izdajalca pokazala krvnikom pot do njihove žrtve.
Krajani, ki so Anico poznali, pripovedujejo, da je že v stari Jugoslaviji veljala za razgledano dekle. Opozarjala je znance na bližajočo se nevarnost nasilja zaradi razmaha fašizma in ko je zavojevalčeva roka segla tudi v njen rodni kraj, je takoj pričela z delom. Najprej je še nepovezana z vodstvom OF zbirala za pregnance in prenašala tako zbran denar po nedovoljenih poteh na Hrvaško. Pozneje se je povezala z Vipotnikom — Strgarjem in pričela organizirano delati.
V Radmirju je bil organist Franc Petek, tudi ta ni maral oholih okupatorjev, ki so vse bolj kazali prave namene. Skupaj z Anico sta odstranila iz cerkve dragocene mašne posode in monstranco. Slednjo je Anica skrila doma pod stiskalnico v kleti, tja jo je zakopala. Za to so vedeli le redki: Franc Brglez, Martin Golob, Jože Štuler in njena sestra Stanka. Ta je povedala o skrivališču svojemu možu, kar se je pozneje izkazalo usodno za iz-
ginotje monštrance. Po vojni so jo namreč odnesli, to pa je opazoval Jože Štular, ki je dogodek nemudoma javil cerkvenemu ključarju v Okonini. Ta se je za pomoč obrnil celo v Beograd in končno uspel, da so nekoliko oškodovano moštranco spet dobili nazaj.
Sedaj pa nazaj k Anici. Bila je kmečka hči z male kmetije. Ljudje so jo radi imeli in ji tudi zaupali. Tisti, ki se je spominjajo, naš sogovornik je bila tokrat Marija Razbornik iz Radmirja, jo opisujejo kot zadržano, mirno, vendar pa zelo delovno deklico. Zanimivo je, da je zelo rada opravljala moška dela, kot so zidarska in pleskarska. Veliko je brala in zato je bila zanimiv sogovornik. Na pogled je bil videti krhka, pa le na pogled, saj je pozneje dokazala odločnost in vzdržljivost, kot le redko kdo.
Jeseni leta 1942 so prišli ponjo gestapovci. Niso je našli, ker je bila v vinogradu, tam so sušili krmo. Prijazen domačin je povedal, da jo bodo našli tam in krvniki so krenili svoji žrtvi naproti. Tam so naleteli tudi na dekleta p. d. Mermoljevo. Tudi njo so odpeljali v Staripisker v Celje. Tam so Anico skozi 7 tednov mučili in ker je bila zaprta tudi njena mati, so jo po neki mučilni noči okoli polnoči nezavestno vrgli prav v celico, kjer je bila tudi mati Jožefa. Ta jo je negovala do jutra, ko so Nemci očitno spoznali napako, da so predali hčerko materi, zato so Anico odpeljali v drugo celico. Kako je bilo materi, ko je gledala trpečo hčerko, si lahko predstavljamo, vsekakor je kljub temu prigovarjala Anici, da naj se ne da... Po sedmih tednih so jo ustrelili. Poznavalci razmer trdijo, da Anica Kosirnikova ni nič izdala, saj ni takrat nihče od njenih sodelavcev bil aretiran!
Skromno kmečko dekle je tako postalo vzor junaštva in predanosti svoji trpeči domovini. Tako jo imajo v spominu tisti krajani, ki so s strahom pričakovali posledice njene aretacije.
Številka 3 — Marec 1987
Med literarnim večerom Petra fVeissa v knjižnici Mozirje
Literarni večer v Mozirju
Kot ena zadnjih točk obširnega programa praznovanja slovenskega kulturnega praznika v naši občini je bil tudi literarni večer v čitalnici knjižnice v Mozirju.
Matična knjižnica prevzema vse bolj naloga splošnega izobraževanja, saj sodi v to tudi spoznavanje domačih piscev, zgodovinarjev, pesnikov in drugih znamenitih mož. Vemo, da obstaja pri Kulturni skupnosti arhiv, ta postaja domoznanska zbirka, ki jo bo prevzela knjižnica in tako popestrila svojo pomoč pri iskanju raznih virov. In prav zaradi tega je predstavitev manj poznanih, Vendar pa tako ali drugače zanimivih mož iz naše doline zelo pomembna.
Že z vabilom so prijatelji literarnih večerov prejeli izvleček iz predvidene
vsebine oziroma predstavitve. Profesor Peter Weiss je tudi to skrbno pripravil in opravil seznanjanje z Jožefom Lipoldom, pesnikom na Rečici, Valentinom Orožnom, tudi pesnikom in Žigom Laykaufom, publicistom, pesnikom in kronistom iz Mozirja. Recitirali sta posamezne pesmi sestri Krajnc iz Celja. Tako je bil večer pester, zanimiv in prijeten. To je potrdilo zanimanje poslušalcev v prostem razgovoru po sami predstavitvi.
Ne gre prezreti pobude, ki sojo dali ta večer navzoči, namreč, da bi kazalo razmisliti o možnosti skromne publikacije na temo o naših piscih, pesnikih in drugih zanimivih možeh iz doline.
To bi seveda zagotovilo ohranjanje skoraj že pozabljenih del in ljudi, ki so jih naredili.
Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu
Redko katera epidemija je v človeški zgodovini povzročila tako malo panike med ljudmi, kot epidemija nezgod v cestnem prometu. Zdravstveni delavci so jo pričeli imenovati sodobna kuga civiliziranega sveta. Vsak dan izgubi življenje v prometu po svetu blizu tisoč ljudi.
Varnost v prometu ne zadovoljuje. Ljudje izgubljajo življenja, mnogi ostanejo invalidi, uničuje se družbena in zasebna lastnina. S takim stanjem se ne moremo več sprijazniti. Samo z administrativnimi in tehničnimi ukrepi ne bomo dosegli večje varnosti v prometu. Potrebna je široka družbena akcija z jasnimi humanističnimi, ekonomskimi, družbenimi sporočili in cilji.
Da bi se promet čim bolj varno odvijal so bili sprejeti strogi predpisi — pravila kako naj se ravnajo udeleženci v cestnem prometu.
Poleg tega pa skrbijo za varnost prometa tudi razne ustanove, društva, organizacije, šole ita.
Ena izmed teh je tudi občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Temeljna vloga občinskega sveta je opredeljena v
statutu in programu dela v zvezi z preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Člani sveta se zavedamo, da bo treba na področju preventive še veliko delati, kajti preventiva je najcenejša in najmanj boleča oblika in kjer se tudi da največ narediti za zmanjšanje krvnega davka na naših cestah.
Prometni red in disciplina sta odvisna o osveščenosti in prometne vzgoje ljudi.
Vsi udeleženci v prometu naj bi se ravnali po uzakonjenih in nepisanih določilih, ki vsebujejo mo-ralno-etične vrednosti o medsebojnem ravnanju ljudi v prometu. Prav ta nepisana določila v mnogočem prispevajo k večji varnosti v prometu. Na to nas opozarjajo žrtve v prometu, mrtvi, težko ranjeni, trajni invalidi in tudi velika materialna škoda.
Da bi se prometna varnost bolj hitro izboljševala, je nujna širša podpora celotne družbe, kajti nihče ne more reči, da ni člen v dolgi verigi cestnega prometa.
V prilogi k temu članku so tudi podatki o prometnih nesrečah v naši občini v letu 1986 in primerjava z letom 1985.
Odkritje spominske plošče Ignacu Orožnu v Mozirju. Zbralo se je kar dosti ljudi, ki so na ta način počastili spomin velikega zgodovinarja
Pesem v mesecu kulture
Zborovska pesem predstavlja v naši ljudski kulturi pomembno mesto — morda danes res manj kot v naši preteklosti, — vendar pa je pesem še vedno nepogrešljiva spremljevalka našega življenja. Ona nas na najbolj neprisiljen način povede v našo zgodovino, nam pripoveduje o življenju naših očetov in njihovih običajih, nam približuje ter odkriva lepote narave in v nas prebuja smisel do vsega lepega. Ob pesmi in petju se naša napetost — nabrana ob vsakdanjih skrbeh za življenje, — umirja, kar pomeni za nas notranjo sprostitev, kot vdih čistega planinskega zraka. Pesem in petje je sestavni del pisanega mozaika naše slovenske kulture, zato se je razumljivo morala oglasiti ter se predstaviti tudi v tem mesecu kulture.
Poslušali smo lahko kar tri pevske koncerte, ki so jih pripravili in izvajali naši pevski zbori v letošnjem februarju. Mlade pevke iz Nazarja, ki jih vodi Tadeja Urank, so v počastitev Prešernovega praznika, dne 8. februrja 1987 obiskale Šmihel in v tamkajšnji šoli priredile prisrčen koncert s pestrim programom. Občinstvo, ki je skoraj napolnilo večnamensko dvorano, je izvajanje tega dekliškega zbora toplo sprejelo in ga od točke do točke nagrajevalo z navdušenim aplavzom. Program so domiselno dopolnjevali samospevi mlade in simpatične sopranistke Barbare Flajs, kot tudi klavirski vložki tov. Moli-čnikove in Urankove, kar vse je napravilo koncert še bolj privlačen. Program sta spretno povezovala Vesna Pečnik in Franci Kotnik.
Prav gotovo smo lahko veseli mladega in obetavnega glasbenega naraščaja, ki se prebuja v Nazarjah. Mladina danes tako rada zapravlja svoje glasbene talente v bit in pop ansamblih, ki se večinoma zgledujejo po tujih vzorih, ki nimajo nič skupnega z našo glasbeno kulturo. Pozdraviti in podpirati moramo zato napore tiste naše mladine, ki črpa svojo glasbeno misel iz ljudstva ter si prizadeva ohranjati v plemenitem večglasju našo narodno in sodobno zborovsko pesem. Želimo, da bi marljive nazarske mladenke našle posnemovalce tudi v drugih krajih naše občine, same pa še dolgo tako uspešno prikazo-
• vale bogastvo naše zborovske pesmi.
Naslednji koncert smo čuli 15. februarja v Mozirju. Tu so nastopili kar trije pevski zbori: moški in mešani pevski zbor iz Mozirja ter ženski pevski zbor iz Ljubnega. Zaradi različne sestave nastopajočih zborov je bil program koncerta izredno bogat in zanimiv. Koncert je pritegnil v dvorano Prosvetnega doma kar lepo število poslušalcev, ki jih razmeroma dolg program ni utrujal, ampak jih je od pesmi do pesmi navduševal in od zbora do zbora dvigal zanimanje ter pričakovanje. Zlasti ženski pevski zbor iz Ljubnega, ki je nastopal zadnji, kar ni mogel zadostiti želji poslušalcev, ki bi želeli poslušati njihovo petje še in še. Pevke iz Ljubnega je vodila tov. Alenka Kralj, pevce iz Mozirja pa Anton Acman.
Tretji koncert v nedeljo, 22. februarja pa so lahko poslušali ljubitelji zborovskega petja v Lučah. Tu je gostoval ženski pevski zbor iz Bočne, svoj program pa so dodali tudi domačini iz Luč, nekaj pesmi v sestavi ženskega, del programa pa v zasedbi mešanega pevskega zbora, ki ga je vodil Vinko Krebs. Tudi tu so prišli poslušalci na svoj račun, ki so zlasti navdušeno zaploskali gostujočemu pevskemu zboru iz Bočne, ki ga je vodil Jože Venišnik. Koncert je popestril s svojimi veselimi vižami še znani domači ansambel in je bilo zato človeku kar žal, da se koncerta ni udeležilo nekaj več ljudi.
Pesem, kot kulturna vrednota, je nastajala in še nastaja med našim narodom, je del njegove zgodovine in ima svoj velik pomen v osveščanju ter ohranjanju naše narodne samobitnosti. Zborovska pesem pa je tudi pristen način podajanja naše narodne glasbe, ki je bila zakoreninjena v našem preprostem ljudstvu in je zato žlahten biser naše kulturne dediščine. Živo se spominjam težkih dni iz vojnega ujetništva, ko je nas Jugoslovane nemško ljudstvo štelo za balkanske barbare. Ko pa seje oglasila iz našega tabora večglasna, ubrana slovenska pesem, so domačini zavzeto prisluhnili in zaploskali. Opazili smo lahko, kako smo z našo pesmijo dvignili svoj ugled ter se v njihovih očeh povzpeli med kulturna ljudstva.
-cm-
Fran Tratnik v Mozirju
Galerija Mozirje je v času kulturnih prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila razstavo slikarskih del Frana Tratnika.
Gre za prvo predstavitev našega rojaka v sami dolini. Ob obletnici rojstva pred leti so že načrtovali razstavo njegovih del, pa je potem ostalo le pri odkritju spominske plošče na rojstni hiši velikega umetnika. Tako se je dolina vsaj letos oddolžila človeku, ki je ponesel sloves Potoka v Zadrečki dolini, kjer se je rodil, v svet.
Otvoritev razstave je bila zelo dobro obiskana, pa tudi pozneje je bil obisk dober. Na sami otvoritvi so bili številni lastniki slik, ki sojih za to priliko posodili. Razveseljivo pa je bilo, da so prišli sorodniki slikarja, predvsem pa hčerka Marija Brajer iz Ljubljane. Po uvodnih besedah Aleksandra Videčnika, je slikarja kot ume-
tnika prikazal profesor Alojz Zavolovšek, akademski slikar, ki je nato tolmačil tehnike slikarja pri posameznih delih. Za slovesno vzdušje je poskrbel še Dekliški pevski zbor iz Nazarij, ki je pod vodstvom Tadeje Urank zapel nekaj pesmi.
Posebno velja pohvaliti Galerijo Mozirje za izdajo sicer skromnega, pa zato nič manj zanimivega kataloga. Ta je pomemben predvsem za mladino, ki slikarja sploh malo pozna, čeprav bi kazalo znamenitim rojakom na sploh posvetiti več pozornosti in tako več vedenja o njih. Saj prav oni tako ali drugače poneso sloves o dolini v svet.
Galerija Mozirje je za uspelo prireditev prejela prisrčno zahvalo hčerke Marije Brajer iz Ljubljane. Poudarja, da je posebno vesela, da je bil opus njenega očeta predstavljen v njegovih krajih.
Družbene službe
v občini Mozirje
Ob (pre)visoki stopnji, manj občine.
V ostalih družbenih de-
priliva in vse več uporabnikov
Za mozirsko občino se vse pogosteje sliši krilatica, da je to »revna občina bogatih občanov«. To bi lahko bila tudi iztočnica za nekoliko daljši prispevek o nezavidljivem položaju družbenih dejavnosti in še posebej o stanju zdravstvenega varstva. Res je, da se s problemi na tem še kako pomembnem področju srečujemo vsepovsod in v vsakem trenutku, res pa je tudi, da je zaradi izrazito neugodne sestave prebivalstva v Gornji Savinjski dolini in zaradi že težko dojemljivih razmerij na podlagi tega, položaj zdravstvenega varstva v mozirski občini že kritičen. Več kot plačujejo, manj zdravstvenih uslug so deležni, sedanja »solidarnost« težav ne rešuje, ob tem niso izkoriščene notranje rezerve in težave se kopičijo. Zato v nobenem primeru ne bo odveč pogovor s predsednikom komiteja za družbene dejavnosti v občini Mozirje. Besedo ima Franc Vuga.
Voluntarizem ne prinaša revolucionarnih sprememb
Franc Vuga
»Nekaj več besed za uvod v problematiko zdravstvenega varstva v naši občini. V času, ko so se močno zaostrile gospodarske razmere in pogoji gospodarjenja, se vse negativne posledice kažejo tudi na področju družbenih dejavnosti. V naši občini pokrivamo v skupni porabi osem samoupravnih interesnih skupnosti, ki morajo zagotavljati sredstva za delovanje štirih samostojnih osnovnih šol s sedmimi podružnicami, za vzgojnovar-stveno organizacijo z devetimi delovnimi enotami ter za splošno zdravstvo s petimi zdravstvenimi domovi. Vse naštete izvajalske organizacije družbenih dejavnosti imajo sedež delovne ali temeljne organizacije v naši občini in imamo nanje tudi neposreden vpliv. To pomeni, da lahko ta del skupne porabe prilagajamo samo rezultatom gospodarjenja na območju naše
javnostih je delo vseskozi več ali manj neprofesionalno. Pri tem mislim na kulturo, telesno kulturo in razsikovalo dejavnost, socialno-varstveno dejavnost pa smo zagotavljali s tremi socialnimi delavkami za 16.000 prebivalcev, kolikor jih približno šteje naša družbe-no-politična skupnost. Tudi mi se zavedamo, to trdijo mnogi učenjaki, da voluntarizem ne prinaša nekih revolucionarnih sprememb v smislu napredka in razvoja dejavnosti, čeprav se pri nas vsi neprofesionalni delavci zelo trudijo in uspevajo obdržati doseženo razvojno raven. Vendar moramo biti zadovoljni s kosom kruha, ki nam je odmerjen, kajti večjega naše gospodarstvo trenutno ne zmore.
Solidarnost ne razrešuje težav
Vsi se zavedamo, da so družbene dejavnosti sestavni del družbene produkcije, vendar, če gospodarstvo ne more zagotoviti finančnih sredstev, oziroma ne zagotavlja dovolj dohodka, so to vse skupaj parole. Od dohodka posameznih občin je namreč odvisno, kako bodo obstajale posamezne družbene dejavnosti. Za našo družbeno-politično skupnost je značilno, da moramo okrog 43 odstotkov zbranih sredstev, zbranih za skupno porabo, nameniti izvajalskim organizacijam izven občine, in to tistim, imajo tudi do 20 odstotkov višji osebni dohodek, kot je pri nas. Ta pa z vsemi obveznostmi pobere 60 do 75 odstotkov vseh sredstev. Razkorak se povečuje, kar pomeni, da moramo zato zmanjševati sredstva za družbene dejavnosti znotraj občine.
Izvršni svet skupščine občine Mozirje je že v letu 1986 sprejel stališče, da se morajo vse organizacije družbenih dejavnosti znotraj občine uravnavati po dohodku in brutto osebnemu dohodku v naši občini, kar je seveda povsem razumljivo. Iz našega gospodarstva namreč dobivajo finančna sredstva in ni nobenih dobrotnikov od zunaj, razen solidarnosti, ki pa ne razrešuje problematike. Pri tem smo seveda naleteli na negodovanja, predvsem zaradi tega ker se pač zelo radi primerjamo s sosednjimi bolj razvitimi občinami. Pri nas je to primer občina Velenje, kjer imajo, če se tako izrazim, izredne osebne dohodke, mi pa se ne primerjamo s tistimi občinami, ki so približno tako razvite, kot je naša.
Za lepše obnašanje
Društvo šoferjev in avtomehanikov je imelo svojo letno skupščino. Ob tej priliki so pretresli vprašanja, ki tičejo šoferjev in njihovih delovnih nalog. Šlo je v glavnem za to, da tisti vozniki tovornjakov, ki v najtežjih okoliščinah opravljajo svoje delo, niso ustrgzno obravnavani, tako dohodkovno, kot tudi glede skrajšane delovne dobe. Vemo, da so vozniki, ki s planin prevažajo les, po slabih, nevarnih cestah še posebno obremenjeni, zato terjajo zaslužene olajšave.
Veliko je bilo povedanega o čedalje slabših medsebojnih odnosih na naših cestah. Vse manj je tovarištva, vse več nasilja in neupoštevanja prometnih predpisov in dobrih običajev. Opozarjali so na večjo pozornost pri šolanju novih voznikov, tu bi namreč morali več storiti za. * uit urnejše ob-
našanje v prometu.
Pomočnik komandirja milice iz Mozirja Toplišek je podkrepil svoje opozorilo s številkami, ki dajo misliti. Tako smo zabeležili lani 4 mrtve, 47 poškodovanih, od teh 19 huje ranjenih, da o nastali škodi ne govorimo! To so seveda glasna opozorila k razsodnosti in razumnemu obnašanju na cestah. Pohvalili pa so traktoriste, ki so pokazali več znanja in zato med njimi ni bilo žrtev. Tako je morda dobro vedeti, da so miličniki prijavili kar 677 kršitevljev v prometu, 44 voznikom pa so odvzeli vozniška dovoljenja, veliko prizadetih je bilo vinjenih. Tudi to pove svoj del zgodbe s ceste!
Društvo tudi sicer dobro deluje, združuje pa vsega 270 članov, kar za našo občino ni malo.
Prizidek za potrebe Delavske univerze v Nazorjih. Kot vse kaže, bodo prepotrebni prostori kmalu na voljo DU, ki dela sedaj v nemogočih prostorskih razmerah
Za zaščito kulturne dediščine
Iz naše doline so razni zbiralci starin in narodopisnih znamenitosti že marsikaj odnesli. Mnogo tega dragocenega narodnega blaga je preko raznih zvez bilo odprodanih, nekaj tudi v tujino.
Poznamo razne zbiralce, ki se izdajajo ljudem za predstavnike muzejev in podobnih inštitucij, nekaj je pa tudi takih, ki govore ljudem, da so proučevalci zgodovine oziroma narodopisja in da za to dejavnost potrebujejo željene predmete ali dokumente. Imeli smo celo primer, koje neka tovarišica s potrdilom uglednega strokovnjaka zbirala dragocenosti, ki so potem končale za lepe denarce v tujini.
Da bi zaščitili vsaj tisto kar je po tolikih letih nerazumevanja za kulturno dediščino še ostalo, je Občinska kulturna skupnost v Mozirju uredila arhiv kjer se stekajo razne listine, predmeti in slike iz naše preteklosti. Te so vsak čas na voljo raziskovalcem in strokovnjakom in so strogo evidentirane. Za to gradivo je razumljivo, da bo ostalo in še v naprej služilo dokazovanju naše prvobitnosti in narodove zgodovine. Seveda pa je gra-
Kviz
divo, ki roma v zasebne zbirke raznih namišljenih strokovnjakov za vedno izgubljeno in služi le zbirateljski strasti, nikakor pa ne javnosti.
Ne bi o tem izgubljali besed, če ne bi v okolici Šmartnega ob Dreti neki zbiralec, ki je sicer delavec pošte, nenehno odnašal gradivo, ki sodi v arhiv in javnosti, ne pa v njegovo zbirko. Ljudje mu zaupajo, ker pripoveduje vse mogoče, zakaj bo pač potreboval nabrano, ni pa seveda misliti, da bo to služilo raziskavam ali proučevanju... Dejstvo je, da tako izginjajo zadnji sledovi zanimivih dokazovanj, ki bi še kako bila potrebna strokovnjakom iz raznih ustanov, pa tudi našim študentom, ki često zamanj iščejo vire za svoje raziskave in naloge.
lyiislimo, da je treba občanom naliti čistega vina in jasno povedati, da po takih poteh, kot smo jo opisali, izginjajo velike kulturne vrednosti. Naša dolžnost pa bi bila, da jih ohranimo zanamcem!
Odbor za varstvo kulturne dediščine pri kulturni skupnosti Mozirje
»Mladi in	k«
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga — TZO Kmetijstvo in Občinska konferenca ZSMS Mozirje sta v petek, 20. februarja 1987 organizirala v Novi Štifti občinsko kviz tekmovanje »MLADI IN KMETIJSTVO«. Aktivi mladih zadružnikov Gornjega grada, Šmihela, Poljan, Ljubnega, Solčave in Nove Štifte so se pomerili v znanju higiene pri kmečkih opravilih, zamrzovanju živil, izhodišč XII. kongresa ZSM Slovenije, živalskih kužnih boleznih, škodljivcih in razmnoževanju domačih živali.
Kviz je bil zanimiv in napet, saj so bili člani aktivov — tekmovalci dobro pripravljeni. Posebno napeto je bilo ob koncu, ko sta se z dodatnimi vprašanji za zmago merili ekipi Gornjega grada in Nove Štifte. Navsezadnje je zmagala ekipa mladih zadružnikov Gornjega grada, ki seje tako udeležila regijskega tekmovanja 28. februarja 1987 v Mestinjah v obči-
ni Šmarje pri Jelšah. Na dobro pripravljanem tekmovalnem večeru, kije bil popestren s kulturnimi točkami, je med devetimi ekipami dosegla odlično tretje mesto. Čestitamo! Prvo mesto so dosegli mladi iz Šentjurja, drugo pa mladi iz Laškega.
Za organizacijo kviza v Novi Štifti so se potrudili člani aktiva mladih zadružnikov Nove Štifte in mladinci OO ZSMS Nova Štifta. Med kvizom so bila podeljena priznanja smučarjem aktivov, ki so imeli pred kratkim tekmovanje. Za prijetno razpoloženje pa je poskrbel ansambel Swing« iz Gornjega grada.
Tekmovalci so prejeli brošuri Aleksandra Videčnika »Kmečko delavstvo v Gornji Savinjki dolini med prvo in drugo svetovno vojno« ter »O gozdnih delavcih Luč med obema vojnama«, knjige s kmetijskega področja, prvouvr-ščena ekipa pa še knjige »Slovenija«
Kakšna bo njegova usoda? Vsekakor tak kot ga vidite na sliki ne more kvariti okolja v osrčju Nazarij
v
Štafeta v celjski regiji
Petek, 27. marec 1987je sedmi festivalski dan in hkrati zadnji dan štafete mladosti v SR Sloveniji. Ta dan bo štafeta v celjski regiji in sicer v Titovem Velenju. Moto prireditev sedmega festivalskega dne je: »Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa, zato bomo tukaj in sedaj odpirali temeljna vprašanja našega življenja!«
Prireditve so:
—	razstava najboljših likovnih in literarnih del na temo »Mir in razorožitev v svetu«
—	projekcija fdmov za mlade
—	razstava fotografij, (ekologija, štafeta mladosti itd.)
—	tek po ulicah Titovega Velenja
—	stojnice (ekološke, mirovne, štafeta mladosti, OZN, MDA...)
—	Naša beseda’87—predstavitev mladih s svojo dejavnostjo na področju kulture
—	promenadni koncert Rudarske godbe
—	kulturni program (sodelujejo folklora, pevski zbori, lokalni ansambli, plesni klub in skupine, kantavtorji, vojaški ansambel, recitatorji, lutke)
—	okrogle mize: — seminar o ustanavljanju novih enot drobnega gospodarstva — za uravnoteženo gospodarsko strukturo, za dinamično gospodarstvo so torej takšne male,
fleksibilne, visoko tehnološko opremljene proizvodne enote ključnega pomena. Utegnejo biti eden vzvodov preseganja krize in premagovanja družbene interesnosti. Pomenijo možnost zaposlitve za tiste, ki jih bo prizadelo ukinjanje nerentabilnih proizvodenj.
—	Ekologija, energija, varčevanje — temeljita in odgovorna razprava o nadaljnjem razvoju energetike in njenem vplivu na okolje v Sloveniji z razlago vseh potrebnih podlag za najširše razmišljanje o potrebni energiji v Sloveniji v prihodnjem obdobju, o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli tako, da bi bili uvozno čim manj odvisni in da bi razpoložljivo energijo uporabljali smotrno.
—	Položaj delavcev iz drugih republik — predstavitev izsledkov iz socioloških raziskav o delavcih iz drugih republik v Sloveniji, razprava s temi delavci o njihovem dejanskem položaju in predlagane rešitve o izboljšanju tega stanja. Poleg tega se bomo pogovarjali tudi o sklepih XII. kongresa ZSM Slovenije in njihovem odmevu v jugoslovanskem prostoru.
—	praznovanje mladih — rock spektakel
Tudi z OK ZSMS Mozirje bomo aktivno sodelovali na teh prireditvah in organizirali prevoze mladih na to prireditev.
Želijo telefonsko povezavo
V krajevni skupnosti Nazarje so v lanskem letu pretežni del razpoložljivih sredstev namenili za izgradnjo pločnika ob družbenih stanovanjih, skozi središče kraja do šole in vrtca. S tem so veliko prispevali k večji varnosti pešcev, zlasti otrok. Problem je bil le v tem, da se sredstva v krajevno skupnost stekajo skozi vse leto. Zato so lahko naložbo sklenili šele konec leta, s tem pa je bil tudi znesek zanjo toliko večji. Drugi lep in uspešen zalogaj so zmogli skupaj z lovci, saj so ob Dreti zgradili lep in koristen lovski dom.
Seveda je bilo veliko tudi drugih nalog. Opravili so obsežne geološke raziskave zemljišča, predvidenega za mrliško vežico in pokopališče. To je v Nazarjah že nekaj let izredno pereč problem, saj je v tem kraju največ družbenih stanovanj v mozirski občini. Zelo aktivni so bili kulturniki in športniki, kot vsako leto.tudi člani obeh gasilskih društev, ki veliko dela in časa namenja-
ta preventivi in vzgoji, zlasti najmlajših.
V skladu z denarnimi možnostmi bodo letos pričeli graditi vežico, asfaltirali bodo nekaj cestnih odsekov, zgradili dve avtobusni čakalnici in pričeli z deli na sekundarni kanalizaciji. Manjših nalog je še precej, zanemarili pa ne bodo organizacije različnih proslav, teh bo letos v krajevni skupnosti 12. To se jim zdi pomembno zlasti zato, ker želijo tudi na ta način v delo krajevne skupnosti vključiti še več mladih. Gostinska ponudba v kraju je zelo slaba, zato si toliko več obetajo od novega sodobnega lokala s prenočišči. Njegova gradnja je že na vidiku, za kraj pa bo to izrednega pomena, Seveda je tu še obnova nekater rih mostov, širitev javne ra,zt svetljave in še kaj, zelo pomembna vloga pa bo povezava visoko ležečih in krepko oddaljenih kmetij na Čreti z dolino s pomočjo brezžičnega telefona.
J. P.
Novinarski krotek
Novinarski krožek obiskuje dvanajst učencev. Obiskujejo ga učenci petega, šestih, sedmih in osmega razreda. Naš mentor je tov. Olga Levar.
Delo v novinarskem krožku je zelo zanimivo. Prvo uro smo se domenili za načrt našega dela. Izdajali bomo časopis, pisali in sestavljali spise, sodelovali bomo na natečaju IPP, urejali oglasne deske, sodelovali s PIL-om in Savinjskimi novicami. Najraje urejamo časopis Mladi flosar. V časopisu so članki o življenju na šoli, o raznih dogodkih, ki so nas razveselili ali razžalostili. Prispevki so tudi o najnovejši modi, najnovejših knjigah in najnovejših popevkah. Za zabavo sestavljamo tudi križanke, ki sojih naši sošolci z veseljem sprejeli. Denar, ki ga bomo tako zaslužili, bomo porabili za kak kratek izlet v naravo. Spise pišemo za časopis in za lepo urejene oglasne deske, sestavlja-
mo jih tudi za Savinjske novice: Na natečaj IPI bomo poslali najboljše naloge. Doslej smo vedno dobili kakšno priznanje, ki nas hrabri in daje veselje za 'vedno boljše delo. Naša tiha želja je tudi, da bi lahko naredili razgovor z vaščani. Razgovor naj bi se nanašal na želje, ki jih imajo ljudje glede okolja ali kulturnih ustanov. Že lansko leto smo naredili razgovor z večino delavcev naše šole. Delo je vsako leto zanimivejše in vsako leto bolj veselo. Učenci so nam predlagali, da jih obveščamo o naših najboljših in najslabših učencih. Zanima jih tudi sestavljanje lestvic najlepših imen. Za vse to dajejo sami predloge in so z nami zadovoljni.
Z veseljem obiskujemo novinarski krožek in ga bomo še tudi naslednje leto.
Karolina Pečnik OŠ Ljubno Novinarski krožek
SOZD MERX CELJE GP »TURIST« NAZARJE
objavlja
prosta dela in naloge
1.	VODJA POSLOVNIH ENOT
(oblikovanje gostinsko turistične ponudbe)
Pogoji: višja oz. srednja strokovna izobrazba gostinske ali turistične smeri, — 3 leta delovnih izkušenj
2.	STREŽBA SLAŠČIC IN PIJAČ (2 delavca)
(za slaščičarno v Nazarjah)
Pogoji: IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri, — opravljen pripravniški izpit
Za vsa navedena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Določeno je poskusno delo.
Prijave pošljite'v roku 8 dni po objavi na naslov:
GP »TURIST« Nazarje, kjer lahko dobite tudi vse dodatne informacije o pogojih dela, osebnem dohodku itd.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MOZIRJE
RAZPIS
za prijavo raziskovalnih projektov in nalog za delovni program Občinske raziskovalne skupnosti Mozirje za leto 1987
1.	Pri razpisu lahko sodelujejo:
—	delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS,
'— delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti,
—	delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti.
2.	Raziskovalci lahko prijavijo raziskovalne naloge v okviru naslednjih raziskovalnih projektov:
4— ekologija,
—	energetika (izkoriščanje vodnih virov, varčevanje in smotrna raba energije),
—	elektronika (avtomatizirano računalniško vodene proizvodne linije, računalniško krmiljeni obdelovalni stroji, stroji in naprave za pridobivanje hrane in zaščito okolja),
—	biotehnologija (uporaba teh dosežkov v proizvodnji hrane, intenzivna vzreja živine, intenzivna proizvodnja lesa),
—	mehanska predelava lesne mase,
—	komunikacijski in informacijski sistem,
—	reševanje razvojnih problemov v zdravstvu, šolstvu, kulturi in gostinsko-turistični dejavnosti, ^
—	kulturno zgodovinske raziskave.
3.	Prijava raziskovalne naloge naj vsebuje:
1.	opredelitev izvajalca in nosilca raziskovalne naloge,
2.	izhodišče in cilje raziskovalne naloge,
3.	namen raziskovalne naloge,
4.	utemeljitev in uporabnost raziskovalne naloge,
5.	obrazložitev dela in časovni potek naloge,
6.	vrste raziskav v raziskovalni nalogi,
7.	finančni predračun za raziskovalno nalogo.
4.	Za večletne naloge morajo izvajalci predložiti okviren program za celotno obdobje izvajanja in podrobno razčlenitev za potek dela v letu 1987.
5.	Rok za prijavo raziskovalnih nalog je 20. april 1987.
6.	Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Mozirje.
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET MOZIRJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL MOZIRJE	
RAZPISUJETA JAVNO licitabijo naslednjih osnovnih sredstev:	
Osnovno sredstvo	Izklicna cena
1.	Razmnoževalni stroj GESTETNER 1520 2.	Fotokopirni stroj OLYMPIA OMEGA 303	200.000.— 200.000,—
Licitacija bo v torek, 31. marca ob 8.00 uri v prostorih DPO Mozirje.	
Ogled navedenih strojev je možen eno pred pričetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Za sodelovanje na licitaciji je potrebna 10% varščina. Osnovna sredstva se prodajajo po sistemu VIDENO-KUPLJENO. Vse dodatne informacije dobite na tel. 831-850 ali 831-084.	
GG NAZARJE TOK Nazarje MERCATOR ZKZ MOZIRJE TZO Kmetijstvo	*
VABILO	
Vabimo vse kooperante TOK Gozdarstvo Nazarje in člane TZO Kmetijstvo Mozirje na zbore članov in kooperantov, ki bodo v času od 30. 3.1987 do 1. 4. 1987 po sledečem razporedu:	
Ponedeljek 30. 3. 1987 —	v gostišču »Zadružnik« —	v zadruženm domu —	v zadružnem domu —	v zadružnem domu	ob 8 uri SOLČAVA LJUBNO NOVA ŠTIFTA ŠMARTNO
Torek 31. 3. 1987 —	v zadružnem dGmu —	v zadružnem domu —	v zadružnem domu —	v zadružnem domu	ob 8. uri LUČE RADMIRJE KOKARJE LJUBIJA
Sreda 1. 4. 1987 —	v zadružnem domu —	v gostišču DREN na —	v gostišču MENINA —	v gostilni	ob 8. uri BOČNA REČICI GORNJI GRAD ŠMIHEL
DNEVNI RED: 1.	Poročilo o poslovanju TOK in TZO v letu 1986 2.	Proizvodno finančni plan TOK in TZO za leto 1987 3.	Program intervencijskih sredstev za leto 1987 4.	Razna problematika Udeležite se zborov v čimvečjem številu.	
Prizor, ko otroci v Radmirju težko pričakujejo avtobus, da jih
popelje na snežne poljane
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA
MOZIRJE
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	V DE Mozirje varuhinje predšolskih otrok za določen čas s polnim delovnim časom od meseca marca 1987 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta — okvirno do 14. 6. 1988.
2.	V DE Nazarje varuhinje predšolskih otrok za določen čas s polnim delovnim časom od meseca marca 1987 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta — okvirno do 12. 4. 1988.
Kandidatke morajo predložiti do osmega dne po objavi naslednjo
dokumentacijo:
—	ponudbo za sprejem v delovno razmerje s kratkim opisom predhodnih zaposlitev
—	fotokopijo spričevala o končani šoli
—	fotokopijo rojstnega lista
Stanovanja ni.
Kandidatke naj pošljejo ustrezno dokumentacijo na naslov: VVO
Mozirje 63330 Mozirje, vse informacije lahko dobijo na tel. 831-315.
O izidu razpisa bomo kandidatke obvestili v osmih dneh po izbiri.
Društvo upokojencev Ljubno obvešča vse svoje člane, da bo letna konferenca dne 21. 3. 1987 v prostorih osnovne šole Ljubno
Zaželjena je udeležba v čim večjem številu. Odbor.
Servisno-montažna obratovalnica TORI — Rifelj v Gornjem gradu potrebuje za določen čas nekvalificiranega delavca za delo v montaži. Prijavite se lahko prek telefona 842 041 ali osebno. Gre za delo za določen čas.
ISKRA ELEMENTI — FERITI,
Ljubljana, Stegne 19
objavlja prosta dela in naloge
v proizvodnji LJUBNO
VZDRŽEVALCA ELEKTRONIKE
Pogoji: elektrotehnik — šibki tok, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih.
TEHNOLOGA za oblikovanje delovnih mest
Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne ali elektro stroke, delovne izkušnje na podobnih delih zaželene.
RAČUNALNIŠKEGA TEHNIKA za avtomatsko obdelavo podatkov
Pogoji: računalniški tehnik, delovne izkušnje zaželene.
VEČ DELAVK
za dela v montažni proizvodnji
Pogoji: dokončana osnovna šola, dvoizmensko delo.
v proizvodnji SOLČAVA
POMOČNIKA VODJE
Pogoji: elektrotehnik — šibki tok, 2 leti delovnih izkušenj ali RTV mehanik, 3 leta delovnih izkušenj.
VEČ DELAVK
za dela v montažni industriji.
Delo združujemo za nedoločen čas s 3-mesečnim poizkusnim delom.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: ISKRA ELEMENTI — FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu (061) 576-928.
Letos so pripravili na Golteh vrsto zanimivih tekmovanj, tudi mednarodna
Ne bilo bi napačno opozoriti naše občane na malomarni odnos do hišic na avtobusnih postajah, tudi tukaj pokažemo svoj kulturni čut.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Občinski sekretariat
objavlja
prosta dela in naloge ČISTILKE
(I. stopnja zahtevnosti — končana osnovna šola, poskusno delo 1 mesec)
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati-ke pošljejo do vključno 15. 4. 1987 na naslov:
SO Mozirje — Občinski sekretariat, 6330 MOZIRJE.
Gozdno gospodarstvo
Nazarje
TOZD Gozdarstvo Luče
objavlja javno licitacijo
1.	Zastava 750, letnik 1978
2.	Motorne žage Jonsereds TIP 510
Licitacija bo v soboto, dne 28. 3.1987 ob 9.00 uri pri TOZD Gozdarstvo Luče.
Prometni davek plača kupec.
Po nakupu blaga reklamacij ne upoštevamo.
Sprememba prispevkov za zdravstvene storitve
Vsako leto s 1. marcem se spremenijo prispevki, ki jih plačujejo uporabniki zdravstvenih storitev (participacija). Na podlagi določil sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva se zneski participacije povečajo za enak odstotek, kot so se v preteklem letu povečali povprečni osebni dohodki na zaposlenega delavca v SR Sloveniji. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so se v letu 1986 povprečni osebni dohodki na zaposlenega povečali za 122,8% in se torej za enak odstotek povečajo prispevki za zdravstvene storitve.
Plačevanja participacije so tudi v bodoče oproščeni tisti uporabniki, ki jih določa zakon o zdravstvenem varstvu in sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. To so posamezne kategorije uporabnikov, kot npr. otroci, borci NOV, upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek ali zajamčeno pokojnino, vojaški invalidi in civilni invalidi vojne ter nekateri drugi upravičenci, ki so oproščeni plačila v zvezi z zdravljenjem določenih bolezni. Za te uporabnike velja oprostitev plačevanja za vse zdravstvene storitve. Za nekatere uporabnike velja delna oprostitev, tako so uporabniki, ki so stari nad 70 let osebe z najmanj 70% telesno okvaro oproščeni le za preglede pri splošnem zdravniku in za zdravila. Pri tem velja opozoriti, da odstotek telesne okvare ne pomeni odstotka invalidnosti, saj je možno, da oseba, ki je 100% invalid, nima ugotovljene telesne okvare v smislu predpisov pokojninsko-invalidske-ga zavarovanja.
Novi zneski participacije, ki so enotni za vso SR Slovenijo, so naslednji:
Zap.	Zdravstvene storitve,
št.	zdravila, pripomočki	Znesek din
1.	Za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v
osnovni zdravstveni dejavnosti	450
2.	Za obisk zdravnika na domu, ki je bil opravljen
na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	1.270
3.	Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulanti dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez
nje, če ta ni predpisana .	960
4.	Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistično-ambulantne dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu
specialističnemu pregledu	270
5.	Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj:
—	pri zdravniku osnovne dejavnosti	850
—	pri zdravniku specialistične dejavnosti	1.870
6.	Za zobozdravstvene storitve:
—	za vsako	zalivko	450
—	za polno	kovinsko prevleko	2.990
—	za druge	prevleke	3.810
—	za inlay,	nadzidek	2.050
—	za vsako	krono (z zatičkom)	4.260
—	za vsako	nadomestilo fasete, cementiranje
stare prevleke, demontažo prevleke ali krone,
oddelitev vmesnega člena ali gredi	450
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	780
—	za gred, opornico ali jahač	2.050
—	za vsako totalno protezo	6.130
—	za vsako parcialno protezo	7.690
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare
proteze, podložitev ali reokluzijo	850
7.	Za posamezno zdravilo, pomožni in sanitetni
material ob prevzemu v lekarni na	recept	330
8.	Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki
se ne predpisujejo na recept	2.140
9.	Za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni
medicinsko indicirana	3.810
10.	Za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi
zdravnik ob posameznih primerih	zdravljenja	1.270
11.	Za ortopedske in specialne čevlje	^	7.690
12.	Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek na
krn po amputaciji	2.560
13.	Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za
ekstenzijo in za prosto stoječi	posteljni trapez	2.560
14.	Za kilni pas	2.560
15.	Za bergle	670
16.	Za aparat za omogočanje glasnega govora,
za slušni aparat	3.410
17.	Za invalidski voziček, za elektronsko
funkcionalni stimulator	10.650
18.	Za očala	850
19.	Za kontaktna stekla	6.840
20.	Za očesno protezo	1.110
21.	Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču
pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v ■ koledarskem letu— na dan	1.020
Nove participacije se'uporabljajo od 1. marca 1987 dalje.
/gra v Nazarjah
Po daljšem času so v PD Nazarje spet oživeli dramsko skupino. Res je, da so vedno za proslave prirejali razne prizore, vendar pa celovečerne igre že nekaj časa niso dali na oder.
»V program ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika so torej prispevali Finžgarjevo igro Veriga. Režirala jo je Danica Sever, sicer diplomirana pravnica v Glinu. Kaj je o tem sama povedala?
»Razmišljala sem kakšna naj bi,bila igra, ki jo bomo igrali. Zal je le malo ustreznega gradiva na voljo. Najprej sem želela kako spevoigro, pozneje pa sem se odločila za Finžgarja, saj gre za naše izvirno delo. Malo sem pomislila, da morda igra ne bo dobro sprejeta, saj je često slišati razne strokovnjake, da imenujejo predvajanje starejših del, kot da gre za igro vzeto »iz naftalina«. Sem pač tvegala, tem lažje ker od mladih igralcev ni bilo nobene pripombe v tem smislu. Sploh pa so mladi sami predlagali, da igramo, to je seveda za režiserja znatno lažje, kot pa da je to sklep nekega organa pri društvu. S 14 mladimi igralci ni bilo v ničemer težav, čeprav nekateri niso imeli nobenih izkušenj na odru, je šlo. Le prilagoditi se je bilo treba našemu odru, ki prostorsko precej omejuje možnosti. In kot kaže, so gledalci našo igro sprejeli z navdušenjem, pa tudi dekliški zbor, to je za nas zelo ohrabrujoče. Polna dvorana je eno, vendar pa je glavno kako se oglašajo
gledalci po koncu in prav to nas je razveselilo, zelo so ploskali!«
Že v osnovni šoli so me navdušili za oder in nastopanje. Potem je sledil čas, ko sem kot dijakinja in pozneje študentka ob vsaki priliki pomagala v domačem kraju. Kulturno delo je delvmene in ob tem sem srečna. Človek pač mora poznati še kaj drugega kot služenje denarja. To je sicer potrebno, pa tudi ono drugo je pomembno za človeka, ki ne hodi z zavezanimi očmi skozi svet. Končno pa smo dolžni nekaj storiti za dom in našo omiko. V Nazarjah je tako, da mladina ne glede na poreklo pridno pomaga. To ste verjetno tudi sami opazili, da leži vse kulturno delo v kraju na mladih. Prav je tako in tako je že od nekdaj bilo!«
Kako je igrati domačo igro?
»Vsekakor je nam bližja vsebina, ki je naše pristno izročilo. Tu gre za doživljanje v nekaj našega, globoko občutenega. Ko smo pred leti igrali neko tuje delo, tega nismo občutili. Globoko občutena vsebina pa je na odru bolje dana in od gledalcev lepo sprejeta. Zanimivo je, da ljudje le potrebujejo nekaj domačega, nekaj za njihovo vsestransko razumevanje. Pa čeprav stara, je vendarle Veriga vsa naša in verno izročilo našega nekdanjega časa.«
Nazarskim igralcem in pevkam želimo še veliko volje do dela in prizadevnosti.
» Samuraj« Gornji grad
IU —jutsu (beri džu — džic) sekcija je bila ustanovljena leta
1984.	Ker nismo mogli biti registrirani kot samostojen klub, smo morali stopiti v TVD Partizan Gornji grad. Je pa to eden redkih klubov ki je samostojen v Sloveniji. Veščine trenirajo tudi pripadniki RSNZ kar sovpada v njihovo poklicno področje. Od ustanovitve pa do danes je te borilne veščine obiskovalo okoli štirideset članov in članic. Vendar ostali so samo najbolj vztrajni, saj v naši sekciji ni prostora za neresne, pijance in druge, ki bi veščino izkoristili v svoje podle namene.
Iu —jutsu je stara jaDonska borilna veščina in služi predvsem samoobrambi, vendar pa vsebuje tudi nekaj prijemov, od katerih so nekateri lahko smrtni. Seveda pa je ta del veščine rezerviran za višje pasove in za mojstre.
Za vse kar smo se naučili smo dolžni zahvalo mojstru Skraber Mirkotu, ki nesebično žrtvuje svoj čas za malenkostno nagrado.
Borilna veščina Iu — jutsu ni šport, zato ni zmagovalcev in ne poražencev. Vsi smo enaki in skupaj premagujemo
V Šmartnem brez vlečnice
Športno društvo Lipa v Šmartnem ob Dreti je vrsto let pospeševalo smučanje na poljanah v ožji okolici. Svoječasno so se celo nabavili 20 parov tekaških smuči, ker so želeli ta šport bolj razširiti v svojem kraju. No, kot kaže se te-kaštvo ni obneslo, bolj pa je zanimanje za smučanje ob vlečnici.
Imeli so takšno vlečnico v Rovtu, pa je letos, ali bolje lani lastnik zemljišča uporabo na njegovem zemljišču prepovedal. S tem je seveda bila vzeta možnost smučanja doma in še poceni povrhu. Znano je, daje smučanje ob večjih vlečnicah zelo drago in marsikdo si ga pač ne more več privoščiti. Prav zato je bila prepoved še večji
Lutkarji PD Mozirje, ki jih vodi Jure Repenjšek
Lutkarstvo ni igrača
slabost, ki je zakoreninjena v vsakem človeku. In prav s premagovanjem tega oblikujemo v sebi boljšega človeka. Smo zato tudi vedno pripravljeni pomagati šibkejšemu. Mi smo proti vsakemu nasilju. Prav zaradi zaprtosti pri urjenju smo prevečkrat na stranskem tiru pri delitvi denarja, ker TVD Partizanu ne prinašamo tako imenovanih točk, ki so menda osnova pri delitvi finančnih sredstev.
Velik pomen ima Iu —jutsu pri krepitvi SLO in DS. Sekcija je v treh letih delovanja organizirala dva deset dnevna seminarja. Demonstracije svojega delavsmo pripravili tudi v okviru Čebelarskega praznika v zadovoljstvo mnogoštevilne publike.
Posebna zahvala pa gre DO Elkroj, ki nam je podarila blago za kimona, turističnemu društvu Gornji grad in štabu TO občine Mozirje za finančno pomoč.
S	tem zapisom sem poskušal vsaj delno opisati naše delo in pa opozoriti tudi na težave, ki nas spremljajo pri osvajanju znanja Iu — jutsu tehnike!
Edi Mavrič
V naši dolini so že nekaj let dejavni mozirski lutkarji. Gre za sekcijo prosvetnega društva Mozirje. Vse povsod kjer so bili so si pridobili prijatelje, zato jih tudi vabijo od povsod.
Jure Repenjšek, likovno-tehnični pedagog iz COŠ Gornji grad vodi to mlado družino. Sam je seveda navdušenec za to dejavnost, saj bi sicer ne zmogel vsega kar sam. Gre namreč za razna pripravljalna in organizacijska dela, ki jih mora poleg tehničnih opravljati. Pred leti je njegova sestra Marjana prinesla lutkarski duh iz-celjske pedagoške šole domov in navdušila je brata za sodelovanje in tako se je vse začelo.
Največ lutkarjev je še tistih, ki so že v osnovni šoli pričeli delo z lutkami. Te imenujemo animatorje, to bi bilo podobno kot na odru igralec. Jure Repenjšek pravi, da je delo v lutkarstvu zahtevno, saj mora animator lutki vdihniti življenje, da ta lahko nastopa.
Sedaj predstavljajo delo
Marsovčki hočejo na zemljo. V okviru letošnjega kulturnega praznovanja so pripravili številne nastope in povsod so poželi navdušenje in hvaležnost, to pa je za tiste, ki stoje za odrom največ. Zato je zmotno misliti, da je lutkarstvo namenjeno le otrokom. Povsod po svetu je to dejavnost, ki pritegne tudi odrasle. Da je tako, pričajo izjave številnih odraslih obiskovalcev.
Mozirski lutkarji so uspešni in marljivi, zato je sedaj vrsta na njih, da se predstavijo na slovenskem srečanju lutkarjev v Mariboru. To je vsekakor veliko priznanje, ki ga želijo z dobrim nastopom opravičiti. Vse to dobro vedo v mozirskem prosvetnem društvu, kjer najdejo lutkarji vse razumevanje.
Lutkarji bi radi pridobili širši krog prebivalstva, zato si želijo nastopati v kolektivih. Verjetno bo tudi predsodek, da so lutke le za naj mlaj še kmalu pozabljen.
Mozirski pust
Letos sta pustom zagodla zima in naravnost polarni mraz. Seveda so vsemu na vkljub opravljali svoje staro poslanstvo. Predvsem so nekatere točke posodobili, vsebino pa modernizirali. Vodilo vseh prireditev je bilo »Kam pljujemo«. To je kar izrazito in žgečkljivo vprašanje na katerega so pusti vedeli ustrezne odgovore. Kot vsako leto, so tudi letos veliko modrega odkrili glede ustalitve gospodarstva in vsaki delovni organizaciji svetovali po svoji pustni modrosti. Da pa bi bili na-zornL, so prinesli v dar kakšne delovne pripomočke, seveda najsodobnejše izdelke vrhunske kakovosti. Ta njihov dar je seveda terjal z druge strani podobno dejanje... če je povsod to držalo bodo drugo leto sami povedali. Ob prevzemu oblasti na občini so naredili presunljiv nagovor županu, prisednikom, prisklednimom in podložnikom. Pustni župan je stvar hudo resno speljal in pri tem podčrtal svojo odgovornost za od njega sprejete ukrepe. V javnem govoru je navedel naložbe, ki jih bo sprovedel pustni magistrat. Tu ni pozabil »vrtca v zadrugi«, ki
udarec in to je posebej prizadelo domače šolarje, ki predstavljajo up domačega smučanja. Saj so dobri in tekmujejo v raznih starostnih skupinah.
Svojo skrb posvečata mladim smučarjem kot trenerja Božo in Adi Govek. Skrbita tudi, da bi se smučanje med najmlajšimi čimbolj utrdilo, zato si v Šmartnem prizadevajo urediti smučišče drugod in prestaviti vlečnico, da bo tako vsem na voljo v zimskem ča,su.
V Šmartnem so znani po tem, da pripravijo razne množične športne prireditve in kaj lahko bo tudi smučanje pri njih množično!
Za svinjsko glavo je šlo!
Kooperanti GG Nazarje, TOK že vrsto let pripravljajo tekmovanje smučarjev za pokal »svinjske glava«. To se je že udomačilo in letos so Lučani pripravili progo in vse drugo za srečanje kooperantov v okviru Gozdnega gospodarstva.
Tekmovali so na Kumerje-vem nad Lučami in kot trdijo
udeleženci je bila proga odlično pripravljena, pa tudi sicer je bila organizacija zelo dobra.
Tekmovalo je več kot 90 smučarjev obeh spolov in raznih starosti. Želeli smo objaviti rezultate, pa od pristojnih nismo dobili podatkov. Pa drugič...
Mladi skakalci na Ljubnem
Ljubenska osnovna šola je neusahljivi vir talentiranih smučarskih skakalcev. Zanimanje in navdušenje za smučarske skoke med fanti starimi
8—10 let je tolikšno, da bi kdaj pa kdaj svoje šolske obveznosti postavili kar na stranski tir.
Če je na neki šoli trideset in več fantov, ki se ne bojijo spustiti po 25-metrski skakalnici, potem je za njih potrebno organizirati šolsko prvenstvo. Kaj zato, če nekateri skačejo kar z alpskimi smučkami. Ža vse, ki bi si želeli pomeriti na šolskem prvenstvu pač ni dovolj pravih skakalnih smuči. SSK Ljubno ob sodelovanju ŠŠD na osnovni šoli že nekaj let organizira šolsko prvenstvo, v smučarskih skokih. Posebej je potrebno poudariti,
da je prvenstvo organizirano ravno tako kvalitetno, kot največje skakalne prireditve na Ljubnem. Prisotni so sodniki, merilci, gledalci so učenci, ki ne skačejo, najboljši pa prejmejo priznanja in praktične nagrade. Letos so se tekmovalci pomerili v dveh kategorijah — na manjši in večji skakalnici, Na manjši skakalnici je bil prvi Grohar Gorazd, drugi Juvan Klemen in tretji Pintar Luka, na večji skakalnici pa je bil prvi Volovšek Simon, drugi Grohar Bogdan in tretji Murko Tomaž.
Že nekaj let tekmuje tudi deklica Volovšek Meta, ki se skakalnice prav nič ne boji, vsako leto pa premaga tudi nekaj fantov.
RAJKO PINTAR
se z drugimi besedami imenuje bife, za Komunalno podjetje načrtuje večje upravne prostore, Savinji priporoča nov diskont in še bi lahko naštevali njegove modrosti. Kot vse kaže, so pusti tokrat temeljito obdelali davčne dajatve in predlagali novosti, pa še sproti so delili komu nasvete, to je seveda naporno in odgovorno delovanje pustnega magistrata trga Mozirje.
__ Po koncu pustnih norčije je predstavnik za javnost Stane Podsedenšek dejal, da so skušali program izpeljati dostojno in načrtno, vendar se vedno zgodi, da kdo zdrsne z določene ravni, to je tudi pustom dovoljeno. Volja, da bi pustovanje dobilo kulturne okvire, seveda povzroča določene premike znotraj pustov, ko nekateri še vedno mislijo, da je pust namenjen le njih v zabavo, ne pa da gre za resno prireditev, ki naj bi pritegnila pozornost ljudi tudi zunaj občine. Pri tem je podčrtal, da vsaka sličnost s predvajanimi osebami je zgolj naključna! Pusti nimajo namena žaliti, ampak satirično prikazovati življenje.
Pusti že vedo kaj se kje potrebuje. Tokrat to ni bilo namenjeno sami zadrugi pač pa???
Debelaku memorial
Na Ljubnem že dolgo nismo bili priča tako lepi in kvalitetni smučarski prireditvi, kot je bil letošnji memorial Franca Naralo-čnika. Posebno obeležje so tekmi dali tudi številni gledalci, saj se jih je ob vznožju skakalnice zbralo okoli 500.
Memorialne tekme seje udeležil tudi državni reprezentant Janez Debelak, doma iz Blaslovč, ki sicer tekmuje za Elektrotehno Ilirijo iz Ljubljane. Janez Debelak je dosegel tudi daleč najdaljša skoka in sicer 61 in 62 metrov. Tekmovanja se že nekaj let zapored udeležujejo tudi tekmovalci iz Avstrije in sicer iz športnega društva Zahomec, ki je dalo že mnoge avstrijske reprezentante in tudi največje mojstre skakalnega športa v svetu.
Istočasno z memorialno tekmo je potekalo tudi regijsko prvenstvo za člane in mladince. Tu so
imeli veliko uspeha tudi ljubenski skakalci, saj so med člani zasedli drugo in tretjo mesto, med mladinci pa tretjo mesto.
Člani SSK Ljubno so ponovno dokazali, da so sposobni organizirati še tako velika tekmovanja.
Rezultati:
Memorial Franca Naraločnika — člani:	1. Debelak Janez,
Elektrotehna Ilirija, 2. Mihelič Matjaž, T. Velenje, 3. Kugler Jožko, Braslovče Andraž. Mladinci: 1. Moser Kristian, Zahomec, 2. Kovačič Ivan, Celje, 3. Rousch Peter, Zahomec. Regijsko prvenstvo — člani: 1. Mihelič Matjaž. T. Velenje, 2. Kopušar Jožko, Ljubno, 3. Orešnik, Marko, Ljubno. Mladinci: 1. Kovačič Ivan, Celje, 2. Tamše Roman, T. Velenje, 3. Centrih Marko, Ljubno.
RAJKO PINTAR
Za »Zlato puščico«
Zelo posrečeno so delovali ,,kurenti kot gostje v Mozirju
V zimskih mesecih so v OSO, kjer imajo ustrezne prostorske pogoje za streljanje z zračno puško tekmovali za družinsko »Zlato puščico«, ki sojo osvojili naslednji najboljši strelci iz posameznih OSO:
STRNAD Henrik, OSO Gornji grad,
HAJDINJAK Tine, OSO Mozirje,
ZEHELJ Dušan, sekcija Bočna, WEISS Ivan, OSO Šmartno/ D., ŠIMENC Ivan, OSO Rečica/S.
Najboljši posamezniki iz OSO pa so v nedeljo, 15.2. 1987 na strelišču v Mozirju tekmovali za občinsko »Zlato puščico«. Med 13 strelci je zmagal KOLAR Slavko — sekcija Bočna, pred ZEHELJ Vinkom — sekcija Bočna in
ŠIMENC Ivanom — OSO Rečica /S.
Nihče od tekmujočih ni dosegel norme za republiško tekmovanje, vzrok temu pa so v največji meri neustrezni pogoji za vadbo pa tudi Občinska strelska zveza zaradi skromnih finančnih sredstev ne more nabaviti kvalitetnih pušk.
Razpisanega občinskega tekmovanja z zračno puško za šolska športna društva v občini Mozirje so se udeležili samo pionirji in pionirke ŠŠD Gornji grad z dvema ekipama. Ostale tri osnovne šole se iz neznanih razlogov tekmovanja niso udeležile iz česar lahko sklepamo, da na šolah ni zadostne zainteresiranosti in resnosti za to zvrst športa.
B. KRIŽNIK
Mozirska šola
Zato je župnik Anton Zajringer (Sairinger) ob pomoči kaplana Jakoba Paltaufa pričel z gradnjo novega šolskega poslopja. Leta 1833 so podrli nekdanjo Markatenderjevo kočo, ki je stala na mestu današnje stavbe, v kateri je slaščičarna, hkrati pa so porušili kaplanijo (utrjen vhod v cerkevni tabor) in tam postavili novo, dvonadstropno stavbo. Pri tem so mnogo pomagali prebivalci. V novozgrajeno hišo seje vselil kaplan in tudi šola je tani našla ustreznejše prostore v stavbi brezplačno.(3) Stavba sama je ostala vse do leta 1941 v cerkveni lasti.
Šolski okoliš
Sprva šolskega »okrožja« niso točno določili. Veljala je svobodna odločitev staršev, ali so otroke šolali, ali ne. Seveda se je na ta način krog šolarjev ožil na določene imovitejše kroge in predvsem tržane.
'(3) Ustanovna listina z dne 15.
marca
' 1863, Župnijski urad Mozirje V
Šolske oblasti
Med vladavino cesarja F ranca Jožefa I. (1848 — 1916) so predali vodstvo in nadzor nad šolstvom cerkvenim oblastem Od leta 1864 so delovali šolsko-cerkveni opravilni odbori, ki so v celoti skrbeli za delovanje šole. Tu velja omeniti zanimivo nalogo šolskega »oglede«. To so bili ljudje, kisov kraju veljali za zelo ugledne, imeli pa so nalogo skrbeti za šolsko poslopje
in — kot je zapisano v prvem delu šolske kronike —, »da je po svoji moči v sporazumljenji z učiteljstvom pouk pospeševal«. Prvi znani mozirski šolski »ogleda« je bil Vincenc Hof-bauer (1839 — 1847).
Zakon izleta 1868 je prinesel glede nadzora nad šolstvom velike spremembe.(4) Nadzor nad šolami in njihovo vodstvo sta odslej pripadala državi. Imenovani so bili deželni, ok-
Šele leta 1837 so z ukazom odločili, da je treba šolske okoliše natančneje opredeliti. Vendar je pri tem veljalo načelo oddaljenosti od šole. Tako otroci, ki so imeli več kot pol ure hoda do šole, niso bili med šolskimi obvezniki.
Uvedli so šolske popise otrok in zadolžili upravitelje šol za strogo izvajanje šolske obveznosti tudi za ceno kazni tistim, ki otrok niso pošiljali v šolo, če so bili za to sposobni.
Tako je v sedanji krajevni skupnosti Mozirje bilo troje šolskih okolišev, namreč za šolo Mozirje, šolo Šmihel in pozneje za šolo Lepa Njiva. Skakalnica na Ljubnem
Seidl pripoveduje: Lovec na gamse
V pripovedki Johanna Gabriela Seidla se (v Logarski dolini) križajo usode treh ljudi: za lepo Rožico se potegujeta lovca Tona in Naca, ki pa si mora pomagati na nelep način: ko namreč namerava Tona priti na vrh Rinke, Naca zruši skalo, ki plezalcu onemogoči vrnitev v dolino. Tona v sili trikrat ustreli, da opozori nase ljudi v dolini, kajti le ti bi mu lahko pomagali. Oglejmo si razplet in konec zgodbe.
»O Bog, tamle na kleči visi moški!« so govorili drvarji, ki so delali v gozdu blizu predgorja Rinke. »Zdi se, daje streljal v sili, moramo mu pohiteti na pomoč.« In hitro so sklicali preostale hlapce, ki so bili raztreseni po gozdu. Nekaj jih je šlo na kmetije, da bi spravili na noge domačine, drugi pa so plezali tako daleč naprej, kot je le bilo mogoče tistim, ki so bili najmanj vajeni plezanja. »Bog pomagaj, gorski lovec, ki si je zašel!« so klicali in se trudili, da bi ga poklicali in razumeli njegov odgovor. Prijeten zahodni veter jim je prinašal njegova strašna sporočila. Prigovarjali so mu, naj bo pogumen, in ga opominjali, naj bo potrpežljiv, medtem ko bodo poskusili vse, da bi mu pomagali.
A sonce je tonilo vse globlje, zmračilo se je, in še preden je lahko prišla pomoč z najbližje kmetije, se je na dolino spustila tema. Ubogi planinski lovec je prebil noč, dolgo celo večnost, med upanjem in obupom na svojem grozovitem prostorčku — in le lučka v dolini, ki seje lahko bleščala samo iz oken hiše, v kateri je prebivala lepa Rožica, mu je vlivala sladko duševno tolažbo. Toda Naca seje sam pri sebi že veselil, ko so mu drvarji,
ki so se v mraku vračali domov v Solčavo, povedali, da sije neki lovec zašel in da mu bodo zgodaj zjutraj odhiteli pomagat.
Komaj seje začelo daniti, že je iz Solčave krenil dolg sprevod, ki ga je vodil župnik s svetim Rešnjim Telesom. Oče lepe Rožice, ki ni mogel skriti mračne slutnje, se je priključil s svojimi ljudmi. Mednje se je vmešal tudi Naca, pri drugi kmetiji se je skupina spet povečala za nekaj glav, in že ob šestih zjutraj so bili ob vznožju Sedel, nad katerimi se proti vrhu oži Rinka. Postave planinskega lovca, kije še sedel na svoji kleči, še ni bilo mogoče prepoznati. Zdaj so najpo-gumenjši fantje stopili naprej, vzeli s seboj vrvi, lestve in vsakovrstno drugo orodje, in splezali do tiste usodne stene, zdaj so spoznali korenjaškega Tona, obenem pa so takoj videli, da bodo zastonj vsi poskusi, da bi ga rešili. Ubožec je mirno opazoval njihov trud in poslušal njihovo klicanje: »Ubogi Tona, priporoči svojo dušo Bogu! Mi te ne moremo rešiti, s krščansko vdanostjo!«
Potem koje na kratko pomolil, jim je zaklical: »Hvala vam, bratje! Pozdravite mi ljubo Rožico in jo potolažite! Prosite župnika, da mi da odvezo, in potem vprašajte, kateri od lovcev bi hotel biti tako usmiljen, da bi se povzpel čim bližje k meni in me ustrelil — tako bi mi prihranil trpljenje ob smrti od lakote ali greh zaradi samomora!«
Nato je pokleknil in molil, drugi pa so se spustili navzdol in povedali, kaj se je zgodilo. Tedaj je župnik stopil na vzpetino in povzdignil sveto Rešnje Telo, cerkovnikov zvonček pa je otožno odmeval po globelih:
Vsi so se odkrili in pokleknili, vsi so jokali — izgubljeni pa je na svojem skalnem okopu goreče dvignil roke k Bogu in od daleč prejel župnikov blagoslov.
Tedaj so stopili naprej tisti, ki so prenesli zadnjo željo planinskega lovca, če bi namreč kdo od lovcev lahko bil toliko usmiljen, da bi z dobrotljivo kroglo skrajšal njegovo življenje. Trikrat so ponovili vprašanje — in trikrat so dobili v odgovor grobni molk. Končno je nekdo stopil iz skupine in rekel: »Zaboga, grozno je svojemu bratu vzeti življenje, vendar pa je tu še dolžnost do bližnjega. Ker sem bil od nekdaj njegov prijatelj, mu želim — čeprav mi krvavi srce — izkazati še zadnjo prijateljsko uslugo.« In na grozo- vseh prisotnih je snel z rame karabinko, se povzpel, tako da je bil dovolj blizu za strel, pok v višini — krik iz stotih grl v dolini — in lovec na gamse je obležal raztreščen v razpoki.
Ustrelil pa je — Naca. Tako se je torej končalo njegovo ljubosumje, ki ga je nosil s seboj toliko časa. Rožica pa vse do konca življenja ni več našla zadovoljstva. A tudi Naca se je pokoril za svoje dejanje zaradi pekoče vesti. Šele na smrtni postelji je skesano odložil priznanje svoje krivde — in tako razjasnil dogodek, kije bil do tedaj prebivalcem teh krajev uganka.
PRIPIS: Tako se torej konča najdaljša pripovedka J. G. Seidla iz zbirke Johann Gabriel Seidl, njegove pripovedke in zgodbe s Štajerske (izšla je v nemščini v Gradcu leta 1881), ki se — poleg pripovedk s primesmi pravljičnosti Sveta Radegunda in Izginuli zvon —
Piše A. Videčnik
rajni in krajni šolski sveti. Slednji je deloval tudi v Mozirju. Za naše območje je bil okrajni šolski svet v Gornjem Gradu. Mozirski krajni šolski svet je prevzel posle od trške uprave L septembra 1870. Ta svet je imel 8 članov, od katerih jih je 5 volil občinski svet, enega okrajni šolski svet, v njem pa sta bila tudi župnik in upravitelj šole. Prvi predsednik šolskega krajnega sveta je bil Anton Goričar. Nadzor pouka so opravljali deželni in okrajni šolski nadzorniki, slednji so prihajali vsaj enkrat letno na šolo in o svojih ugotovitvah napisali zapisnik. V gornjegrajskem predelujebilprvi nadzornik Kapun (1869 — 1873).
(4) Avstrijski zakon o šolstvu z dne 25. maja 1868
Razvoj mozirske šole
Na seji krajnega šolskega sveta 14. julija 1872 so sklenili razširiti mozirsko šolo iz eno-razrednice na dvorazrednico. To je potrdil tudi okrajni šolski svet. Novembra 1873 so pričeli s poukom v dveh razredih. Vendar se je kmalu pokazalo, da so za takšno razširitev šolski prostori pretesni. Najeli so sobo za L razred v hiši mozirskega zdravnika Layka-ufa, kije tudi postala pretesna, zato je takratni načelnik krajnega šolskega sveta Jože Lipoid preuredil na svojem gospodarskem poslopju (Lipoldov marof) ustrezno šolsko sobo. Ta zgradba je stala pod sedanjim občinskim poslopjem in so jo v sedemdesetih letih porušili. Prvi razred šole seje leta 1889 preselil na Lipoldov ma-frof. Namera krajnega šolskega sveta, da se dvorazrednica takoj spremeni v štirirazred-nico, ni našla podpore v okrajnem šolskem svetu in tudi ne v deželnem.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Zakonca Pavla in Martin Kuhar iz Nove Štifte stopata letos v šestdeseto leto skupnega življenja. Oba sta čila in še vedno po-primeta za kako delo. Želimo jima obilo zdravja!
Dežurna služba Elektro Celje nadzorništvo Nazarje za mesec april 87
Od 30. 3. do 5.4. — Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831—263 Od 6. 4. do 12. 4. — Jeraj Franc, Nazarje, tel. 831—910 Od 13. 4. do 19. 4. — Lever Peter, Paška vas, tel. 884—150 Od 20. 4. do 26. 4. — Marolt Marko, Mozirje, tel. 831—877 Od 27. 4. do 3. 5. — Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831—706 V slučaju kakršne spremembe pokličite Elektro Celje tel. 25—841, kjer dobite potrebne informacije.
Kino v aprilu Gornji grad
4.,	5. 4. Zgodba o Jacquelini Kennedy — biografski
11.,	12. 4. Nostradamus — Človek, ki je videl bodočnost — igrano-dokumentarni
18.,	19. 4. Nepremagljivi gladijator — zgodovinski spektakel
25.,	26. 4. Dekle z regratom — ljubezenska drama
Kino Nazarje v aprilu
1. 4. Policijska patrola, ameriški film
4.,	5. 4. Ne streljaj poslednjič, ameriški film
8. 4. Profesorica francoskega jezika, ameriški film
11.,	12. 4. Lov na zeleni dijamant, ameriški film 15. 4. Jentil, ameriški film
18.,	19. 4. Bogovi so padli na tla, Bosvana film 22. 4. Kalifornijske lutke, ameriški film
25.,	26.^4. Vojna akademija, kako je zmagati, ameriški film 29. 4. Zena v plamenu, nemški film
Kino Mozirje v aprilu
(3. del)
2. 4. Kormoran — slovenski film — drama
4.,	5. 4. Neviden morilec — ameriški film — avanturistični 7. 4. Zabava pri Larryu — ameriški film
9. 4. Zasledovanje v vesolju — ameriški film — znanst. fantastični
11.,	12. 4. Boter — ameriški film — kriminalka 14. 4. Doborovoljci — domači film — komedija 16. 4. Hoja v senci — francoski film — komedija
18.,	19. 4. Reka — ameriški film — vestern 21. 4. Zelig — ameriški film — drama
23. 4. Ropar iz Šantunga — Hong Kong — karate
25.,	26. 4. Ognjene ulice — ameriški film — akcijski 28. 4. Horvatov izbor — domači film — drama
30. 4. Vroča Cecilija — ameriški film — erotični
Matična kronika za februar 1987
nanaša na Zgornjo Savinjsko dolino. Ljubezensko tekmovanje je Seidl razpletel s tem, da eden od tekmecev drugemu onemogoči vrnitev z Rinke. Črno-belo slikanje (Tona je vedno dober, Naca vedno slab) je zaostril ob koncu, ko Naca nesrečnega planinca na pol legalno ustreli. Nacova izpoved na smrtni postelji je pisatelju potrebna, saj nam sicer ne bi mogel tako prepričljivo in natančno poročati o dogajanju, kjer sta bila prisotna le Tona in Naca. — Ne smemo biti razočarani, če se v pripovedki dejstva odmikajo od resničnosti, kajti to spada k ustvarjalčevi (tako imendvani pesniški) svobodi. Nekaj pretiravanja je hotelo narediti Savinjske Alpe večje, bolj divje in zato zanimivejše. — Seidlove pripovedke niso velika literatura, so pa dokaz, daje lahko v prvi polovici prejšnjega stoletja tudi neslovenski književni ustvarjalec pri nas našel snovi, ki so ga zanimale in jih je (romantično) obdelal, objavo so pripovedke dočakale šele po avtorjevi smrti. Veseli smo lahko tudi sorazmerno poštenega opozarjanja na slovenska krajevna in osebna imena v nemških besedilih, kar v tistem času ni bilo ravno običajno. Tudi to so razlogi, zakaj moramo Seidlove pripovedke spoznati v slovenskem jeziku.
Še najmanj je pravzaprav povedano o lovu na gamse, ki ga nakazuje naslov. Gamsu so hitrost, premetenost, močen čredni nagon in nevarnost pri lovu nanj zagotovili posebno mesto v pripovedkah, legendah in pesmih, tule pa naj bi spodbujal bralčevo pustolovsko radovednost.
Prevod in pripis Peter Weiss
POROKE: 1. Poljanšek Ivan, star 33 let iz Tera št. 26 in Rose Danica, stara 28 let iz Strmeča št. 31, 2. Tostovršnik Danijel, star 25 let iz Tera št. 26 in Bide Marija, stara 25 let iz Dol Suhe št. 22, 3. Zadnikar Milko, star 39 let iz Ljubljane in Rojc Vesna, stara 30 let iz Topolščice, 4. Štorgel Jože, star 25 let iz Radmirja št. 78 in Oblak Irena, stara 22 let iz Varpolja št. 40, 5. Solar Branko, star 22 let iz Poljan št. 12 in Toplak Irena, stara 18 let iz Rečice ob Savinji št. 88,
6.	Grobelnik Franc, star 21 let iz Škalskih Cirkovc in Govek Marjeta, stara 20 let iz Rečice ob Savinji št. 145, 7. Potočnik Peter; star 32 let iz Florjana pri Gornjem gradu Jt. 34 in Enci Zofija, stara 18 let iz Šmiklavža št. 26, 8. Zajc Janko, star 29 let iz Ljubnega ob Savinji št. 87 in Vreš Branka, stara 23 let iz Ljubnega ob Savinji št. 87, 9.
Nove knjige v občinski matični knjižnici Mozirje
I.	LEPOSLOVJE: Katkov: Kri
in orhideje, Šeligo, R.: Molčanja, Atwood: Preročišče, Drakodai-dis: Otok v luninem popku, Ra-muald: Škofjeloški pasijon, Kermauner, T.: Med hlapčevstvom in samobitnostjo	,
II.	MLADINSKA LITERATURA: Prešeren, F.: Sonetni venec — slikanica, Prešeren, F.: Zmerom svojo goni slavček — slikanica, Pet bratov — slikanica, Zlata knjiga: Doktor Jojbili, Emil in detektivi, Mule in liščki, Peter Pan, Čarovnik iz Oza, Veliki križ
III.	STROKOVNA LITERATURA: Pease: Govorica telesa, Accetto: Starost in staranje, Atari st. intern, Sodobna zgodovina — enciklopedija, Oetker: Skuta, Atlas svjetske povijesti, Fischer: Leninovo življenje L, 2. del, Krivokapič: Dahauski procesi, Mannon: Freud, Stabej: Prava in stoletna pratika in njena zgodovina, Prunk: Slovenski narodni programi, Ule: Od filozofije k znanosti in nazaj
Presečnik Davorin, star 23 let iz Lenarta pri Gornjem gradu št. 34 in Suhoveršnik Vera, stara 18 let iz Lenarta pri Gornjem gradu št. 6
SMRTI: L Smodiš Roza, stara 77 let iz Nazarij št. 233, 2. Fekner Stanislav, star 74 let iz Nazarij št. 53, 3. Pornat Alojz, star 79 let iz Pustega polja št. 6, 4. Cajner Viktor, star 63 let iz Pustega polja št. 18, 5. Veršnik Jožef, star 57 let iz Tiroseka 48, 6. Rup Antonija, stara 86 let iz Gornjega grada št. 28, 7. Unovt Karolina, stara 87 let iz Rečice ob Savinji št. 57, 8. Prislan Janez, star 65 let iz Šentjanža št. 51, 9. Hriberšek Jožef, star 83 let iz Poljan št. 38, 10. Močnik Helena, stara 74 let iz Solčave št. 70, 11. Golob Martin, star 86 let iz Tera št. 7, 12. Spende Anton, star 93 let iz Okonine št. 27.
mmmmt
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje ured-| niški odbor - Glavni In od-f govorni urednik Aleksander I Videčnik - Fotografska prl-\ prava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609-Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-637-55424 - Savinjske \ novice, glasilo SO Mozirje - j Rokopise, objave in oglase | za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) le časopis oproščen davka na promet proizvodov.