Naši dopisi. Iz Kranja. Dnevni red okrajne učiteljske konferencije za kranjski okraj dne 16. malega srpana 1890 ob 9. uri dopoludne v Kranji. 1. Otvoritev konferencije. _. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o stanji šolstva. 3. Določitev in razdelitev tvarine iz realij za posamezne razrede in oddelke na raznih kategorijah ljudskih šol (za vsako kategorijo šol izbran odsek določi po jednega poročevalca). 4. Metoda začetnega pouka v zemljepisji na ljudski šoli (poroča g. nadučitelj L. Jelenec). 5. Določitev jednotnih zvezkov za vse šole v okraji (poroča na podlagi obravnav dotičnega odseka g. učitelj I. Pezdič). 6. Dolofitev učnih knjig za bodoče šolsko leto. 7. Poročilo knjižničnega odbora. — Volitev tega odbora. (Nasveti za nakup novih knjig naj se tri dni pred konferencijo pismeno siavijo pri tpm odboru). 8. Volitev stalnega odbora. 9. Posebni nasveti (ti naj se vsaj tri dni pred konierencijo pismeno stavijo pri stalnem odboru). Iz Komiia. Ilčiteljsko društvo za sežailski okraj je imelo dne 1. velikega travna svoj letni občni shod v Sežani, katerega se je udeležilo 20 učiteljev in 4 učiteljice. — Med nami je bil prisoten tudi naš gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik D. Sinkovič. Predsednik g. A. Beniger pozdravi točno ob 10. nri navzoče, osobito pa g. nadzornika, katerega učiteljstvo z živio-klici pozdravi. — Ko se zapisnik zadnjega zborovanja po g. tajniku I. Banotu prečita ter brez ugovora vzprejme, pojasnjeval nam je g. nadzornik statistično popisovanje Ijudskih šol za 1. 1890. — Predsednik se mu na to v imeni društva srčno zahvali. Sledilo je potem blagajnikovo (g. S i 1 a) poročilo, iz katerega smo posneli, da ima društvo okoli 43 gld. v denarnici, 20 gld. naloženih v poštni hranilnici in okoli 40 gld. pa še od nekojih društvenikov iztirjati. Za delegate k občnemu zboru ,Zaveze" so bili izvoljeni: gč. Štrukelj, gg. Luznik, Starec in Sila. Potem je sledila volitev društvenega odbora. Z večino glasov so bili izvoljeni: gg. Benigar Anton, Banolvan, KanteMatej, LebanAnton, Luznik Alojzij, Sila Svitoslav in Starec Jakob. K društvu sta pristopila dva nova uda in sicer gč. Ivana Lozej in g. Martin Kosec. Poteui je pa prišlo več predlogov na vrsto, kateri so bili vzprejeti. Končno sklene g. predsednik zborovanje s primernimi besedami. Takoj potem je imel novi odbor svojo prvo sejo, da so se dotični funkcijonarji izvolili. Na predlog podpisanega so izvoljeni bili: gg. Benigar Anton predsednikom, Kante Matej podpredsednikom, B a n o I v a n tajnikom, S i 1 a S v itoslav blagajnikom, LuznikAlojzij, pevovodjo, Starec Jakob in Leban Anton odbornikoma. Po zborovanji podali smo se vsi v goštilno g. župana Mahorčiča, kjer smo imeli skupni obed. — Med seboj smo občevali prav bratovski in smo preživeli lep dan, kajti v življenji učiteljev imamo malo takih. — Na srečno in veselo svidenje! A. L. Iz radovljiškega šolskega okraja. ..Narodov" g. dopisnik poroča, da je učiteljstvo kranjskega okraja spalo. Učiteljstvo na.špga okraja pa ni spalo, ampak bilo je mrtvo, kajti ne jedne vrstice še ni prinesel ,Tovariš" o našem okraji. Hvala Bogu, da je pomladansko solnce vzbudilo tudi v nas malo življenja. Sedaj so imeli že skoro vsi okraji okrajna učiteljska društva, le pri nas se ni nihče zmenil za take stvari. Bržkone je temu vzrok prelega sloga (?), ki vlada v našem okraji. Pri navadni učiteljski konferenciji dne 30. mal. travna se je sprožila misel, da se tudi pri nas osnuje društvo. V osnovalni odbor so bili voljeni: gg. Bernard, Kovšca, Pianecki, Rozman Ign. in Žirovnik. Prvo sejo je imel začasni odbor 8. vel. travna. Kaj je sklenil ni še znano, razven da ima 12. rožnika drugo sejo. Pozneje Vam hočem poročati, g. urednik, še kaj, ako Vam drago.*) —n — Iz kaiimiškpg-a okraja. Pomlad prebudila je tudi naše mlado društvo. Po dolgem premolku od zadnjega jesenskega zborovanja, sešlo se je sv. Jurija dan v mengeški šoli nepričakovano veliko število zavednih društvenikov od blizo in daleč, znak, da se marljivo naše učiteljstvo vrlo zanima za to društvo. Po običajnem pozdravu naznani g. predsednik J. Janežič, da je v imeni društva čestital brzojavno velerodnemu deželnemu predsedniku g. baronu Andreju AVinklerju povodom desetletnice njegovega plodonosnega službovanja na Kranjskein in da se je *) Led je prebit! Novemu društvu želimo mnogo uspeha ter prosimo za daljna poročila. Ured. tej čestitki visokorodni g. slavljenec društvu iskreno zahvalil, želeč mu obilnega, najboljšega uspeha. — ,Slava" zaklical je zbor priljubljenemu, v povzdigo domačega šolstva in ugleda kranjskega učiteljstva delujočemu vzglednemu predsedniku deželnega šolskega sveta. — Tajnik gosp. Kecel poroča potem o društvenem delovanji, o številu udov (38) ter spodbuja k jedinosti, k vzajemnemu delovanju, k zanimanju za društvo, posebno v sedanjem času, ko se z vsakovrstnimi sredstvi poskuša spraviti učiteljstvo pri ljudstvu ob veljavo. Priporoča tudi učiteljstvu šolski list nPopotnik". — Blagajnikovo poročilo obvestilo nas je z ugodnim društvenim premoženjem. Na to je sledilo zanimivo razlaganje g. okrajnega šolskega nadzornika L. Letnarja o sestavi podrobnega učnega načrta, koje delo zvršiti je sklenila lanska uradna učiteljska konferencija. Ta posel tirjal bode sicer mnogo časa; ko pa bode delo dovršeno, bode izvestno jako koristno vsakemu ueitelju posamezno, vplivalo bode pa brezdvomno vsakako tudi na napredek vsake šole. Tako natančno izdelan učni načrt, kateri bo obsezal učno tvarino vsega leta, razdeljeno na posamezne tedne, bode učitelju, posebno v slučaji, ko mu privatne razmere in čas ne dopuščajo natančnejšega pripravljanja na pouk, dober svetovalec in izdatna pomoč; zaprečil bode breznačrtni pouk in bode nezmotljiv kažipot, s katerim se pride po najkrajši poti do željenega smotra. — G. poročevalec si misli razdelitev učne tvarine takole: Najprej se sestavi nekak tednik za vsak oddelek (razred) in vsak predmet posebej ter se razdeli z ozirom na letne čase in na klasifikacijo na 4 dele po 10 tednov; kajti za ponavljanje in za medletne počitnice odločiti je treba 6 tednov. Na te dele se razdeli naznačena učna tvarina s posebnim ozirom na realije, kajti te izhajajo iz nazornega pouka in so temelj vsemu pouku. Te glavne štiri dele razdeli zopet na desetine za 10 tednov. V to svrho pripravi se 5 pol in sicer: 1. za jezikov nauk; 2. za zemljepisje in zgodovino; 3. za prirodoznanstvo; 4. za petje in telovadbo; 5. za lepopisje in risanje. Številjenja ni treba tu v poštev jemati, kajti računice so urejene tako vzgledno in praktično, da učitelju ni treba* tvarine še posebej pripravljati in jo deliti na posamezne oddelke. Izdeluje se načrt za vsako četrtletje pričenši z realijami. Ko sta poli za zemljepisje, zgodovino in prirodopisje za prvo četrtletje gotovi, prične se s polo za jezikov nauk, oziraje se na naznačeno tvarino iz realij. Gledati je pri tem sestavljanji posebno na koncentriranje pouka. Paziti je osobito tudi na to, da se vsakemu predmetu določi tvarina primerno obsežna, ker le tako postane prebavljiva. (Kvnec prih.)