Listje in cvetje Iz zaklada naših pregovorov. 26. Pomlad in tnladost sta enakih lastnost. Oj. spomlad: Kdo bi te mogel po vrednosti opisati! NajhoIjŠi pesniki so te opevali tz tolikrat \n s toliko navdušenostjo, pa te Še niso dovelj proslavili! Še drugi bodo prihajali za njimi in te bodo poveličevali z novim vznosom! In ti, Ijuba niladost, nisi manj mi-kavna, nič nianj Jtrasna. Tudi lebc se ne navtliča siaviti navdnšenost najboljšili pisatcljcv in pesnikov. Nikar torej ne pričakuj, niladi Citatelj, da bi mo^el jaz na majhnein prostoru rešiti nalogo, katere še niso mogli dovršiti najspretnejši umetiiiki. namreč po vrednosti opisati prevzvišeni predmet, ki ga. izraža naš pregovor. Zato se moram otnejiti le na nekatere najvažnejŠe refi. Kaj pa je v spomladi tako Carobnega, da nam je tako zelo všeč, in kaj pri mladini tako izrednega, da nani je tako prikupna? I. Spomlatl je čas prenovljenja. Zima jc bila takorekoč zamorila vse življenje v naravi, spoinlad pa je zopet vzbiija. Mnoge rastline in cvetice vzrasto kar na novo iz semena, druge pa, ki so prezimile, obiečejo hovo krasno obleko, novo nežno zclenje, novo pcstro cvetje. Ej. kako se ti ponaša mladolična narava v tej divni obleki! O, kolikrat sino jo že videlt, pa se nam vendar vsako leto zdi zopct tako nepopisno krasna! — Tudi v mladosti je vse novo. Le polagfotna rast6 in sc fcrepč dušne in telesne nioči. Telo se mora vsega kretanja in delovanja Še le privaditi - na novo. Spomin. razum, volja, vse je šc Jtakor nepopisan košček papirja: vse. kar otrok vidi, \e — novo; vse, kar sliši. mu jc — novo; kar hoče znati, se mora naučiri — na novo; lepottje, katerih smo se odrasli že na-veličali, otroka očarajo — na novo; niičnc pravljice in povesti, ki se nam odraslim zde ze tako vsakdanje, mlado srce kar Bpožira" — na novo itd. In kako lepo in mikavno je tudi samo ob sebi 1o mlado življenje! II. H i t r o i n b u j n o je spomladno življenje. Poglej na vrt, poglej na njivo, opazuj iogf in gozd: kako se hitro vzdgujejo te niafe bilkc, kako se krepko raztezajo nilade vejice jn vršički. Zato je pa tudi tako velika Skoda, Če spomlad ni ugodna: kar je narava zamudiia v sponiladi. tega kar m inor^ nadomcLtiti po leti all jcseni. — Urno in krepko se tudi odseda dušno in teksuo delo v mladosli: toda Ce se je zanemartl mlad Človek. poznej.* teiko popravi zamtido. Mlade lenobe navatfno n*: niore več popraviti stara pridnost. Posebej moram še opozoriti na to, da tndi hudobija jako hilTO napreduje v mladih letih. ako sc ji krepko nc ustavljajo mladc moči. Zato je treba «pomlaJi pridno pleti, napačne izrastkc odslranjati. krivtne poravnavat itd. IH. V s e t a k o r a li I o. fl e i rt o je snomladt! Cvot, če se ga le dotakncš. je žc zgub;l rvojo prvoino lepoto; inladi odrastkt se tako lahkotno cllcrlinejo; ze niajhna slanica na-pravi občutno Skodo: šc spomladni vcter na sme pfhati na vsa usta, da kaj ne pokvari. Vendar \s nekoliko bladn in zmernejja vetra neizogibno potreba. da sc utrdi mlado rastlinje, sicer bi st: ne moglo ustanfjaii poletni vročini in hnjšim viharjem. V občc s*: '. paziije, da mala ^koda se v kratkem poravna; hud inraz in vcčja iiima pa tako tinifi mlado rast ;n nežno cvetjc, da poznejši Čas i e more nif več popraviti spomladne nesreCe. Enako je turii pri človekii v mladosti vse tako ralilo. šibko in občutljivo. Že teJesno življenje ;e ireba iako zelo ne^ovati, a omchktiženje mu jc zopet tako kvamo. ln kako lahko se rani ali celo ngonobi duSna lepota v tej nežni dobi'. Wes je. da sa manjše napake lazje in hitrcjSe dajo odpravitt v mladosti nego pozncjc: a večje hudobije pa laliko tako zelo pokvarijo mlado 5rce, da $e ne da nikdar veC ozdraviti. O|. bodite čuječf o pravei7i času.' IV'. Nad vse drag;ocdno pa j^ vesel je lspL spotnlaUi in Ijubo — rudolžne mladostiI Nove knjigein listi. vefi imcn po vrsti. pri našcm vpraSanju morda M«rjetice. Nabrane ntžni mladtni. Uredil tako-le: a) Nafpre/ sta na vrsft prvaka apo-in založil Aiojzij Mcrhar. V Ljtibljani. Ti- stolov, sv. Pcter in 1'avel; b) Petrov brat pkala Katol. Tiskarna. 1902. Cena: broši- Andrej; 0 dva dniga brata Jakob in Ja-rano 60 v.. kart. 80 v., v pJatnti 1 K 10 v., nez; tj nadalje po pratiki: 21. dec.TomaŽ, eleg. 1 K 80 v. Isti marlfivi gospodfc ipri- 1. majnika Jakob in Filip ivrsta obratna!1, 4 družil se jim je šc g.A.Orehek). ki so bill v avgiislu Jerncj, v septembni Matej, v M iani za velikonoCne praznike tako lepo okrasili I oktobm isti dan Sinion tn Tadej. M na5 ,Vrtec*, so letos poscbno knjigo podali' ^—¦ ¦ naži mladini za pirhe. V prvem deiu podaje ' Odgonetka zastavic v Št. 3: 1 ta vrla iiiladtnska knjižica Sopek ncžnili pesniic, J GoSood 1 katere je zložil iztlajatelj sam. ki nam je že v • 1 PrepriWni srao. Ja jih boJo dobri otroci nele ^i^Jttri&^K,'' S^ZTCZl 1 Citali in zopel čitali, marvet se jih 5e mnogo dliakl v Kranjti; Praprotnlk NcSko v Brasluvtah; Ko- J naučili na pamel. Pri dmgih spisih nam po- *^-AnkA^'il!eFll' l''»nlnl: Viher Maks. nadučlielia I Svctina Toittcti, Slovo Sn Frnna. utcnci v 1'libcrku ; RoljSega. - Fr.: Hvaia Vam' Vrlo dalje. - Kdor nima tlobrega spotnfna, si mora po- Osajsfti: Nelcaj prav porabnega, dnigo - no iskati kake pHmerne opore, da si zapomni. saj znate: dan ni dnevu enak. Bogvas i:ivi! nVriec" hh»j» i. duf vsaceea meseca Ir> stojf 5 prlln^o vrcri » vse lelo S K 20 h, z» pol icia 2 K 00 h — Uredniatvo in u p r a v n HI v o sv. 1'etra ccsta St. 70. v L i u b 11 n n i. Izdaje druiivo ,tPrlpravnlLki dom". - Ureiitjc Ant. Krllč. - T/ska Katoiiika Tiskarna v LJuhljanf. J