Kako je sedaj v Bco gradu ? Beograd, 9. marca 1925. V sobcto, dne 7. marcav smo se zbrali narodni polanci iz cele driave k prvi seji Narodne skupščine. Vseh poslancev je 315. Pašičeva radikalna stranka jih je dobila tiuri voHtvah na nasilni način 142. So to večinoma beograj_ki advokati, profesorji, veletržci, bankirji in drugi pripadaiki Pašičeve rodne in poliitične ilahte. Značiilno je, da je Pašič tedai ko so izbirali kandidate, dal izriniti cd kamd)> iacije vse tiste svoje somišljenike, ki niso hoteli vsaki Pašieevi zahtevi prikimati, ampak so imeli svojo lastno roljo. Med Rašičevimi poslanci je tudi nekaj kmetov iz Sumadije. A le malo jih je. GovorU sem ž njimi-. Na vpra¦Janje, zakaj gredo s Pašičem in njegovo žlahto črez drn in strn, je dal šufnadij&c prst na usta in mi odgovoril: »Moki raje o tem. Mi snvo se moradi zavezati, da irbogano Pašiča v vsem, kar on in njegov generalštebler dr. Lar rA Markovič zahtevata.« Jaz ga zavrnem: »Ali Vi srbskf fcmetje in obrtniki ne čutite, da bomo propadlt, če se bo še narprej taJko strašnc zapravljalo naš in državni denar n če se bo nalagalo talco ogromne davke?« Možak mi odfovori jbolj tiho: »Da, da, to čutimo rrvi vsi. A kaj hofiemol Kdcr bi kaj ugovarjai, pcstane nemogoč, kakor se /je zgodilo s Protičetn in Nastas Petrovičem. (To sta ond <hra radikalna politika, ki sta se oddvojila od Pašiča in je1 Pašič oba upropastil.) Brat Slovenec, pomni: Dokler bo/ Paši-č živ, se pri nas nihče ne bo upal nastopiti proti nje<nu m njegovemu načinu vladanja.« Dnrga najmočnejša straruka v parlamentu so Radidevci. Prišli so irz sedanjiih volitev za dva poslar-ca oslabIjeni. Imajo jih 67. Radiča in druge glavne vodiielje še tma vlada sedaj zaprte. Izgleda, da jih v doglednem časii oe ibc-do izpustilL Med rirvatskiini poslanci je približno' potovka krmetov in trgovcev, a druga polovica so advoiatje, profesorji in in-adniki. V politikiv oeiroma načinu i_-* Tajanja njih politionfh cljev so k r e n i 1 i R a d i č e v c i -io letošnjih volitvah na drugo pot. Spoenalt so yel»ko napa4co, katero so napravili po volitvah leta 1920 in 1923, ko so ostali doma in a tem pomagali Pašiču na konja. Sedaj izjavijJBjo, da Beograda ne bodo zapustili, ampak da hočejo sodelovati v parlainentu. Žal, da je to njih spoznanje prišlo tako zek) pozno. Sami naglašajo, da če bi Radi-č jih pustii leta 1920 v Beo-grad, velesrbi pod Pašičem in Priibičevi<5em ne bi mogli uve-sti za nas Slovence in Hrvate pogufccnosne velesrbske centralistične politike. Cela naša driava in državno gospodarstvo bi danes itcgledalo drugače, Če bi bil tedaj prišli Hrvati nam Slovencem na pomoč. Hrvati bi bUi ohranili v okvirju naše države svojo zgodorinsko samostojnost (banc^vino) in mi Slovenci bi si pri•borili svojo avtonomijo. Tako pa so velesnbi po krivdi Jtadičeve zapečnjaške politrke lahko delali kar so hoteli. Sedanji hrvatski poslanci priznavajc, da je učinil Radič \. 1020 in 1923 veliko zgodovinsko pogreško na škodo SloTencev in Hrvatov. Spoznanje Hrvatov, da niso bili na irfavipoti, je znak, da je bila politika Slovenske ljudske atranlce prava. To nas veseli. Seveda ba sedaj težko p.opraviti, kar se je v petih letih napravilo zla. A dobra voIja, vzajemnost med Hrvati in Slovenci, bo nam polagoma gotovo priborila CTnago. Iz dosedanjega se tudi vidi, da jmajo vodstvo hfvatske pditike sedaj v rokaih treznomisleči in pametni Hrvati: Trumbič, Polič, Bazala itd. Tretja cnajmočnejša slcuplna v novi Nar. skupščini so Davidovičevi demokrati: Njiih število je narastlo na 37. Po večini pripadajo Davidovičevi poslanci izobraž«nim ¦slojenv. Je pa med njimi tudi nekaj kmetov. Davidcvičeva stranka se je odločno postavila na stališče, da se mora ¦iati Slovervcem, Hrvatom in drugim narodom popolnoma enake pravice, kakor Srbom. Davidovič je mož-pcstenjak ad pet do glave. Ni si nabasal premoženja, ko j« bil rainister. Mož je sijajen govornik, ljubeznjiv in menda najbolj priljubljena osebnost v celem parlamentu. Hrvati, Slovenci, Davidovičevi pošteni Srbi in bosansfci rmuslimani (Hrvati) smo se združili in šteje naš skupni Hub (»Blok narodnega sporazuma«) 140 poslancev. Sedimo na skrajni levici. Nam so se pridružili še tudi srbski ktnetje od zemljoredniške stranke (5) ter trije Crnogorci. Le Nemci (5) so se vsedli na skrajni desnici poleg radilalov. Vprašali me boste: Kje pa sedi dr. Pivko? Njegov klub, -katereinu načeljuje znani .Pribičevič, šteje 21 po•lancev in sedi v središču dvorane med radikali. Klub, kateremu pripada dr. Pivkc, ]e sestavljen \z samih advokatov, profesorjev, učiteljev in bankirjev. Njih poslanec Brankovič se je 8. marca javno posmehoval iz sloven«kih in hrvatskih priprostih icmetskih poslancev: Poslanec w. Hohnjec mu je ogorčeno zaklical: »Sram Vas bodi, »*« zasramujeie kmetske in delavske pcslance! Ali ste Vi *wk grofovski sin?« V nedeljo, dne 8. marca,smo kvolili verifikacijs-ki odftor, ki ima nalogo, da pregleda volilne spise. Pašičevi In Pribičevičevi poslanci hodejo večje število hrvatskih ter nekej Davidovičevih tn menda celo nekaj naših poslancev razveljaviti. To bcdo napravili popolivoma protiizakonko m s silo. Pravzaprav bi morali uničiti Pašičeve in Pribičevičeve mandate v Makedoniji, Vojvodini in Hrvatski, kjer so s silo in krivico vzeli našim strankam gotovo nad 40 raandatov. Ali tega ne bodo storili, ker imajo en glas večine v cdboru. Torej bo krivica in sila cvetela dalje! Ta teden in prihodnji bosta radi tega v Beogradu zelo burna. Naša zvetza, v Ikateri smo Slovenci, Hrvett, pošteni Davidovičevi Srbi in bosanski Hrvati, se bo borila do zadnjega. Mi ne bomo odnehalil Borba s krivico in nasiljem bo težka, huda. Vstrajali boroo, vstrajajte tudi Vi v domovinil Eno je gotovo: iDolgo krivica ne bo ostala na vrhul Skoro gotcvo bomo imeli po zimi ali spomladi nove volitve. Med tem časom bomo še morali marsikaj prestati. Sedanja vlada strašnih davčnih bremen ne bo znlžala, invalidi od nje zamanj privčakujejo pomoči, ravno tako nbogi delavec in drugi trpeči; stanovL Dolgo to vse ne more trajati! Sedanji Ijuti boj ined pravico in kri<vi<-o je na višku. Tabor pravioe m tabor krivice se borita na življenje in smrtF Prijatelji, vstrajajte z nami v tej težki borbil Pranjo Zebot.