Kako je sedaj v Bco gradu ? Beograd, 9. marca 1925. V sobcto, dne 7. marcav smo se zbrali narodni polanci iz cele driave k prvi seji Narodne skupščine. Vseh poslancev je 315. Pašičeva radikalna stranka jih je dobila tiuri voHtvah na nasilni način 142. So to večinoma beograj_ki advokati, profesorji, veletržci, bankirji in drugi pripadaiki Pašičeve rodne in poliitične ilahte. Značiilno je, da je Pašič tedai ko so izbirali kandidate, dal izriniti cd kamd)> iacije vse tiste svoje somišljenike, ki niso hoteli vsaki Pašieevi zahtevi prikimati, ampak so imeli svojo lastno roljo. Med Rašičevimi poslanci je tudi nekaj kmetov iz Sumadije. A le malo jih je. GovorU sem ž njimi-. Na vpra¦Janje, zakaj gredo s Pašičem in njegovo žlahto črez drn in strn, je dal šufnadij&c prst na usta in mi odgovoril: »Moki raje o tem. Mi snvo se moradi zavezati, da irbogano Pašiča v vsem, kar on in njegov generalštebler dr. Lar rA Markovič zahtevata.« Jaz ga zavrnem: »Ali Vi srbskf fcmetje in obrtniki ne čutite, da bomo propadlt, če se bo še narprej taJko strašnc zapravljalo naš in državni denar n če se bo nalagalo talco ogromne davke?« Možak mi odfovori jbolj tiho: »Da, da, to čutimo rrvi vsi. A kaj hofiemol Kdcr bi kaj ugovarjai, pcstane nemogoč, kakor se /je zgodilo s Protičetn in Nastas Petrovičem. (To sta ond