VESTNIK 2<)tti O 2 5 < > D! > m 5 —< m a o ut Z > O -j tu O O ut tu ut > O 2 5 < > SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA R A Z P ) S U J E ZMZgfrtzdzM kabaretističnih tekstov, ki obravnavajo v satirični, zbad-ijivi, ironični aii kritični obiiki situacijo okrog avstrijske manjšinske poiitike (Tafeišturm, posebno štetje itd.) Možne obiike so songi, protestne pesmi, skeči, satirični diaiogi, iitanije, vici, ironizirane novinarske reportaže, zbadljivi teksti na račun raziičnih izjav avstrijskih poiitikov, karikature (tudi samo ideja), kabareti aii raziični prizori, humoristično predavanje — skratka obiika kritično humoristične izpovedi je prepuščena vsakemu posamezniku. Omejitev giede doižine ni. VSi PRiSPEVKi BODO PRiMERNO HONORiRANi! PET NAJBOLJŠiH PRiSPEVKOV PA TUDi NAGRAJENiH! Vsi prispevki pa bodo poieg tega še na posebni prireditvi bodisi uprizorjeni, prebrani oz. predstavijeni širši pubiiki. Podrobnejše informacije dobite po teiefonu štev. 32 5 $0 (SPZ Ceiovec). Prispevke pa pošijite do 30. septembra 1977 na nasiov: Siovenska prosvetna zveza, Ga-sometergasse 10, 9020 Ceiovec. VABiMO VSE K SODELOVANJU — SODELUJTE VSi — VABiMO VSE K < > 5 S O < Ul m U) O o m r* O < > z Ul O o m r* C m < Ul < 5 O < Ul m Ul O o m r- K 26. tesni sejem v Cetovcu Minulo soboto se je začel 26. lesni sejem v Celovcu. To pomeni, da je lesni sejem v Celovcu letos stopil v svoje drugo četrtstoletje. Ob priložnosti otvoritve je predsednik sejma, mestni svetnik Walter Der-muth pozdravil celo vrsto častnih gostov, med katerimi so bili minister za kmetijstvo dipl. inž. Haiden, njegov zahodnonemški kolega Ertl, deželni glavar Wagner in ambasadorji ZRN, Češkoslovaške in Indonezije ter člani diplomatskih in konzularnih zastopstev ZRN, Costa Rice, Čila, Češkoslovaške, NDR, Finske, Francije, Haitija, Italije, Jugoslavije, Kanade, Nizozemske, Nigra, Paname, Poljske, Romunije, Švedske, Sovjetske zveze in Madžarske ter še številne druge osebnosti iz političnega in gospodarskega življenja. Že ta paleta mednarodne udeležbe na celovškem sejmu je dokaz dovolj, da je le-ta dejansko že postal središče lesnega trgovstva in gospodarstva v srednji Evropi. Posebno cenijo strokovnjaki ta sejem zaradi velikih možnosti navezovanja stikov z gospodarskimi podjetji držav vzhodnega bloka. Celovški župan Guggenberger je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je celovški sejem barometer lesnega in gozdnega gospodarstva in z zadovoljstvom ugotovil, da se je število razstavljalcev tudi letos zopet znatno povečalo. Deželni poslanec in predsednik trgovske zbornice Baurecht pa je zavzet resno in kritično stališče do gospodarske politike Kreiskyjeve vlade; Wagner je hvalil koroško gospodarsko situacijo ter poudaril prednost za projekt takoimenovane Sudautobahn. Minister za kmetijstvo dipl. inž. Haiden, ki je sejem tudi otvoril, je posebno poudaril važnost po smotrni ureditvi razmerja med divjačino in gozdno obdelavo in se dotaknil tudi težav avstrijskega kmetijstva po vstopu Avstrije v Evropsko skupnost. Sejem bo odprt še do nedelje 21. avgusta. Nevtronska bomba simho! mise!ne perverznosti Čeprav je res, da je bil nekaj časa sam predsednik Carter v dvomu, je tudi res, da so se v kompetentnih krogih na oni strani Atlantika zaresno odločili za izdelovanje .najbolj čiste" in celo .humane" atomske, pravzaprav nevtronske bombe. Toda če so v Pentagonu računali, da bo vsa .zavezniška" Evropa .z zadovoljstvom* sprejela .čudovito orožje" ali celo .odlično obrambno sredstvo" in se je na lanskem zasedanju NATO ob .razveseljivi vesti* slišal tudi kak aplavz, se oglašajo sedaj k besedi tudi ljudje, ki ne pristajajo prav na vse, kar v Washingtonu sklenejo. Na sporočilo ameriških kompetentnih krogov, da bodo ZDA izdelovale nevtronsko bombo, je prišel prvi zahodnonemški javni odgovor, ki ni več aplavz, kot se je slišal Pred letom v komisiji NATO, pač pa negativen, hudo negativen odgovor, ki ga je dal generalni tajnik zahodnonemške socialdemokratske stranke Egon Bahr, ki je prišel v povojno zgodovino zahodnonemške socialdemokracije zaradi tega, ker spada med tisto ozko skupino socialdemokratskih voditeljev, ki so se potegovali in vztrajajo pri .vzhodnem odprtju". Gre za enega najstarejših Brandtovih somišljenikov, ki so uvideli, da je treba stvarnost vzhodne Nemčije priznati, Preko nje pa tudi stvarnost vzhodne Evrope, Pa čeprav bi to bilo nekoliko v nasprotju z nekaterimi interesi ne le zahodne Nemčije, pač pa tudi same socialdemokratske stranke. .Nevtronska bomba je simbol miselne perverznosti* — zatrjuje Egon Bahr v članku socialdemokratskega glasila ,Vorwarfs", ki je še v tisku in bo izšel šele danes, vendar je bil tekst članka drugače publiciran že v naprej in dan na voljo domačemu in tujemu tisku. Članek, o katerem je govor, tolmači kategorično reagiranje uradnega Bonna na najnovejši sklep Washingtona, seveda v zvezi z izdelovanjem nevtronske bombe. Egon Bahr je pravzaprav le ugledna politična osebnost, ker nima uradne funkcije v državni upravi socialdemo-kratsko-liberalne koalicije, toda kot generalni tajnik vladne stranke predstavlja veliko in je njegov položaj pomemben, njegovo stališče nasprotje nevtronski bombi pa je prav gotovo stališče ne samo Egona Bahra kot osebe, pač pa kot predstavnika tiste stranke, ki je na vladi. Potem ko Egon Bahr najprej očita vse .velike prednosti in kakovosti" nevtronske bombe, si postavlja dramatično vprašanje: .Ali je to zadnja beseda napredka? Je človeštvo prišlo že v fazo, da je ponorelo?" Egon Bahr nato dobesedno nadaljuje: .To vprašanje se postavlja vsemu človeštvu in ne le eni državi, kajti nobeno orožje ni še nikoli postalo monopol ene države. In tu se lestvica vseh vrednot postavlja na glavo. Ohranitev materije postaja cilj. Človek zadobi-va drugorazredno vrednost. Smisel tega orožja je, da se proizvodni obrati, torej tovarne, ceste, komunikacijski sistemi in drugo koj po .intervenciji" ponovno izkoriščajo, uporabljajo. Napredek je tudi v tem, da je laže odstraniti trupla človeških žrtev, kot pa ruševine mest in tovarn. S svojimi možgani se človek degradira v nepomembno stvar, v sužnja stroja. V krizni situaciji ni človek tisti, ki ga je treba ohraniti, pač pa je treba ohraniti stroj. Človek je manj vreden in zato je nevtronska bomba simbol perverznega mišljenja," zaključuje Egon Bahr. To stališče postaja še pomembnejše, če vzamemo v poštev dejstvo, da je zahodnonemški obrambni minister Georg Leber prvo informacijo iz Washingtona o novem orožju prejel ,z negodovanjem". To pa zato, ker ni bil o podrobnostih najprej poučen. Kakor se zartjuje na zasedanju skupine NATO za jedrsko načrtovanje, ki je bilo pretekli mesec v Ottavvi, ni bila izrečena niti ena beseda o bližajočem se sklepu Washingtona. Toda na lanskem zasedanju tiste skupine je bilo najavljeno .novo ameriško čudovito orožje", ki bo značilno zaradi .povečanega žarčenja in omejenega toplotnega in eksplozivnega učinka*. In kot je tedaj izjavil vrhovni poveljnik NATO general Alexander Haig, je to .čudovito" orožje pri nekaterih evropskih zaveznikih naletelo na .navdušen sprejem", tako da so predstavniki zahodnoevropskih zaveznikov brez pomišljanja pristali na izdelovanje novega orožja, s tem pa so pristali tudi na to, da se novo orožje razporedi tudi po njihovih ozemljih ... In Zvezna republika Nemčija je v tem kon-tektstu posebno pomembna, zato pa tudi prizadeta. Novo nevtronsko orožje se namreč ne vključuje v tako imenovano strateško orožje. Izstreljevanje teh nevtronskih bomb ni zamišljeno kot izstreljevanje običajnega strateškega orožja, pač pa pride v poštev kot frontno orožje. Nevtronske bombe bi uporabljali tako-rekoč na bojišču, kjer bi jih izstreljevali z raketami vrste Jance", ki imajo domet do 120 km. Rakete Jance" so že štacionirane, razpostavljene po Zahodni Nemčiji, dovolj je, da jim zamenjajo sedanje glave z nevtronskimi bombami. To pa posredno pomeni, da bi nove bombe s strahotno morilno močjo v primeru vojne uporabljali na nemškem ozemlju. Na to navajajo tudi načrti vojaških vaj, ki so jih izvedle zavezniške vojaške sile na zahodnonemškem ozem- lju, o čemer je že pred njihovim začetkom tednik .Welt am Sonntag* pisal in pri tem navajal možnost uporabe žarkov smrti, kadar bi bilo usodno za nemški svet. List je k temu dodat: .Tudi če bi Porurje začasno zasedle tuje čete, bi jih mogli od tam pregnati brez uničenja industrijskega srca Evrope", toda hkrati bi z zasedbenimi silami pobili tudi prebivalstvo Porurja, tako da bi vsi ljudje bili mrtvi, tovarne in rudniki pa bi ostali. Zares lepa tolažba, čudovita prespektiva. Bonnska vlada še ni rekla svoje besede o ameriških načrtih. Stališče Egona Bahra pa bodo v bodočih za-hodnonemških razpravah o nevtronski strategiji manifestirala le eno gledišče, en način mišljenja. Na Bahrove teze je nekdo v listu ,Die We!t" že napovedal, da bodo mnenja glede tega zelo deljena. Komentator Springerjevega dnevnika s precejšnjim cinizmom zatrjuje, da so Bahrovi pozivi k moraliziranju pravzprav lažni argumenti, ker da je orožje od vedno bilo namenjeno pobijanju sovražnega ljudstva, ne pa rušenju struktur. In prav to pobijanje sovražnika je po mnenju komentatorja smisel nevtronske bombe. .Brihtni mož" meni tudi, da je bila v prvi vojni odločilno orožje strojnica, ki ni uničevala materije, struktur, pač pa je pobila čim več vojakov. Potemtakem nevtronska bomba ni nikakršna nova kvaliteta, Bahrovo stališče pa bi moglo biti napoved korenite spremembe v nemški socialdemokratski .ideologiji", ki odklanja zahtevo ZDA, da bi nevtronske bombe našle svoje mesto na tleh Zahodne Nemčije. To pa bi po pisanju dnevnika ,DieWe)t" moglo povzročiti hude posledice v zahodnonemški varnosti. In prav ta izvajanja, prav ta svojevrstna logika ponovno dokazuje, da se je človek že približal oni fazi, ko bi se mogel za marsikogar vprašati, ali je še sploh pri čisti . .. Skocijan v duhu načeta: „Tujega nočemo, svojega ne damo" SIMBOLIČNA POSTAVITEV DVOJEZIČNEGA KRAJEVNEGA NAPISA JE POTREBNO DEMOKRATIČNO DEJANJE Ob priložnosti protestnega zborovanja v Škocijanu je spregovoril tudi avstrijski demokrat in prijatelj koroških Slovencev dr. Robert Saxer, predavatelj na celovški univerzi. Njegov govor objavljamo v celoti: Die heutige symbo!ische Aufstetlung einer zweisprachigen Ortstafet in St. Kanzian/Škocijart wurde vorgestern in der Volkszeitung mit folgenden Worten angekijndigt: ,Die Veranstaltung soli offenbar die Demonstrationsvvelle tort-setzen, die mit den jungsten Spreng-stoftanschlag begonnen hat." Unbe-denklich und kaltblutig wird der An-schlag, dessen Tater unbekannt sind, Mitgliedern der slowenischen Volks-gruppe in die Schuhe geschoben; und die Veranstalter, die Mitwirkenden und die Teilnehmer dieser triedlichen De-monstration werden bereits in vorhinein mit einem kriminellen Akt in Verbin-dung gebracht. Das ist keine tur sich allein stehen-de, boswillig herausgegriffene Einzel-meldung, sondern nur ein Mosaikstein-chen aus der schon langst alltaglich gewordenen Praxis in den drei mei-nungsbildenen Karnter Tageszeitungen, in denen die s)owenische Volksgruppe und ihre Vertreter immer wieder und systematisch durch Behauptungen, Be-zichtigungen und Andeutungen in den Augen der Offentlichkeit herabgesetzt und bei passender Gelegenheit auch kriminalisiert werden. Was der Kdrnt-ner Heimatdienst in seinen Publikatio-nen otfener und unverhohlener macht, wird in den Zeitungen treilich geschick-ter (ormuliert und hinter humanitaren und demokratischen Phrasen getarnt. Es ist so, wie es Heinz Stritzl, der Chefredakteur der .Kleinen Zeitung", vor einiger Zeit treffend formulierte: ,Den Slowenenfuhrern muf)te aber be-wuf)t sein, dat) es aut)er Terror mit Dynamit auch psychischen, moralischen und verbalen Terror gibt." Obwohl er es nicht wo!!te und nicht so meinte, charakterisierte er damit das Vorgehen der drei Zeitungen in der Karntner Volkstumstrage. — Diese Art von oftentlichen Auf)erungen stellt auf)er-dem eine schwere aut)enpolitische Ge-tahr (ur Osterreich dar, weil die ge-nannten Diftamierungen und Herab-setzungen haufig auch gegen Jugosla-wien gerichtet sind. Es wird dadurch an der Sudgrenze Gsterreichs ein stan-diger politischer Unruheherd geschaf-ten und am Leben gehalten, der noch dazu sowohl die deutsche wie auch die s!owenische Volksgruppe in Karn-ten in eine standige, schon sprichwort-lich gewordene Angst versetzt. Es gibt, wie ich aus zahlreichen Gesprachen weit), unter der deutschsprachigen Bevolkerung viele, die diese Entwicklung mit Besorgnis betrachten und verur-teiten. Diese Atmosphare der Angst und des stdndig wachgeha!tenen Volks-tumskamptes, dessen Ziel die totale Assimilation der Karntner Slowenen an die deutsche Volksgruppe ist, muf) man kennen, um die Auseinandersetzung um die zweisprachigen Ortstafeln, um das Volksgruppengesetz und um die Sprachenzahtung vom 14. November vergangenen Jahres zu verstehen. Nur in einer sotchen Atmosphare war es moglich, dat) man einer Gruppe unse-res osterreichischen Volkes gegen ihren Wi!!en und ohne ihre Zustimmung ein Gesetz und eine Zahtung aufzwingen konnte. Es war einer der absurdesten Augenblicke in meinem Leben, als ich am 14. November in der sogenannten Wahlzelle stand und heimlich jene Sprache ankreuzen solite, von der jeder jeden Tag feststellen kann, dat) ich sie spreche. Die Unsinnigkeit und Verfassungswidrigkeit dieser Sprachen-zahlung wurde von den Vertretern der drei Karntner Landtagsparteien selbst dokumentiert, auch wenn sie es nicht wuf)ten oder nicht wissen wollten. In der Dreiparteienerklarung zur Spra-chenzahlung steht der Satz: ,Die Ant-wort auf die Frage nach seiner Mutter-sprache tragt jeder Burger schon seit seiner Kindheit in sich." Warum wurde das, was jeder schon seit seiner Kindheit in sich tragt, dann uberhaupt zur Wah! gesteltt? Dies zeigt, abgesehen von der Mif)-achtung des Artikels 7 des Staatsver-trages, den rucksichtslosen Mit)brauch, der mit einer wesent)ichen Grundlage unserer Verfassung getrieben worden ist: dem Vorgang der (reien und ge-heimen Wahl. Gemaf) Artikel 26 der osterreichischen Bundesverfassung ist der Vorgang der Wahl bestimmt zur Ermittlung des Bundesprasidenten, des Nationalrates, tur Volksabstimmungen und zur Mitwirkung bei der Uberpru-fung von Volksbegehren. Bei der Spra-chenzahlung wurde er in einen Bereich ubertragen, tur den er in der Verfassung nicht vorgesehen ist: namlich auf die Ermittlung der angestammten volkstumsmaf)igen Zugehorigkeit eines Menschen. Durch diese Mat)nahme hat der osterreichische Staat das Bekennt-nis zu einer Volksgruppe in Karnten einer hemmungslosen Propaganda ausgelietert, die gegen jene gerichtet war, die als einzige vor die Wah! ge-stellt werden konnten: die zweispra-chige slowenische Bevolkerung. Gera-de dadurch war das Recht des einzet-nen, sich frei zu einer Volks- und Sprachgemeinschaft zu bekennen, un-terdruckf und verhohnt. Die Sprachen-zahlung wurde zu einem diktatorischen Fallbeil gegen die Karntner Slowenen. Dementsprechend wurde die Propaganda teilweise auf abstof)ende Art getuhrt, tur die man sich als Deutscher in diesem Land schamen mut). Ich zi-tiere den Heimatdienst-Slogan: .Karnt-ner, entscheide am 14. November nur so: Deutsch, wenn du kein Slowene sein willst." Oder die staatsgefahr-dende und jeden Christentum Hohn sprechende Aut)erung des katholischen Pfarrers Wilhelm Mucher in der Zeit-schritt .Unser Karnten": .Aus diesen Grunden lehnen die Deutschen und alle jene, die bedingungslos tur Osterreich sind, alles Slowenische (ur sich und noch mehr ihre Kinder bedingungslos ab, wei! diese Zweisprachig-keit sie und noch mehr ihre Kinder in diese zwielichtige Haltung und damit in die Nahe Jugoslawiens bringt." Und etwas unten weiter setzt er (ort: ,Slo-wenische Ortstafeln sagen dem deutschen Sudkarntner: ,Hier beginnt Ju-goslavvien' — und das ist die kurzesfe Formel tur die Karntner Frage." Mitschuld an solchen Auf)erungen sind auch die Vertreter der drei Landtagsparteien. Landeshauptmann Wag-ner, Lhstv. Bacher und Dr. Ferrari-Brunnenfeld haben in der Dreiparteien-erklarung den Satz unterschrieben: .Daher darf diese Antvvort" — ge-meint ist die Antwort aut die Frage nach der Muttersprache — .durch keine Propaganda beeinf!uf)t werden." dennoch haben sie nichts dagegen ge-tan; damit haben sie die Demokratie verraten und verhohnt. — Dementspre-chend sah auch das Ergebnis der Spra-chenzahlung aus. Abgesehen von Karn-ten, wo die Bevolkerung durch die Propaganda und durch das Spiel mit der Angst in die Zellen getrieben wurde, war die Beteiligung in Osterreich auf)erst gering. Jenes Ergebnis aber, welches das endgultige Urteil uber die Zahlung sprach, wagte man lange nicht zu veroffentlichen: dat) namlich in Wien etwa doppelt soviel Slowenen gezahlt wurden als in Karn-ten. In einer solchen Situation ist es die Pflicht des Staatsburgers, die Macht-trager, die die entscheidenden und ein-fluf)reichen Funktionen in unserem demokratischen Leben einnehmen, durch seinen Widerstand zur Ordnung zu rufen. Wenn sie die Demokratie mif)-brauchen, mussen sie am weiteren Mif)brauch gehindert werden. In diesem Sinn ist der Kampf der Slowenen um ihre nationale Existenz und um ihre Rechte als eigenstandige Volksgruppe, nicht einfach ein Kampt (ur die eige-nen Interessen, sondern ein Kampf (ur die Verwirklichung und gegen den Mit)brauch der Demokratie. Darin liegt die Verantwortung der slowenischen Volksgruppe dem osterreichischen Volk gegenuber. Diese Verantwortung ver-pflichtet sie dazu, die Bewahrung ihrer nationalen Eigenart und ihrer Sprache auch gegen den ubermachtigen Druck, der von seiten der Machttrager der deutschen Mehrheit in Karnten ausge-ubt wird, durchzusetzen und nottalls zu erkampfen. Diese Verantwortung verpttichtet sie jedoch auch, diesen Kampt mit demokratischen Mitteln zu fuhren. In diesem Licht ist etwa der soge-nannte Urnenraub in Zelt-Pfarre zu beurteilen. Die jungen Burschen haben, ohne dat) Menschen zuschaden gekommen waren, eine Wah)urne von der Stelle entfernt, wo sie aufgrund der osterreichischen Verfassung nichts zu suchen hatte. Dementsprechend wurde ihre Handlungsweise nachtrag-lich auch durch die Karntner Landes-behorden legitimiert: Bekanntlich wur-de die erste zweisprachige Ortstafel ohne Wiederholung der Sprachen-zahlung in Zell-Pfarre aufgestellt. Als Begrundung wurde angegeben: Gera-de dort sei der volkstumsmat)ige Anteil der Slowenen so grof), dat) es auf)er Diskussion stehe. Nichts konnte deutli-cher zeigen, dat) die Burschen in Zell-Pfarre durch ihren Akt aut einen eklatanten Mit)brauch der osterreichischen Verfassung hingewiesen haben. In diesem Sinn war ihre Vorgangsweise zu-tiefst demokratisch. Es ist trotzdem traurig, dat) Menschen in unserem Land zu solchen Methoden greiten mussen, (D%/je #. strani) Demonstracija proti odredbam in zakonom, ki so nas uradno zbrisati iz naše občine V imenu Krajevnega odbora Zveze slovenske mladine je v Škocijanu spregovoril Milan Wutte. Med drugim je dejal: .Danes demonstriramo proti zakonom in odredbam, ki so nas uradno izbrisali iz naše občine. Zakoni, ki jih avstrijski politiki skušajo prodajati svetu za najboljše manjšinske zaščitne zakone v Evropi, so nas oropali vseh naših pravic, ki so nam zajamčene v členu 7 avstrijske državne pogodbe. Čeprav imamo v tej občini svoja kulturna društva, slovenski kulturni dom, 3 izvoljene občinske odbornike, nam ni dovoljeno uporabljati slovenščine na občini, v otroškem vrtcu, na pošti, ne stoji nikjer dvojezičen uradni napis. Iz javnega življenja so nas potisniti v hleve, v osebne hiše. Sami moramo postaviti dvojezičen krajevni napis na privatno zemljišče, ker Avstrija ne izpolnjuje svojih obveznosti proti manjšini." Nato je Milan Wutte spregovoril v nemščini, in tako nagovori) nemškogovoreče demokrate in nemške letoviščarje. Med drugim je naglasil: .Nad sto ljudi iz naše občine se je udeležilo antifašističnega boja, s katerim so pripomogli k osvoboditvi Avstrije izpod nacitašističnega jarma. Mnogi so prelivali svojo kri, zgubili svoje imetje, trpeli in umrli v KZ-ih 3. rajha, mnogi so padli v borbi za svobodo. Po vojni so se slovenski delovni ljudje pravtako kakor nemško- govoreči sodelovali pri obnovi Avstrije. Torej nismo nič manj državljani te države kakor nemško govoreči in mi ljubimo svojo domovino gotovo bolj, kakor oni, ki sedaj na široko kričijo o ogroženosti Koroške po slovenski narodni skupnosti, leta 1938 pa so našo domovino sramotno izdali." Nato je Wutte poudaril, da zato zahtevamo koroški Slovenci popolno enakopravnost našega jezika pri občinskem uradu, na okrajnem glavarstvu, sodiščih, v šolah, pri stiku z žandarmerijo in tudi pri topografskih napisih, ker pač živita na Koroškem dva naroda, ker se govori na Koroškem nemška in slovensko. „Mi ne iščemo razdvojitve. Ne. Materina jezika sta sicer različna, vendar naj to ni povod za nasprotje. Zato se zavzemamo za prepoved in kaznovanje vsakršnega hujskanja proti naši slovenski narodni skupnosti, kajti razdvojitev ne škoduje samo nam Slovencem, marveč vsem Korošcem, še posebej pa ugledu Avstrije . .Zato vas pozivamo, dragi nemškogovoreči rojaki in gostje, ne verjemite nemškonacionalnim hujskačem, ne verjemite onim, ki nas prikazujejo za vaše sovražnike in nas med seboj izigravajo. Ravno ti hujskači so sovražniki demokracije in miru, z njimi imate prav tako malo opravka kot mi. Podpirajte nas v borbi za popolno enakopravnost, ki je v našem skupnem interesu!" je zaključil Wutte. Foto kino klub .Diana", sekcija za Koroško - Siovenj Gradec R A Z P t S U J E medklubsko razstavo diapozitivov v času od 23. septembra do 9. oktobra 1977 Praviinik razstave: t. Razstave se iahko poieg domačih fotoamaterjev udeiežijo tudi fotoamaterji iz zamejstva — Koroške, Primorske, in Benečije — z največ po 10 diapozitivov vsake grupe — teme, formata 3X5 cm a!i 7X7 cm. Diapozitivi morajo biti uokvirjeni, zastekijeni. Na okvirčku mora biti naziv diapozitiva, ime avtorja ter oznake za projekcijo. 2. Teme: grupa A — Čiovek in njegova okoiica grupa B — Narava (fiora in favnaj grupa C — Prosta tema 3. Nagrade: Nagrade bodo doiočene kasneje (po šest za vsako grupo) 4. Prirediteij si pridržuje pravico razsfavijenih dei, ter eventua!-ne objave v kataiogu. Z diapozitivi bomo ravnati paztjivo, ne odgovarjamo pa za morebitne poškodbe pri pošiijanju. Vsaka pošitjka mora biti dobro omotana, pritožen pa mora biti spisek diapozitivov po temah, s točnim nastovom avtorja. Diapozitive morate dostaviti na nastov: FOTO KtNO „DtANA", sekcija za Koroško, p. p. 4, YU 62380 Stovenj Gradec O^ramVi' gra bomo v nepozabnem spominu Murdo soboto ^ z%J- 7!;ewK po- kopališče koMM; 37-!etMeg% 7"o?Ml;% Af:k%k: Iz PoJrožce. je ?M po- sleJlcak srčne klke, zdr%<(: katere je kolekal že več let. Pokojni Potni je kil zelo prlljak-Ijena oseknost In navJasen planinec ter v tnlajslk letlk aktiven pripadnik slovenske mladine In domačega prosvetnega drastva v $entjakoka v P. Z dražlno — poročen je kil s kčer-ko znanega podjetnika Hajnerja (tovarna za poklstvoj Iz Podrožce — je rad zakajal na Bleščečo planino, kjer stoji planinska postojanka Slovenskega planinskega drastva, katerega član je kil. Če smo klil v njegovi dražkl je kil vedno vesel, jezilo ga je samo to, ni več mogel v svoje Ijakljene gore (kil je Izkasen alpinist), ker ma srce večjega napora ni več dopaščalo. Z njim smo Izgaklll človeka, ki je Ijakll svoj materini jezik, svoje Ijadstvo, gore In naravo. Tragično pri tej stvari je le, da prav njema ni kilo asojeno, da ki kil še dolgo deležen tek dokrln, saj je amrl mnogo prezgodaj. Pako prlljakljen je kil med Ijadstvom najzgovorneje doka-zaje velika adeležka pogrekcev na njegovi poslednji poti. Dragega Tomija komo okranlll v nepozaknem spomina, ženi In otrokom Izrekamo naše glokoko sožalje. Tudi tako je mogoče... SLOVENSK) PEVCi GOSTJE NEMŠKEGA ZBORA Kar se v trenutnem položaju na Koroškem zdi skorajda nemogoče, se je v soboto 13. avgusta 1977 le zgodilo in to celo v Žrelcu pri Celovcu: Moški zbor „Sangerrunde Ebental" je povabil v goste mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Radiše", da bi poleg zbora iz sosednje Viharje vasi/Reichersdorf, zbora „Eintracht" iz Celovca ter zelo dobrega furlanskega zbora CIA iz Čedada/Cividale zapeli na pevskem srečanju pri Sch)olšwirtu v Zrelcu. Povabljeni so bili sicer še nekateri drugi zbori, kot zbor iz St. Christiana v Grodental, zbora iz Hornstein in Sauerbrunn na Gradiščanskem, zbor iz Chieming-a na Bavarskem ter ženski kvartet „Harmonie" iz Celovca. 2al se omenjeni zbori zaradi neugodnega časa in drugih neprilik niso mogli udeležiti srečanja. Posebej omeniti je še treba, da so se prireditelji v vabilih, katera so poslali zborom, potrudili nagovoriti radiške pevce tudi v slovenskem jeziku. To priča, da so imeli poštene namene in da jim beseda .razumevanje" ni le prazna fraza. „To pevsko srečanje je drugačno, kot so običajna pevska srečanja na Koroškem", je že v prvih besedah svojega pozdravnega nagovora naglasil iniciator in glavni organizator te prireditve, predsednik zbora .San-gerrunde Ebental", dipl. inž. Gerhard Lepičnik. In res je bila prireditev in že priprava nanjo drugačna, kakor smo je vajeni doslej. Prav zato pa je bilo v Žrelcu nekaj dni poprej tudi precej hude krvi, kajti nekaterim večno včerajšnjim ni in ni šlo v glavo, da bodo v samem Žrelcu peli tudi radiški Slovenci, ki so pa občani te občine. Prireditelji se od napadov in obrekovanja vsekakor niso dali zmotiti. Pot, ki so si jo začrtali so šli do konca. Posledica tega je bila, da so gotovi krogi to prireditev očitno bojkotirali in da je bila udeležba na njej bolj skromna. Potek prireditve same ni pustil odprtih želja. Mešani zbor SPI) „Radiše", ki je najprej zapel štiri slovenske koroške narodne ali ponarodele pesmi je takoj zbudil pozornost in navdušenje pri navzočih pevcih in občinstvu. Treba je bilo eno pesem dodati. A to je bilo še premalo. Izven programa so poklicali na oder še moški zbor radiškega prosvetnega društva, ki je pravtako pod vodstvom Šimana Wrulicha moral zapeti pet pesmi in je za to požel ponovno obilo aplavza. Ta prireditev v Žrelcu je pokazala, da pesem dejansko lahko združuje, da lahko premosti tudi predsodke, ki so morda v teku časa nastali in da končno lahko privede do razumevanja in spoštovanja naroda soseda v deželi. Žal pa vse prepogosto do takih srečanj zaradi neprestanega hujskanja nekaterih krogov v deželi in posebno še nekaterih naših rojakov, ki so se svojemu poreklu oz. narodu odtujili in mislijo, da morajo biti sedaj bolj nemški kot Nemci sami, sploh ne pride. Upamo, da se bo to v bodoče spremenilo, kajti Slovenci smo širokogrudni dovolj, da seže-mo v roko vsakemu, ki je pošten in da takih vabil ne odklanjamo. Žrelskim pevcem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu te prireditve velja vse priznanje in naša posebna zahvala. Bače ob Bačkem ;'ezeru /Hnijt! Mesecu je Mu f Buču/; slo-fesnu postuvlfev popo!nowu reMOfl-rune (od zunuj in znotruj) cerkve, U' predsfuviju lep gotski spomenik. Cerkev je Bilu zgrujenu v zučetM 73. stoletju. OMofitev cerkve je stu-lu 1,2 Milijonu šiiingof. K tej vsoti so velijo prispevuli juruni suMi, in to Brez ruzllBe nu nurodnost. Nu žulost pu pri slovesni Blugoslovitvi —nuvzoč je Bil generuini viBur dr. KircBner — nisMO siišuii niti Besedice v doMučeM jeziBu. DoMUČini ne MoreMo ruzMMeti, du pristojni deBun Miiionig in doMuči župniB 3Bojič nistu iMclu pogK-Mu spregovoriti vsuj neBuj Besed v doMučeM jeziBu. Večer slovenske pesmi in foikiore v Vrbi Minulo soboto zvečer je Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak" s Kostanj priredilo v Vrbi ob Vrbskem jezeru večer Siovenske pesmi in foikiore, na katerem so sodelovali moški pevski zbor „F. L. Lesičjak" iz Štebna pri Globasnici, folklorna skupina iz Globasnice in mladi tamburcški ansambel iz Hodiš. Poleg domačinov in predstavnikov kulturnega in političnega življenja koroških Slovencev, se je tega večera udeležilo veliko gostov, ki letujejo v Vrbi in njegovi okolici. To pa je bil tudi namen prireditve, da se tujci iz raznih držav seznanijo s kulturnimi dobrinami avtohtonega slovenskega ljudstva. Zbrano publiko je v imenu SPD .Drabosnjak" v obeh deželnih jezikih pozdravil predsednik Janez Lesjak in želel prijetno zabavo. S programom je začel moški pevski zbor pod vodstvom Janeza Pet-jaka. Poleg slovenskih pesmi so zapeli tudi makedonsko in nemške pesmi. Lepo, mirno in ubrano petje, ki ga izvajajo z veliko dovršenostjo, je publika nagradila z navdušenim aplavzom. Prav tako so navzoče presenetili izredno lepo podani plesi globaške folklorne skupine, ki je v lepih gorenjskih narodnih nošah predvajala razne plese. S svojimi nastopi so silno navdušili publiko in zato želi tudi femu primerno priznanje. Posebnost večera pa je bil vsekakor nastop mladih tamburašev pod vodstvom Dorice Sabotnik, ki je v kratkem času iz teh otrok naredila prave virtuoze, ki so tako velika obogatitev in popestritev kulturnega izživljanja koroških Slovencev. Privlačni zvoki tamburic, ki so prijetno doneli v dvorani, so zlasti pri naših starejših prosvetaših vzbujali spomine na tiste čase — pred zadnjo vojno — ko so po naših vaseh še množično zveneli prijetni glasovi tamburic. Na žalost je ta zvrst glasbe v zadnjih desetletjih skoro izumrla, zato je tem bolj razveseljivo, da se dolgoletna tradicija iamburašenja spet oživila. Posebno pomembno vlogo na sobotnem koncertu je imel v okviru povezovanja programa dr. Regi-nald Vospernik, ki je to nalogo čudovito opravil. Na svojevrstno privlačen način je znal pritegniti številne goste, da so sledili njegovim izvajanjem in se tako seznanili z našo problematiko — z zgodovino in težavami našega ljud- stva, ki se mora kar naprej boriti za svoj narodni obstoj. Sobotna kulturna prireditev je bila druga zaporedna prireditev, ki so jo kosfanjški prosvefaši priredili v Vrbi. Če pomislimo, da to prosvetno društvo deluje na skrajni severni jezikovni meji zahodnega dela južne Koroške, potem je temu društvu treba dati še posebno priznanje, saj si je s tem zadalo težko in odgovorno nalogo, posredovati naše kulturne dobrine tudi gostom, ki prebivajo v svetovno znanem turističnem kraju — v Vrbi. Na robu omenjeno — na prireditvi bi bilo, vsaj s strani domačinov, še mnogo več ljudi, če bi bili v zadostni meri obveščeni. Kljub tej pomanjkljivosti je bila dvorana skoro polna. Pismo Solidarnostnega komiteja wandten mit dem Po uspeh škocijanski demonstraciji Mitglieder des Komitces s postavitvijo dvojezične table, kate- sich gegen die Maoisten re so se udeležili tudi številni koroški Vorwurf, dalš sie dessen Einheit auf nemškogovoreči demokrati, je glavni diese Weise zerstoren. Die maoisti-urednik Kleine Zeitung Heinz Stritzl sche Gruppe hat mit einigen Univer-v svojem listu objavil članek, kjer go- sitatsassistenten im Komitee betracht-vori o .cepitvi solidarnostnega komi- lichen Einflulš gewonnen." teja". To je .samo poskus razdvojiti ^ nifferenzen" von denen Sie vrste koroških demokratov. Solidar- schreiben, leiten Sie davon ab, dah komitee" und: .zu Differenzen kam es . .. auch innerhalb des Solidari-tatskomitees zur Durchsetzung der Rechte der Karntner Slowenen . . . ... za božje deli, koj je le, da tejka lčdi tota gre? A dečva mvoda ries ne vieš, da jormak nas ma plies... —— ... In to vse tri dni od sobote 3. do ponedeljka 5. septembra 1977 v uti Slovenskega prosvetnega društva .Edinost" (Breznik) na sejmišču v Pliberku. Igrajo priljubljeni .VESELI PLANŠARJI" Za dobro jedačo in pijačo je poskrbljeno! Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni. Veselimo se vašega obiska. SPD .Edinost" v Pliberku nostm komite za pravice koroških ^wei Mitglieder des Kommunistischen Slovencev ,e naslovil na Kleine Zei- 3^^, ^ ^ Kundgebung ihre tung sledeče pismo, ki ga tudi mi ob- und ihr Programm verkauf- javljamo: ^ Im Artikel iiber die Demonstra- ^ stellen dazu fest, dah es die tion der Slowenen m St Kanzian/ ^ gache jeder Organisation ist, Škocijan am 14. August schreiben Sie ^ ^ ^ sie ihre Publikation ver-mIhrerAusgabevoml6.Augustauf ^ nicht. ^ beiden Sene 2= .SpaltpdzmSohdar.tats- ^ den .Klassenkampf", das Zentralorgan des Kommunisti-schen Bundes verkauften, ist Mitglied des Solidaritatskomitees. Daher ist es auch unrichtig, dah innerhalb des Komitees Differenzen aufgetreten waren, da dafur kein Anlah bestand. In innere Angelegenheiten anderer Organisationen mischen wir uns je-doch grundsatzlich nicht ein. Wir stellen fest, dah nicht jede Person, die sich ftir die Minderheitenrechte einsetzt, Mitglied unseres Personen-komitees ist, sondern nur, wenn sie ihm beigetreten ist und aktiv mitar-beitet. In Anbetracht der Art Ihrer Be-richterstattung haben wir den Ein-druck, dah Sie entweder hochst ober-flachlich vorgegangen sind, oder dah Sie bewuht dem Solidaritatskomitee schaden wollen. Wir bitten Sie daher um die Ver-offentlichung dieser Richtigstellung. SPD .Košuta" v Selah vabi v nedeljo 28. avgusta 1977 ob 14. uri pri šoli na Kotu na prireditev ,.srečanje oktetov" Koncert bo na prostem. V slučaju slabega vremena pa v Selah v farni dvorani. Koncert prirejamo v spomin pokojnemu županu občine Sele in soustanovitelju našega društva Hermanu Veliku. Sodelovali bodo: Ženski oktet iz Obirskega, mešani oktet iz Šent Vida v Podjuni, oktet .Jelovica" iz Škofje Loke ter Akademski oktet iz Ljubljane. Prisrčno Policija izigrava otroke proti staršem V zvezi z razstrelitvijo škocijanskega brambovskega spomenika (katerega namen je očividno bil, da ostane spomenik cel, sveto jezo pa se naslovi na adreso koroških Slovencev), smo pred nedavnim v KTZ brali (članek je napisal Walter Primosch), da Korošci spet kličejo na pomoč Hitlerja — ,Ein klei-ner Hitler muf) her", .aufgehangt ge-horen diese Gaunerl". To tipično fašistično izrazoslovje nam še danes z grozo zveni v ušesih, saj sta zlasti za nas koroške Slovence pojma Hitler in obešanje nerazdružljiva. Pa pustimo to, trenutno .odrešitelja* Hitlerja še ni v Avstriji in na Koroškem. Kar pa se je pred dnevi zgo-, dilo v Lobniku pri Železni Kapli, pa spet močno spominja na Hitlerjevo ero, ko je prosiula Gestapo zasliševala naše ljudi in se pri tem posluževala metod, ki jih danes več kot trideset let po zadnji vojni, ne bi smeli posnemati — da se zaslišujejo tudi otroci. Pred dnevi so tajni policisti pri Pa-sterku v Lobniku imeli v .kleščah" tri otroke v starosti od 9 do 12 let. Od le-teh so hoteli imeti razne podatke o njihovem očetu. Lahko si predstavljamo, kaj so si otroci pri tem mislili, najmanj to, da je oče nekaj hudega zagrešil, skratka, da je hudodelec. V otrocih se je na mah zrušilo vse tisto lepo in plemenito s katerim so oboževali svoje starše. V srce se jim je vse-jalo nezaupanje in dvom v poštenost drugače tako ljubljenih staršev. Ko je oče zvedel za to nizkotno in podlo dejanje policijskih vohljačev, se je moral dolgo in z veliko vnemo prizadevati, da je pri svojih otrokih mogel zbrisati čudne predstave in predsodke ter da je kolikor toliko zgladil vse tisto, kar so v kratkem trenutku zrušili v otrocih omenjeni policijski .uradniki". Čeprav se kliče na pomoč Hitlerja in čeprav se policija poslužuje fašističnih metod in čeprav se zbirajo v Avstriji SS-ovci na raznih srečanjih in čeprav se v Avstriji prodajajo časopisi, v katerih poveličujejo Hitlerja; pa vlada, če jo opozoriš na nevarnost fašizma, še večino kar naprej trdi, da v Avstriji ni fašizma. Da fašisti še niso prijavili svojih statutov sicer drži, da pa je Avstrija nasičena s strupeno fašistično miselnostjo je pa žalostno dejstvo, ki zelo bremeni ugled Avstrije v svetu. Šmnhelska mladima ma Višavah Mladinski klub Šmihel je v ponedeljek 15. avgusta vabil mladino iz Šmihela in okolice na izlet na Višarje. Povabilu se je odzvalo petinštirideset mladincev. Najbolj močno zastopane so bile Rinkole z devetnajstimi udeleženci. Ker smo se odpeljali zgodaj zjutraj, smo že kar kmalu bili na vrhu gore. Bili smo pri maši, ki je bila v treh jezikih: slovenskem, nemškem in italijanskem. Nato smo se za cerkvijo posedli in se okrepčali z malico, ki smo jo prinesli s seboj. Vinko Žakelj, tamkajšnji duhovnik, nam je kratko orisal zgo- dovino tega kraja in nam razlagal imena dolin in vrhov, ki smo jih videli. Ob koncu smo se pa še pogovorili o manjšinski problematiki, tako v Italiji kot na Koroškem. Prišli smo do zaključka, da se moramo vedno boriti in stremeti za resnico in pravico. Po dolgi in strmi poti smo prispeli popoldan peš v Žabnice. Malo smo se na poti domov ustavili v Trbižu. Za mnoge od nas je bilo to edinstveno doživetje: prvič v Italiji, prvič na Višarjah, in prvič v Trbižu. IVANCANKAR 3 Črtice in novele 1907—1909 PRAVIČNA KAZEN BOŽJA Gost je počasi vzdignil glavo in se je nasmehnil tako