Kmetijstvo.
Stran 497.
Živinoreji treba trdne podlage.
Ako hočemo od semenskih rastlin pridelati veliko dobrega semena, odbrati moramo za seme le take rastline, ki so pravilno in dobro razvite. Po takih rastlinah se najbolj ravna dobrota novega semena in po takem semenu zopet dobrota novih rastlin. Ako dosledno tako ravnamo, imamo zmeraj lepo seme in zmeraj lepe pridelke.
Prav tako kakor pri rastlinah, treba nam je delati tudi pri živini. Tudi pri živini treba nam je odbirati za pleme lepo zraščene in dobre živali, da pridemo do boljšega prirejka, t. j. do dobre „sorte", kakor se radi izrazimo. Take lepo zraščene živali so najtrdnejša podlaga za uspešni razvoj in napredek naše živinoreje, a treba jih je v ta namen po več let rediti, da se dobi po njih kaj dobrega zaroda, s katerim se zarede in razširijo dobre lastnosti plemena. Ako take živali vrh tega še skrbno izrejamo in dobro krmimo, potem se živina od roda do roda izboljšuje in postane v vsakem oziru bolj koristna in dragocena. Tako ravnajo po vsih naprednih deželah in tudi pri nas bo mogoče le po tej poti dovesti našo živinorejo na tisto stopinjo, katero zavzema po drugih deželah.
#
Kaj pa pri nas opazujemo? Kaj ne delamo ravno tako? — Ne! Kar se dobrega in lepega izredi, se sproti proda in sicer večinoma v vnanje kraje, tako da so prodane lepe živali s svojimi dobrimi lastnostmi za izboljšanje domače reje popolnoma izgubljene. Vse lepe in dobre krave se sproti prodajo, večinoma za Gradec, doma pa ostajajo že Bog zna kolikokrat prekupljene živali, ki so dvomljivih in nestanovitih lastnostij za pleme.
Taka reja nima nobene trdne podlage, in s tako rejo ne pridemo v živinoreji nikdar do tistih uspehov, katere so dosegli po drugih deželah, in po katerih bi morali tudi mi hrepeneti, ako si hočemo izboljšati svoje gmotno stanje.
Prepričan sem, da vedo tudi naši živinorejci ceniti, kolike vrednosti so dobre krave za izboljšanje domače reje. Žalibog pa, da se v premnogih slučajih zato premalo zmenimo, in da prodajamo sploh vse, kar se da dobro v denar spraviti, glede pri tem le na hipne koristi, ne pa na to, da spodkopujemo s takim ravnanjem edino pravo podlago, na kateri bi bilo mogoče doseči v nekoliko letih zares dobre in stanovito ugodne uspehe. Drugod so živinorejci v tem pogledu veliko bolj preudarni in ne prodajajo dobrih krav iz hleva, toliko časa ne, dokler so dobre za pleme in za užitek.
Resnica je, da so v mnogih slučajih denarne stiske tisti vzrok, vsled katerega se prodajajo dobra plemena živali od hiše, a v mnogih slučajih je temu kriva tudi tista lahkomiselnost in tisto že nekako vcepljeno nagnjenje do barantije, ki se pojavlja pri mnogih naših živinorejcih. Marsikateri gospodar proda svojo lepo in za pleme dobro
kravo, ne iz gmotnih potreb, ampak le za to, ker mu ponudi kravji kupec lepo ceno in ga toliko časa pregovarja, da se spusti v kupčijo. In teh kravjih kupcev mrgoli po deželi. Vsak teden ga imaš skoraj pred seboj. Ti ljudje vedo za vsak hlev, za vsako kravo, in poberejo vse, kar je količkaj porabnega.
Zadnji čas je, da se vsaj boljši živinorejci vzdra-mijo, in da s svojim dobrim izgledom vplivajo na to, da se lepe in dobre živali ne prodajajo, ampak doma ob-drže za zboljšanje domače reje, kajti lepe in dobre krave so v rokah skrbnih živinorejcev najtrdnejša podlaga za uspešni razvoj in napredek domače živinoreje. Kravjim prekupcem pa naj se prodajajo le tiste krave s teleti, ki niso za pleme dosti vredne in z* katere ni škoda, ako jih dobi mesar v roke.                         R. v D. N.