Balada iz grada.
(Ant. Klastersky).   
K^aj je novega?" nenadno
Pri česanju mlada knežna
Vpraša svoje sobarice,
Vsa zavita v krila snežna.
„Novega ? Na vero malo
Vaši jasnosti k zabavi ;
Kmet Pečar — že se je reklo,
Da je zdrav, — več ne ozdravi.
Sinu brani trdokrvnež
Vzeti ženo, ker je reva."
Knežno lepo ta novica
Dolgočasi, da zazeva.
„Z doliodarnico še vedno
Se prepira oskrbnica,
Ker v obleki bi na plesu
Rada bila jej tekmica.
Oskrbnica krilo s cveti
Bi imela grozno rada."
Krasne ustnice nabere,
Smeje góspica se mlada.
„Učenikov sin se vrnil
Strgan ves in razcapan je.
Žrtva — zle usode ; krasen
Bil je neki dni nekdanje.
Zdaj je klatež s suhim telom.
Mrtvo oko, bedna lica —
Da je v gradu tem učitelj
Bil nekdaj, je-li resnica?"
„Pozor, zbadaš !" vzklikne knežna,
Zatisnivši temno oko,
„Zbodla sem?" — da, dete moje,
Zbodla si jo pregloboko.
Iz češčine preložil Al. Benkovič.