7>§imnn KNJIŽNICA E.KARDELJA MUZEJSKI TRG 1 A 63000 CELJE Poštnina plačana pri PTT enoti Celje GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE CINKARNA Leto XXXIV št. 2 marec, april 1988 VOŠČILO Delo plemeniti duha zato delajmo ustvarjalno in zavzeto, da bodo naše duhovne vrednote večje Ob bližnjih praznikih 27. aprilu - dnevu O F, I. maju - prazniku dela, 9. maju -dnevu zmage, čestitamo vsem delavcem Cinkarne Uredništvo Cinkarnarja Na kratko 7 odstotkov nad načrti Po prvih podatkih strokovne službe smo v prvih treh mesecih letošnjega leta poslovali uspešno predvsem na področju produktivnosti, izvoza in prodaji doma. Načrt skupne proizvodnje smo presegli za 7 odstotkov, enako lansko obdobje pa za 1 odstotek. Padec proizvodnje je opazen le pri tozdu Kemija Celje, za katero posebna komisija pri delavskem svetu tozda pripravlja sanacijski program. Rešitev je le v modernizaciji izrabljenih proizvodenj, ki delajo prevelike stroške. Zelo dobro so delali predvsem v titanovem dioksidu, valjarni, modrem bakru, kjer so prvič dosegli 100 ton venem mesecu, grafiki in tozdih skupnega pomena, brez katerih ne bi bilo uspešne proizvodnje- Na področju stroškov pa še nismo naredili dovolj, kajti vse prevelike postajajo obveznosti za splošno in skupno porabo. Vsega ne bomo mogli prevaliti le na povišanje cen. O tem pa več v prihodnji številki. Zaupanje, odprtost, tovarištvo Na tej osnovi Cinkarna že dvajset let sodeluje s partnerjem i/. NDR. 20. aprila 068 so v Narodnem domu v Celju slavnostno podpisali pogodbo o sovlaganju Kombinata l.acke und Karben v izgradnjo proizvodnje titanovega dioksida. Titanov dioksid danes učinkovito izpolnjuje obveznosti iz te pogodbe. Več o tem preberite na straneh 3,8 in 0. Na sliki zgoraj: pričetek gradnje 068 leta, spodaj: podpis pogodbe v Narodnem domu, levo: titanov dioksid danes. 2 CINKARNA V CELJU IN PANOGI Gospodarska gibanja na območju Celja V uvodu pozdravljamo pobudo, da bo Služba družbenega knjigovodstva Celje odslej na tiskovne konference o seznanjanju regijskih poslovnih rezultatov, vabila tudi urednike glasil iz OZD. Na tak način vas lahko obveščamo tudi o tem, kako poslujejo gospodarske OZD na območju Celja. Že ob zaključnem računu za leto 1986, ko je močno upadla učinkovitost regijskega gospodarstva, je bila upravičena bojazen, da se lahko rezultati še poslabšajo- Domala vsi kazalci uspešnosti poslovanja v letu 1987 izkazujejo nižje vrednosti kot pred letom- Izjema je le izboljšano razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi, ki pa je bolj zasluga najrazličnejših obračunavanj in preračunavanj, saj se ta »kvaliteta« ne potrjuje v ostalih kazalcih- - Celotni prihodek je porasel z indeksom 210, kar je 3 indeksne točke bolj kot v gospodarstvu SRS, a vseeno manj kot splošni nivo cen. Najbolj seje celotni prihodek povečal v Mozirju, Velenju in Žalcu, skromnejša pa je bila rast v Celju in Šentjurju; - Vzpodbudnejši pa so bili lani izvozni rezultati- Ocena ne temelji toliko na podatkih o blagovni menjavi (mnogi namreč opozarjajo na oporečnost metodologije) kot na dejstvu, da se je povečal delež izvozne realizacije v celotnem prihodku od 9,3 na 11,1 %. Prihodki-ustvarjeni na tujih trgih so bili za 131 % večji kot leto poprej; - Na ravni gospodarstva je bila rast celotnega prihodka skoraj izenačena z rastjo porabljenih sredstev, znotraj gospodarskih panog pa seje to razmerje precej poslabšalo v vseh panogah, razen v industriji, trgovini in financah; - Kar zadeva porabljena sredstva, sistem obračuna omogoča toliko najrazličnejših prilagajanj stopenj, da je težko govoriti o kakršnihkoli kvalitativnih premikih. Vse se vendarle nekoliko prevrednoti tako, da je rast porabljenih sredstev zmerna (indeks 209). Dohodek je bil večji za 114%(vSRS 107)%)- S tako dinamiko je presegel cene industrijskih proizvajalcev (106 %), zaostal pa je za cenami na drobno (131 %)- Precej nad poprečjem regije je dohodek porasel v občini Velenje (143%), Mozirje (137 %), Šentjur (129 %) veliko pa je bilo njegovo zaostajanje v občinah Laško (85 %) in Slov. Konjice (79 %), kjer je bila njegova rast najnižja-V razporeditvi dohodka se nadaljujejo negativne tendence; delež akumulacije še nadalje upada, veča se delež obveznosti za skupno porabo in za druge namene- Tako v letu 1987 obveznosti za skupno in splošno porabo predstavljajo 29,8 % razporejenega dohodka, čisti osebni dohodki in skupna poraba 40,5 %, akumulacija pa 8,5 %. Razporejena sredstva za osebne dohodke, ki izkazujejo v regijskem merilu 119 % rast, so prehitela dinamiko dohodka (ki pa ni povsem primerljiv z letom 1986) v vseh obči- nah celjske regije- Kljub taki rasti pa poprečni mesečni čisti osebni dohodki na delavca v nobeni občini celjske regije niso dohiteli cen življenjskih stroškov. V regijskem merilu so znašali 256.912 din, kar je nekoliko manj kot v republiki (265-883 din, ind- 220). Njihova rast je bila 117 %, kar pomeni ob 132 % rasti cen življenjskih potrebščin 6 % realno znižanje poprečnih mesečnih osebnih dohodkov. Nadpoprečne obračunane osebne dohodke na delavca ugotavljamo le v treh občinah in sicer Velenje, Celje in Slov- Konjice. Sredstva za reprodukcijo so v celjski regiji porasla za 56 °/„ (v SRS za 49 %), akumulacija pa za 49 % (v SRS za 37 %)- Rast reprodukcijskih sredstev seje gibala po občinah med 5 % (v Slov. Konjicah) in 112 % (v Mozirju), akumulacija pa je bila realno višja kot leta 86 le v občini Mozirje; v vseh drugih seje znižala, najbolj pa v občini Slov. Konjice (ind. 78). delež akumulacije v doseženem dohodku, ki je v regiji znašal 8,7 % (v SRS 9,6 %), se je po občinah gibal med 4,3 % (v Šetnjurju) in 11,9 % (v Laškem). Stopnja rentabilnosti (4,6 %), ki je bila malenkost višja od republiškega poprečja, se je znižala v vseh občinah, razen Mozirja in Celja, nadpo-prečno rentabilnost pa izkazujejo občine Laško, Celje in Slov. Koniice. Skupno število OZD z motnjami v poslovanju (OZD z nizko stopnjo ali na meji rentabilnosti), seje v letu 1987 zvišalo za 6 OZD (49 OZD z nizko stopnjo donosnosti, 45 brez akumulacije). Z izgubo pa je leto 1987 sklenilo 41 OZD, njihova višina 21. 440 milijonov din pa je bila 18 % višja kot v letu 1986. Večina izgub je bila v področju industrije (97,1 %), kar 64 % pa v elektrogospodarstvu, pridobivanju premoga, črni metalurgiji in predelavi kovin- Delež izgub je v dohodku upadel od 5,1 % na 2,8 %, predstavljale pa so tretjino akumulacije pozitivnih OZD (v SRS: 42,1 %)■ Dinamika posameznih postavk iz bilance stanja kaže na navidezno ugodno gibanje, saj so se med vsemi postavkami najbolj povečali trajni viri poslovnih sredstev. Ker pa to ni posledica dobrih rezultatov poslovanja, ampak posledica obvezne revalorizacije, lahko takšna nerealna osnova (poslovni sklad) pomeni tudi nerealno visoke zneske najrazličnejših obveznosti. V gospodarstvu, ki je bilo ob koncu leta sposobno v trenutku poravnati 20 % kratkoročnih obveznosti (za normalno gospodarjenje znaša ta procent vsaj 50), lahko zato pričakujemo zaostreno likvidnostno problematiko. VISOM INFLACIJA; NEUREJENE 5PL05NE ® GOSPODARSKE RAZMERE; /TjA n7% > NEGOTOVE,P060ST0 SPREMINJAJOČE^ ^ 5E RAZMERE ZA POSLOVANJE;^ ---yr— NO PRAVNI REŽIM,KI VELJA ZA TUJA VLAGANJA; • 20 LET STAR M0PEL | SKUPNIH VLA 6AbJJ.v Cinkarna v gospodarstvu Celja Med 49. ozdi, ki so v letu 1987 poslovali s stopnjo akumulativne sposobnosti nad 0 do 2 odstotka, je tudi Cinkarna, tozd Kemija Mozirje. Med 45. ozdi, ki v letu 1987 niso oblikovali akumulacije, je tudi Cinkarna, tozd Transport in skladišča. Med 41. ozdi, ki so v sklepnem računu za leto 1987 ugotovili izgu- bo, je tudi Cinkarna, tozd Kemija Celje. Med ozdi, ki so v posameznih obračunskih obdobjih leta 1987 ugotovili izgubo pa so tudi Cinkarna, tozd Energetika (prvo trom.), tozd Metalurgija (prvo trom ), tozd Kemija Celje (prvo in četrto trom ), tozd Vzdrževanje (prvo tromes.) in tozd Kemija Mozirje (prvo trom.). Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1. Povprečni mesečni čisti osebni dohodki na delavca po panogah dejavnosti Indeksi I 88 3 57 GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 408 975 404 235 98,8 229,5 535 137 494 513 92,4 236,4 154,5 154,2 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO Elektrogospodarstvo Pridobivanje premoga Proizv.naftnih derivatov Črna metalurgija Pridob.rud barv.kovin Proizv.barvastih kovin Predelava barvastih kovin Proizvodnja nekov.rudnin Predelava nekov.rudnin Predelava kovin Strojegradnja Proizv.prometnih sredstev Ladjedelništvo Proizv.elektr.stroj.,apar. Proizv.baz.kem.izdelkov Predelava kem.izdelkov Proizvodnja kamna in peska Proizv.gradb.mat. Proizv.žag.lesa in ploSč Proizv.konč.les.izd. Proizv.in predel.papirja Proizv.preje in tkanin Proizv.konč.tekst.izd. Proizv.usnja in krzna Proizv.obutve in galant. Predelava kavčuka Proizv.živil.proizvodov Proizvodnja pijač Proizvodnja krmil Proizv.in pred.tobaka Grafična dejavnost Recirkulacija surovin Proizv.raznovrstnih izd. 392 140 395 349 100,8 476 616 498 958 104,7 584 444 557 936 95,5 482 330 504 410 104,6 448 434 442 113 98,6 616 076 556 263 90,3 442 439 448 161 101,3 418 596 432 155 103,2 455 333 423 776 93,1 389 915 372 285 95,5 383 871 394 072 102,7 414 366 417 571 100,8 366 926 373 555 101,8 439 163 449 844 102,4 390 401 399 375 102,3 471 761 498 613 105,7 444 165 416 111 93,7 378 386 422 637 111,7 372 412 376 282 101,0 352 959 365 523 103,6 351 241 359 038 102,2 456 448 484 678 106,2 352 251 347 390 98,6 304 029 322 392 106,0 463 319 415 499 89,7 362 494 315 068 86,9 413 797 407 271 98,4 403 419 393 664 97,6 372 061 381 384 102,5 517 458 440 673 85,2 431 924 423 999 98,2 397 802 411 419 103,4 517 548 479 523 92,7 369 542 402 446 108,9 228,1 215.1 199.2 289.7 220.7 250.1 233.4 239.5 242.8 220.4 227.4 222.1 213.5 210,7 231.6 249.1 234.2 244.4 248.4 245.2 240.9 232.5 213.2 197.9 224.2 223.7 230.1 228,0 230,0 235.8 222,4 245.3 227.2 235.2 156.8 150.2 148.9 177.9 162,6 162.3 166,1 162,1 156.2 154.2 158.6 158.5 157.4 166,0 157.9 159.5 154.7 158.8 154.3 160.6 160,1 162,0 151.1 153.5 148.1 151.8 144.2 152.8 151.2 149.8 158.3 160,1 174,7 165,1 5. Povprečni mesečni čisti osebni dohodki po republikah in pokrajinah SFR Jugoslavije, december 1987 SFR JUGOSLAVIJA SR Bosna in Hercegovina SR črna gora SR Hrvaška SR Makedonija SR Slovenija SR Srbija Območje SR Srbije brez območij SAP SAP Kosovo SAP Vojvodina Din Indeksi XII 87 0I-XII 87 XII 87 XI 07 XII 87 xll 66 I-XII 87 I-XII 86 269 836 173 965 224 178 145 986 193 065 128 351 279 735 186 766 183 081 119 347 429 345 271 063 242 513 154 519 246 782 157 397 184 415 119 456 250 936 158 745 Zavod za statistiko SRS 113.4 208,4 205,5 111.2 203,5 197,2 109,7 189,4 187,5 108.6 212,5 205,3 111.6 205,2 201,4 117.7 214,6 221,3 114.5 205,1 200,6 114.8 203,9 200,4 108.2 196,6 193,4 115.3 210,6 203,2 3 Ti02 - VISOKA PRODUKTIVNOST Nenehna rast proizvodnje Proizvodnja titanovega dioksida je vsa leta naraščala, največ pa v zadnjih štirih letih. Od leta 1974, ko so proizvedli 11.867 ton, so do lani to količino več kot podvojili. K doseženim proizvodnim rezultatom je z velikim prizadevanjem prispevalo vseh 226 zaposlenih, čeprav so imeli nekaj težav z oskrbo z osnovnimi suro-vinami-titanovo žlindro in ilmenitom. Težave so bile lani tudi pri večkratnih okvarah na posameznih delih procesov, večjem številu popravil in zamenjav na strojih in napravah, pomanjkanju plina in elektrike konec julija in drugo, kar je vse vplivalo na obseg proizvodnje- Tu moramo omeniti tudi veliko prizadevanje delavcev tozda Vzdrževanje, ki so skušali večino remontov skrajšati in jih končati pred načrtovanim rokom. Ko prikazujemo uspešnost poslovanja tozda, moramo poudariti zelo spodbudne izvozne rezultate, po katerih prednjačijo celo v celjski občini. Izvoz je Delež osnovnih sredstev v okviru DO Leto % odpis. % nabav. vr. Udelež. v DO sedanja vred- v % 1974 10 59 73 1978 32 57 72 1983 67 46 38 1986 67 43 41 1987 58 44 41 1987 58 44 41 20 let družabniške pogodbe Po krajšem razgovoru v sejni sobi DE Marketinga so si gostje ogledali proizvodnjo titanovega dioksida vseh petnajst let naraščal vzporedno s proizvodnjo in je v lanskem letu predstavljal 75 odstotkov vsega proizvedenega titanovega dioksida-Tudi na domačem trgu je bilo povpraševanje veliko, vendar je prodaja omejena, sa je morala temeljna organizacija izpolniti obveznosti do tujega partnerja, in seveda izvažati zaradi deviznega položaja tudi na konvertibilno tržišče. Tako so bile na domačem trgu izpolnjene obveznosti le do sovlagateljev. Tozd Titanov dioksid je začel poslovati pozitivno od leta 1978. Udeležba celotnega prihodka v celotnem prihodku delovne organizacije je največ porastla v zadnjih letih, tako da je delež v akumulaciji delovne organizacije lani že skokovito narastek kar na 86 odstotkov iz prejšnjih 10 v letu 1986- Delež celotnega prihodka v celotnem prihodku DO Leto Nominalna vred. celot, prihodka v 000 din % udelež. v CP DO % udelež. v akum. DO 1974 193.109 16 / 1978 490.380 27 / 1983 3.043.464 27 8 1986 19.661.304 28 10 1987 51.347.591 35 86 Dohodek tozda je lani naraščal hitreje kot porabljena sredstva. Celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek so bili lani visoko akumulativni. Neto akumulacija je rasla celo hitreje kot delavčeva osebna in skupna poraba. Vsemu temu pa je razlog v ugodnem tečaju dinarja pa tudi drobnih prodajnih cenah. Tudi ugotovitev obračanja zalog skozi vse lansko leto pokaže dobro oceno, saj leži proizvod na zalogi le 8,9 dni. Zaradi šestmesečnih dobav glavnih surovin je namreč razumljivo slabše obračanje zalog surovin. V letu 1987 je tozd titanov dioksid vložila dve milijardi in pol investicij, to je v intenzifikacijo, odlagališče Za travnikom, pre-takališče mazuta in ostala manjša investicijska dela- V proizvodnjo le v zaščitnih oblačilih Podpredsednik vzhodnonemške vlade Horst Solle sc rokuje s predstavniki občinske skupščine Cinkarno so obiskali: Horst Solle, podpredsednik vlade NDR s sodelavci, Radovan Makič, član zveznega izvršnega sveta s sodelavci, Janez Bohorič, podpredsednik IS skupščine SRS s sodelavci, Adolf Vojsk, podpredsednik GZ SRS s sodelavci ter Tone Zimšek, predsednik IS skupščine občine Celje s sodelavci. Vodilni jugoslovanski politiki in gospodarstveniki ob zagonu titanovega RAZPRAVA NA OBČINSKI KONFERENCI ZKS Položaj in vloga Cinkarne Ker so o Cinkarni v sredstvih javnega obveščanja veliko piše, sem s strani ZK Cinkarne zadolžen, da nekatera sporna vprašanja vsaj delno osvetlim z vidika cinkarniškegn kolektiva in tako vsaj delno prispevam k celovitejši informiranosti. Položaj in razvoj Cinkarne je nedvomno zanimiv, saj se uvršča med večje delovne organizacije tako v Celju, kot tudi širše. Ker je Cinkarna obstoječe razvojne dileme in orientacije že razgrnila pred javnostjo s predlogom »Dolgoročnega programa razvoja« in dopolnitvijo sanacijskega programa ekološke sanacije pred dvema letoma, po javni razpravi pa dobila potrditev na vseh treh zborih občinske skupščine, želim izpostaviti nekaj rezultatov, ki jih je Cinkarna pri realizaciji programa razvoja že dosegla, oz. so v fazi realizacije-Že v predlogu dolgoročnega načrta razvoja smo zapisali, da mora razvoj Cinkarne dolgoročno razviti predelovalno dejavnost, ki bo uravnotežena z bazno proizvodnjo. Ta predpostavka se je že dosedaj v celoti potrdila kot pravilna, zato je Cinkarna dolgoročno stabilna in zagotavlja socialno varnost zaposlenih. Pomembnost usklajenosti bazne in predelovalne proizvodnje so potrdile tudi mnoge znanstveno strokovne institucije, pa tudi raziskava, ki jo je finansirala Občinska raziskovalna skupnost v Celju ter jugoslovanski simpozij »Alternative družbenega razvoja in problematika okolja«. Obe proizvodnji pa sta za okolje sprejemljivi, če stroka in znanje spoštujeta kriterije, ki so naravnani k vedno manj onesnaženemu okolju- Uravnovešenje bazne proizvodnje s predelovalno je tudi omogočilo Cinkarni povečan izvoz v letu 1987, ki je s 54,5 milijoni dolarjev nedvomno ena od boljših izvoznikov v naši državi. Cinkarna si pojem prestrukturiranja oz. prenove predstavlja tako ,da poleg razvoja novih energetsko manj zahtevnih proizvodov, enakovredno vključuje vse dejavnosti za racionalizacijo obstoječih proizvodnih tehnologij z največjim možnim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti z: - razvojem kakovosti - stalnim nadzorovanjem obremenjevanja okolja - odpravljanjem ozkih grl - uvajanjem mikroprocesne avtomatizacije ter razvijanjem novih, časovnih in vsebinsko primernih modelov upravljanja Ne moremo pa podpreti razmišljanja nekaterih, ki hočejo za vsako ceno nekaj novega in odklanjajo, da bi že obstoječo proizvodnjo, z modernizacijo in adaptacijami dvignil na raven, ki bo v stanju ne le preživeti sebe, ampak ustvariti več kakor do sedaj. Zavedati se moramo, da ni veliko novih programov, še posebej na področju kemično predelovalne industrije. V realizaciji srednjeročnega plana razvoja je Cinkarna uspešna. Trenutno vlagamo v izgradnjo obrata za proizvodnjo grafičnih preparatov, v pripravi je nova linija za ofset plošče, gradimo novo razrezno linijo za cinkotit pločevino, zgrajena je nadomestna proizvodnja barijevega sulfida, intenzivno pa poteka tudi intenzifikacija titanovega dioksida in še vrsta drugih posodobitev. Ob vseh spodbudnih rezultatih pa vendarle ugotavljamo različne nejevolje v kolektivu, ki se sicer ne manifestirajo v obliki protestnih prekinitev dela, ampak v določeni malodušnosti in apatičnosti. Gre za splošno klimo, ki se kaže v zaskrbljenosti za jutri, saj delavci ne verjamejo več, da se bo stanje v naši družbi izboljšalo. Pomemben delež v razvoju in prestrukturiranju imajo tudi inovacije- Samo iz naslova množične inovacijske dejavnosti dosežen dohodek predstavlja okoli 1 odstotek od dohodka DO. Med inovacijami je veliko timskih, kjer je vloženo veliko znanja in dela. V inovacijski proces je povprečno vključeno 5 odstotkov, v najbolj uspešnih tozdih pa okoli 30 odstotkov zaposlenih. Kljub dobrim rezultatom, z doseženim nismo zadovoljni, ker ni več vidnega napredka. Vzroki so v veliki meri sistemske narave: - delo in znanje v naši družbi ni cenjeno, niti motiv za pridobivanje dohodka - premalo motiviramo tiste, ki prispevajo več, ker vedno silimo v neko povprečje, to pa nas vodi v vse večjo revščino in odvisnost od tujine - stalno spreminjanje raznih predpisov in zakonov, sprejetih po hitrem postopku naš tehnološki razvoj tako v DO, kakor tudi širše spravlja v nemilost tistih, ki kar naprej krojijo stanje, v katerega smo zašli - na najvišjih položajih od gospodarstva do federadcije so večinoma komunisti, to pomeni, da moramo iskati in najti rešitve v svojih vrstah, če hočemo, da si bomo člani ZK vsaj malo povrnili ugled, in končno ustavili nenehno stagnacijo našega gospodarskega in družbenega raz- Kadri za razvoj Zastoji in nazadovanje v uresničevanju temeljnih interesov ljudi so sprožili stabilizaciji namenjene analize družbene razvojne krize. V tem okviru pa vedno bolj poudarjamo spoznanje, da so kadri eden najpomembnejših elementov za trajno stabilizacijsko obnašanje. Zaradi tega se poudarjajo vprašanja, kako ukrepati za čimprejšnje zagotavljanje ustreznega kadrovskega potenciala za samoupravno obvladovanje stabilizacijskih družbenih sprememb. Delovati oz. pripraviti je potrebno akcije, s katerimi bomo vnesli v sistem družbene reprodukcije nekatere nove dejavnike (oz. aktivirali že dorečene), ki bodo sprožili trajne kadrovske pretoke in zviševanje njihove kakovosti. Spoznali smo torej, da je kakovost kadrov eden od bistvenih dejavnikov, od katerega bo odvisna naša uspešnost, razvoj in naš obstoj. Človek je tisti, ki nosi vsa ta bremena. Prav zaradi tega naj ne bo prepuščen le spontanosti v svojem razvoju. Zavedamo se, da si pridobivanje raznovrstnega znanja in izkušenj, usmerjenih v aktivnosti, ne moremo zamisliti več kot SPONTANO FUNKCIJO priložnostnega učenja ob delu. Nujno je, daje to sistematično voden proces, ki je v središču razvojnega dogajanja in obenem njegov akter. Kot izhodišče dela smo si v Cinkarni zastavili cilj USKLADITEV VIDIKA DOLGOROČNIH USMERITEV IN POTREB DELOVNE ORGANIZACIJE Z VIDIKOM OSEBNEGA RAZVOJA POSAMEZNIKA. Izobraževanje Kot kadrovsko nezanimiva DO smo morali za svojo reprodukcijo in razvoj poskrbeti sami. To pa nas je usmerjalo tudi v razvoj delovno intenzivnih proizvodnih programov. Vodimo aktivno štipendijsko politiko. tako v smislu rednega štipendiranja kot študija ob delu. Letno imamo tako okoli 100 štipendistov; 1 (M) do 120 delavcev študira ob delu, vključeni smo v projekt 2000 raziskovalcev, okoli 500 delavcev letno konča različne oblike funkcionalnega izobraževanja- Na tak način sledimo tako tehničnim kot tudi spre- voja. Resje, da ne smemo pričakovati, da se bo vse rešilo od vrha, zato sanirajmo naše temelje vsepovsod tam, kjer živimo in delamo in ne dopuščajmo, da bi jih tisti, ki imajo moč in vpliv kar naprej krojili po svoje. Dajmo več veljave delu in znanju, zaupajmo tistim, ki znajo in hočejo v tej družbi pomagati, da prebrodimo težave v katere smo zašli tudi po krivdi ZK in centralističnega odločanja- Pripravila delovna skupina pri akcijski konferenci v sestavi: Pečnik, Slapnik, Tukarič, Raznožnik membam v poslovanju, vodimo intenzivno izobraževalno politiko v DO na osnovi spremljanja kadra z elementi spoznavanja, odkrivanja, ocenjevanja in temu sledi usmerjanje in selekcija prvenstveno v izobraževanju- Izobraževanje smo opredelili kot dolžnost (zaradi specifičnosti posameznih proizvodenj) in kot privilegij za vzpostavljanje notranje konkurenčnosti. Oboje pa je vezano na razporejanje oz. napredovanje v smislu prestrukturiranja-Menimo, da je andragogika na slovenskem malo zatajila, zato se moramo bolj znajti sami. Organiziramo različne oblike funkcionalnega izobraževanja, ki je v prvi vrsti vezano na naša specifična področja dela. Usposabljamo pa tudi za delo na skupnih projektih, informatiki, kontroli kakovosti, poslovodenju, na vseh stopnjah zahtevnosti. Izobraževanje poteka v rednem in prostem delovnem času, skupinsko in tudi individualno. Ker tudi znanja mladih, ki prihajajo iz šol niso prilagojena našim potrebam, imamo izdelane programe dokvalifikacij. Vsekakor pa velja povedati, da za navedeno namenjamo okoli 5 odstotkov dohodka. To je veliko, a držimo se načela, da je znanje kapital oziroma dobra investicija, ki omogoča fleksibilnost in konkurenčnost pri razporejanju. Zapirali smo obrate v letih za nami, in jim bomo zaradi zastarelosti, nerentabilnosti tudi v prihodnje. Torej se tudi mi srečujemo s pojmom tehnološkega viška. Ni pa nam potrebno to zaenkrat okvalificirati kot velik problem. Prestrukturiranje proizvodnje je načrtno in temu vzporedno že leta sledi tudi kadrovsko prestrukturiranje. Število zaposlenih se že leta giblje od 2300 do 2400. Spreminja oz. narašča pa kvalifikacijska struktura. Sistematično je treba gojiti strokovni kader, ki bo ob soočenju z interesnimi cilji in razvojno problematiko /nal najti inovacijske rešitve, organizirati njihovo izvajanje in jih skupaj z drugimi upravljalci sredstev ter živega dela tudi učinkovito izpeljevati. KAKO SMO LAHKO USPESNI 5 Kadri za razvoj morajo biti sposobni analizirati organizacijske sisteme, to pa terja dobro poznavanje tehnoloških, ekonomskih, organizacijskih, kadrovskih, socioloških, psiholoških, pravnih, političnih predmetov. Obseg znanj za posamezno delovno mesto razvojnega pomena je specifičen za vsak primer, splošna značilnost pa je, da mora biti znanje multidisciplinarno. Zaradi tega morajo biti ti kadri sposobni produktivne komunikacije v stimuliranih skupinah in okoljih. To je pogoj, da bi lahko prevzemali in z delovnimi razvojnimi uspehi potrjevali svojo vodstveno vlogo. Odgovornost za to nosijo strokovna in izvršilna telesa DPS, DPO in SIS ter organi OZD ki morajo oblikovati primerno strategijo razvoja šolstva, znanstveno-raziskovalne dejavnosti in kulture. Jasno, da ob že navedenem na področju kadrovske politike ne moremo mimo skrbi za družbeni standard, privrženost podjetju, za učinkovitost vodenja in inovacije, vendar bi se v tem referatu poleg že izpostavljenega izobraževalnega področja usmerili z nekaj pogledi na motivacijsko področje in posvetili še nekaj misli odgovornosti. Stimulacija Kadrovska politika je v našem sistemu dogovor med zaposlenimi delavci. Dokler ekonomski motivacijski sistem ne bo silil delavcev k bolj učinkoviti uporabi kapitala in dela. tudi ne bo interesa za oblikovanje dobrih kadrov, ki naj bi zagotavljali tehnološko prenovo in povečanje produktivnosti. Zaradi tega je eden ključnih vzvodov za sprostitev sprememb v kadrovski politiki uveljavljanje sistema delitve osebnih dohodkov v odvisnosti od kakovosti uporabe proizvodnih dejavnikov. V tem okviru je potrebno kolektivom dopustiit. da brez zunanjih omejitev vpeljejo zadostno motivacijo za razvojno kritične kadre. Danes za to ni materialnih pogojev za motivacijo ljudi, saj je samo moralna stimulacija veliko premalo- Uravnilovka na področju osebnih dohodkov, ki izhajajo iz družbenih dogovorov, resolucij in predvsem restrikcij, ne vzpodbujajo podjetniške ambicioznosti, niti podjetniških rezultatov. Odgovornost za dopustitev in spodbujanje sprememb v tej smeri nosijo: - organi družbenopolitičnih skupnosti, - za njihovo izpeljavo pa organi delovnih organizacij. - Ne smemo si želeti administriranja na področju osnovnih človeških vrednot, kamor sodi tudi odgovornost. Ne želimo živeti po formuli DELO -DISCIPLINA - ODGOVORNOST, ampak RAZUM - RAZVOJ - REZULTATI DELA Če bomo začeli odgovorno reševati vzroke krize in ne le obdelovali rezultate kriznega obdobja, bomo morda naredili boljši jutri za mlade ali pa bomo ODGOVORNI za njihovo neperspektivnost-Naj navedemo le nekaj osnovnih področij, kjer ocenjujemo, da moramo iskati vzroke in poti za odgovorni jutri EKSTITENCA (tudi v smislu upravljanja ne dirigiranja) ETIKA (v smislu vrednot) EDUKOLOGIJA (tudi vzgojno iz- obraž. za odgovornost) EKONOMIJA ESTETIKA (v smislu kulture) EFEKTI (razum, razvoj, rezultati dela) ERGONOMIJA EKOLOGIJA Bistvo za razreševanje vseh problemov pa je v naši sposobnosti, da dojemamo kritičnost trenutka, da se odločimo za prehod v inovativno družbo, da si pridobimo dovolj znanja in volje to tudi narediti. To pa pomeni v prvi vrsti prestrukturirati naš način mišljenja (VZGOJA) in dela. Referat pripravila Delovna skupina pri akcijski konferenci ZK v sestavi: Alenka Pregelj, Jernej Ozis, Leopold Slapnik. Kaj mora imeti inovativna OZD V društvu Dl ATI naše IK) je po uspešni letni skupščini začel delovati novoizvoljeni Izvršni odbor, ki je razširjen z delegatom iz Mozirja in sedaj šteje 12 članov. Na svoji prvi seji je dopolnjeval program dela in razdelil naloge. V razpravi je ugotovil, da je potrebno za uspešen prehod v inovacijsko samoupravno družbo zastaviti več konkretnih akcij. Tako naj bi vsaka TOZD določila enega strokovnega delavca, da pomaga pri realizaciji inovacij kot že to ima TOZD Veflon. Na seji je izvršni odbor na predlog strokovnih služb, odobril nabavo računalnika GEPARD z barvnim ekranom in ustreznim pisalnikom za potrebe inovativne dejavnosti- Skrbnik računalnika bo analitik inovativne dejavnosti in računalnik bo tudi pri njemu nameščen. Nadalje je soglasno sprejel, da za potrebe društva opravlja tov. Marjeta Plohl knjigovodska dela, tov. Alenka Vengust blagajniška dela in tov. Maks Pečnik tajniška dela, po ceniku društva. Potrdil je dokončni finančni načrt, ki znaša 49.935.847.- din od katerega odpade 17.342-357--din sredstev za čisti namen DIATI. V programu dela je obravnava vprašanj inovacijske dejav- nosti in posameznih inovacij na razvojnem svetu, z namenom, da bi dosegli ustreznejše mesto in vlogo razvojno raziskovalnega dela ter inovacij. DIATI bo aktiviral inventivno delo med mladimi s skupnim sodelovanjem z KOZSM. V pripravi je tudi vrsta udeležb na prireditvah in ekskurzijah: - INOVA '88 Zagreb - RAST YU '88 Rijeka - Mednarodna razstava patentov in inovacij, Moskva - Tehnika za okolje YU ENV '88 Ljubljana - ogled tehničnega muzeja in fe. ANDRITZ v Grazu, - strokovna ekskurzija v Gorenje, Titovo Velenje itd. IO seje obvezal, da bo redno skliceval seje in organiziral nada-ljne delo pri snemanju video spotov o dosežkih in delu pri inovacijah ter razvojno-razisko-valnem delu Cinkarne- Program bo tudi stalno dopolnjeval, da bo čim bolj ustrezal članom in da bo za iskanje razvojnih in inovacijskih problemov usposobljenih in vključenih čim več inovatorjev. Na naslednji seji bo obravnaval ustavna dopolnila, ki opredeljujejo poti v inovativno družbo. Dani PODPEČAN Rekordnih 100 ton Delavci v obratu modrega bakra so v marcu izdelali rekordnih 100 ton tega izdelka, ki se uporablja za zaščito rastlin pred škodljivci. Proizvodnja modrega bakra je stara že 24 let- Ker doslej ni bilo nobenega večjega investicijskega vlaganja v posodobitev, je obrat zastarel in v njem delavci delajo v zelo slabih delovnih pogojih. Zdravju škodljivo je predvsem pakiranje, kjer je zrak onesnažen s prašnimi delci in morajo biti delavke zaščitene z masko. Letošnjo jesen nameravajo pakirnico tudi posodobiti. Posodobitve pa bi bila potrebna tudi ostala proizvodnja, za katero je vprašanje, kako dolgo bodo naprave vzdržale, saj jih kemijski proces vztrajno uničuje. V letošnjem letu so mesečno načrtovali po 70 ton modrega bakra, v treh mesecih letošnjega leta pa naredili že 276 ton. Dostikrat načrta niso mogli preseči zaradi pomanjkanja odpad- nega bakra, ki ga kot surovino dobivajo iz delovnih organizacij, ki imajo baker kot odpadek pri svoji proizvodnji. DO so imele lani velike težave z uvozom, velik vzrok pa je tudi gibanje borznih cen. Zaradi zadostnih zalog surovin so tako lahko v Marketingu povečali prodajo modrega bakra, po katerem je na tržišču še vedno dovolj povpraševanja. Zasluga vseh 23 delavcev, ki so zaposleni v treh izmenah je, da so s pridnostjo in hitrostjo dosegli rekordno proizvodnjo. Uspeh so skromno proslavili 1. aprila 1988, čestitala pa sta jim tudi predsednik Marjan Prelec in podpredsednik Vilibald Raz-nožnik, ki sta se z njimi zadržala v kratkem pogovoru. Pakovalkc v Modrem bakru 6 EKOLOGIJA - VARNOST -ZAŠČITA Bolje preprečiti kot zdraviti Od 9. do 10. februarja je v Parizu v konferenčnem centru, potekala mednarodna konferenca o nesrečah z nevarnimi snovmi, katere sta se udeležila dr. Dušan Mis in ing. Dgni Podpečan. Na sklic konference so vplivale predvsem nesreče kot Seveso, Bhopal, Černobil, Mexico Citv, Basel in delno zamolčane težave z jedrskimi elektrocentralami. Čeprav konferenca ni obravnavala radiaktivnosti, je na konferenci sodelovalo preko 175 udeležencev in to ministri za okolje iz 24 držav članic OKC D. strokovnjaki in drugi odgovorni za to občutljivo področje. V zadnjem času je tudi v naših sredstvih javnega obveščanja vse več člankov in prispevkov na to temo. Zato je skrajni čas, da tudi v Jugoslaviji nekaj storimo, zlasti ker smo pri vprašanjih varstva okolja v enakopravnem položaju kot siceršnje članice OECD. Tako je že v pripravi predlog zakona o varstvu pred nevarnimi snovmi, žal le za SR Slovenijo, ki še ne zajema sklepov in priporočil z omenjene konference. Predlog zakona tudi nedosledno povzema že ratificirane mednarodne sporazume, predpise. standarde in normative. Premalo povzema tudi izsledke in zaključke strokovnjakov različnih strok, ki imajo največ opravka z dogajanji v človekovem okolju ter z človekovim zdravjem, ob škodljivih posledicah nevarnih snovi. Veliko tvegati v jedrski elektrarnah, v kemičnih ter zlasti v tovarnah z modernimi tehnolo- gijami, ki žal vse bolj uporabljajo visoko nevarne snovi, je po svoje toliko bolj nesmiselno, ker vsaj teoretično že poznamo in tudi v praksi dokaj obvladamo metode za vnaprejšnje vrednotenje vplivov naših posegov v okolje. Tako razvita in uvedena je metoda presoje učinkov na okolje, ki še pred izvedbo določenega projekta ovrednoti njegove dobre in slabe strani, pretehta ekonomske koristi v primerjavi z ekološko škodo, in opozori na možnosti prevelikega tveganja, ki z ekološkega in zdravstvenega stališča ne more več biti sprejemljiva. Vzporedno pa uvajamo metodo ekološko varnostne zaščite, ki vnaprej vrednoti vplive nesreče z nevarnimi snovmi za obstoječe objekte, ki že obratujejo in seveda enako za predvidene projekte. V te študije so tudi vključeni in predvideni ukrepi, ki bi bili potrebni, da bi se izognili neza- želenim posledicam. Predvideni so tudi intervencijski ukrepi, če do nesreče vseeno pride. V Cinkarni smo že v letu 1984 izdelali ekološko-varnostno zaščitno oceno (EVZO), ki je s svojo študijo ogroženosti, dobrim opisom nevarnosti in intervencijskimi programi, prava osnova, da dosežemo skoraj popolno varnost. Potrebno bi jo bilo le stalno obnavljati in vsako leto dopolniti s spremembami. Na osnovi naše metodologije izdelujejo OZD, ki imajo v svojem poslovnem predmetu, kakorkoli opraviti z nevarnimi snovmi v SR Sloveniji, lastne presoje. Na mednarodni konferenci o nesrečah z nevarnimi snovmi so si članice zastavile naslednje cilje, med katerimi je tudi EVZO: - zmanjšati pogostnost in resnost nesreč, z boljšimi ukrepi za preprečevanje uhajanja nevarnih snovi, - omejevati škodljive učinke nesreč z boljšim urejanjem in uporabo prostora ter upoštevanjem ocen o vplivu na okolje, za obstoječe in predvidene objekte - ublažiti posledice nesreč z izdelavo ustreznih varnostnih planov in preventivnih ter intervencijsko - sanacijskih ukrepov. Konferenca je sprejela še vrsto pomembnih zaključkov in sta- lišč od katerih naštevamo naslednje: - ugotavljanje nevarnih žarišč, - medsebojno informiranje, - izmenjava informacij o varnosti in njeni opremi, - informiranje sosednjih držav v primeru nesreče, - odgovornost neposrednih delavcev in upravljalcev nevarnih naprav, odgovornost upravnih organov, - plačevanje škod po nesrečah z nevarnimi snovmi, oziroma kazenske posledice, odškodninska tožba, - pravica javnosti do obvestil, - stopnje varnosti v DVR mora biti enaka kot v industrijsko razvitih državah itd. Marsikatero nesrečo torej znamo predvideti in tudi opredeliti potrebne ukrepe, s katerimi bi se lahko izognili najhujšim posledicam. Nihče nima pravice zadrževati informacij o ekoloških nesrečah, čeprav OECD konferenca zajema tudi pripetljaje z nevarnimi snovmi, se oboje v našem vsakodnevnem življenju vse pogosteje dogaja. Zakaj? Ali ni bolje preprečiti kot zdraviti? Dani PODPEČAN Človek kriv za 98 poškodb Lani je število poškodb pri delu naraslo za tri, število izgubljenih dni pa za 329. Izgubljeni dnevi zaradi poškodb predstavljajo za delovno organizacija občutno izgubo, še posebej zato, ker mora vse stroške zdravljenja, letos je bilo v ta namen porabljenih 14 milijonov din, plačevati delovna organizacija sama. Na poti z dela ali na delo je bilo 13 poškodb manj kot lani in zato tudi 33 manj izgubljenih dni. Statistično gledano je vsak zaposlen v delovni organizaciji na račun poškodb izgubil 2,4 delovna dneva. Glavni dejavnik vseh nesreč je še vedno človek z vsemi svojimi slabostmi in neodgovornim obnašanjem, saj je povzročil 70 odstotkov poškodb. Druge poškodbe so nastale predvsem zaradi starih delovnih prostorov, izrabljenih delovnih naprav in zastarele tehnologije v več kot polovici obratov. Zaradi tega se tudi povečuje število invalidov, kijih imamo danes 181, pogostnost nekaterih obolenj ter zmanjšan delovni učinek. Da bi se izkopali iz teh težav je predvsem potrebno znanje. Vsak delavec bi moral biti poučen o delovnih razmerah in nevarnostih, ki pretijo na delu, ukrepih za varovanje in sredstvih oziroma opremi, ki jo lah- ko pri tem uporabljajo- Služba za varstvo pri deluje zato začela organizirati ustne preizkuse znanja kar na delovnih mestih, seveda po predhodnih pripravah in sodelovanju z delavci. Lani je na tak način naredilo izpit kar 300 delavcev. Poleg tega pa so organizirali tudi vrsto predavanj iz varstva pri delu, katerih se je udeležilo skupno kar 451 delavcev. V okviru delovanja varstva pri delu pa omenimo še dejavnost ambulante prve medicinske pomoči, ki deluje kot stalna dežurna služba in je v lanskem letu odigrala vidno vlogo. Lani je opravila vrsto aktivnosti, od medicinske pomoči preko tisočim delavcem, merjenja krvnega pritiska, do oskrbovanja in nameščanja omaric in opreme za ekipe civilne zaščite. Da je bilo veliko narejenega na področju varnosti naših obratov, priča tudi zmanjšanje števila požarov, saj jih je bilo lani 16 manj kot v letu 1986. Oddelek za požarno varnost je imel težave pri polnjenju ročnih gasilskih aparatov zaradi neustreznega prostora in urejenosti polnjenja tistih, ki se uporabljajo v računalniški tehniki. Težave pa jim dela tudi nizek pritisk v hidrantnem omrežju, katerega nenehno kontrolirajo in odpravljajo okvare, ki nastanejo predvsem zaradi nenamenske in nepooblaščene uporabe. ODDELEK ZA POŽARNO VARNOST OPOZARJA Nevarnosti požara so pri: - prepogostem politju olja v novi valjarni, - nepravilnem čiščenju železniških vagonov (žveplo), - nepravočasnem odvozu kontejnerjev z. gorljivimi snovmi, - neočiščenih zelenicah, - neurejenem zunanjem skladišču vnetljivih tekočin v sodih, - nepravočasnemu javljanju del z odprtim ognjem pri vzdrževalnih delih, - neurejenem odlaganju odpadnih in čistilnih vnetljivih in gorljivih snovi, - neorganiziranem parkiranju vozil pri zgradbah znotraj DO, zaradi otežkočenega dostopa požarne intervencije in - nerednosti pregledov ozemljitev in strelo\odnih napeljav. Primerna mesta za invalide V zadnjem času je bilo več vprašanj delavcev v zvezi z iskanjem primernih del in nalog za delovne invalide, ki jih imamo v Cinkarni zaposlenih 181. Vprašanja so bila postavljena na delavskem svetu delovne organizacije lani in občnem zboru sindikata DO letos. V ta namen objavljamo odgovor oziroma razmišljanje strokovnjakov iz kadrovske službe. Večina teh delavcev je ustrezno zaposlenih na podlagi mnenja invalidske komisije- Problem nastaja pri iskanju ustreznih del za no\ o nastale invalide, za delavce, ki niso pridobili strokovne izobrazbe oz. funkcionalnih znanj. Imajo pa spremenjeno delovno zmožnost ali so začasno nesposobni za delo (omejitev specialista medicine dela). Cinkarna Celje je že v preteklosti na različne načine reševala problematiko delovnih invalidov. Tako so bila odprta posebna delovna mesta za invalide v žlebarni. čašicah, in grafiki. Postopoma pa se je zaposlovanje delovnih invalidov v teh obratih opustilo- Vzrokov za takšno odločitev je bilo več. Delovni invalidi kljub zmanjšanim zahtevam niso dosegali povprečnih delovnih rezultatov. Po drugi strani pa je proizvodnja v teh obratih poslala ekonomsko privlačna, zato se je dodatno zaposlovalo predvsem zdrave delavce, to pa je imelo za posledico, da so bili delovni invalidi zaradi manjše uspešnosti pri delu v podrejenem položaju- Osnovni cilj prezaposlovanja delovnih in validov je zaradi ekonomskega,socialnega in psihološkega vidika v tem, da delovni invalid kljub zmanjšani delovni zmožnosti ob razporeditvi na ustrezno delo dosega enake delovne rezultate kot ostali delavci. Delovni invalid ima omejitve samo za svoje prejšnje delo, praviloma pa jih na svojem ustreznem delu ne bi smel imeti. Žal pa imamo v Cinkarni tudi takšne primere- Trenutno jih je 20. V zvezi s problematiko delovnih invalidov smo v Cinkarni že v letu 1983 začeli z izdelavo posebne razvojne naloge za njihovo zaposlovanje, vendar naloga še ni realizirana- TOZD-i in DSSS v skladu z zakonom na različne načine rešujejo invalidsko problematiko, v okviru svojih smožnosti in sicer: - v letnih planih kadrov planirajo večje število izvajalcev na lažjih delih, ki ustrezajo delovnim invalidom (oskrbnik priročnega skladišča, kopalničar, pomožni delavec). - pri razporejanju uporabljajo določbo 70 čl. Pravilnika o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo, kjer delavca razporedijo na različna enostavnejša dela znotraj TOZD.pri tem pa obdrži OD pred premestitvijo. Gre za primere, ko delavec ni uspel uveljavljati nadomestila OD preko SPlZ-a. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da ima delovna organizacija Cinkarna sicer večje število delovnih invalidov, vendar pa je problem ustreznosti njihove zaposlitve manjši. Ob tem ugotavljamo, da pretežno dosegajo povprečne delovne rezultate na drugem ustreznem delu. Ne glede na zgoraj navedene ugotovitve pa menimo, da je potrebno k problemu delovnih invalidov pristopiti na sledeči način: Dolgoročno: - humanizacija pogojev dela, kar bo imelo za posledico manjše število obolelih - pri zaposlovanju novih delavcev dosledneje vztrajati na ustrezni strokovni izobrazbi, - nenehna skrb za izobraževanje že zaposlenih delavcev - dosledno izvajanje predpisov iz varstva pri delu m ostrejše ukrepanje zoper kršilce Kratkoročno: - na zahtevnejša dela razporejati samo delavce, ki izpolnjujejo pogoje iz razvida del in nalog. - dokončanje projekta zaposlovanja delovnih invalidov - organiziranje posebnih del za delavce z zmanjšano delovno zmožnostjo v tistih TOZD kjer takšnih del še ni organiziranih za vse tiste, ki nimajo strokovne izobrazbe in imajo minimalno preostalo delovno zmožnost (pomožna dela, organizirana v okviru skupnih služb TOZD-a) - v Cinkarni je bilo potrebno ustanoviti aktiv delovnih invalidov pri konferenci sindikata, ki bi se lahko aktivno vključevali v razreševanje invalidske problematike- RAZPIS ŠTIPENDIJ Cinkarna Celje razpisuje v skladu z letnim planom izobraževanja za šol. leto 1988/89 naslednje štipendije: Naziv Stopnja Število štipendistov poklica zahtevnost za delo ob delu - valjavec profilov in pločevine IV 3 - - kemijski procesničar IV 6 10 - gasilec IV - 2 - voznik D IV - 1 - reprofotograf IV 1 - - strugar IV 2 - - strojni mehanik IV 10 - - elektrikar energetik IV 1 - - elektrikar elektronik IV 1 - - metalurški tehnik V 2 - - kemijski tehnik V 6 3 - strojni tehnik v - - ekonomski tehnik v 2 - - upravno administrativni tehnik v 2 - inž. metalurgije VI - 3 - dipl- inž. metalurgije VII 1 - - inž. kem. tehnologije VI 3 3 - dipl- inž- kem- tehnologije VII 8 1 - dipl- inž- strojništva VII 2 - - dipl. inž. elektrotehnike VII 2 - - dipl- inž- elektroteh. rač- VII 1 - - grafični inženir VI 1 - - ekonomist VI - 3 - dipl- ekonomist VII - 1 - pravnik VI - 1 VSOD- rač- VII - 1 52 34 Kandidati za izobraževanje za delo morajo do 30/6-1988 poslati odboru za kadrovske in splošne zadeve naslednje dokumente: - prošnjo - vlogo za uveljavljanje socialno varstvenih pravic - potrdilo o osebnem dohodku staršev - potrdilo o premoženjskem stanju - potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu - overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske temeljne organizacije o opravljenih izpitih - potrdilo o vpisu-obr. DZS 8.40 Odbor bo obravnaval samo prošnje, h katerim bodo priloženi vsi navedeni dokumenti- Kandidati za študij ob delu morajo do 31. maja 1988 poslati odboru za urejanje delovnih razmerij prošnjo, ki mora poleg osebnih podatkov vsebovati še podatke o delih in nalogah, ki jih kandidat opravlja, delovno dobo v naši delovni organizaciji in skupno delovno dobo. K prošnji je treba priložiti še fotokopijo zadnjega šolskega spričevala-Vse prošnje pošljite na naslov: CINKARNA CELJE, Center za izobraževanje, Kidričeva 19, 63000 Celje. CINKARNA CELJE Center za izobraževanje Iz pričevanj pokojnega Iskrena Pipuša Že leta 1958, še pred združitvijo s »Tovarno organskih barvil«, seje Cinkarna intenzivno ukvarjala z iskanjem novega proizvodnega programa. Ker je že proizvajala dva bela pigmenta, litopon in cinkovo belilo, je bilo nekako na dlani, da zgradi še napravo za najvažnejši beli pigment, to je titanovo belilo. Za ta produkt je bila takrat v tujini velika konjuktura in povsod po svetu so nastajale take tovarne. Ker so vlaganja izredno visoka in Cinkarna sama ni imela dovolj sredstev, je poteklo precej let, preden je našla ustreznega partnerja v firmi »VVB Lacke und Farben« Berlin, iz Nemške demokratične republike. 20. aprila 1968 je bila v Celju podpisana ustrezna pogodba o sodelovanju in sofinanciranju. Po tej pogodbi znaša delež Cinkarne 51 odstotkov, delež »VVB Lacke und Farben«, Berlin pa 49 odstotkov. Tako so po licenci in inženiringu francoske firme »FPC Thann et Mulhouse« začeli graditi napravo, ki je ob 100-letnici obstoja Cinkarne začela obratovati. Obrat za proizvodnjo Titanovega dioksida so pričeli graditi leta 1968. Končan bi moral biti v treh letih in pol, toda zataknilo seje pri nerešenem finansiranju oz. kreditiranju banke. Izgradnja je tako kasnila za 18 mesecev, proizvodnja pa je stekla v času gospodarske recesije To je bil tudi eden od razlogov za kasnejše slabe rezultate. Pomen sodelovanja NDR in SFRJ Vladni obisk delegacije iz NDR, kije zaznamoval dvajseto obletnico podpisa družabniške pogodbe med KLF in Cinkarno, je imel tudi širši pomen za jugo- slovanski prostor. Dan pred obiskom v Cinkarni, so se 7. aprila sestali na Brdu pri Kranju z nekaterimi gospodarstveniki slovenskih panog, ki so zaintere- sirani za izvoz svojih izdelkov. Sodelovanje na področju titanovega dioksida je bilo v Cinkarni razširjeno še na druga področja, zlasti na proizvodnjo litopona, cinkovega belila in ti- skarskih barv. Direktorat je pozval strokovnjake, da proučijo še druge možnosti kooperacij, kot je na primer področje proizvodnje materialov za praškasto oslojevanje. Iz pozdravnega govora predsednika KPO Skupno vodenje preko direktorija Naša skupna tovarna je pomemben sestavni del metalurško kemične industrije Cinkarne. Zastopanje obojestranskih interesov je poverjeno direktoriju, ki ga sestavljata generalni direktor Kombinata L. u. F. in predsednik Cinkarne kot enakopravna člana. Direktorij odloča o vseli bistvenih problemih tehnične, ekonomske in Jinančne narave in njegovi sklepi so vodilo za delo skupne tovarne. V preteklih letih se je direktorij ukvarjal z zelo zahtevno gospodarsko problematiko, ki so jo zaostrovale še ekološke težave. Proizvodnja Ti02 je namreč industrija, ki po sili razmer povzroča obremenjevanje okolja. Vrsto ukrepov za njegovo zaščito smo realizirali že med izgradnjo tovarne, kot na primer nevtralizacijo kislih odplak z deponijo gipsa, čiščenje dimnih plinov in predelavo zelene galice v žveplovo kislino. Zaradi vedno zahtevnejših ekoloških kriterijev pa sta partnerja morala te ukrepe intenziji-rati in razširiti, kar je bilo seveda povezano z dodatnimi finančnimi vlaganji. Ustrezne dokumente sta partnerja podpisala leta 1980. Nič manj zahtevna ni bila proble- MED DELAVCI TITANOVEGA DIOKSIDA Naš napredek je v boljši kakovosti SLAVKO CANKAR, pomočnik direktorja tozda Na svetovnem trgu je povpraševanje po titanovem dioksidu že nekaj let večje kot ponudba. Svetovne zmogljivosti pa so izkoriščene s 95 odstotki. Ker pa bo do leta 1992 zgrajenih nekaj novih tovarn (Jugovzhodna Azija, Sau-dova Arabija) se bo položaj na trgu hitro spremenil. Sedanje veliko povpraševanje je za nas zelo pomembno. Zavedati se moramo ,da bo na trgu ostal le sposobnejši. Za našo prihodnost je zelo pomembno, da čim prej končamo intenzifikacijo, s katero bomo skušali odpraviti kar največ ozkih grl v proizvodnji. Na vseh tehnoloških operacijah je nujno potrebno modernizirati naprave in tehnologijo. Precej rezerv imamo še na področju kakovosti in ekonomičnosti. Kako izboljšati kakovost titanovega dioksida? Za izboljšanje kakovosti načrtujemo nekaj večjih in manjših akcij pri vsaki tehnološki operaciji: - že letos pripravljamo cepiva za rutilno hidrolizo, s čimer bi omogočili višjo kakovost rutila, ki ustreza najzahtevnejšim izdelkom, na primer lakom za avtomobile in belo tehniko. - na površinski obdelavi bomo zamenjali sedanjo kemično obde- lavo z šaržnim postopkom, ki omogoča natančnejše vodenje procesa in možnost izdelave več tipov, - nujno moramo s pomočjo partnerja posodobiti Unijo mikroniza-cije, da bi izboljšali disperzibil-nost, to je sposobnost vmešavanja veziva pri izdelavi barv in lakov, - načrtujemo tudi izgradnjo novega obratnega laboratorija, ker sedanji zaradi vibracij in atmosfere ne omogoča uporabe nekaterih tehnično preciznih naprav. Gre za hitrejšo in natančnejšo kontrolo procesa. Kako izboljšati ekonomičnost proizvodnje? kisline. Zelje, Kakovost lahko povečamo tudi z avtomatizacijo posameznih proizvodnih procesov, hkrati s tem povečamo tudi produktivnost. Pri uporabi surovin je sicer še nekaj rezerv pri boljšem izkoristku rude in še več pri porabi energije, predvsem pri pari. A vtomatizaci-jo proizvodnje bomo pričeli prav pri pakiranju in paletizaciji, s čimer bomo dvignili produktivnost in izboljšali pogoje dela. Posebna skupina problemov je okolje Pripravljamo namestitev tretjega elektrofiltra, s katerim bomo povečali obratovalno varnost takrat, ko bo kateri od sedanjih dveh v okvari. Na področju varstva zraka imamo v načrtu opti-malizacijo pranju razklopnih plinov in odpraševalnih filtrov; na področju varstva voda pa filtracijo, s katero bomo še zmanjšali vsebnost lebdečih snovi. V delovni organizaciji bo v smislu prihodnosti titanovega dioksida potrebno razmisliti o nekaterih strateških odločitvah in sicer o alternativi predelave fero-suljata ali predelave soli iz recikliranja odpadne žveplove da bi preživeli so eno, možnosti pa drugo. To pa lahko uresničimo le z dosti večjim številom dobro usposobljenih strokovnih kadrov. Vsi našteti cilji namreč niso dosegljivi z obstoječim, čeravno si pomagamo s povezovanjem z zunanjimi inštitucijami. Nekaj možnosti vidim v prerazporeditvi strokovnega potenciala v sami Cinkarni. malika donosnosti tega našega skupnega projekta. Z dolgotrajnimi prizadevanji smo jo po eni strani s stopnjevanjem proizvodnje in spoštovanjem norm ter navodil, po drugi plati pa s pomočjo usmerjenih gospodarskih ukrepov obeh strani, končno tudi zagotovili. Pri načrtih za bodočnost izhajamo iz tega, da naše sodelovanje ne sme stagnirati. Zato po principu skupnega vlaganja izvajamo dela na projektu intenzijikacije, ki naj bi z odpravo ozkih gr! in varovanjem kapacitet omogoči! nadalj- nje stopnjevanje proizvodnje Ti02 ob stalnem izboljševanju ekoloških prilik. Vzporedno želimo še naprej širiti medsebojno sodelovanje na višji stopnji predelave kemičnih proizvodov. Ko se danes oziramo na preteklih 20 let ugotavljamo, da smo bili učinkoviti predvsem zato, ker smo ustvarili zaupanje, odprtost in tovarištvo. Zato tudi s posebnim zadoščenjem sprejemamo oceno, da lahko naše družabništvo služi kot vzor in kot potrditev takšnega sodelovanja. ZORAN KANDUČ, vodja priprave proizvodnje tozda Pred tremi leti smo se odtočili za uvedbo računalniškega sistema v treh stopnjah: - spremljanje kakovosti in količine proizvodnje - optimalizacija časovnega pretoka materiala - uvajanje mikroračunalniškega vodenja procesa proizvodnje z avtomatizacijo posameznih stopenj procesov. Začeli pa smo uvajati tudi osebne računalnike, kot pomoč pri rutinskih delih, hkrati pa poteka izdelava idejne študije o računalni- škem spremljanju proizvodnje. Z izboljšanjem kakovosti dela je povezan problem izobraževanja, k i se kaže v velik e m deležu nek v a -lijiciranih delavcev nekemijske smeri. Nimamo druge izbire kot da naše delavce postopno, s posebnimi programi, ki bodo sproti nastajali, ustrezno izobrazimo. Ker primanjkuje sspodbude, je odpor velik. Napredek je le v nekaterih posameznikih, ki se redno in pridno učijo in so deležni pohval s strani vodstva. Pri ostali hdelavcih pa žal doživljajo šikaniranje. STANKO MESEC, vodja površinske obdelave V Titanovem dioksidu delam od vsega začetka. Zgodovina prehojene poti marsikaj razkriva. Nekoč smo bili drugorazredni v vseh pogledih. Dobivali smo 80-odstotne plače, pri vratarju so drugi delavci pljuvali na nas in govorih »adijo dva«,. Tudi odnos med vodstvenimi in proizvodnimi delavci v samem tozdu je bil slabši. Potem se je začelo izboljševati. Leta 1078 je Pravilnik o nagrajevanju povzročiI velik skok v produktivnosti in kakovosti deta. Delavci so ugotovili, da lahko z boljšim delom več zaslužijo. Najvažnejše pa je bilo, da so postavili za vodje liste, ki so hoteli delati. Takrat so bili časi, ko smo delali na ho-ruk, danes pa to ni več mogoče drugače kot z znanjem. Veliko se je naredilo pri izboljševanju pogojev dela in delovnega standarda. Sedaj so se odnosi med ljudmi spet poslabšali. Pravilnik o nagrajevanju je »zvodenel«. Menjava delavcev je sicer boleča, a je neizogibna. Menim, da se vodstvo dovolj trudi, da bi vsem priskrbeli ustrezno delo, vendar bo treba dati prostor drugim - znanju. Želim si, da bi si še naprej prizadevali izboljšati delavčev standard: dosedanja stopnja naše kulture se namreč pozna v jedilnici in kopalnici. Največjo pozornost zasluži seveda nagrajevanje po delu, nagrajevanje po ustvarjenih rezultatih in to po trdnejšem in trajnejšem sistemu. Menim tudi, da bi si vsi skupaj morali prizadevati ustvariti zaupanje po hierarhični lestvici navzgor in navzdol, kajti vsak človek v proizvodnji je pomemben in vreden vsega spoštovanja. ODGOVARJA LUTZ HECKER, predstavnik firme VVB Lacke und Farben S Cinkarno sem se srečal že leta 1969, ko sem bil sprva s strani NDR pomočnik, nato pa vodja gradbišča. Spominjam se. da ni bilo posebno težko, ker je bilo delovno vzdušje ugodno, ugoden pa je bil tudi odnos med partnerjema. Takrat sem namreč zastopal tretjo firmo, ki je vodila montažna dela. Dokaj zahtevno delo je izvajalo osem gradbenih podjetij, zato je bilo treba veliko koordinacije. Eno od njih je v tistem času en dan prekinilo delo, ker delavci niso dobili plač. Prihodnja leta sem nato prihajal v Celje že kot serviser za opremo, sodeloval pa sem tudi pri pripravi intenzijikacije. Oktobra 1986 pa sem prevzel nalogo predstavnika firme VVB Lacke und Farben. Tako kot sem doživljal pred petnajstimi leti zaključek gradnje, tako sedaj doživljam uspehe titanovega dioksida. Zame to pomeni izpolnitev poslanstva takrat in danes. Kot nekdanji proizvajalec kemijskih naprav bom še vedno po svojih možnostih skrbel za povezavo z dobavitelji rezervnih delov in sklopov in se zavzemal, da se tudi vse novosti prenesejo v Cinkarno. Kot predstavnik pa bom po svojih močeh prispeval tudi k boljšim poslovnim rezultatom in se zavzemal za vzdrževanje dobrega sodelovanja. Glede na pomen plemenitega belega pigmenta za proizvodnjo barv in lakov v NDR in glede na dejstvo, da NDR še vedno potrebuje več titanovega dioksida, kot ga lahko dobi, je seveda naša želja, da bi se proizvodnja in dobave stopnjevale ter da bi se naše partnerstvo obogatilo. Pri tem stopnjevanju pa morajo paralelno teči tudi vsi ukrepi za varovanje okolja, saj je več kot polovica vlaganj v intenzifikacijo namenjeno prav njim. BOGDAN STOPINŠEK, tehnolog Ko prideš iz šole, pravzaprav ne več kaj dosti o titanovem dioksidu, moraš se poglabljati v literaturo. Proizvodnja je zelo zanimiva, saj vsebuje vse kemijske operacije. Želim si še takega odličnega delovnega vzdušja kot je sedaj, res pa je, da nas je potrebno več, da bomo kos vsem nalogam, ki so pred nami. PETER HUDOHMET, vodja operativnega vzdrževanja Tozd Titanov dioksid vzdržuje okrog 90 vzdrževalcev in ob stalni rasti proizvodnje, je vzdrževanje toliko bolj pomembno. Poudariti pa je potrebno tudi specifičnost vzdrževanja tega proizvodnega procesa, ki se nikoli ne ustavi. Vsak vzdrževalskiposeg se pozna pri tonaži; zahtevnost, hitrost in učinkovitost pa so prvine, brez katerih ne gre. Na tem področju se srečujemo predvsem s težavami v preskrbo-vanju z rezervnimi deli iz tujine, posebno v dolgih dobavnih rokih in deviznih omejitvah. Menim, da smo pri operativnem vzdrževanju dokaj hitri in učinkoviti, vendar pa si želimo več narediti pri preventivnem vzdrževanju. Tudi v tozdu Vzdrževanje se intenzivno pripravljamo na uporabo računalnikov, ki nam bodo olajšali delo. da se bomo tako lahko lažje lotevali preventivnega vzdrževanja. 10 NEKATERI ODGOVORI IN ZANIMIVOSTI PCB pri nas Čeprav je bila razprava v zvezi s PCB (polikloriranimi bifenili) in Cinkarno na Svetu za varstvo okolja, po široki javni razpravi ter o spremembah programa ekološke sanacije Cinkarne s sejo zborov skupščine občine Celje zaključena, je pred meseci ponovno oživela. Na zahtevo občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Celje OKUPVO smo piscem člankov širše in podrobno odgovorili ter v Novem tedniku objavili povzetek za javnost. Za obveščenost delavcev naše DO pa povzemamo iz celotne vsebine naslednje: Z odpadnimi snovmi, ki vsebujejo PCB, smo se srečali v Cinkarni pri koristnem sežiganju kislega gudrona. Ta nastane pri predelavi - rafinaciji zbranih izrabljenih, predvsem motornih olj, po dodatku koncentrirane žveplove kisline- Na osnovi podatka, da ima gudron kurilno vrednost, smo ugotovili možnost uporabe gudrona kot zamenjave za mazut pri proizvodnji žveplove kisline na ferosul-fatni liniji KKČ, pri čemer spojine žvepla iz gudrona recikliramo nazaj v dodatne količine tržne kisline. Spremembo goriva - zamenjavo mazuta z gudronom, smo najavili OKUPVO. V Cinkarni smo izdelali tehnološki projekt in v letih od 1983 do 1985 smo porabili že 1.228,88 t gudrona iz Rafinerije Maribor, SOZD Petrol, ki je dolžan na osnovi Pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji zbirati in predelovati ta olja. Ker gudron nadomešča le 55% mazuta, smo pri tem privarčevali 675,884 t mazuta- Za opisano zamenjavo goriva je republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora izdal vodnogospodarsko soglasje in republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo ustrezno poprejšnje sanitarno soglasje. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki je izdelal oceno posega v okolje in vpliva na zdravje ljudi, pri zamenjavi mazuta z gudronom, je bil za to oceno določen s strani inšpekcijskih služb občine Celje. V oceni je bilo ugotovljeno, da zamenjava mazuta s kislim gudronom ne vpliva na sestavo pražilnih ogor- kov, dimnih plinov in samega končnega proizvoda - žveplove kisline, niti z vidika zahtev po varovanju okolja niti z vidika zahtevane kakovosti kisline. Iz rezultatov osnovnih analiz je bilo ugotovljeno nihanje kakovosti gudrona in vsebnost PCB od 1 do 40 mg PCB/kg gudrona, kar je pod dopustno koncentracijo 50 mg/kg (50 ppm). Za posebni dodatek PCB h gu-dronu se je ZZV odločil zaradi že omenjenega nihanja vsebnosti PCB v gudronu in za lažjo detekcijo PCB v pražilnih ogorkih, dimnih plinih, žveplovi kislini in pralni kislini, v času, ko so izvajali meritve. V ta namen je koncentracija narastla na 75 mg PCB/kg gudrona, za kar je ZZV porabil vsega 200 g PCB (piralena). Ta preizkus »v živo« se tolmači zlonamerno in brez osnove, češ da smo v Cinkarni gudronu sistematično dodajali še čiste PCB, povprečno 75 mg/kg, za vso pokurjeno količino 1.288.880 kg. Kljub izvedeni povečani koncentraciji PCB v gudronu ga ZZV ni zasledil v pražilnih ogorkih. v žveplovi kislini, niti v dimnih plinih, o katerih se brez kakršnekoli osnove zopet piše o triletnem veselem odhajanju PCB skozi visoke cinkarniške dimnike v celjsko bližnjo in daljno okolico, odvisno od zračnega pritiska in smeri vetra. Iz rezultatov analiz pralne kisline je bilo ugotovljeno, da so se PCB iz gudrona absorbirali v njej. Pri presojanju o nevarnosti pralne kisline za okolje, ob upoštevanju tehnološkega procesa nevtralizacije pralne kisline, bi bila največ dosežena koncentracija PCB v odpadni vodi 0,004 mg/l, računajoč, da je vsebnost PCB v gudronu 75 mg/kg. Naš veljavni predpis omejuje koncentracijo PCB v odpadnih vodah, ki odtekajo v kanalizacijo ali vodotoke na 0,005 mg/l. Na osnovi navedenega je ZZV Maribor ugotovil, da ni razvidna nobena omejitev, da bi uporaba gudrona z omejeno vsebnostjo PCB do 50 mg/kg v proizvodnji žveplove kisline ne bila mogoča. Naša delovna organizacija ni nikoli načrtovala sežiganja PCB in tudi ni bila nikoli zainteresirana za uničevanje s PCB onesnaženega gudrona. Zato je s to dejavnostjo tudi prenehala leta 1985, kljub vsem pridobljenim, zahtevanim soglasjem. Dani PODPEČAN O CINKARNI TUDI V GLASILIH OZD V februarski številki glasila Lesnine iz Ljubljane, smo našli tudi prispevek, ki govori o našem sodelovanju z eno od tozdov te delovne organizacije - Gramexom. Za spremembo se ime naše DO pojavlja tudi v dobri luči. VO - AKTUALNO - AKTUALNO - AKTUALNO - AKTUALNO - AKTUALNO GRAMEX Sodelovanje s Cinkarno Celje DO Lesnina, temeljna organizacija Gramex uspešno sodeluje s Cinkarno Celje pri predstavitvi izdelka CINKOTIT. Cinkarna Celje je dolgoletni partner Lesnine. Prek trgovskega tozda Gramex prodaja številne izdelke, od lepil, raznih premazov za les in železo, do pločevin. Sodelovanje je vzorno in zadovoljivo za oba partnerja. Cinkarna Celje se zaveda, da brez spremljanja napredka v svetu ter razvijanja novih proizvodov ni perspektive. Zato ni naključje, da so razvili nov proizvod: pločevino cin-kotit. V Zahodni Evropi je poznana že 20 let, Cinkarna Celje pa jo proizvaja več kot štiri leta in tudi uspešno izvaža. Na domačem tržišču pa si mora pot šele utreti. Cinkotit pločevina je zlitina iz cinka, bakra in titana. Te sestavine dajejo pločevini prednosti, ki jih druge podobne pločevine nimajo. Predvsem je odporna na rjo, se da dobro oblikovati, odjjorna je na temperaturne spremembe, na onesnaženost zraka in podobno Pločevina ni strupena, zato je idealna za cevi in žlebove, kjer se pretaka pitna voda. Uporablja se za pokrivanje streh, izdelavo žlebov, cevi, oblog in drugega. Upoštevaje vse te lastnosti, je tudi s cenovnega stališča zanimiv izdelek, saj tako v mnogo primerih nadomesti mnogo dražjo bakreno pločevino Vendar je treba vsako novost tržišču predstaviti. Potrošniki jo bodo sprejeli le. če se bodo prepričali, da jim le-ta prinaša prednosti in uspehe Tozd Gramex s svojo prodajno mrežo z več kot 1000 kupci ima lepe možnosti, da tržišče informira in s pravilnim*pristopom kupce tudi pridobi za nove izdelke. Odločili smo se, da proizvod cinkotit predstavimo v »Ponudbi meseca« za januar 1988. Vzporedno s »Ponudbo meseca« smo organizirali strokovno predavanje za naše zastopnike in komercialiste, na katerem so nam strokovnjaki Cinkarne Celje dali izčrpno informacijo o proizvodu, podkrepljeno z vzorci ter prosp>ektnim materialom. Naši zastopniki in komercialisti, podkovani z novim znanjem o cinkotit pločevini, so obiskali morebitne kupce. Da bi razpršili še zadnje dvome kupcev, zlasti velikih morebitnih porabnikov, smo organizirali strokovni posvet za tehnologe v celjski Cinkarni. Posvet je bil koristen tako za Cinkarno - proizvajalko, kot za porabnike. ker so si izmenjali informacije o načinu uporabe in oblikovanja izdelkov iz cinkotit pločevine. Z rezultati smo zato lahko vsi zadovoljni. Pokazalo se je, da imata v reprodukcijski verigi proizvodnja in trgovina razdeljene naloge in sta druga drugi nepogrešljivi. F P Vabimo vas k sodelovanju. Dopisujte v naše glasilo. Vzemite si čas, ne bo vam žal. Pokličite na interni telefon 353. Uredništvo Slabe novice v časopisju odraz dobre obveščenosti v kolektivu To dvoje prav gotovo ne gre skupaj, vendar pa naj pojasnimo, da je bila ta misel izrečena na skupščini ustanoviteljev In-dok centra Celje, marca letos. OZD, ki so v časopisju redko zastopane in se o njih piše le ob praznikih, pa še to le pozitivno, imajo znotraj slabo obveščanje, v nasprotju s tistimi ozd, ki se pojavljajo v časopisju pogosteje kot slabe pa imajo notranje obveščanje dobro. O lem, kakšno obveščanje je bilo v naši delovni organizaciji lani, so razpravljali delegati odbora za obveščanje v začetku marca-Na splošno so ocenili, da je bilo obveščanje preko rednih oblik dobro- Menili pa so, da je potrebno pridobiti še več dopisnikov, posebej iz tozdov ter napra- viti več na aktualnosti in večjemu številu spodbud. Predlagali so, da se naj zaradi zanimivosti poveča naklada Informatorja. Govorili so tudi o ciljih in zamislih informiranja v letu 1988 ter ocenili, da bi morali spričo vedno večjega zapiranja informacij v vodstvih služb in tozdov, o tem spregovoriti tudi na izvršnem odboru konference sindikata-Čimprej bi morali pristopiti tudi k ureditvi pravil s tega področja ter se informiranja lotiti tudi analitično- Člani odbora so se zavzeli za oživitev načela IZ VSAKE TOZD ENA VEST, v vsaki številki glasila. M.G. Informacije s terena LANSKOLETNO GOSPODARJENJE V splošno neugodno podobo jugoslovanskega gospodarstva so se vključili tudi mnogi niški kolektivi. Lahko bi rekli, da zaključni računi preteklih let izkazujejo bilanco neuspehov. Prav tako neugodno je bilo tudi lansko leto- Največji del vseh izgub, ki so dosegle vrtoglavih 46 milijard dinarjev, je pokritih z zaključnimi računi, toda na žalost in v tolažbo izgubarjem, z računovodsko spretnostjo, ki jo v tem letu dovoljuje obračunski sistem. Gre za revalorizacijski prihodek, s katerim so sanirane revalorizirane izgube. Ni popolnoma res, daje novi obračunski sistem glavni krivec za povečanje izgub. Z zmanjšanjem proizvodnje in produktivnosti, so mnogi niški izgubarji hkrati povečali tudi zaloge. V največjem niškem izgubarju, Strojni industriji, tovarni z negativno bilanco poslovanja, imajo zalog v znesku dveh in več milijard din, hkrati pa je zmanjšana produktivnost za 30 odstotkov. K temu £o dodane milijarde neizplačanih terjatev in vse ostalo, kar neposredno vpliva na zmanjšanje dohodka in čistega dohodka- Potemtakem prave vzroke izgub ni treba iskati v realnih izkazovanjih poslovnih rezultatov, temveč v zmanjšanju in poslabšanju obsega in kakovosti poslovanja. Veliki izgubarji so obenem tudi veliki izposojevalci bančnih sredstev. Zato ni čudno, če ponekod obresti znašajo toliko kot sam dohodek. V bankah se te delovne organizacije zadolžujejo ne glede na višino obresti in ne glede na to, ali bodo obresti 10 odstotne ali dvojne, važno je dobiti posojilo- Za vse to se seveda išče pokritje v novih, višjih cenah, ne pa v povečanju in izboljševanju proizvodnje, storitev, v varčevanju, boljši organizaciji dela, v preorientaciji v druge proizvodne programe, če sedanji ne zagotavljajo akumulacije. Pravzaprav je problem velikih izgubarjev v tem, ne pa v revalorizacijskih ukrepih, s katerimi se v skrajnem primeru želi izključiti prikazovanje nerealnih prihodkov in porabe. Vse to nas uči, da moramo resno začeti reševati ta problem ter povečati obseg in kakovost, s tem pa tudi akumulativnost in rentabilnost poslovanja. Vasvija Jovanovič Imamo tudi profesionalne, namenske kasetofone, ki pa so podvrženi malce drugačnim normativom in niso povezani z našo tematiko. Hi-fi kasetofon je lahko zasebna komponenta, lahko je v sklopu kasiverja (kombinacija z ojačevalcem moči in hi-fi tuner-jem), in v novejšem času v kombinaciji s hi-fi integrirnim ojačevalcem- Praviloma je najkvalitetnejši v obliki zasebne komponente- Kasetofone delimo glede na opremljenost,tehnično kakovost in stopnjo integracije z drugimi komponentami na več razredov. To so ekonomski, srednji, visoki razred in eksotika. kasetofon je lahko tudi v obliki kombinacije dveh mehanizmov, kar je danes izredno popularno. Še do nedavnega so bili dvojni kasetofoni precej slabši po kakovosti kot enojna kombinacija. Bili so revno opremljeni in slabih tehničnih perfomans. V zadnjem času se stvari spreminjajo. Na voljo je najnovejša generacija dvojnih kasetofonov. Hi-fi visoka zvestoba Piše: Bojan Eksclenski Kasetofoni, ki so v hi-fi razredu, morajo ustrezati ostalim standardom, ki imajo oznako DIN 45500. Kakšni normativi so to? Meri se nivo šuma, tonska kolebanja, odstopanja od predpisane hitrosti transporta traku, ki je standardizirana na 4,76 cm/s. Nekateri imajo tudi več, kar je seveda označeno (TECHNICS ima tudi 4,8 cm/s). Nadalje je važno, kakšno frekvenčno karakteristiko ima določen kasetofon in opremljenost. Kasetofone pod temi normativi srečujemo v prenosnih radiokasetofonih, cenenih glasbenih centrih in še kje. ki so po ceni in tehnični kakovosti v samem vrhu. Naj naštejem nekaj predstavnikov. To so: SANSUI D W10R in D W9, TEAC V 880 WR in SONY TC WR950. V to skupino sodi še v omejenem obsegu tudi TECHNICS RS T80R. To so vsi kasetofoni, ki omogočajo snemanje na obeh mehanizmih, večinoma so popolni avtorevers, kompju-terski z izredno bogato paleto avtomatskih funkcij in manipulacij z glasbenim gradivom. Vsi našteti in še nekateri drugi podobno kasetofoni so v cenovnem razredu 300 in več angleških funtov. Kasetofoni so lahko tudi v avtorevers varianti. Kaj to pomeni? Omogočeno je avtomatsko obračanje glave in nepreki- njeno obratovanje pri posebnem »full reverse mode«. Vendar so v določenem cenovnem razredu po pravilu najkvalitetnejši klasični kasetofoni z enojnim mehanizmom in brez avtoreversa. Kasetofone delimo v tri glavne skupine, in sicer v ekonomski, srednji in visoki razred. Cenovno to pomeni v razponu do 100 funtov (ekonomski), do 250 funtov (srednji) in nad 250 funtov (visoki). Po podobni lestvici se ocenjujejo tudi dvojni kasetofoni, le da je cena za posamezni razred za 50 odstotkov višja od navadnih enojnih kasetofonov. Vendar so danes razlike že izredno majhne in od tod tolikšna popularnost dvojnih kasetofonov. Orgle v Cankarjevem domu V vsem umetniškem in tehničnem bogastvu pa prav te orgle izstopajo kot ena največjih in najlepših pridobitev slovenske narodne kulture in hkrati pomenijo največjo instrumentalno narodovo naložbo. To so naše prve koncertne orgle, postavljene v posvetno, koncertno dvorano-Po kulturnem svetu na zahodu in vzhodu že več kot stoletje postavljajo orgle v šole (konservatorije in akademije), poročne dvorane magistrate in podobno. Otvoritev simpozija, kongresa ali razstave s krajšim orgelskim uvodom ali zaključkom je pri nas vznemirljiva novost, po svetu pa že dolgo uteče no kulturno dogajanje. Spoštovanje, ki nas prevzame ob pogledu na orgle, je docela upravičeno, saj so največje in najbolj zapleteno glasbilo, kar jih je človekovo mojstrstvo ustvarilo- Še danes so orgle »kraljica inštrumentov«. Pri izdelavi večjih sodelujejo najrazličnejše znanosti, da bi služile umetnosti. Arhitekti, fiziki, akustiki in elektroniki v pravih tovarnah - včasih so bile to delavnice - iščejo najboljšo, optimalno rešitev, da bi v danem prostoru orgle najlepše pele. Za razliko od klavirja, ki gre v v^ak prostor, so vsake orgle unikat, zgrajen za konkretno dvorano- Vsa ta ekipa se trudi, da bi nazadnje iz glasbila prišel najlepši ton, kajti prav lepota tona je tisti končni cilj in tudi podlaga za umetnost, zaradi katere smo nabavili inštrument- Naše orgle imajo odlično sodobno mehansko trakturo. Me-hovje je danes močan elektromotor, ki poganja zračno turbino, ta pa tlači stisnjen zrak v sapnice in njihove predprostore. ki uravnavajo pritisk, saj različne piščali zahtevajo različen pritisk. Tudi orgelska omara ima svoj zvočni in lepotni pomen, zato so o njej veliko govorili in se posvetovali z arhitekti. Na igralni mizo so še gumbi, s katerimi vključimo registre in pa različna tehnična pomagala, med katerimi je tudi majhen »računalnik^; vanj lahko s »spominom« spravimo različne kombinacije, kijih potrebujemo med igranjem. Ker so orgle tako velik inštrument, je potrebna stalna skrbna nega in vzdrževanje. Do leta 1992 imajo še garancijo (vsega 10 let), uglašuje pa jih pred vsakim nastopom in snemanjem naš serviser in uglaševalec Jože Kočar. Inštrument je izdelala zahodno-berlinska tovarna Schuke, stale pa so 1-200 000 DM. Orgle so bile postavljene iz sredstev vseh delovnih ljudi, zato so tudi vsem namenjene. Prav je, da kot stalni in zvesti poslušalci orgelskih koncertov radostno uživate sadove svojega v kulturo vloženega dela. Poleg koncertov, ki jih bodo letos v rednem programu izvajali na orgle organisti in Milana, Hamburga, Poljske, Budimpešte, Prage in naš Bergant, imamo za vas pripravljeno skrbno načrtovano predstavitev orgel z nazivom »ČUDOVITI SVET ORGLANJA«, kjer se ob sodelovanju violine, trobente, izbranih skladbah in ob diapozitivih seznanite z orglami in orgelsko glasbo. Ob takem spoznavanju zlahka odkrijete, da orgelski koncert ni nekaj, kar je namenjeno le izbranemu občinstvu-Vabi vas hišni organist Cankarjevega doma Saša Frelih-Mišo 12 Šport in rekreacija Interno tekmovanje v veleslalomu V sredo, 24. februarja 1988, smo organizirali interno tekmovanje med tozdi v veleslalomu na Golteh. Izredno slabo vreme je motilo tekmovanje, saj je pihal močan veter z dežjem. Kljub slabim pogojem smo tekmo izvedli, kajti prestaviti je ni bilo mogoče zaradi prevelikih finančnih stroškov, kot so popoldanske karte, prevozi itd-Vrstni red po kategorijah je naslednji: Ženske nad 30 let 1- Rejc Karmen 2. Marin Mija 3. Blažič Beba 4. Lipovšek Nev. 5. Derča Majda 49,23 - DSSS 52,30 - DSSS 57,70 - DSSS 103,78 - DSSS 104,06 - Tran. Ženske do 30 let 1. Oblak Ljudmila 2. naraks Marjana 3. Pogorelc Tatj. 4. Strmecki Zlata 5- Hrastnik Jana 54,27 Vzdr. 55,17 DSSS 56,75 DSSS 102,68 DSSS 111.77 Kem. C. Moški nad 50 let 1. Vidmar Vikt- 2. Slokan Dušan 3. Maks Stanko 4- Jazbec Mladen 5. Unetič Rok 47,77 Vzd. 48,54 Vzd. 50,60 Kem. C 52,01 DSSS 114,33 Met. Moški 40 do 50 let 1. Mravljak Anton 46,88 Veflon 2. Gutnberger F- 49,24 Met. 3. Bordon Marjan 51,42 4. Perčič Dani 54,71 DSSS Čakanje na startu Sodniško omizje Moški 30 do 40 let 1 Aškerc Dušan 2. Gajšek Bojan 3- Kolar Marjan 4. Rozman Franc 5- Voler Milan 42,83 DSSS 43,75 Met. 44,34 Energ. 44,43 DSSS 45.51 Kemija M. Moški do 30 let L Lajbaher Tomaž 42,63 2. Rozonočnik T. 43.37 Kem-M- 3. Mravljak Peter 43,45 Vzdr. 4. Pliberšek S. 43,68 Vzdr. 5. Tomažin Andrej 43,78 DSSS Nastopilo je 90 smučarjev iz vseh tozdov. Nekateri so se ustrašili slabega vremena in so ostali doma- V ekipni uvrstitvi, ki je štela 4 najboljše rezultate moških in enega ženskega je vrstni red naslednji: Občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu na Golteh Reprezentanca Cinkarne v kategoriji starejših članov: Mravljak, Tanšck, Vidmar, Aškerc, Mak in Rejc 6. EMO 7. RC 8- Železarna Starejši člani II. skupina 12. mesto Vidmar Viktor 20. mesto Mak Stanko Starejši člani I. skupina Mravljak Anton in Tanšek Vinko sta odstopila- Moški zaradi številnih odstopov nismo imeli ekipne uvrstitve. Moški v starosti do 30 let 11. mesto Lajbaher T. in 17. mesto Mravljak Peter Moški do 26 let 11- mesto Lajbahner T. in 17. mesto Tomažin Andrej Tako, smučarska sezona je za nami. Upajmo, da bomo prihodnje leto imeli več uspeha. OHRANITE SI ZDRAVJE UKVARJAJTE SE S ŠPORTOM Iz programa športne rekreacije Cinkarne Za leto 1988 bomo za ta namen lahko porabili 15 milijonov din. Vsaka od 13 sekcij in to smučarska, tekaška, strelska, planinska, šahovska, kegljaška, nogometna, nogometna ženska, namiznoteniška, tenis, odbojkarska, košarkarska, kolesarska - je izdelala svoj program. Posebej je letos pripravila program tudi tozd Kemija Mozirje, ki se vključuje v pet sekcij: kegljaško, namiznoteniško, strelsko, šahovsko in smučarsko sekcijo; v teh disciplinah pa ima tudi svoje aktivnosti v Mozirju. Tudi v Logarski dolini bo možnost rekreacije. Aktivnosti v sekcijah bodo tekle skozi vse leto: TRIM AKCIJE Organizirali bomo športno rekreacijski dan cinkarnarjev, sodelovali na tekmovanju za plaketo CELJSKI KERLC, in organizirali množično udeležbo na vseh občinskih trim akcijah v smučarskem teku, hoji, kolesarjenju, streljanju, plavanju in krosu- 1. Vzdrževanje 230,82 2. DSSS 231,32 3. Kemija Celje 269,82 Drugi TOZD niso imeli ženske predstavnice in niso bili kompletni tako da niso bili uvrščeni. Referent za šport in rekreacijo Marjan LEBAN ZTKO Celje je 14. in 15. marca 1988 organiziral občinsko tekmo, medtem ko je 16. februarja tekmovanje zaradi izredno slabega vremena odpadlo in je bilo prestavljeno na naslednji teden. Naši smučarji tokrat niso imeli večjih uspehov, saj niso ubranili tretjega mesta, ki so ga osvojili lani. Najbolje seje pri ženskah uvrstila Karmen Rejc z osvojenim 4. mestom v svoji skupini, 15. mesto je osvojila Beba Blažič, 18. mesto pa Irena Zalokar. Ekipno ženske 1. Ingrad 2. Aero 3. Kovinotehna 4. Zlatarna 5- Cinkarna REKREACIJA V TELOVADNICI Vsak petek v tednu (razen poleti) je rekreacija v telovadnici zavoda Ivanke Uranjekove od 17. do 19. ure. Vse delavce ponovno vabimo, da se udeležijo čim več organiziranih prireditev s lega področja ali se aktivno vključijo vsaj v eno od sekcij. SttETAUA DHUZbE nagrad : io. O O C J5.000 3. /O. 000 &***■ politik HASAMI »ZDfcLO- v/ALLC. L?KWOV »OPISUJTE V/ V UAŠ LIST juiui sadež OOPoCUOST, UPOfi. KMEČKA SLIKA SVETLOBNI ODftO.) I6CALEC kOS ATA J 6B.ŠIKA ČO.KA KBATlCA 6ASK£ O&dO&oO >ft£Aij|*ACli£ ZA6A0. AUTOvj OTOK. v/ TOLiuE2l.il V SESTAv/A JE.\JVJliEK. PtH2UALWt TiOz.cw; PftE5£e.lJO'iA PfcsE-H ŠKOTSKO K&ILO lifiALjCVA OKot-lCA ČAPKOKA DO-AMA JEi&ilo V Z6SB. 'fiAT 6TaK 30 LET VJADLEZvJE ŽUŽELKE DE5EDA K.I UfcOČl TUC.5KI y EU KAS IVO , Č.ELAC TEL VOZA »ESEt* kfiCZ .6 LA&A ŠVICARKI PKAKAOTOvl ev6ty 4U(ŽVC- »SE6UI t-AlMEk, iZVftSOl SVET UA6 D£^>. UAVfEMl oe>a: ( 'inkarnar, C inkarna, Kidričeva 19, Celje, tel.: 33112, int. 353. liska tiskarna Cinkarna v nakladi 3.000 izvodov, ( inkarnar je brezplačno na razpolago vsem članom kolektiva, upokojencem in štipendistom. Na podlagi izja\c sekretariata za informacije SRN št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974 je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka.