14 Didakta 191 RAZISKOVALNA DEJAVNOST OSNOVNOŠOLCEV V DOBROBIT ŽIVALI / Tina Zadravec, profesorica slovenščine in književnosti / OŠ Ormož V preteklih dveh letih sta na Osnovni šoli Ormož v okviru raziskovalnega dela nastali dve raziskovalni nalogi osnovnošolk, ki so raziskovale teme s področja živalovarstva. Naloga »Za vedno si odgovoren za to, kar si udomačil« je raziskovala problematiko prostoživečih in zavrženih mačk v domačem kraju. Naloga »Najprej štalca, pol pa konj« je za področje celotne Slovenije ugotavljala, kakšna je osveščenost lastnikov konj glede konjem prijazne reje ter kakšni načini uhlev- itve konj trenutno prevladujejo v Sloveniji. Vrednost obeh raziskovalnih nalog je spoznavanje raziskovalnega dela kot tudi njuna uporabna vrednost. Slednja se kaže v osveščanju ljudi o pravilnem ravnanju z živalmi. Obe na- logi sta s svojo pojavnostjo v medijih velik doprinos k trudu posameznikov, prostovoljcev in društev, ki skrbijo za dobrobit živali. Nalogi sta velik korak v smer dobrobiti živali in enkraten vzgled sodelovanja mladih v lokalni skupnosti ter povezovanja različnih strok, predvsem pa izkazujeta veliko mero pozitivnega in empatičnega pri- stopa vseh udeleženih. Ta prispevek predstavljam kot še eno od obstoječih možnosti vzgoje mladih o pozitivnem odnosu do živali in okolja. RAZISKOVALNO DELO OSNOVNOŠOLCEV KOT PRVI KORAK K ZNANSTVENEMU RAZISKOVANJU Raziskovalno delo je za osnovnošolske otroke korak naprej pri samostojnem učenju, saj gre v prvi vrsti za siste- matično proučevanje neke teme, ki jo učenci izberejo skupaj z mentorjem in jim predstavlja svojevrsten izziv. Veči- noma gre za področja, ki jih učni na- črt ne pokriva s konkretnimi primeri – omogoča pa vključevanje teh tematik v VI. dejavnost rednega in dodatnega pouka. Skozi skrbno načrtovane faze raziskovanja mladi raziskovalec prvič aktivno spoznava in preizkuša pristop k raziskovanju neke teme. Učenca uvajamo v svet raziskovanja in v pravila, ki v njem veljajo. Zato je pomembno, da se mladi raziskova- lec in učitelj – mentor o izbrani temi najprej temeljito pogovorita. Področje raziskovanja je treba namreč dobro po- znati, pri tem pa igra vloga mentorja, ki usmerja osnovnošolce, pomembno vlogo (Kandrič Koval 2014). Mentorjeva občutljivost za pereča področja, kot je živalovarstvo, je lahko pomemben motivacijski faktor za učence. Okolj- ska vzgoja se namreč, kot piše Rizman Herga (2014), v programu osnovne šole pojavlja bolj kot medpredmetno po- dročje. Učitelji jo lahko vključujejo v poučevanje posameznih predmetov, dneve dejavnosti in različne obšolske dejavnosti. Teme, ki vključujejo različno živalovar- stveno problematiko, so zelo aktualne in pereče, zato je prav, da učitelj tudi kot vzgojitelj opravlja svoje poslanstvo na tem področju in učence vzgaja v čuteče in empatije zmožne mlade osebnosti. Raziskovalno delo mu pri tem lahko ponudi velik in učinkovit prostor delovanja. Prvi korak k raziskovanju je temeljit pogovor z mentorjem, spoznavanje problematike področja in oblikovanje raziskovalnega vprašanja, iz katerega bodo lahko natančno razvili hipotezo, ki je za nadaljnje delo zelo pomembna, saj začrta rdečo nit raziskave. Na za- četku dela je torej pomemben razisko- valni načrt, ki omogoča strukturo raz- iskovalne naloge in širino tematike.1 DVAJSET LET SISTEMATIČNEGA RAZISKOVANJA NA OSNOVNI ŠOLI ORMOŽ Na Osnovni šoli Ormož je raziskovalna dejavnost nepogrešljiv način dela z nadarjenimi učenci. Prav tako ima- jo možnost tovrstnega načina učenja prav vsi učenci, ki izrazijo željo po razi- skovanju oziroma jih zanima določeno 1 Več uporabnih navodil za izdelavo raziskoval- ne naloge lahko mentorji najdejo tudi v splet- ni publikaciji ZRS Bistra Ptuj na spletnem na- slovu http://www.bistra.si/raziskave-in-razvoj/ mladi-2/. področje. Učenci si glede na temo, ki jih zanima, izberejo ustreznega men- torja med učitelji. Raziskovalno delo se prične običajno že v začetku šolskega leta, traja vse do pomladi, ko se večina učencev z dokončanimi raziskovalnimi nalogami udeleži regijskega srečanja mladih raziskovalcev v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj. Najboljše naloge se uvr- stijo naprej na državno srečanje pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije.2 Na naši šoli smo v šolskem letu 2014/2015 praznovali že 20-letnico sistematičnega raziskovanja in ga slovesno obeležili z izidom zbornika Vesolje otroških znanj in spoznanj.3 »ZA VEDNO SI ODGOVOREN ZA TO, KAR SI UDOMAČIL« (MALI PRINC) V šolskem letu 2014/2015 sem skupaj s somentorico Metko Lešničar vzela pod okrilje mladi raziskovalki Ano Zemljič in Klaro Branda, ki sta se odločili preu- čiti aktualno in perečo živalovarstveno problematiko – brezdomne živali. V 2 Pogoj za sodelovanje na državnem srečanju je uvrstitev na regijskih ali mestnih srečanjih. Naj- večje število raziskovalnih nalog iz posamezne regije, ki se lahko uvrstijo na državno srečan- je, je določeno na osnovi povprečnega števila raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih v preteklih petih letih, kot je opredeljeno v tabeli na spletni strani ZOTKS, kjer so navedeni tudi predvideni izvajalci regijskih ali mestnih sre- čanj (https://www.zotks.si/raziskovalci/razpis). 3 V dvajsetih letih je tako na šoli nastalo kar 80 raziskovalnih nalog, od katerih se jih je 64 predstavilo v sklopu Srečanja mladih ra- ziskovalcev (ZRS Bistra Ptuj), 15 pa jih je tek- movalo v okviru razpisov in natečajev ostalih organizacij. Da je v delo vloženega ogromno truda, se je vselej obrestovalo, saj je 33 % ra- ziskovalnih nalog prejelo zlata priznanja na državni ravni, 15 % se jih je uvrstilo na prva tri mesta v državi, preostalih 19 % je prejelo srebrna, prav tolikšen delež pa bronasta pri- znanja na državni ravni. Didakta 191 15 domačem kraju sta bili vedno znova priča zavrženim mačkam, zato sta se odločili, da v svoji raziskovalni nalogi proučita stanje zavrženih oziroma pro- stoživečih mačk na področju Občine Ormož. Raziskali sta, kakšna je stopnja odgovornosti lastnikov mačk v omenje- ni občini – predvsem, kolikšen delež lastnikov ima svoje mačke sterilizirane in kastrirane. S tem namreč posredno prispevajo k preprečevanju večanja števila brezdomnih mačk, ki se v ve- čjem številu lahko začnejo združevati v kolonije. Te predstavljajo večplasten problem za okolico. Rešitev proble- ma brezdomnih mačk je namreč na- videzno enostavna – sterilizacija in kastracija vseh prosto gibajočih se živali. Pri raziskovanju sta poleg štu- dija strokovne literature opravili tudi terensko opazovanje, ki jima je bilo najbolj všeč. Med drugim sta prisostvo- vali še pri posegu sterilizacije mačke in opravili intervju z županom Obči- ne Ormož ter predstavniki lokalnega Društva za zaščito živali sveta PAW. Med 108 naključno izbranimi lastniki mačk na Ormoškem sta izvedli anketo. V anketi sta s pomočjo vprašanj, pove- zanih z načinom skrbi za mačke (način hranjenja, skrb za odpravljanje zaje- dalcev …), ugotovili, da lastniki mačk zadovoljivo skrbijo za svojo žival, da pa je delež nekastriranih oziroma ne- steriliziranih mačk, ki imajo lastnike, še vedno previsok (57 odstotkov anke- tiranih je priznalo, da njihove mačke niso sterilizirane oziroma kastrirane), še posebej, ker se večina mačk anke- tirancev (95 odstotkov) prosto giba, 60 odstotkov mačk, ki se prosto giba, pa ni steriliziranih oziroma kastrira- nih, kar pomeni, da se nekontrolirano množijo in s tem prispevajo k ogro- mnemu povečanju števila brezdomnih živali. Z anketo sta dekleti sicer ugo- tovili, da ljudje pojma sterilizacija in kastracija poznajo, da pa se premalo zavedajo pomena teh dveh posegov pri reševanju problematike brezdomnih živali. Poudarili sta, da je osveščanje in opozarjanje ljudi na to ključnega pomena. S pomočjo raziskovalnega pogovora s predstavnikoma Društva za zaščito Slika 1: Terensko opazovanje – spremljanje sterilizacije mačke Slika 2: Mladi raziskovalki in gospa, ki je po predstavitvi raziskovalne naloge v medijih prejela pomoč številnih prostovoljcev. 16 Didakta 191 živali sveta PAW sta pridobili podat- ke o približnem številu prostoživečih mačk v domači občini in o lokacijah, na katerih so bile te mačke opažene v večjih kolonijah. Eno takšnih lokacij sta tudi obiskali. Večja kolonija mačk, ki se je namnožila, dobiva hrano pri neki gospe, ki je ljubiteljica mačk, vendar socialno šibka, zato sama ni- kakor ne more sterilizirati vseh mačk, ki so prišle k hiši kot zavržene in so se kasneje še razmnožile. Gospa je dekleti prosila za pomoč in odločili sta se predstaviti v medijih. Nastal je prispevek za oddajo O ljudeh in ži- valih, ki je bil predvajan 21. 3. 2015 na prvem programu RTV Slovenija. V prispevku sta mladi raziskovalki predstavili izsledke svoje raziskovalne naloge, vključili pa sta tudi omenjeno gospo in predstavili njeno zgodbo kot primer, kako je mačja kolonija pri njej našla stalno pribežališče. TV-prispevek je dobro opozorilo ljudem, naj premi- slijo o sterilizaciji oziroma kastraciji svoje mačke, ravno zato, da se izognejo zgodbam, kot je ta. Predstavitev v me- dijih je gospe pomagala, da je prišla do pomoči. Obiskalo jo je kar nekaj prostovoljcev iz okoliških regij, ki so ji pomagali s hrano za mačke. Najbolj učinkovita je bila pomoč prostovoljk, ki so ji ponudile pomoč pri sterilizaciji oziroma kastraciji več kot 10 mačk. V mesecu juliju je bila akcija pomoči zaključena in vseh 13 odraslih mačk pri gospe je bilo na koncu sterilizira- nih oziroma kastriranih, 3 mladiči, ki so bili ob prvem obisku deklet pri gospe stari le nekaj dni, so prav tako sterilizirani in oddani v nove domove. To je velik korak v smer dobrobiti živali in enkraten vzgled sodelo- vanja mladih v lokalni skupnosti ter različnih strok, predvsem pa ta primer izkazuje veliko mero pozi- tivnega in empatičnega pristopa vseh udeleženih. V okviru raziskovalne naloge so bile natisnjene tudi majice, ki jih dekle- ti z mentoricama delita v zameno za prostovoljne prispevke. Zbrale smo že več kot 200 evrov, vsak cent pa je bil namenjen za pomoč pri sterilizaciji prostoživečih mačk na Ormoškem. »NAJPREJ ŠTALCA, POL PA KONJ« Larisa Šek, Katja Tajhman in Hana Po- točnjak so mlade raziskovalke, katerim sva bili skupaj z mag. Majo Korban Črnjavič mentorici pri njihovi razisko- valni nalogi v šolskem letu 2015/2016. Dekleta so se odločila raziskati podro- čje konjereje, predvsem to, kakšna je konjem najprijaznejša reja in kako so slovenski lastniki teh živali osveščeni o tem ter kako ta dejstva upoštevajo pri uhlevitvi konj. Ta je namreč za dobro počutje konja ključnega pomena. Najprej so dekleta proučila vso dose- gljivo literaturo v slovenščini, kmalu pa smo skupaj ugotovile, da so glede Slika 3: Raziskovalni pogovor učenk s prof. dr. Ivanom Štuhcem je posnela tudi kamera RTV Slovenija za oddajo O živalih in ljudeh. Slika 4: Terensko opazovanje ponuja izkušenjsko učenje v naravi in uči pozitivnega odnosa otrok do živali. Didakta 191 17 razmišljanja o konjem prijazni reji za razliko od nas bolj napredni v so- sednjih državah, kot sta Avstrija in Nemčija, zato smo posegle tudi po tuji literaturi, izvedle pa smo še pogovor s študentko, ki je opravljala prakso v Nemčiji. Terensko delo smo usmerile v izkušenjsko učenje in delo na terenu ter izvedle spoznavanje različnih tipov hlevov (zaprti tip hleva – s privezi ali boksi in odprti tip hleva – s padoki ali stalnim prostim dostopom do izpusta oziroma paše), pri tem pa se je na našo prošnjo za sodelovanje prijazno odzval akademik prof. dr. Ivan Štuhec, upo- kojeni profesor z Biotehniške fakultete Ljubljana. Dekletom je na terenu pove- dal ogromno zanimivega. Na primerih hlevov, ki smo jih obiskali, je razlagal in pojasnjeval teoretična izhodišča, ki so jih dekleta prej iskala v literaturi. Dr. Štuhec je kot etolog izhajal pred- vsem iz dobrega počutja živali, kar se v domači literaturi žal pogosto zapo- stavlja. Poudaril je, kako pomembno je za osnovnošolce takšno izkušenjsko učenje, pri katerem otroci živali začu- tijo od blizu in tako z opazovanjem njihovega vedenja začutijo veliko več kot na podlagi branja strokovne lite- rature. Tudi pri tej raziskovalni nalogi smo se povezali z ekipo RTV Slovenija, ki nas je spremljala na terenu, in na- stal je poučen prispevek, ki je bil 6. 2. 2016 predvajan v oddaji O živalih in ljudeh. V prispevku smo želeli osvestiti čim več lastnikov in ljubiteljev konj, da je za dobro počutje teh plemenitih živali pomembno zadovoljiti konjeve potrebe po gibanju, življenju v čredi, svežem zraku, svetlobi in ustreznem načinu prehranjevanja. S pomočjo ankete, ki so jo učenke izvedle med 118 lastniki konj iz cele Slovenije, fokusne skupine na facebo- oku in pogovora z oskrbovalko kopit Urško Markelj, ki pokriva področje ce- lotne Slovenije, so učenke izvedele, da v Sloveniji prevladuje zaprti tip hleva z boksi, ki za zadovoljevanje konjevih osnovnih potreb ni idealen, čeprav je večina lastnikov konj (kot je pokazala anketa) dobro seznanjena z osnovnimi potrebami konj (to se je dalo razbrati iz odgovorov na vprašanja v anketi, usmerjenimi na področje hranjenja in nege ter poznavanja potreb konja). S pomočjo raziskovalnega pogovora in ankete so dekleta naletela na primer dobre prakse – na domiselno urejeni odprti tip hleva, ki je že zelo približan tistim, kot jih že poznajo v tujini in jih imenujejo »aktivni hlevi«. Izgradnja ak- tivnega hleva, kakršen je že v tujini, je povezana z izjemnimi finančnimi stro- ški. Najbrž tudi zato takšnega hleva pri nas še ni (kot smo razbrali iz podatkov ankete in ustnega vira – raziskovalnega pogovora z oskrbovalko kopit). Je pa domiselni odprti hlev, ki so ga učenke spoznale, vreden posnemanja, zato so ga izpostavile in predstavile na letaku, ki so ga sestavile ob koncu raziskoval- ne naloge. Ker bi si želele, da bi bilo takšnih hlevov v prihodnje v Sloveniji čim več, so letake razdelile med lastni- ke konj, natisnile pa so tudi majice, ki poudarjajo in osveščajo, katere so osnov- ne potrebe konj. V zameno za majice še vedno zbiramo prostovoljne prispevke, prvih 100 evrov pa smo že predali Dru- štvu za zaščito konj, ki skrbi za konje, rešene iz slabih razmer. Izsledki naloge so pomembno izhodišče za osveščanje lastnikov konj v Sloveniji, zato je v pri- pravi tudi prispevek za Revijo o konjih. Raziskovalna dejavnost osnovnošolcev torej ni samo prvi korak k učenju siste- matičnega znanstvenega raziskovanja, ampak imajo osnovnošolske raziskoval- ne naloge lahko tudi dobrodelno upo- rabno vrednost. Pomembno vlogo ima mentor, ki učence ustrezno motivira in navduši za določeno področje in temo raziskovanja. Živalovarstvene teme so občutljivo in še kako obravnave potrebno področje, zato sta tovrstna angažiranost in občutljivost mladih prvi korak do upanja v svetlejšo pri- hodnost, v kateri človek ne bo samo najbolj razumno, temveč tudi zares čuteče in empatije zmožno bitje. Viri in literatura Kandrič Koval, I. (2014). Mini priročnik metodologije raziskovanja za mlade raziskovalce. V N. Rizman Herga (ur.) Vesolje otroških znanj in spo- znanj. (str. 36). Ormož: Osnovna šola Ormož. Rizman Herga, N. (2014). Raziskovanje za okolje in trajnostni razvoj. V N. Rizman Herga (ur.) Vesolje otroških znanj in spoznanj. (str. 41). Ormož: Osnovna šola Ormož. Tina Zadravec je profesorica slovenščine in književnosti, poučuje slovenščino na Osnovni šoli Ormož. Kot velika ljubiteljica živali svoje najpomembnejše poslanstvo vidi predvsem v vzgajanju in izobraževanju osnovnošolskih otrok na tem področju. V šolskem letu 2013/2014 je na šoli uvedla Živalovarstveni krožek, v okviru katerega sodeluje s številnimi prostovoljci in društvi za zaščito živali iz cele Slovenije. Zadnja leta si prizadeva živalovarstvene izzive vključiti tudi v raziskovalno dejavnost, po kateri je ormoška osnovna šola sicer že dobro prepoznavna.