Strokovno izrazje 
[JOK: OOJ 
f\av odi la za pripravo izvlečliov , . slovenskih publikacijah s področJa 
gozdarstva 
uvoD 
Pn Slovenskem nacionalnem centru AGRIS že ne-
kaJ lel spremljamo kakovost bibliografske opteme ne-
katenh publikacij s področja ra:;rlimke in živalske 
proizvtldnje, ki izhajajo v Slove-niji, hkrati pa po med-
narodnih načelih od leta 1994 gradimo tudi nocionalno 
račllllllllliško biotehniško zhirko. Ta zajema vse domače 
pnbliblcijc: s šir~ega področja biotehnike, kamor se 
uvršč:~jo wko proizvodnja ter varstvo rastlin in živali 
kol rud1 zivilstvo, lesarstvo ter gozdarstvo. Za področje 
lesarstva in gozdarstva dokumentiramo prispevke iz 
revij f..cs. Gozdarski vestnik, Zbornik gozdarstva in 
tes;;~rst\"i) ter zbornikc posvet<)v-anj . Te-publikacije bi-
bliografsko obdelamo ter vsem znanstvenim in stro-
kovnim člankom , ki so opremljeni na ravni 1zvlečka. 
določin10 mednarodno kontrolirane angleškedeskrip-
loJje lET širše predmetne kategorije . Vse dokumente 
iz naše zbirke pretočimo (download/export) ter poš-
ljemo prek interneta do osredJ~ega strežnika na Dunaju 
za vnos,, mednarodno bibliografsko podatkovno zbirko 
AGRIS, ki se kooperativno gradi pri FAO in je do-
~!opn;-~ v vseh pomembnih svetovnih knjižnic ab oz. 
informacijskih centrih v obliki kompaktnih diskov 
(CD-ROM) ter linijsko (onlioe) . 
Iz ciomt~čih publikaciJ, kjer se posamezni prispevki 
pišejo večinoma v slovenskem jeziku, zajemamo za 
vnos v zbirko rudi angleške izvlečke. Zgolj naslovi 
prisp.::vkov dejansko niso dovolj informativni, zato se 
potcnciillni končni uporabnik lahko o vrednosli primar-
negil č lanka ) kadar rnu le-ta ni dostopen, odloča le prek 
izvleek" . Izvlečki še zmeraj ostajajo pomembno merilo 
vsebine prispevkov,, bibliografskih zbirkah, saj celotni 
prispevki pretežnega dela relevantnih publikacij še 
nekaj časa ne bodo dostopni prek interneta, sploh pa 
ne zastonj . Še posebej pri prispevkih, pisanih v malo 
razši1jenih jezikih, je velikega pomena, da so oprem-
ljeni z dovolj velikim številom mednarodno razum ljivih 
elernc;ntov, ker se lahko le tako najdejo prek raču-
· Mag . T. B., predstojnik centra, Slo~·cJlski n~cionalni 
cenll'J AGRJS. Biotehniška fakulteta, Jamnik arje va 1 O 1, 1 l l 1 
ljubljana, SLO 
Gozav 56 (1998) 3 
nalniških sistemov ter pritegnejo pozornost tujih upo-
rabnikov. Izvleček je eden takih pomembnih ele,nen-
tov, ki pomagajo oceniti vsebino nekega prispevka . Ker 
torej za vnos v zbirko AGRJS zajemamo tudi angleške 
izvlečke, precej dobro poznamo tovrstno opremo ve-
čine posame7nih gozdarskih publikacij, hkrati s tem 
pa tudi pomanjkljivosti, do katerih pribaja pri marsi-
bterem prispevku. Izvlečki v naših publikacijah niso 
na taki ravni. kot bi želeli, najbolj kritična točku pa so 
angleški izvlečki, ki so pogosto neprimerni z.a prenos 
v mednarodne podatkovne zbirke. S svoJim pregledom 
in navodili bi radi avtorje spodbudili k izdelilvi kako-
vostnejših in informativnejsih izvlečkov, ki bi rezultate 
slovenskih gozdarskih raziskav lahko posredovali tudi 
morebitnim tujim uporabnikom, domačim uporabni-
kom, predvsem študentom, pa bi ob podpori kakovost-
nega angleškega izvlečka lahko rabili kot referenca 
strokovnega besednjaka. 
KAJ JE IZVLEČEK 
Izvleček je pri sekundami bibliogr~fski opremi pub-
likacij komplemenraren element indeksiranju, zato si 
najprej poglejmo indeksir<Jnje . rndeksirnnje (določanje 
ključnih besed, dcskriptotjcv) se definira ko! kodiranje 
vsebine dokumenta z nekaterimi izbranimi standard-
nimi strokovnimi i;.:rni . (ndeksiranje s pomočjo ključ­
nih besed iz tezavrov ima to prednost, da se dokumenti 
označijo z zares bistvenimi pojmi, kar je pomembno 
pri kasnejšem računalniškem iskanju. Pomanjkljivost 
indeksiranja pa je ta, da v primeru iskanja samo s 
ključnimi besedami izgubimo tiste dokumente, kjer se 
želeoi pojem pojavljll v manj pomembnem, a strokovno 
še zmerilj dovolj zanimivem kontekstu. Ta problem 
delno odpm\'lja izvlecek, k1 je vsebinsko najbolj izčr­
pen element sekundarne vsebinske 1n bibliografske 
obdelave dokumentov. 
Izvleček je m:I jcdmat in delno shematiziran način 
predstavljeno bistvo vsebme nekega dokumenta. Vsak 
prispevek v neki strokovni publikaciji naj bi imel izvle-
ček. kar se posebej velja Z<l znanstvene in strokovne 
prispevke. Obliko in uporabo izvlečkov predpisuje 
mednarodi standard ISO 214. 
173 
Strokt)Vllo izr<.1.zjc 
Izvleček navadno izdelajo avtorji sami, saj ne gre 
pričakovati od uredništva, da bo najelo visoko uspo-
sobljenega dokt~~nentalista, kij ih bo pisal. Ker avro rji 
najbolje poznajo svoj prispevek, lahko sami najlažje 
napišejo izvleček, kar pa ima tudi nega[ivno stran. 
Avtotji namreč dokaj subjektivno ocenjujejo svoj ptis-
pevek, to pn vpliva na to, kaj bodo vkljueil iv izvleček. 
Nekatere strokovne ugotovitve se avrorjem npr. zdijo 
samoumevne, zato jih v izvleček ne vključijo, čeprav 
imajo visoko informativno vrednost in so bistvene za 
rnumevanje dokurnenta. Po drugi strani lahko avtorji 
pretirano poudarjajo mnnj u~pcl postopek, s tem pa 
lahko (ne)hoce zavajajo možnega uporabnika infor-
macije Kot vsak dn1g element vsebinske obdelave ima 
tudi izvleček pomanjkljivost, da je prepuščen subjek-
tivni presoji tistega, ki ga izdela. Vse od začetka raz-
voja rabe računalniških sistemov v dokumentalistiki 
se sicer že pojavljajo poskusi z avtomatizirano sintezo 
teksta za izdela vo izvlečkov, ž;:~l pa še niso dali preti-
rano zildovoljivih rezultatov. Zaradi pomena, ki ga 
izvlečki še zmeraj imajo v računalniških bibliografskih 
podatkovnih zbirkah, morajo avtorji pri pisanju upo-
števcui vsaj os no \ona navodila ter poskrbeti, da zajamejo 
izvlečki kar največ relevantnih informacij iz doku-
menta. 
Jzvlečki se že dolgo pojavljajo tudi kot predmet 
raziskav v bi bl iornetriji. Navadno se raziskuje prisot-
nost izvlečkov v bibliografskih podatkovnih zbtrkah, 
s pomočjo izvlečkov pl'l se izvajajo tudi lingvistične 
raziskave Zelo veliko r<1ziskav se ukv<uja tudi z mož-
nostmi avtomatizirane izdelave izvlečkov, kjer pa re-
zultati zaenkrat še niso preveč prepričljivi, saj raču­
nahlik težko Zlljame značilnosti narilvnih jezikov ter 
zmožnosci človeške sinteze znanja. lzdelava kakovost-
nih izvlečkov je dokaj kompleksen proces, zato mot·ajo 
tudi prevajalci upoštevati slogovne zakonitosti pri pi-
sanju izvlečkov. Ponekod se prevajalci tako udeležujejo 
posebnih ICČC\jev za pripravo izvlečkov. 
VRSTE IZVLEČKOV 
Klasična znanstvena informatika izvlečke navadno 
deli n<~ infonnativne in indikativne. Informativni iz-
vlečki se izdelajo za dokumente, ki opisujejo eksperi-
mentalno delo. Taki izvkčki vsebtuejo informacije o 
metodologiji in rezultatih nekega eksperimenta. Za 
uporabnika informacije mora biti že iz izvlečka raz-
vidno, ali je nek eksperiment zanimiv. J ndikativni 
izvlečki· ne vsebujejo podatkov o rezultatih neke raz-
iskave, pač pa informacije o namenu rniskave, stro-
174 
kovnern področju in metodo log ij i. Taki iz v Ječ k 1 so 
primernejši za preglede ali monografije, saj je njihov 
namen le ta, da zgolj orišejo vsebino dokumenta. V 
praks1 pa se najpogosteje pojavljajo informativno~ 
indikativni izvlečki. 
Izvlečka (ahstract) ne gre zamenjevati s povzetkom 
(summar)'). Povzetek, če je potreben, je navadno na 
ko11CU dokumenta in po v za me le rezu It ate ter bi slvene 
elemente iz sklepov ali diskusije. Povzetek, :za razliko 
od izvlečkov, tudi ne povzema namena rer metod razi-
skave, torej ni Je nekakšen raztegnjen izvleček. l:e 
vsebuje prispevek kakovosten informativni izvleček, 
sploh ne potrebuje povzetka, saj je izvleček načelno 
in f01mati vnejši, čeprav je lah ko krajši. Če povzetek ž.c 
mora biti, naj ne vsebuje vseh elementov iz izvlečka. 
Včasih je 11\0Č tlldi šc zaslediti izraz synopsis. ki se 
po formalni definiciji v dokumenlalistiki uporablja Ic 
zet tak izvleček, ki ga je izdela! sam avtor, 1nedtetn ko 
je izraz abslract namenjem tistim izvlečkom, ki jd1 
izdelajo dokumentalisti oz. informatorji. V no\'ejši rabi 
to razlikovanje ni potrebno. torej naj se 2<1 vse vrste 
izvlečkov uporablja zgolj slovenski izraz izvleček oz. 
angleški izraz abstracr. 
NAVODILA Z.A PRIPRAVO IZVLEČKOV 
Navodila se nanašajo predvsem na pripravo infor-
mativnih izvlečkov, torej takih, v katere se zajem<ljo 
tudi številski rezultati. L:e je le mogoče, naj avtorji 
vedno pripravijo infonnativni izvleček in vanj zapišejo 
vse bistvene številske rezultate oz. imena elementov. 
ki ~e pojavljajo v tekstu. Vodilo avto1ju naj bo vedno 
vprašilnje. s katerimi izrazi bi sam iskal podobno pro-
blematiko in kateri rezultali bi ga zanimali v takem 
dokumentu, ki mu ne bi bil dostopen v celoti. 
V i7vlečku naj se namen, metode. rezultati in sklepi 
11avnjajo v en<lkem vrstnem redu kot v originalnem 
dokumentu. Izvleček naj vsebuje vsn ključna dejstva 
iz dokumenta. Nove ugotovitve naj bodo na začetku, 
detajli v naslednjih stavldh, sklepi, če so potrebni, 
pa na koncu. Kvalitativne in kvantitativne info1macije 
naj se navajajo v skladu 2 dejansko težo, ki jo in1ajo v 
primarnem dokumentu. Upoštevajo naj se standardna 
slovnična pravila, dovoljena pil je tudi naslednja lo-
gična shematizacija in krajšanje besedila: 
- 11porabljajo naj se standardni slovenski (oz. angleški 
pri angleškem i7vlečku) pojmi; · 
- 111anj poznane okrajša ve ali krat ice naj se, ko se prv1č 
pojavijo, z besedami izpeljejo v oklepaju; 
GozdV 56 (1!398) 3 
_ vse merske enote in pogosto n1bljene besede naj se 
išejo "1 okr11jšavo (leto - 1. yc minura-min ipd.); 
. ~a kcn1ijske elemente ali spojine se vedno uporabljajo 
simboli in formule, razen če ne gre za pojme, ki so 
del standardnega besednjaka (npr. voda); 
_ stcviiJ se ne pišejo z besedo, pač p11 s številko; 
_če se bodo neka beseda, pojem ali besedni sklop v 
irvJcdm večkrat ponovili, n<~j se ob prvi rabi za nj irni 
v oklcpaju predstavi neka kratica ali črka, ki naj v 
1111 dal.injcm tekstu tak s k lop ves čas nadomešča. 
Pri dokumentih, ki se nanašajo na popise populacij 
oz. opis~ ekosistemov, biotopov ipd .. je pomembno v 
izvlečku našteti vse posamezne opazovane elemente, 
k;~r po~cbej velja za tipe gozd<~, združbe ter 2a posa-
mezne drevesne (rastlinske) oz. živalske vrste. 
N<.~meslo '·trgovskih" izrazov in žargonskih imen n<~j 
se upor<~bljajo standardizirani strokovni izrazi, cerudi 
je ni ihova raba manj razširjena. Priporočeno je seveda, 
dt~ se taki izrazi uporabljajo tudi v primarnem tekstu 
dokumenta. Izogibati se je treba uporabi različnih si-
nonimov za nek pojem (npr. uvajanje nepotrebnega 
pndcvniškega "close-to-nature", ki se v angleščini 
sicer llporablja le kot prislov, ali celo '·co~natural'' (sic) 
nan1csto uveljavljenega pojma '"sustainable" Za sloven-
ski pojem sonaraven). Slog naj bo jedrnM in naj ne 
v'lebuj~ r<~znih prescžnikov ali neporrebnih pridevni-
kov. !?ogibati se je trebil uporabi standardnih fraz ali 
mašil ter navajanju splošno znanih ugorovitev. ki ni-
m11jo strokovne informacijske vrednosti (npr. gozdovi 
so naše veliko bogastvo). Prvo vodilo pri pisanju i7-
vlccka naj bo dejstvo, da so informacije v izvlečku 
namenjene predvsem strokovnjakom z določenega pod-
ročja. le-ti pa osnovne z11konitosti področja dobro po-
zn<:~jo. 
Izvleček naj ne razlaga priprav za raziskavo ali 
načrtov za prihodnje, še ne izvedene raziskave. Iz dol-
zine izvlečka naj bo razvidna nar~va dokumenta, dol-
žinil pa naj se oblikuje rudi glede na količino relevant-
nih novih informacij v dokumen1tL Če \'Sebuje vse 
bistvene informacije, je kratek izvleček še bolj učin­
kovi[. saj je preglednejši. Če gre v dokumentu za eno 
samo jasno definirana raziskavo, včasih udostuje že 
en sam daljši stavek, kjer so predstavljene metode in 
izbrani rezultatL 
V slovenščini pišemo izvlečke r11je v aktivni kot v 
pasivni obliki, lahko izmenično v prvi osebi množine 
(npr. merili smo vseb110SL .. ) ter tretji osebi ednine ali 
množine (vsebnost znaša, meritve kažejo ... ). Pri po-
daj<:~nju rezultatov (npr. rezultati prikazujejo. iz meritev 
Gozd V 56 ( 1998) 3 
Strok(>Vll() izrazje,; 
ni raz v id no, analiza kaže, ugotovljene vrednosti so ... ) 
je primemejša raba sedanjega časa . 
V angleščini je raba nekoliko drugačna, saj je pa-
sivna oblika pri tein jeziku stilisrično sprejemljivejša 
in tudi strokovno okretnejša rer razum!jivejša, zato je 
treba pri angleškem izvlečku paziti. da le-ta ni zgolj 
literami prevod ~lovenskega. Vrstni red n iza1~a ele-
mentov je za angleško rabo torej potrebno ustrezno 
preuredili. Kerje angleški izvleček načelno namenjen 
tujim potencialnim uporabnikom, je sprejemljivo, da 
avtor v njem poda še več ključnih informacij za razu-
mevanje izvlečka. To velja predvsem za jedrnato po-
jasnjevanje nekaterih geografskih pojmov (krajev), ki 
jih domači upor~bniki dob[O poznajo, tujcem pa so 
neznani, aje Z<l razumcv<lnje rezultatov pomembno, 
za kakšno podnebje in nadmorsko višino npr. pri po-
skusu gre. Tujemu uporabni ku ime Jelovica verjetno 
ne pove dosti, zato je v oklepaj primerno dodati "Al-
pine plateaLI". Ravno tnko se zemljepisni pojem Lju-
bljanska kotlina lahko dodatno pojasni npr. z izrazom 
"subalpine basin", lnfonnat01ji pri indeksiranju iz-
vlečke sicer \ah.ko obogarimo s primernimi deskriptorj i 
in identi fi ka to1ji, vendar ne gre pri poročati, n<tj se 
avto1ji vedno zanesejo 11a razgledanost infonnatO!jev 
in na njihovo domišljijo. 
Poudariti pa je treba,. da se tako, kot velja zt~ slo-
venščino, tudi v angleščini izvlečki ne pišejo v istem 
slogu kor prima ma besedila. Avtotji, ki <:~ngleščine ne 
obvladajo dobro. naj se i2:ogibajo niza nju prešteviln ih 
delnih stavkov, saj je struktura angleškega Jezika dru-
gačna od strukture slovenskega in se v takih izvlečkih 
pomen besedila izmaliči. 
PRIMERISLOGAIZVLEtKOV 
Navaj<Jmo nekaj primerov ustreznega sloga dejan-
skega in hipotetičneg;l pisanja izvlečkov iz Zbornika 
gozdarsl va in lesarstva: 
Nil vzporednih vzorc1h 5 sta ros lil ih sb1pi n ( ce:mipelalno 
A od 1 O., B od 20. 1er C od 30. brat~ikc, O v j edrovini n2 meji 
z beljavo cer Ev b~ljavi na meji s bmbijem stnrekovinc (Picen. 
aiHeS Karst.) -il debel in jclovine (Abies albo Mili.) -7 debel 
smo dolocili: gosloto \' nbsolulno suhell\ st<mju (r
0
), su.šilnični 
in maksinwni skrček (b) ... 
On para11el specirnen:> of 5 age groups (centri peta 1 from the 
bord~r of (A) the lOth growtb ring. (B) the 20th and (C) the 
30th, (0) from the pcnphery of the heartwood and (E) from the 
periphery of sap wood) of Norway sprucc (Picea nbies KarsL) 
and of sil ver fir (Ahies albu Mi! t.) ( 11 and 7 ste ms respecliVdy) 
the following characteristics we re dete:nnined: speci fic gra v 1ty 
(r
0
), drying and maxima! shrinkage (b), shrinking anisolropy 
(An) and indicalors of dm1ens iona 1 slabil i1y (the mio of s wet\-
Str<>l~ovno izrazje 
mg (q). coefficient of swelling (h) nnd thm anisotropy and the 
rMio of sorption (s)) ... 
A smo gojili na hranilni podlagi (hp) MEA pri 1 O, 20, 25 in 
35° C. nil gojiščih z vodno aktivnostjo, uravnano na 0,98. 0,96 
ter 0,94, na hp MEA, PDA, OA pn 23° C. .. 
A \\'ilS grown in vitro on MEA medium ati O, 20, 25 and 35 
deg C, 011 media with water acflvity modi fi ed to 0.9&, 0.96 and 
0.94 and on MEA, PDA, <~nd OA media al 23 deg C... 
Pri ocenjevanju stanja gozdov nil točkah 16x 1 fi mreže v 
Sloveniji smo v 1996 ugotovili nasledt1je vsebnosti kovin (mgl 
kg} suhih tal (.A}. iglic (B) llstja (C): A- mqna vrcdno.->t/opo-
zorilna v1 ed nost/kritična vrednost: Cd·l/2/12. Pb-85/l 00/530. 
Zn-200/.1001720, Cr-I OO/ 150/380, B- povpr/min/maks/območ­
je: Al-71/1 S/453.29·86, ... Cd·0.3/<0,I/l, 1/0,1-0,5 terC- povpr/ 
mm/muks/območje: A\-140125/382/31/) 1-309, .. Fe .... Mn .. 
As ra rt of cstablish ing the state of the forest in Sloven i<1 111 
the l61- 16 km Jletwork the r'ollowing metal content (mg/kg) of 
forest soil (A), needles (Bl and leaves (C) was detetmined: A· 
1 iro it valudw<lrning value/cri tica 1 vnlue: Cd-112/12, Pb-85/ l OO/ 
5 30, Zn-200/3001720, Cr-I OO/ 150n80, B · <~verage:m inlm<>xl 
range· Al· 7l/l8/..!53,29-86, ... Cd-OJ/<O,l/l, 1/0, 1-0.S and C-
avcmge/min/mi~x/range: Al-140/2 51 J 82/31/ J 1-309, .. Fe .... Mn .. 
Pri aaaaa (A ), bbbbb ( B ). cc ccc (C) ter ddddd (D) smo 
j~nuarja, maj;\ ter decembra merili xxxxx (X), yyyyy (Y) ter 
zzzzz (Z). Rezult::Jti za X, Y. Z znnšajo zaporedno po mesecih 
za A 100/200/300, za B 110/210/31 O. za C 120/220/320 ter za 
D ... pri X; ... pri Y. ter ... pri Z. 
X. Y ond Z were estimated in Jann.ary, May ;md December 
for A,B,C and D and everaged in respectiv:! months for X: 1 OO/ 
2001300 for A, J 10/210/3 1 O for B. 120/120/320 for C and ... 
forD; for Y: ... ;and for Z: ... 
Kot vidimo, se da pri tovrstnem načinu v nekaj 
vrsticah zapisati izjemno .število ključnih numeričnih 
infonnacij. Ta n<:~čin nizanja elementov se uporablja 
predvsem v tistih primerih, ko želi avtor v izvlečku 
podali zelo veliko številskih parametov. Ce je le-teh 
manj in bo izvleček kratek, ga ni treba strukmrirati tako 
ze\o shematsko. 
Pri nizanjih podatkov pa se je v izvlečkih treba 
izogibati primetjav naslednjega tipa: najbolje uspeva 
A, manj B ter najmanj C (besl, second best, and low-
est), saj so razmerja rned A, B ter C nekako nejasna. 
Ni jasno ali je tu C zelo skromen v absolutnem smislu 
ali le v odnosu do A. 
Ker je v naših domačih publikacijah najšibkejša 
točka pisanje angleških izvlečkov, ti pa imajo medna-
rodno infotmacijsko težo in posredno lahko vplivajo 
tudi na citiranje dokumentov, podajamo še nekaj pri-
merov rabe speci fi čnega c.ngleškega sloga pn IZ-
vlečkih: 
176 
. T_he swnds were mea~ured ln 1986 <~lld \99!: during tb.l,S 
tl!·ne mtCJTalstanc.ls expencnced <1 drought and outbrcaks ofleaf 
defo!ia to rs. For i nd ividua 1 dbh classes, 5 yr dir~nJeter growt~ 
was predicled within +/- 0.3 in. for ~li spedes. Mean enors for 
BA proJeCtions \\·ere with in+/. 5 ft2/ac fm a!l species, and mc~n 
error for trees/ac ranged from -33 for other red oak to +16 fo 
Sltgar map\e. Although precision w11s variJble, Lake Stntes 
TWlGS pro\'ided accurale prcdicrions of 5 yr dia meter growth 
for the five specics tested. Projections of mort<~lity werc less 
accurate. 
This projec1 addrcsw.lthc problem of inadequate anchors 
on rocky soi Is for guyl ines and llltlho!ds of cable Jogging cquip. 
ment. A subsritute Lipping anchor was developed which was 
estunaled to have a brcaking strengtb of 350 lo 400 kN if fab . 
ricated of east iren or mild steel. When installed and proptrly 
backfilled 10 dcpths of.2.4 to 2.7 mina gravelly clay loam iiOil 
overiaying metnvolcanic greenscone, the anchors had pullout 
c;~pacitics averaging J \0 kN (95% conftdence interval of285 
lo 340 kN). C11pacit!es closer to the break mg strength of tile 
anchor would be expected in rock1er soils. 
Demanc has excecdcd supply for conserv;~!ion p!antings o( 
Scouler willow (Salix sco11leriana Ban·att ex Hook.). To test 
possible \VilYS lo improve prop11ga1ion, \Ve rrcated 8-to JO-cm. 
long hnrdwood Cllttings with 0.0, 0.\, 0.3. 0.8. and 1.6 % in. 
dole-3-buryric acid (IBA), and 5- and lO-cm-long softwoo. 
cunings. with 0.0 and 0.3% IBA. Best rooting (73% atHl87 
%) occurred after llcatment with 0.3% IBA in the hardwood 
:lnd \O-cm-long sortwood cultings. respectively. Microshoots 
wae tcsted with the ant1biotic cefo!axime and cakium g!uco-: 
nate to control baclerial contamination and shoot-lip necrosis. 
Microshoots, with or without naphthalenencetic acid (NAA). 
rooted up to 92 % both in and ex vi tro without N AA. Si milar 
micropropagation options may improve production of other 
di fllcult to propag<~te wi llow~. 
Navaj3mo še nekaj pogostejših angleških glago!ov 
pri navajanju namenov in metodologije v izvlečkih: 
study, discms. consider, perfonn, obtain, observe, prefcr, 
investigate, present, show, reveal. 
SKLEPI 
V našem prispevku smo prikazali nekatere zakoni· 
tasti priprave izvlečkov. ki, kljub možnostim računal­
niškega prikazovanja celotnih tekstov prek interneta, 
ostajajo pomembno sredstvo prenosa infonnacij. Pri' 
tem nas je vodilo dejstvo, da so izvlečki v naših do· 
mač ih publikacijah še zmeraj preskromni, besedila so 
razvlečena, v izvlečkih pa je tudi še vse premalo šte· 
vilčnih rezultatov, poleg tega pa so prevodi velikokra 
nekakovostni. Če to pri slovenskih izvlečkih še ni tak 
zelo pomembno, saj je na voljo ptimamo besedilo. pa 
močno vpliv() na informativno vrednost angleških iz-
vlečkov, prek katerih tuji uporabniki lahko dobijo po· 
GozcN 56 (1998)3 
·.,Ino zanimive informacije, ki lahko vodijo do rencJ.. . ~ .. 
. · r"'JIJ· ~ dokumenta. Tud1 ce da avtor slovenskiLzvle-c•u ,, • . 
ček pren:sti kakov?stntmu prevaJ~~~~· le-_ta ne bo po_-
krbel Zt"l vnos tistih elementov, kt Jih v Izvlečku m. 
~rav bi bilo lo;-ej, da bi naši avto1ji, bolj km do sedaj, 
v izvl.:čke vnašali veliko več numeričnih informacij, 
iz katenh bi bili dejansko razvidni rezultati poskusov. 
Avrorji bi morali paziti tudi na primeren slog pisanja 
izvlečka\'. Izvlečki so strukturirana besedila in ne upo-
števajo \·s eh (literarnih) zakonitosti naravnih jezikov. 
Jzvlečkc .ie zatorej potrebno primerno oblikovati, tako 
v slovenščini kot v angleščini, saj je angleška struktura 
drug;i1Čl1<1 od slovenske. Avtorjem, ki želijo pisati kar 
najbolj bkovostne izvlečke, priporočamo, da po brska-
jo po podntkovnih zbirkah (npr. TREECD, AGRIS) in 
pogledOJO. kakšen slog se pri gozdarstvu uporablja v 
dokumentih. ki prihajajo predvsem iz Velike Britanije 
in ZDA Prav gotovo bodo našli veliko uporabnih in-
formaCIJ, ki jim lahko postanejo vodilo pri izdelavi 
itvlcčkov. V časih vedno hujše poplave podatkov se 
rnorajo ;.Jvlolji zavedati, da uporabniki v procesu iskan-
ja informacij uporabljajo različna sita, saj je infonnacij 
pogosto t(lliko, da uporabniki ne zmorejo predelati več 
niti riqih , ki so relevanrne. Avtorji si morajo wrej 
prizadevati, da rezultati njihovih poskusov obstanejo 
" procesu kroženja in se tako oplajajo. Rezultati pa 
1norajo biti dostopnim eden od prvih pogojev je njihova 
predstavitev v mednarodnih podatkovnih zbirkah prek 
izvlečkov. ki pa prispevajo k strokovni prepričljivosti 
rezultatov le, če so ustrezno izdelani. 
Tuji odmev na naš Gozdarski vestnik 
Nekateri gozdarji včasih tožijo, da našega Vestnika 
skor:Jj nihče ne bere in da je njegova odzivnost majhna. 
Zato nas prijetno preseneca revija danskih gozdarjev 
in la~tnikov gozdov SKOVEN, ki je v letošnji mar-
cevski številki v celoti objavila preveden<1 angleška 
povzetka člankov Winkler/Marenče, Učinkovitost go-
spodarjenja z gozdovi v novih dmžbenih in gospo-
darskih razmerah rer Winkler!Krajčič , Zagotavljanje 
Gozd V 56 ( 1998) 3 
Strokovr1 ) izrazje 
VJRl 
BARTOL, T.. 1992. Analiza 24. letnika rCVIJC Sodobno kme-
tijstvo glede na zastopanost in kakovost izvlečka'< . - So-
dobno kmetijstvo, 25. 7-8. s. 296-299. 
BARTOL T.. 1993. Aplikacija nekaterih z:~konitosti znan~tve­
nega informiranja in možnost izbolj~nja intormiranjil m1 
področju ribištva v Sloveniji.- lchthyo:;, 10, 12, s. 45-55 . 
BARTOL, T.. 1993. Standardizacija btbliografske opreme revije 
Les 111 njen pomen za identifikacijo vsebine prispe\·kov.-
Les, 45, 9. s. 250-253. 
BUSH-LAUER, l. A., \995. Abslracts in German medicaljour-
nals: A linguistic 2.n2.lysis.- lnfonnation Proces~ing & Man-
agement, 31, 5, p. 769-776 
CREMMNIS, E. T., 1982. The art o( absrracting.· !SI Press, 
Philt~delphia, f 50 s. 
Documentation - Abstracis for publir.aJions and document2-
tion.- ISO 214, Paris , 1976, 1 O s. 
GUARDIOLA, E. 1 BANOS. J. E .. 1993. Presenct o[abstracts 
in non-English journnls indcxed in MEDLJNE (1981-
1990).- Bulletin of the Medical Libraric:> A$Sociation, 81. 
3, p. 320-322 . 
HARTLEY, J. / SYDES, M .. 1996. Which layont uo you pre-
fer'? An ;malysis ofreadcr:>' prefercnces for different typo-
graphic layouts of srmctured abstrllct~.- Joumal of Infor-
mation Science, 22 , l. p. 27-37. 
KOLTAY, T .. 1997. A wider homan to tnformt~tion handling: 
Teaching abstracting tO students of 1ranslarion.- Education 
fM Information, 15, p. 35-42 . 
PINTO MOLINA, M., 1995 . Documen1nry nbstmcting: toward 
a methodological model.- Journal of the Americ:~n Society 
for Information Science, 46 . 3, p. 225-234. 
ROTHKEGEL. A, 1995. Abstracting from the perspective of 
text prod\lction .- [nfonn;uion Processing & Management 
31, 5, [l. 777-784. 
Stališča in odmevi 
gozdne reprodukcije, ki smo ju objavili v prvi letošnji 
številki Gozdarskega vestnika. Če upoštevamo, da je 
prvJ lerošnja številka Ve~tnika izšla v začetku febm-
<Hja. prevod paje bil objavljen že v prvi polovici marca, 
se je treba odzivu zahvaliti; ne samo zaradi vsebinskega 
zanimanja, ampak rudi zaradi hitrosti odziva, kijo pri 
nas marsikdaj pogrcšamo. 
Prof. dr. Izrok Winkler 
t77