Boj največjemu narod- nemu zapeljivcu in škodljivcu. Neslovensko in protikrščansko pisanje samostalno demokratskih in samostojno kmetijskih — po krivici tako imenovanih — Hstov je vzbudilo v Sloveniji pravi in pravcati vihar razburjenja in ogorčenosti. Glavni predmet obsodbe je »Jutro«, ki je objavilo nedosegljivo surovo in sramotilno sliko dr. Korošca, voditelja slovenskega naroda. »Jutro« se je tako daleč spozabilo, da se je v svoje grde politične nakane celo poslužilo podobe s trnjem kronancga Zveličarja, s čimer je storilo greh bogoskrunstva. Kljub temu, da je ta sramotilna podoba, objavljena v ».Tutru«, našla ostro obsodbo v vseh poštenih krogih Slovenije, se je samostalno-demokratska klika drznila to ostudno podobo objaviti še tudi v »Domovini«, ki jo večinoma brezplačno pošilja med kmetsko ljudstvo, da bi dobila na deželi kaj pristašev za svojo nekrščansko stranko. »Kmetski list« pa s svojo samostojno kmetijsko stranko, ki zavzema v takozvani kmetski demokraciji Radiča in Pribičeviča podrejeno ulogo, popeva v tem sramotilnem političnem pcvskem zboru nizki glas. Pucelj in Propeluh sta že dosti ohripela. Pisanje nekrščanskih listov je širšim krogom odprlo oči, da so strme obstali nad prepadom, v kojega proti strmoglaviti nekrščansko časopisje ves slovenski narod. Zastopniki vseh stanov in slojev v našem ljudstvu so se dvignili ter zaklicali z močnim glasom: »Ne damo ubijati naroda, osobito ne upa njegove bodočnosti — slovenskc mladine! Proč z duhovnimi ubijalci —- proč z nekrščanskimi časniki!« Veličastni ljudski tabor v Žalcu je z gromkim glasom to obsodbo zakli- cal v slovensko deželo. Vsepovsodi se je odzval odmev. Na zborih, na sestankih, na sejah so zastopniki ljudstva, zlasti še ljudje kmetskega in delavskega stanu dvignili svoj glas ter izrekli smrtno obsodbo nad tistimi, ki nosijo duševno smrt v naš narod, nad nekrščanskim časopisjem ter nad strankami, ki ga izdajajo in razširjajo. Tudi na lepem zborovanju marib. Prosvetne zveze na slavnem romarskem kraju Matere božje na Brezjah pretekli pondeljek, 30. julija, je slovensko Ijudstvo po svojih zastopnikih, kojih je preko 3500 poromalo na Brezje, dvignilo svoj obsodilni glas. Predsednik Prosvetne zveze narodni poslanec g. dr. H o h n j e c je na tem zborovanju na nazoren način predočil pogubonosen vpliv nekrščanskega časopisja. Med drugim je rekel: »Nedavno sem videl sredi lepega obširnega gozda razsežne drevesne sku pine, ki so štrlele proti nebu kakor suhe metle brez življenja, brez zelenja, brez listja. Krilati pevci, ki so v drugih delih.gozda se zibali in nihali na zelenih vejah dreves ter prepevali svoje vesele pesmice, so se ogibali toh drevos, kakor da bi smrt kraljevala nad njimi. Ko sem pristopil bližje, sem videl, kaj je bilo vzrok temu. Videl sem na drevesih grde, ostudne, strupene gosenice. Vsako deblo, vsaka veja, vsaka vejica, vsak list: vse je bilo polno teh ostudnih živalic. Te grde zajedavke so grizle in jedle, sesale in srkale brez prestanka, dokler ni bilo uničeno vse, kar je bilo živega in svežega, lepega in zelenega. Ta umirajoča drevesa se niso ustavljala, marveč so kakor brez volje in odpora dajala svoj kras in svoje življenje strupenim zajedavkam, ki so jih uničevale. Ta drevesa, tako mi je prišlo na misel pri pogledu na nje, so podoba Ijudi, ki jih napadajo duhovne zajedavke: nekrščanski časniki. Slovensko ljudstvo je zdravo v svojem jedru, je krepko in željno živl.jenja in hrepeni po lepi bodočnosti. Napadla pa ga je strupena črvad — razpasla se je po mostih in trgih in žal že tudi po vaseh ter grize na poedincih in vleče in pije iz njih življenski mozeg: vero krščansko in keščansko poštenost. Poedinci so žal že v velikem št.evilu postali žrtve teh strupenih gosenic. Ako nočemo, da se število teh nesrečnih žrtev strahovito pomnoži ter spravi v nevarnost obstoj našega ljudstva, moramo se zganiti ter iztrebiti in uničiti ta strupeni in škodljivi mrčes. Še ena druga podoba, ki vam pokaže vso zapeljivost in nevarnost nekrščanskega časopisja. Na večer sem nekoč stal na morski obali. V bližini zamiglja svetla luč, ki prihaja vedno bližje in bližje. Ribiška ladjica je. Na sprednji strani je pritrjena svetla luč, ki sveti v globočino morja. Ta luč omamlja ribe, da se dvignejo iz globin ter sledijo njeni svetlobi. Na lahko plava ladjica proti obrežju, ribe pa ji sledijo kakor omamljene in oslepele. Naenkrat se mreža zagrne za njimi: postale so rop tiste svetle luči, ki jih je omamila. Tako je tudi z nekrščanskim časopisjem. Vabi in mami ljudi z varljivo in zapeljivo svetlobo: z lepo obliko in besedo, z opolzko povestjo in podobo, vabi jih v svojo mrežo. In ko se ta mreža zgrne nad njimi, ne izpusti več svojih nesrečnih žrtev. Gorje mladini, ki se je dala ujeti v to mrežo v cvetu svojega življenja! Gorje narodu, ko jemu je mladina postala pltfh nekrščanskega časopisja! Brez podobe naj osvetlijo pogubo- nosni upliv teh narodnih škodljivcev besede nekdanjega francoskega mi- nistrskega predsednika Combesa, pod kojim je bilo v letih 1902 do 1905 na Francoskem dovršeno delo raz- kristjanjenja šole in izvedena loči- tev države od cerkve. Combes je nam reč zapisal v dunajskem listu »Neue Freie Presse« o uplivu protikrščanskih časnikov na ljudstvo to-le sodbo: »Brez pomisleka lahko trdim, da so radikalni in socialistični časopisi odtrgali od katoliške Cerkve dve tretjini, morda celo tri četrtine vernikov.« O časopisju, o slabem in dobrem, je papež Pij X. izrekel ta nad vse resni opomin, ki ne sme ostati brez utisa na nas, marveč mora v nas vzbuditi najtrdnejše sklepe. Pij X. je početkom leta 1909 napram nekemu pisatelju izjavil te-le besede: »Da, da, tisk! Še vedno se ne uvideva njegov pomen. Niti verniki niti duhovniki se ne pečajo s tem, kakor bi bilo potrebno. Stare ljudi čujemo večkrat govoriti, da so časniki nov pojav ter da so se prej duše ravno tako rešile brez časnikov. Da, prej! Ne pomisli pa se, da strup slabih časnikov prej ni bil tako razširjen kakor sedaj ter da vsled tega tudi protistrup, to je dobri časniki, prej ni bil tako potreben. Živimo v drugem času nego poprej in obžalovanja vredno dejstvo je, da se krščansko ljudstvo danes z brezbožnimi časniki vara in zastruplja. Zastonj — tako je končal sv. Oče — zidate cerkve, obhajate misijone, gradite šole. Vsa vaša dobra dela bodo uničena, vsi vaši napori so zaman, ako ne umete istočasno uporabljati obrambnega in napadalnega orožja katoliških časnikov.« Besede sv. Očeta so za nas katoliške Slovence resen memento.« Zborovanje Prosvetne zveze na Brezjah se je zaključilo s svečanim sklepom in slovesno obljubo, ki jo bodo možje in žene, zlasti na mladeniči in mladenke, ponesle širom slovenske zemlje: Boj največjemu narodnemu škodljivcu: nekrščanskemu časopisju! Naša ljubezen in pod- pora dobrim, krščanskim časnikom!