24. Na II. sestanku z učiteljiščniki v Narod- nem domu v Ljubljani govoril Fran Č r n a g o j. (Konec.) Nekoč sem imel poseben slučaj. Bilo je v Šmartnem pod Šmarno goro. Imel sem v rapolnjeni učni sobi po devet do deset učencev naenkrat. Da tu ne more biti govora o taki disciplini, kakor če sedita po dva in dva učenca v klopi, je umevno. Pa vendar sem bil v splošnem jako zadovoljen z uspehi, ker so bili otroci nadarjeni in ubogljivi. Med pridnimi v zadnji klopi je sedela tudi že precej odrasla dvanajstletna Krečeva Micka z Vranšice. Prav dobro sva se razumela, ker je bila nadarjena in pridna učenka. Pa so ji sedle nekega dne muhe v glavo, in bilo ji je vse na smeh in kar ni nehala šušljati s svojimi sosedami. »No — Kreč — ali bo že mir ali ne?« sem ji končno zaklical. Pa miru ni hotelo biti. — »Kreč, pojdi ven!« A ona se ne premakne z mesta. »Kreč — nisi slišala, da pojdi ven?« zakličem vnovič. Ona pa trmoglavo otrese z glavo, češ: »Kaj to meni mar!« — Pa sem že stal za zadnjo kiopjo ter }o prijel za rameni, da jo dvignem iz klopi. Ona pa pod klop. Zdaj pa jo priniem za lase, češ — če te boli, boš sledila mojim rokam! In res je bilo tako in privedel sem jo pred tablo. Tamkaj dvignem roko, kakor da jo hočem udariti, a nisem imel v resnici tega namena. Takrat se pa postavi po robu in vzklikne: »Tepli me pa že ne boste!« No pa še ni izgovorila zadnjega zloga in — čof! je dejalo po njenem licu. Takrat pa krik in yik! Ali veste, kako zna kričati zdrav in čvrst otrok. ki kriči samo zato, da kriči! No — in diktiral sem ji še kazen pol ure zapora. Pa ni nič pomagalo in zato sem ji diktiral še pol ure. To jo je spametovalo, da je utihnila, in čez nekaj časa sem ji ukazal, da naj gre v klop. Ali menite, da se je premaknila? Niti za črto! To mi pa zopet ni bilo všeč in ker drugače ni šlo, sem jo tiral zopet s silo v, kiop. Tam je sedela trraoglavo in kuhala svojo jezo do dvanajste ure, vendar pa tiho. Ko pa smo odmolili in so ostali učerici odhajali in je videla, da ostane res zaprta, pa je začela kričati in se dreti, kakor še nisem slišal otroka nikoli tako. Pa to me ni motilo. Urno sern odkosil ter pazil, da mi med tem časom ne uide, nato pa odšel zopet v razred, kjer so se zbirali že otroci nižje skupine in poslušali divjanje kaznjenke. Brez prenehljaja se je drla vso uro in nič ni izdalo, ko sem ji zapretil, da prej ne pojde domov, dokler se ne umiri. Pa sem držal besedo! Ker re kričala venomer, sem pričel pouk z nižjim oddelkom. Med molitvijo je bila še doSti mirna. takoj nato pa je začela s kričanjem še huje in je kar bila okrog sebe. »Je vse zaman, Micka!« sem ji rekel: »dokler se ne umiriš, te ne izpustim, ampak šele čez četrt ure. ko pokažeš, da znaš mirovati!« Kaj hujega! Kar tulila je, in na računski pouk ni bilo misliti. Zato dam nižjemu oddelku pismeno nalogo, višjemu pa ukažem berilo na klop. Pa smo pričeli čitanje v zboru, da bi Micke ne slišali — toda Micka je prevpila vse. ¦ »Otroci — vsi skupaj bomo pa vendar zmagali Micko! Čitajte tedaj na glas, kar komu grlo da!« No in pričelo se je — ne čitanje, temveč kričanje in ne vem, kako bi me bil obsodil takrat tujec, ki bi bil šel slučajo mimo šole! Prav dobro gotovo ne. To je izdalo — Micka ie umolknila. Ko pa so umolknili tudi otroci, je Micka zopet napela svoje grlo. Na — pa smo jo z učenci zopet urezali precej na glas — in tako smo se šli »mance« cele pol ure. dokler ni uporna učenka uvidela, da ne bo zlomila moje volje. Mirno sem ji iznova povedal svoj sklep — nakar je utihnila in nekako ob tri četrt na 2. uro odšla. Sodili boste morda, da sem postopal z njo prestrogo, a veljalo mi je v šoli vedno načelo: V šoli moram imeti jaz absoluten ugled! — Ko bi se bil jaz takrat ob upornosti učenke zbal. bi bili videli vsi otroci, da se me da ugnati v kozji rog, in enaki dogodki bi se bili množili in —¦ zato sem izvajal konsekvence do skrajnosti. Ta dogodek pa je imel še dodatek prihodnje jutro. Bila je nedelja in ravno seni ob pol 6. uri zjutraj kobacal iz postelje, da se napravim in grem orglat, ko potrka nekdo na vrata in takoj nato ^vstopi tudi že v sobo — kdo? Oče Krečeve Micke! No. Francelj — zdajle se pripravi. da stareš prav trd oreh!« sem si mislil in pogrclo me je od nog do glave. Vendar pa rečem še dosti korajžno: »No. oče, kaj pa vi? Pa saj vem, čemu prihajate; zaradi Micke^ kaj ne, a jaz vam rečem, da nisem mogel drugače!« »Oh, ne, gospod. nisem se prišel kregat nad vami, ampak prosit sem vas prišei, da ne zamerite, da se je vedla moja dekle tako! Vse mi je povedal mlajši njen bratec, in res mi je hudo, da se. je vedla tako. Kaznoval sem jo še jaz doma in upam, da se kaj takega več ne dogodi. Vas pa prosim, da sprejmete tele hruške v znak, da niste več hudi!« S temi besedami mi pomoli precej veliko culo, kakor se je pozneje izkazalo, prav finih vranšiških hrušk-maslenk. Prijatelji! Ni mi treba poudarjati, da sem ves solznih oči segel možu poštenjaku v roke in se spominjal še leta in leta niega in njegovih hrušk, ki so mi dišale kakor nikdar druge ne prei, ne slej! Tako sem prejel zadoščenje, a končalo bi se bilo lahko tudi drugače, ako bi bil možak preveč zaljubljen v svojega otroka ali celo nahujskan od sovražnika. Tako sem delal, glejte! Ako sem vide!. da je potrebno za moj ugled, sem počil kar naglo, in hudobijo sem kaznoval tudi s palico po § 24. Za ušesa nisem vle- kel in tudi lasal jih nisem, razen v šali. In tako sem zgrabil nekoč v dobri volji nerodnega učenca kar na široko za šop vrhu glave, ne toliko za kazen kakor za nekak dobrohoten strah. In veste, kaj se mi zgodi? Cel šop las mi ostane v rqki. Osupnien držim lase v roki. pa rečem: »Kaj pa je tebi? Kaj se mavsaš kakor kokoši? Glejte,« — pravim otrokom, »za lase sem ga prijel, pa mi ie ostal skoraj ves šop las v roki. »Povej, ali te je kaj bclelo?« — »Ne, nič!« mi odgovori, smeje se otrok. Nato ga primem še enkrat za lase in tisti so mi ostali že v rahli potegi v roki. Zdaj pa pomislite! Ko bi bil jaz v jezi tega dečka lasal in bi otroci videli v moji roki lase in bi se jaz ne bil opravičil. kakšen halo bi bili zagnali ljudje, ko bi bili zvedeli po otrocih. kako pulim otrokom lase. Pozneje sem »znanstveno« preizkušal baroke svojih učencev in našel sem, da izpadajo lasje učencem jeseni in spomladi veliko bolj kakor sicer, in zopet nekaterim učencem veliko huje kakor drugim. Zato pa, mladi tovariši. nikar ne segajte z dolgimi prsti y tuje lase! Nevaren je tudi učencem nos! Ima marsikateri tako rahločutnega, da se mu vlije kri iz nosa, ko se ga še dotaknil nisi. Potlei pa se glasl". »Oh, ta naš učitelj —¦ do krvi jih bije in. še pobil nam jih bo!« Zato pa ponavljam: »Izkušajte, da si takoj ob začetku svojega službovanja stavite za princip, da učencev telesno ne kaznujete, posebno pa ne. dokler si niste pridobili v občini ugleda kot dober u.čitelj! Pozneje se vam marsikaj odpusti, oziroma sodi pravično. Vselej pa, če vas vendar le zavede jeza, izkušajte, da kazni ne izvršite takoj, ampak jo vsaj odložite — in medtem vas mine tudi jeza, in kazen bo postala pravičnejša. In posebno moramo paziti. da smo pri kaznovanju pravični! Saj se le prerado zgodi, da se urine krivica vkljub temu, da izkušamo biti pravični. Ako se nii je pa zgodilo. da sem učenca kazjioval krivično, sem to krivico popravil pred vsem razredom in ga čisto jasno prosil odpuščanja. Saj se ni zgodilo to rnnogokrat, a zgodilo se je in ni me bilo sram popraviti krivico. Bodite tedaj pri kaznovanju vselej preudarni in pravični, telesnega kaznovanja pa se varujte in prihranili si boste marsikatero bridko uro in uživali boste ugled, kakršen vam gre! §