Uiitelifki pravnik. —§ Vštetje službenih let pomožnfm uči« teljem za napredovanje in pokojnino. Mini* strstvo prosvete kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca Odelcnje za Osnovno Nastavo. O. N. br. 39.849, 23./6. 1927 go. Beograd. Na pitanje ovog Ministarstva ka!ko se ima ra= čunati vreme službe onim učiteljskim licis ma, koja so počela služiti s nepotpunom kvalifikacijom, Ministarstvo Pravde svojim aktom od 17. juna 1927, br. 18.743 priobčilo je, da je centralna komisija za izvrševanjc zakona o činovnicama po ovom predmetu dala objašnjenje: Lice, koje je zbog nedo« statka propisne kvaliKkacije bilo predhodno pomočni učitelj 3. kategorije, pa docnije ispuni uslove za stalnog učitelja 2. katego= rije, ima da se iz 3. u 2. kat. iprevede po odredbama čl. 64. in 65. zakona o činovni« cima, a kad se to učini, onda mu se naknad* no ima da računa sva dotedanja državna aktivna služba, bez obzira na njen karakter kako za osnovnu tako i za položajnu platu. —§ Izpremembe v uredbi o krajnih in oblastnh šolskih odborih. Do končne revi« zije uredbe o krajnih in oblastnih šolskih odborih se ta spremeni v toliko, da se glasi: čl. 3. zadnja al. Če je več oseb, ki pris hajajo po svojem položaju v poštev za ta krajevni šolski odbor, potem vstopi vanj moški najstarejši po činu. Čl. 7. b se glasi: V začetku meseca maja vsakega leta vrši vpis sposobnih šolskih obvezancev na pod= lagi zdravniškega pregleda in po spisku ži= vih otrok, ki jih vodijo verske oblasti in se briga, da se v šolo vpišejo vsi otroci obeh spolov, ki so po obstoječih zakonih obve* zarii obiskovati šolo. Čl. 7. g se glasi: Vsa« ko leto se sestavlja proračun za vzdrževa* nje šole v bodočem šolskem letu, ki se ga pošlje dblastnemu šolskemu odboru do konca oktobra v odobritev. (O. N. br. 2838 od 12. maja 1927). —§ Okrožni zdravnik kot član krajnega šolskega odbora. Na vprašanje, ali more biti distriktni (okrožni) zdravnik član krajevnega šolskega odboira v smislu čl. 3. tč. c. uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih od^ borih od dne 2. maja 1927, O. N. br. 20.038, je izdal minister prosvete naslednje tolma* čenje: Ker Slovenija razen v mestih ne po« zna ustanove občinskih zdravnikov, marveč le distriktne (okrožne) zdravnike, ki oprav= ljajo zdravniško službo v več občinah. vključno v občini, v kateri imajo svoj se= dež, se more tak distriktni zdravnik sma= trati tudi za občinskega zdravnika občine, kjer ima sedež. Iz tega razloga je distriktni (okrožni) zdravnik v smislu čl. 3. tč. c. cit. uredbe član krajevnega šolskega odbora v občini, v kateri ima sedež, ne pa tudi v krajevnih šolskih odborih občin, za katere tudi vrši zdravniško službo. Ob končni re* viziji uredbe se bo to v njej tudi posebe po vdarilo. Samo po sebi je umevno, da je član dotičnega krajevnega šolskega odbora ob^ činski zdravnik (mestni fizik), ki je nastav* Ijen od občine, ne more pa biti njegov član sreski zdravnik, ki mu je po njegovem zva« nju skrb za šolsko zdravstvo v vsem srezu. —§ Ostavka na državno službo. Po čl. 131. uradniškega zakona prestane služba po službenčevi volji (čl. 134.), če poda pismeno ostavko na državno službo, ali če zaprosi za upokojitev (čl. 141.). Glasom čl. 135. uradniškega zakona izda odločbo o prestans ku službe kralj odnosno priistojni minister. Po prestanku službe ne sme uslužbenec sam zapustiti službe, nego mora biti pris stojno razrešen. (Kar se zamore zgoditi šele po odobritvi ostavke). Na to določilo čl. 135.. odst. 4. ponovno opozarjamo tova^ riše(ice) v izogib posledicam iz čl. 133./7 v zvezi s čl. 4., odst. 4. uradniškega zakona. —§ Službena doba. Učiteljem(icam) no« vincem se šteje v službeno dobo čas od dneva, s katerim jim je nakazana plača po čl. 106. uradniškega zakona, t. j. od dneva sprejema v državno službo, odnosno od na< stopa službe (če se to izvrši po 15 dneh od dneva sprejema). To je uvaževatii pri izsta* vitvi uverenja o službeni dobi.