Stran 414.
Kmetijske raznoterosti.
Ali treba tudi svinje snažiti? Glede na krmljenje in snago store naši posestniki navadno to-le: V nesnažno, s staro, okisano pičo do polovice napolnjeno korito vržejo nekoliko klaje, sem in tja površno nasteljejo. In jedino to je, kar store za svinjsko snago, namreč površno nastiljanje. Ljudje še dandanes   žive v nespametni   veri, katera   uči,   da   se   prašič
zavoljo same uesnažnosti valja po blatu, „čim bolj je svinja blatna, čim bolj nesnažna, tem bolj ji tekne in se tudi rediu, tako zatrjujejo neumni nevedneŽi To misel so podedovali od svojih pradedov in se je drže, kakor klošč pasje kože. Pred nekolikimi leti ni bila živinoreja tako razvita, kakor je današnje dni. Ljudje so videli, da se valja svinjšče po blatu in so djali: „Glej no, kako mu to dobro de". To mnenje se je preneslo od očeta na sina in od tega na svoje otroke, ter tako šlo od ust do ust in se ohranilo nepokvarjeno do današnjega dne. In ako se mu reče: „Daj svinjam sveže vode, da se v njej skopljejo, očistijo in ohlade; umivaj jih vsak dan s hladno vodo, in jih odrga] s slamou. In kaj mi potem tak trdovratnež reče: „Kaj boš ti mene učil! Jaz sem že star in vem kako mi je delati; moj dedek so tudi tako delali, pa so tudi imeli svinje"! Tako govorijo ti sebičneži in se ne dajo niti pičice podučiti, misleči, da bo *)ri tem njih starost užaljena, ako bodo poslušali nasvete mlajših. Hvala Bogu, da se nahajajo še gospodarji, kateri so se otresli te starinske navade, ter se drže novih koristnih izkušenj. Se enkrat povdarjam: Umen Živinorejec da prašičem dosti sveže vode, da se kopajo, čistijo in ohlade; nadalje jih umiva vsak dan s hladno vodo, in nato jih odrga s slamo. Debele svinje izpiraj tudi po zimi — pa ne z mrzlo, temveč z hladno vodo, — in potem jih pa odrgaj s cunjo, da se posuše. Ta posel izvršuj v gorkih svinjakih, ker se prašiči drugače prehlade. 1. Svinja ljubi čistoto in snago ravno tako, kakor vsaka druga žival. 2 Čist in snažen prašič je vedno bolj zdrav in 3. donaša večjih dohodkov, kakor nečist in umazan. Te točke skušal bom na kratko razložiti. Prašič pušča svoje blato vedno v enem kotu svinjaka, da si ne ogrdi svojega ležišča; nikdar se ne bo vlegel na onesnaženi prostor. Ako je le še nekoliko čiste slame v hlevu, poišče si jo ter se zarije vanjo. Ker se onesnaži vedno v jednem kotu, in ker se ne vleže v blato, zatorej ljubi čistoto in za-metuje nesnago. Res je, da se svinja rada drži blata, luž in mlak, pa to stori radi tega, da se ohladi. Privošči svinji čiste vode za kopanje, osnaži jo po koži, in prepričal se bodeš, da ne pojde več v blato in mlako. Zakaj pa se po zimi nikdar ne valja? Po zimi zato ne, ker mu ni vroče, po leti pa se mora iti hladit v nesnažne mlake, ker mu ne daš ti hladne in čiste vode. Vsak se je že prepričal, da bolehajo prašiči po letu češče, kakor po zimi. Vzrok tej prikazni je nesnaga in velika vročina, katera škoduje posebno debelim svinjam. To vse se lahko odpravi s hladno vodo. Gniloba ščetin je jako nevarna svinjska bolezen, vsled katere počepa mnogo živalij. Kaj pa je vzrok tej bolezni in kako jo zabranimo? Najpogla-vitnejši vzrok gnilobi ščetin je nesnaga. Bolezen pa odvrnemo tako-le: Svinje držimo v snažnih svinjakih, dajemo jim tečne piče ter sveže vode za pijačo in kopanje, slednjič jih očedimo vsak dan po koži. Tudi korito naj se večkrat s krtaču dobro osnaži.                                                                       J. Vuk.
Kakšno bodi seme? Resničen je pregovor, ki pravi: „Kakršna setev, taka žetev", in vender mnogo kmetovalcev ne pazi na ta pregovor. Koliko slabega, malovrednega, koliko s plevelom pomešanega in strtega semena se pri nas poseje! Mnogim gospodarjem niti na misel ne pride, da bi seme skrbno očistili od plevela ; zatorej ni Čuda, ako raste na njivi mesto pšenice ali žita plevel. Pri setvi je torej glavna stvar dobro seme in to mora biti: 1 Ono mora biti debelo, težko, popolnoma zrelo in lepo napeto. V tem oziru se gode pri nas še sploh mnoge napake, čas je, da jih že enkrat odpravimo, in da rabimo zanaprej vselej le najlepše blago, kajti dobro seme je v mladosti veliko bolj trdne narave in ne poleže tako hitro, kakor pa, če smo sejali slabo seme. Kako pa moraš zahtevati od slabega semena potem dobro in močno rastlino. 2. Dobro seme mora biti čisto, t. j. očiščeno od plevelnih zrn, prahu, resuin, plev, peska itd. Posebno škodljiva so v semenu ple-velna zrnca, ker se ž njimi zaseje največ plevela po njivah. „Kdor seje plevel, tudi žanje   plevel", zapomnimo si dobro te
Stran 415
besede! Male množine semena, posebno debelega, n pr. grah, fižol itd. očistimo in preberemo lahko z roko; žito in druga drobnejša semena pa se očisti s posebnimi stroji, takozvanimi trijerji. Dobro bi bilo in posebno se priporoča, da bi imeli v vsaki občini vsaj po jeden tak stroj 3 Seme mora biti pravo ali pristno; žitna in druga debelejša kmetijska semena lahko razločujemo glede pristnosti, ker jih vsak dobro dozna Paziti pa moramo pri nakupovanju deteljnega ali travnega semena, kajti dandanes so sleparije z majhnimi, manje znanimi semeni na dnevnem redu. Torej kupite seme le pri zanesljivih osebah ; posebno se priporoča, da se vsak kmetovalec obrne do kmetijske družbe v Ljubljani, katera mu preskrbi točno in hitro ter tudi pristno seme. 4 Dobro seme mora biti kaljivo. Na to moramo posebno paziti, ker med semenom in semenom je v tem oziru lahko prav velik razloček. Slabo kaljivo seme ie malo vredno. Takega semena moramo veliko več vsejati, ker ga veliko ne izkali. Trgovci, kateri nam prodajajo seme, morajo nam biti porok (jamčiti, garantirati), da izklije toliko semena, kakor je napovedano; n pr mi kupimo deteljno seme in kupec reče: „Kaljivost tega semena je 85 %", t. j. od sto zrn izklije 85 zrn, onih 15 pa je za nič. O kaljivosti semena pa se lahko sam prepričaš. Tukaj ti hočem navesti najpriprosteji način. Vzami navaden krožnik, na katerega položiš pivnik (pivni papir) in ga namoči z vodo. Na tako pripravljen pnpir deni dotično seme in to pokrij zopet z drugim kosom pivnika, kateri mora biti tudi moker. Da ostane papir vedno moker, poškropi ga večkrat z vodo. Krožnik pa postavi na primerno gorek kraj, da ti seme hitreje izkali. Najbolje je, ako vzameš za take poskuse sto zrnic semena, ker potem lahko izračuniš kaljivost semena v odstotkih (°/0). če izkali na pr. od 100 zrn le 60 zrn, znaša kaljivost 60 % , ali ako izkali od 100 zrnic le 78 zrn, tako znaša kaljivost 78 °/0. Na ta način se lahko prepričamo o poštenosti semenskih trgovcev in jim tudi lahko vrnemo seme, če ni tako kaljivo, kakor je bilo zajamčeno. Za take poskuse pa je naročevati semena o pravem Času, ne pa v zadnjem trenutku. Da nam bo seme dobro kalilo, jemati moramo za setev takole seme: a) Novo seme, t. j. seme od zadnjega pridelka. Tako seme rado kali in daje močne rastline, dočim izgubi staro sčasoma svojo kaljivost, in sicer toliko hitreje, kolikor slabše je bilo ohranjeno, če kupujemo semena, se lahko zgodi, da dobimo staro seme, kajti semenski trgovci primešavajo novemu tudi stara semena, ako jih niso mogli prejšnje leto prodati. Ne trosite torej denarja zastonj, temveč pazite na vse. Da pa nam ostanejo semena delj časa kaljiva, shraniti jih moramo dobro in na suhem prostoru. 6) Nepoškodovano seme; seme se pokvari, Če nam izkali vsled moče že na njivi, predno ga spravimo, ali pa pozneje vsled slabe shranitve; dalje se lahko poškoduje pri mlatitvi, po mrčesih in boleznih, in končno, če postane zaduhlo (oprhnelo) in ples-njivo. Tako seme je porabiti za kaj druzega, ne pa za setev, ki daje slabotne in zanikerne rastline; tako seme tudi slabo kali ali je pa popolnoma nekaljivo.                           J. Vuk.