.X ±
fr
Foifnlaa paviallraaa.
Strokovni list mpovzdlgo gostilničarskega obrti.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v^Ljubljani"
List izhaja 20. vsakega mcscca ■—		—	— Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne številke 2 Din. «=== Cena Inseratom: '/« strani D 5' vklji^nn ^vek		Uredništvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 18. i Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■■ ■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave je pošiljati do 10. vsakega me-===== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =====	
Štev. 10.	V Ljubljani, 20	oktobra 1926.	Leto XIII.
Lep dokaz zavednosti, sloge in stanovske discipline.
Pri minulih volitvah v Trgovsko in obrtno zbornico ste, cenjeni tovariši, Častno dokazali, da znate ločiti politiko 1 od gospodarstva. Na neštetih shodih, občnih zborih in sestankih so uvidevni tovariši poudarjali, da se vse premalo zanimamo za gospodarstveno stran v obče. Govorniki so poudarjali, da hodi* mo na politične shode zijala prodajat in poslušat čenče političnih koristolovcev, katerih princip ni drugega, kakor iška* nje strankarskih in pa osebnih partizan* skih koristi. Od te strani nismo imeli še nikakršne koristi, po največ vedno le škodo, zakaj ker v njej nimamo stanov* skih zastopnikov, strokovnjakov in stvarnih izkušencev, kateri bi s trdno voljo prepričevali na merodajnih mestih Pogubnost ravnanja nesposobnih politi* kastrov. Obrnimo se že enkrat h gospo* darski strani naših stanov, tako ste po* udarjali, to nam je v prvi vrsti in edino potrebno in resnično, ta ideja je sijajno zmagala že v prvem poskusu, ko se je šlo izvoliti si zastopnike v eno najvaž* nejših gospodarstvenih korporacij, t. j. v Zbornico za obrt, trgovino in industrijo v Ljubljani.
Zavedno in solidarno ste stopili'v krog svojih organizacij in izvolili vseh šestero stanov, tovarišev, ki so bili od vaših Zvez obrtnih društev in zadrug zbrani in priporočani. V tej važni gospo* darstveni korporaciji bomo imeli sedaj vsaj tisto število stanovskih zastopni* kov, katero nam po pravici z ozirom na
davčno silo, katero gostilničarstvo re* prezentira, pristoja. Imena teh so:
Kavčič Fran, gostilničar in načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljub* ljani;
Čoh Štefan, hotelir in načelnik go* stilničarske zadruge v Rogaški Slatini;
Berlič Josip, gostilničar v Ptuju;
Turk Josip, gostlničar in nač. gost. zadruge v Murski Soboti;
Rozman Alojzij, gostilničar in nač. gost. zadruge na Prevaljah;
Ambrožič Josip, gostilničar in indu* strijalec v Ljubnem na Gorenjskem.
Imena teh tovarišev nam jamčijo, da bodo interesi gostilničarskega stanu v tej korporaciji varovani in dobro za* stopani, na vas pa bo ležeče, da to pri* padajoče nam častno zastopstvo i v bo* doče zavedno obdržimo. Vsem vam, ki ste s tako odločujočo samozavestjo od* dali svoje glasovnice za listo svojih sta* novskih tovarišev, bodi izrečena čast in zahvala. Onim pa, ki te zavednosti niso imeli in so oddajali svoje glasovnice po političnem vetru, kateri jih je tudi odne* sel, pa naše pomilovanje.
Daj, daj in zopet daj!
Na lestvici gostilničarskih bremen se je pojavil zopet nov klin, ki naj go* stilničarstvo še za eno stopnjo privije. V pravilniku za hotele, kavarne, okrepče* valnice, pivnice, krčme, kuhinje ali iz* kuhe, izdan od ministrstva narodnega zdravja dne 16. julija 1919. se določa v točki 14, da bodo občasne sanitetne po* licijske komisije pregledovale te obrate .
in podajale poročila o njih snagi in pri* mernosti.
Sanitetni nadzorniki so dolžni nad* zirati te obrate glede snage hotelskih sob, kuhinj, oprave za kuhanje, jedi in pijače, glede prtov in snažnih tal, pri* mernosti pljuvalnikov kakor tudi snage po straniščih.
Zdravniki naj presojajo higijenske pogoje teh obratov in naj skrbe za zdravje gospodarjev in vseh tu zaposle* nih oseb, predpisujejo naj potrebne des* infekcijske pomočke ter naj glede snage in drugih zdravstvenih ukrepov dajo po* trebne nasvete. Člen 100 pravilnika o go* stilnah, kavarnah in ostalih obratovalni* cah pa določuje še tako:
1. Vse obratovalnice, v katerih se točijo alkoholne pijače, se pod nepo* srednim nadzorstvom pristojnega uprav* nopolicijskega (političnega) oblastva.
2. Srezki poglavar kakor tudi ostala oblastva iz člena 96 pod 1 tega pravilni* ka morajo najmanj enkrat na tri mesece izvršiti obči pregled vseh gostiln v dotič* nem kraju*srezu, da ugotove:
a) ali so vsi prostori gostilne: pivnica, jedilnica, kuhinja, sobe, hodniki, stranišča itd. primerno čisti in higijenski zdravi, prav tako pa tudi vse stvari v njih, in ali se vse to vzdržuje v higijen* sko pravilnem stanju;
b) ali so sobe opremljene z vsemi potrebščinami za udobno prenočevanje potnikov;
c) ali je prav tako orodje za delo, kakor steklovina, posodje in ostalo, pri* merno čisto in pravilno po zakonu o me* rah; in
č) ali so tudi prostori zunaj zgradb, ki jim pripadajo, primerno čisti in ali se stalno vzdržujejo v takem stanju.
3.	Odgovorne osebe se za vse nered« nosti kaznujejo.
V	prehodnih odredbah določa pra* vilnik v členu 106, točka 2. Glede opre« me in pohištva se morajo vse obratoval« nice iz člena 1 tega pravilnika (to so red« ne gostilnice) v treh letih od dne ko do« be ti predpisi obvezno moč, spraviti v sklad z odredbami tega pravilnika.
Če se ugotovi po tem roku, da niso izpolnjeni predpisi pravilnika, se jim prepove obratovanje, dokler jih popol« noma ne izpolnijo.
Sedaj smo čuli dolžnosti obratoval« cev in tudi predpise za oblastva, ki se nanašajo vse na odredbe, tičoče se lo« kalov in tozadevnih higijenskih predpi« sov. Po členu 100 morajo politična obla« stva pregledovati obratovalnice, ako se vzdržujejo v higijensko pravilnem sta« nju. Ali kdo pa bo plačal te ogledne stro« ške? Ta stran pa je kočljiva. Nekatera poglavarstva so si izmislila trik, da bo za take obhode dobiti tudi komisijonel« ne stroške plačane, kakor so predpisani po členu 85 pravilnika za ogled obrato« valnic oziroma točilnic po členu 82, t. j. za trgovstvo, bufeje itd. ter razpošiljala vsemu gostilničarstvu gotovih srezkih okolišev pozivnice, da naj zaprosijo ko« misijonelnega ogledovanja svojih obrat« nih prostorov, češ tam je rečeno, da se vršijo komisijonelni ogledi pri takih pro* silcih, ki hočejo na novo otvoriti točil* nice, ob prosilčevih stroških. Za redne gostilničarske obrti, ki so že davno pred izdanjem tega pravilnika obstojala in še obstojajo pa ni nikjer rečeno, da se mo« ra zaprositi za tak ogled in celo na pro* silčeve stroške, marveč citirana določila prej navedenih členov le ukazujejo obla* stvom vršiti tako pregledovanje redno trimesečno. Kar dotični preglednik ali tudi če jih je več za potrebno najde ali odredi, je treba izvršiti, proti event. odredbam, ki bi bile morda pretirane, pa se tudi lahko pritoži. Nekatera srez* ka oblastva ne zahtevajo nikakih plačil za pregledovanje takih že obstoječih ob« ratov, druga pa zopet ter polagajo dotič* nim plačilnim naročilom položnice, da je v gotovem roku zadevo plačati. Niso pa to malenkostni zneski 70, 140, 200, da celo čez 400 Din se je že zahtevalo od posameznikov takega plačila. Gostilni* čarstvo je vsled tega upravičeno zelo razburjeno, ker ga skoraj že ni dneva, da ne bi bilo kakih plačil odrajtovati na to ubogo ogroženo obrt.
Na raznih občnih zborih se je to dejstvo razmotrivalo in razglabljalo, kaj je proti temu storiti.
Iz vseh v poštev prihajajočih določil citiranega1 pravilnika je razvidno, da go* stilničarstvo, ako gre le za predpisano revizijo že obstoječih obratnih lokalov, ne za ustanovitev novih, ni obvezano ob* lastvom ali preglednim organom dajati za to nikake odškodnine. Ker imajo pri*
stoječa oblastva že po teh odredbah sa* mih dolžnost perijodičnega pregledova« n ja, ni torej tudi absolutno nikake po« trebnosti, da bi gostilničarji, ki niso za* četniki, morali za oglede še le prositi. Pridemo torej do zaključka, da ni nihče dolžan sprejemati ali plačevati zopet novih bremen, ki se mu hočejo z revizij* skimi stroški naprtiti. Odkanjajte vsak t»k zahtevek in ako se vam ne odjenja, podajajte pritožbe, obveščajte o tem tudi Zvezo, seveda to pa le v slučaju, ako niste za revizijo prosili, kajti s tem se je prizadeti že ujel. V tej zadevi je bila podana od naše strani že pritožba, rešitve pa nismo še prejeli.
Obrtna banka kraljevine SHS pred ustanovitvijo.
Rešitev vprašanja ustanovitve Obrt* ne banke kraljevine SHS se nahaja v zaključnem stadiju. Zakon, ki daje prav« ne temelje banki, ki ji zagotavlja znatno denarno pomoč s strani vlade, ki jo oprošča taks, vseh davkov in doklad, ko* je morajo plačati vse družbe, zavezane javnemu polaganju računov, in ji daje poleg tega še druge privilegije pred za« sebnimi denarnimi zavodi, je narodna skupščina sprejela, tudi je minister za trgovino in industrijo že odobril pravila banke, tako da se vršijo sedaj samo še priprave za redno poslovanje banke in njenih podružnic.
Smelo smemo trditi, da pomeni usta* novitev Obrtne banke SHS nov mejnik v zgodovini razvoja našega obrtništva, kajti kdor je okusil grenkost položaja, v katerem se je nahajal, ko je zaman prosil za kredite, potrebne za razširje* nje obrata, za nakup sirovin, kdor je po* novno zastonj trkal na ta ali ona vrata, temu ni treba praviti, kaj mu prinese novi zavod in ta sam more tudi pravilno soditi o odličnem pomenu tega zavoda, ki bo prava obrtniška ustanova. Teme* ljem zakonskih privilegijev more tudi novi zavod res pomagati obrtništvu do zaželjenega in potrebnega razmaha.
Zakonska določila skrbijo za to, da bodo v upravi zavoda pravi obrtniki vedno v večini in samo v nadzorstvu ima večina država, ki hoče, spričo 40 od* stotne udeležbe na bančni glavnici, po« tom svojih zastopnikov, ki pa morajo biti strokovnjaki ministrstva trgovine in industrije, narodne in državne hipote* karne banke, nadzirati redno in pravilno poslovanje zavoda.
Kakor pa mora ustanovitev Obrtne banke v resnici odkritosrčno razveseliti vsakega pravega obrtnika, ne moremo vendar zatajiti dejstva, da bi bila' čustva slovenskega obrtnika danes mnogo bolj radostna, če bi bil že danes gotov, da se istočasno s centralo osnuje tudi podruž* nica v Ljubljani, odnosno ekspozitura v Mariboru. Ko je slovensko obrtništvo prvič razpravljalo o ustanovitvi tega za* voda, je soglasno zahtevalo, da se usta* novita tudi podružnici zavoda v Ljubija«
ni in Mariboru. Ta postulat je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, pa tudi Zveza obrtnih zadrug z vsem poudar* kom ponovno tolmačila na kompetent* nih mestih, zanj so se zavzeli tudi na* rodni poslanci. Toda prilike v skupščini niso bile slovenskemu obrtništvu naklo* njene. Med tem ko garantira zakon po* leg centrale tudi istočasno ustanovitev podružnice v Zagrebu, jo dobi Ljubljana samo — po potrebi. Z veseljem pa danes ugotavljamo, da smemo gledati sedaj tu* di na to vprapšanje s polnim zaupanjem, kajti po razvoju razprav na zadnji seji širšega odbora ustanoviteljev banke smemo trditi, da se bo zapostavljanje slovenskega obrtništva, koje so zakrivile razmere v narodni skupščini, vsaj delo* ma popravijo.
V	Beogradu se je vršila dne 24. t. m. seja širšega odbora ustanoviteljev ban* ke. Na seji so bile številno zastopane zbornice in obrtniške zveze. Iz Slovenije so bili navzoči tajnik zbornice g. dr. Pless, načelnik zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. E. Franchetti in načelnik splošne zveze obrtnih zadrug v Maribo* ru g. I. Bureš.
Na seji se je sklepalo o vsebini po* živa na vpis delnic, ki se mora po za* konu objaviti v Službenih Novinah vsaj mesec dni pred začetkom vpisovanja delnic. Poziv bo objavljen 1. novembra t. 1., tako da bo mogoče dobiti delnice že 1. decembra 1.1.
Poziv vsebuje samo glavna zakon* ska določila, pred vsem o namenu in ci* Ijih banke. Osnovna glavnica znaša 75 milijonov dinarjev in je razdeljena na
375.000	delnic, vsaka po 200 dinarjev no* minale. Država sodeluje na delniški glavnici s 40 odstotki, obrtniki z 51 od* stotki, prijatelji obrtništva pa z 9 odstot* ki. Pri vpisu je plačati za vsako delnico samo 20 odstotkov nominalne vrednosti in 5 dinarjev za stroške; ostalo je porav* nati v enakih mesečnih obrokih do 31. marca 1929.
Delnice bo dobiti v Sloveniji pri Ljubljanski kreditni banki in njenih po* družnicah, pri Gospodarsko zadružni banki in njenih podružnicah in pri Obrt* ni banki v Ljubljani in to od 1. decembra t. 1. do 15. januarja 1927.
Poziv vsebuje obenem tudi vabilo in dnevni red predhodnega zbora del* ničarjev, ki se bo vršil 20. februarja 1927 v Beogradu. Upravičene zahteve slovenskega obrtništva so prišle do prav posebnega izraza pri določitvi dnevnega reda za ta zbor. Po izčrpnih, s tehtnimi razlogi podprtih izvajanjih tajnika g. dr. Plessa se je po debati sklenilo, da je po* staviti na dnevni red ustanovnega zbora poleg točk, ki vsebujejo izvolitev pred* sedništva zbora, poročilo ustanovnega odbora o vpisu delnic, sprejem bančnih pravil, volitev članov upravnega in nad* zornega odbora ter volitev članov po* slovnega odbora glavne podružnice v Zagrebu, kot posebna točka tudi: »ustanovitev podružnice v Ljubljani . . .
in ekspozitur v onih mestih, koja so se> dež takega ekonomskega*področja, ki je v stanju z glavnico, kojo je upisalo in so* razmernim delom državne pomoči vzdn ževati svojo ekspozituro.« — S tem nam je zagotovljeno, da bo morala ustanovna skupščina sklepati o podružnici v Ljub? Ijani in tudi o ekspozituri v Mariboru in drugih mestih. Prepričani smo, da bo tudi ustanovna skupščina v isti meri kakor širši odbor ustanoviteljev uvaže* vala zahteve in potrebe slovenskega obrtništva.
Kar se tiče podružnice v Ljubljani, govori zakon samo o tem, da se le*ta ustanovi po potrebi. Staviti tu kake dru* ge pogoje, kakor vpis gotovega števila delnic, bi pomenilo zahtevati od Slove* nije obveznosti, ko j e se od Hrvaške ni zahtevalo. Tako stališče je za slovensko obrtništvo ponižujoče in pomeni brez* obzirno zapostavjanje interesov sloven* skega obrtnika. Zato bomo vsako tako zahtevo, ki ni niti v zakonu utemeljena, Odločno odklanjali. Ako se je dalo Za* grebu podružnico brezpogojno, se jo mora dati tudi Ljubljani. Potrebo, ki jo zahteva zakon za ustanovitev podružnic ce v Ljubljani, utemeljuje visoka raz« vojna stopnja slovenskega obrtnika, nje* ga številčnost, dobra organizacija in spe* cializiranost v vseh strokah, koja ga omogoča, da vrši delo pijonirja za celo* kupno obrtništvo. Gospodarske funkcije našega obrtnika so odlične važnosti «ne samo za našo ožjo pokrajino, ampak za celo državo in zato bi pomenilo zapo* stavljanje slovenskega obrtnika obenem tudi zapostavljanje interesov celokupne* ga gospodarstva.
Po izvajanjih g. dr. Plessa na gori omenjeni seji širšega odbora ustanovite* ljev so podali zastopniki bratov Srbov kakor Hrvatov take izjave, da ne smemo dvomiti, da se zahtevam po podružnici v Ljubljani ne bo ugodilo. Brez dvoma pa mora slovensko obrtništvo pokazati, da ima na tej koristni in prevažni usta* novi največji interes s tem, da podpiše delnice v čim večjem številu. Naj ne bi bilo obrtnika, ki ne bi bil delničar tega res obrtniškega zavoda I
Predpogoj pa je, da dobi Ljubljana podružnico. Gostilničarske zadruge so ^e na poziv za subskribcijo delnic po večini izjavile, da bodo na to šele mi* slile, ko bo zasigurana v Ljubljani po* družnica, da se ne bi zopet s slovenski* mi žulji zidale palače v Zagrebu in dru* god kakor se dela z denarjem delavske zavarovalnice.
Tujsko prometna propaganda.
Priprave za bodočo sezono. — Zveza za tujski promet in javnost. — Le s složnim delom vseh interesentov je mogoča us* pesna propaganda.
Mislimo, da bi bilo odveč še enkrat naglašati neprecenljivo važnost in po* men sistematične propagande in rekla* me za naš tujski promet. Letošnja tuj*
skosprometna sezona je dala pač naj* lepši vzgled, kako potrebna in kako ko* ristna je taka reklama. Na propagando polagajo največjo važnost tudi staro* znana svetovna letovišča in kopališča, da si kljub svojemu slovesu privabijo vodno novih gostov ter žrtvujejo v to svrho vsote, ki se zde nam samoobsebi razumljive. Pri nas prevladujejo — men* da vsled nepoznanja — še razni pred* sodki in zato se nam zdi umestno, da spregovorimo že sedaj tudi o tem vpra* šanju.
Kakor vsaka druga industrija in obrt, mora tudi tujsko*prometna panoga na zaključku sezone napraviti račune in bi* lanco ter preudariti, kje je dobiček in kje izguba. Bilanca letošnje sezone pa kaže, da je dosegla lansko zimo započe* ta reklama kljub svojemu razmeroma še prav skromnemu obsegu naravnost nepričakovane uspehe. Zato kaže že zdravo goslpodarsko načelo, da bo treba to akcijo za prihodnjo sezono le še po* globiti in ojačiti, da bomo dosegli še več* je uspehe in nadaljni razmah našega tujskega prometa, ki tvori že sedaj tako izdaten vir dohodkov najširših slojev.
Dosedanje izkušnje pa tudi uče, da ima propagandna akcija uspeh le tedaj, ako je pod vodstvom strokovnih moči in združena. Če bi posameznik žrtvoval še toliko, ne bo mogel nikoli doseči tega, kar more dobra organizacija. Tako orga* nizacijo imamo v Zvezi za tujski promet v Ljubljani, ki je s svojo letošnjo akcijo dokazala, da svoje naloge pravilno raz* umeva. Z naravnost skromnimi sredstvi, ki so bila na razpolago, je dosegla preše* netljive uspehe, ki pa se bodo še bolj po* kazali, ako bo Zvezi dana možnost, da svoje delo podvoji in poglobi. Dolžnost vseh, ki imajo količkaj razumevanja za gospodarski razvoj Slovenije, je, da Zvezo v tej smeri podpirajo: zlasti pa je to sveta dolžnost vseh onih krogov, ki imajo od tujskega prometa neposredno dohodek in dobiček. Mišljeni so tu pred vsem naši letoviški in kopališki kraji, pa tudi mestne občine, ki posredno žive od tujskega prometa.
Kakor doznavamo, Zveza za tujski promet že sedaj izdeluje obsežen načrt za propagando v inozemstvu za bodočo sezono. Poleg dosedanjih srednjeevrop* skih držav bo akcija usmerjena zlasti tu* di na izhod in na zapad. Spričevalo, ki si ga je sestavil odbor Zveze za tujski promet in njegov urad z letošnjim uspe* hom, nam jamči v naprej, da bo akcija tudi prihodnje leto rodila kar naj lepši uspeh, zlasti še, ako bo vremenski bog prihodnje leto bolj naklonjen, kakor je bil letos.
Glavne težkoče pri propagandi tvo* ri finančno vprašanje. Brez finančnih sredstev je vsako delo nemogoče. Tu je dolžnost vseh javnih in zasebnih činite* ljev, da z izdatnimi finančnimi sredstvi podprejo to občekoristno akcijo. Pred* vsem je dolžnost države, da žrtvuje za povzdigo tujskega prometa v propa*
gandne svrhe primerno vsoto. Za vzgled naj navedemo le bratsko ČSR, ki je v bo* doči proračun sprejela v ta namen po* stavko v znesku 1.5 milijona čeških kron. Kaj je pač v primeri s tem vsota, ki jo je lansko leto žrtvovala država v "ta namen:
60.000	dinarjev! V sedanjem proračunu pa je menda še ta postavka izginila. Opozarjamo na to dejstvo zlasti vse poslance in upamo, da bodo storili vse, da opozore državo na njeno dolžnost. Treba je naglasiti, da ima od ptujskega prometa končno največji dobiček drža* va sama, ki poleg davkov, ki jih morajo plačati od svojega prometa posamezni podjetniki, dobi še na železniški vozni* ni ter na raznih taksah, dokladah in vi* zumskih pristojbinah ogromne vsote, ki desetkratno povrnejo izdatke za rekla* mo. —
V	drugi vrsti pridejo v poštev vse občinske uprave brez izjeme. Pred vsem mestne občine bi bile dolžne, da del do* hodkov na dokladah, ki jih imajo od tuj* skega prometa, žrtvujejo v propagandne svrhe. Ako bi se vse občine tega pravil* no zavedala, bi lahko naš tujski promet v par letih nadkriljeval vsa inozemska letovišča in zdravilišča. Znano je, da imajo posamezna mesta od tujskega prometa ogromne dohodke. Le 10 od* stotkov teh zneskov naj bi žrtvovala za' propagando, pa bi se ta njihov dohodek v prihodnjem letu še podvojil. Upamo, da bo Zveza za tujski promet končno na* šla pri občinskih upravah toliko razume* vanja, da ji finančno vprašanje ne bo več delalo ovir.
In končno je dolžnost vseh privat* nih podjetnikov v tujsko*prometnih kra* jih, da vsako leto vsaj nekaj žrtvujejo v to svrho. S povečanjem tujskega pro* meta se bodo povečali tudi njihovi do* hodki in tako se jim bodo zneski, ki jih bodo žrtvovali v propagandne svrhe, dvojno in trojno povrnli. Vsak podjet* nik mora biti obenem trgovec, ki na* tančno proračuna, kje se mu investicije najbolj izplačajo. Ako bo vsakdo s te strani preudaril svoj položaj, pač ne bo treba več javno beračiti za podporo tako važne panoge, kot je tujsko*prometna.
Dolžnost vsakega podjetnika, ki pri*
| haja pri tujskem prometu v poštev, je, da je član Zveze za tujski promet, da ! tako ne le ostane z njo v stalnih stikih in doprinese svoj obulus, marveč da se na* tančneje seznani z njenim delom, njeni* mi cilji in njenimi nalogami.. Marsikak dozdeven nedostatek bo potem izgledal drugače, dalo se bo mnogo popraviti, kar je bilo morda doslej zagrešenega in sku* pno delo bo v največji, meri pripomoglo do razvoja in razmaha tujskega prome* ta v Sloveniji. Kdor se zaveda, kako ne* precenljiva važnost je tujski promet za Slovenijo, ne sme in ne more ostati gluh, marveč mora aktivno sodelovati pri ustvarjanju temeljev za boljšo bodoč* nost celokupnega slovenskega prebival* stva.
Iz organizacij.
V. redni občni zbor gostilničarske zadruge Novo mesto se je vršil v nedeljo dne 17. oktobra 1926 ob 14. uri v gostil* niških prostorih načelnika g. Jos. Zurca pri zelo dobri udeležbi.
S toplimi besedami pozdravi načel* nik gosp. Zurc došle člane, posebno pa vladnega tajnika g. Krajška in zveznega tajnika Pintarja.
Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora se na splošno željo navzočih opu* sti.
Nato poda g. načelnik poročilo o aktualnih zahtevah gostilničarjev, kakor sledi:
Gotovo ste čitali v zadnjem Gostil* ničarju z dne 20. septembra t. L, ko je imel centralni Savez gost. zvez v Beogra* du dne 14. in 15. julija svojo konferen* co. Ta konferenca je bila pravzaprav obrambena akcija proti časnikarskim trditvam, da ovira hotelska in gostilni* ška obrt razvitek tujskega prometa. Ta očitek časnikarjev je bil popolnoma ne* opravičen in pretiran, ki je vsake graje vreden, kajti delegati te konference so dokazali, da so podraženja bivališč in prenočišč kriva le oblastva, ki nalagajo gostilničarjem velike davke. Tudi se je naglašalo pri tej konferenci, da bi imeli gostilničarji svojo komoro ali zbornico. Predstavljala se je tudi pretiranost in krivičnost pri nalaganju točilnih taks in trgovskih točilnic, ki uničujejo gostilni* ško obrt.
Glede soodločevanja gostilniških za* drug pri podelitvah gostilničarskih pra* vic in ustanovitvah novih gostiln bomo odločno zahtevali, da bodo Zadruge tu* di soodločevale ter imele v tem oziru tehtno besedo.
Ravno tako bomo tudi zahtevali pra* vico rekurza z odložljivo močjo.
Od trošarine na vino, mošt in pivo nakladajo občinski zastopi odločno pr e* visoke doklade, da jih ni mogoče zmaga* ti. Vsi primanjkljaji pri občinskih po* trebščinah morajo se že pokrivati z do* kladami na opojne pijače.
Skušalo se bo tudi doseči, da bi bili gostilničarji prosti stroškov komisij po* litične oblasti za pregledovanje gostilni* ških lokalov.
Meseca avgusta t. 1. sta umrla dva naša tovariša Cimermančič in Potočar, ki sta bila v vsakem oziru kot odbornika Zadruge z vso vnemo za prospeh in na* predek našega stanu.
V	znak sožalja vstanejo navzoči s svojih sedežev.
Iz letnega poročila o delovanju za* druge povzamemo, da je imela zadruga v pretečenem letu 102 poslovna spisa, 5 odborovih sej, v katerih se je rešilo 8 prošenj (1 ugodno in 7 neugodno). Ugas* nilo je 6 koncesij, 3 koncesije so se na novo podelile, 23 se jih je pa preneslo na drugo ime. Vajenci so se vpisali 3. Za* druga šteje 266 članov.
Blagajnik g. A. Kušljan poda slede* če poročilo: Dohodki leta 1925 so zna*
šali 4520 Din, izdatki 495 Din, ostanek dohodkov 4.0025 Din.
Prebitek iz leta 1924 je znašal 15.514 Din 85 p.
Čista imovina koncem leta 1925 je znašala 19.539 Din 85 p.
Pregledovalca računov gg. Windi* šer st. in Kastelic poročata, da sta našla račune v redu ter predlagala, da se iz* reče blagajniku absolutorij.
Soglasno sprejeto.
Kproračunu za tekoče leto se z ozi* rom na prebitek lanskega leta sklene, da se ne pobira zadružne doklade, ker se bo lahko izhajalo brez nje. Vsak član pa mora plačati Zvezi 20 Din udnine, ki do* bi za to stanovski list.
K 6. točki dnevnega reda se sklene soglasno, naj Zveza vloži prošnjo na me* rodajno oblast, da bi dala finančna upra* va trošarino v zakup na isti način kakor v predvojni dobi.
Zborovalci sklenejo soglasno, da se vloži pritožba na velikega župana proti nekaterim točkam ravnalnih cen gostil* niški hrani, določenim z odlokom sres* kega poglavarstva Novo mesto, z dne 29. avgusta 1926, št. 638.
Končno so zborovalci sklenili so* glasno, naj vloži načelnik zadruge spo* menico na Zvezo, ki naj izposluje na merodajnih mestih:
a) Trošarina na petijot naj se popol* noma odpravi, ker se petijot rabi le za služinčad in poljske delavce.
b) uzakoni naj se sodelovanje gostih niških zadrug pri podelitvah gost. kon* cesij, trgovskih točilnic in točenja lastne* ga pridelka;
c) ustanovi naj se za gostilničarski stan v državi lastna komora ali zbor* nica;
d) krivična taksa naj se odpravi in trošarina ne poviša, ker morajo gostilni* čar ji že itak plačevati k trošarini visoke občinske doklade za pokritje občinskih potrebščin in vse druge davke;
e) odpiše naj se vsako leto gotovo količino vina za služinčad tudi gostilni* čar jem, ki imajo svoje kmetije, a nič vinogradov;
f) gostilničarji naj bodo prosti stro* škov za komisije političnih oblasti po* vodom pregledovanja gostilniških lo* kalov.
S tem je bil dnevni red izčrpan, in ko se ni nihče več oglasil k besedi, se zahvali g. načelnik zborovalcem za ude* ležbo in stvarne razprave, osobito pa gg. vladnemu zastopniku in Zveznemu tajniku za njihova pojasnila ter zaključi občni zbor.
}
Nekaj nasvetov našim preno-čiščarjem, hotelirjem in gostilničarjem.
(Dalje.)
Pomemben del pohištva tako v le* toviščih kakor v hotelih in gostilnah je udoben divan. V letovišča zahajajo če* sto bolehni in betežni ljudje ter rekon*
valescenti, ki tudi po dnevi radi polega* jo. Zlasti jim pfide divan prav ob de* ževnih dneh, ko se človek v manjših le* toviščih ne ve kam podati. Omogoči jim, da tudi po dnevi leže lahko' čitajo ali da sprejmejo kak obisk. V sobah, ki nimajo druge opreme kakor postelj, omaro, umi* valnik, mizo in stol, je ob takih dneh, ko ne moreš na prosto, naravnost za obupati. Prenočevalci v gostilnah in ho* telih pa se s svojimi posli in poti često tako utrudijo, da po obedu prav radi malo odpočijejo na divanu. Divan zaradi tega zelo dvigne udobnost stanovanja. Naši prenočiščarji tako po letoviščih kakor po mestih in trgih bi tega ne smeli prezreti in bi morali skrbeti za to, da sobe opremijo s priležnimi divani. Često pa nahajamo po naših sobah za tujce ta* petniške izdelke, ki majo pač obliko di* vana, ki so pa za svoj namen nepriklad* ni, prekratki, pretrdi, brez potrebnega vzglavja in dostikrat pokriti s kako ne* okusno ali obrabljeno preprogo.
Prav pogosta so prenočišča, v katerih pri umivalniku ne najdeš vedra ali čebra, v katerega bi lahko odlil umazano vodo. Sodobni človek rabi pri umivanju veliko vode in vsebina ene same umivalnice mu nikakor ne zadostuje. Kam s porabljeno vodo? Ako kličeš sobarico, jo zlasti v prenočiščih na deželi ne prikličeš zlah* ka. Mnoga prenočišča tudi nimajo elek* tričnih zvonil ali pa ta ne funkcijonirajo. Čeber k umivalniku sodi torej v vsako sobo za tujce.
,Da mora v vseh prenočiščih vladati največja čistoča, je zahteva, o kateri bi ne bilo treba govoriti. Toda žalibog mnogi še nimajo potrebnega razumeva* nja za to. Pred vsem je treba odpraviti vsako sled, ki bi spominjala na prejš* njega prenočevalca, ker vzbuja to vselej neprijetne občutke. Človek ne ve, kdo je bil pred njim v sobi, ako pa najde kak spomin, je vsikdar razpoložen misliti kaj neugodnega, n. pr. ali je bil njegov prednik pač snažen, ali ni bil morda bo* lan itd. V tem pogledu je torej treba skrbno pregledati sobo in odstraniti vse, kar je morda v njej zaostalo. Sobe za prenočevanje je treba pogosto, dolgo in temeljito zračiti in pri tem odpreti tudi vse omare in predala, da se odstrani vsak zatohel duh. Da mora biti perilo čisto, brez napake in za vsakega gosta sveže, je ena najvažnejših zahtev. Člo* vek, ki je količkaj vajen telesne kulture, ne bo več prišel v prenočišče, v katerem je našel že rabljeno brisačo ali celo po* steljno perilo in takega prenočišča tudi nikomur priporočal ne bo.
Preudaren prenočiščar bo sam gle* dal na to, da je pohištvo udobne oblike in da se pravilno uporablja. Pri nočni omarici se morajo vratca odpirati od po* stelje stran in ne proti postelji. To zelo motečo napaka nahajamo prav pogosto. Mnogi gosti so kadilci. Naravna je torej zahteva, da naj bo v sobi na razpolago vsaj en pepelnjak, če ne dva, eden na mizi in drugi na nočni omarici. Danda«
nes pa skoraj v nobeni sobi ne dobiš pe* pelnjaka. Gost, ki je navajen na red in ki odpadkov smotk in pepela ne mara metati na tla ali v čeber, v kar bi moral neprestano vstajati, ako n. pr. pri mizi kaj piše ali čita, se mora vsled tega po* služevati skodelice za milo, kar pa zopet ni v redu. To so navidezne malenkosti, ki jih pa gost prav neprijetno občuti.
Včasih naletimo na pogreške, ki se jih prenočiščar in njegovo osobje niti ne zaveda, ki pa na goste prav mučno učin* kujejo. Tako ni zlasti na deželi nič red* kega, da je del omare v sobi za tujce zaklenjen ali da visi v njej kaka suknja, stojijo škornji itd. Na vprašanje poiz* vemo, da se poslužuje omare tudi pre* nočiščar, njegov oče ali kaka druga ose* ba v "hiši. To napravi na gosta zelo nepri* jeten vtis iz razlogov, ki sem jih že prej omenil. Dokler plača gost sobo, mora biti ta z vsem, kar je v njej, gostu na izključno razpolago. Ako prispe gost proti večeru in mu sobarica odpre sobo, na kar si gost še v njeni navzočnosti hitro umije roke, da se potem poda v restavracijo ali kamor koli, je samo ob sebi umevno, da je treba umazano vodo takoj odstraniti in umivalnik očistiti. Bi* lo bi omalovaževanje gosta in nikakor ne vprid prenočišča, ako bi se to opu* stilo, tako da bi gost še v jutro našel v umivalniku umazano vodo.
Slednjič naj še na nekaj opozorim. Razmere so se sicer od vojske sem zelo izboljšale, vendar se vsak čas lahko pri* godi, da se zanese v kako prenočišče mrčes, zlasti stenice. Tako prenočišče bi takoj prišlo na slab glas. Že iz sob, v katerih se širi smrad po lizolu ali petro* leju, pri čemur se nam z upravičenjem usiljuje domneva, da se skuša pobijati kako gomazen, marsikdo naravnost zbe* ži. Proti stenicam in drugemu mrčesu imamo danes zanesljiv odpomoček v »Zyklon*u«, s katerim je moč v 24 urah zatreti vso gomazen. Vendar je to sred* stvo zelo strupeno (pruska kiselina, ci* jankalij) in smejo z njim ravnati samo izkušeni desinfektorji z maskami na obrazu. Glede razkuženja s tem novim zanesljivim sredstvom se je obrniti na Higijenski zavod v Ljubljani.
Omenil sem samo nekaj točk, ki so se mi zdel važne in upam, da bo mar* sikateri prenočiščar v tem ali onem po* gledu našel kako pobudo.
(Konec.)
Štiridesetletnica grmske kmetijske šole.
Dne 30. septembra 1886. se je nekdanja »deželna vinorejsko-sadjerejska šola«, ki je bila 13 let poprej otvorjena in nameščena v graščini grofa Lanthieri-ja na Slapu pri Vipavi, zaključila ini se Je nato z vsem osobjem, učenci in inventarjem vred premestila na Dolenjsko, kjer je že spomladi istega leta deželni odbor kranjski kupil v to svrho od Antona Smoleta graščino Grm pri Novem mestu.
Dne 18. novembra 1866. je bila nova »kranjska deželna vinarska in sadjarska šola na Grmu« od strani tedanjega deželnega odbornika, dr. Josipa Vošnjaka v imenu deželnega odbora kranjskega ob navzočnosti številnih odličnih gostov slavnostno otvorjena.
Šola je bila pozneje spremenjena v splošno kmetijsko šolo in taka tudi nadalje ostane, čeprav je neravno dobila že zopet novo ime, to je: »špecijalna poljedelska in živinorejska šola«.
Dne 18. novembra letošnjega leta poteče torej 40 let, odkar je pričela kmetijska šola na Grmu vršiti med slovenskim narodom svojo važno kulturno nalogo, ki je bila tem važnejša, ker je bila to dolgo vrsto let edina slovenska kmetijska šola v sedanji Sloveniji.
Proslava 401etnice se vsled sploJno izražene želje vrši na nedeljo, dne 21. t. m. Spored proslave bo: ob 8. uri zjutraj šolska maša, ob 9.10 sprejem gostov na novomeškem kolodvoru, ob 9.30 položitev venca na grob prvega ravnatelja šole g- R. Dolenca na novomeškem pokopališču, ob 10. uri slavnostni govor na zavodu, ob 11. do 13. ogled zavoda in njegovega gospodarstva, ob 13. uri skupni obed na zavodu.	Ravnateljstvo.
Kdo je kriv stalnega naraščanja točilnic
Velikemu županu ljubljanske oblasti
v Ljubljani je podala Zadruga gostilničarjev sledečo pritožbo:	,
Mnogo je krivo na propadanju redne gostilničarske obrti dejstvo, da se vsled navodil, kako naj uredi nov prosilec lokale, katere je dal ogledati po mestnem magistratu, da 'bodo sposobni za otvoritev nove točilnice po členu 82 pravilnika o točilnicah, število istih pomnožuje.
Zadrugi se je namreč poročalo, čla komisija mestnega fizikata ob zaprošenem pregledovanju ne le pri opaženju popolne nekvalifikacije lokalov, kleti, da celo bivših drvarnic, ne da bi se kratko izrekla — lokal je nesposoben v vseh ozirih’, marveč naroča za prevredbe celo vrsto razlogov, pogojev, predpisov itd. s pripomnjo, potem pa bodete lahko otvo-rili, oziroma dobili pravice začeti točenje.
Tako postopanje oglednih komisij kar naravnost obveže oblastva, da kadar
prizadeta stranka dotična na ta način sporočena adaptacijska dela Izvrši, mora dobiti pravice za točilnico.	»
S tako prakso je mestni magistrat, oziroma fizikat omogočil 44 novih točilnic v Ljubljani, ter je število teh po zadnjih dveh letih z rednimi gostilnicami vred naraslo od 242 na 286.
Redno gostilničarstvo bode vsled tega pahnjeno na nivo izkuharjev, vsled česar mora propasti, ker se pivci alkoholnih pijač, kateri so dosedaj omogočali, da je kril redni gostilničar izpadek neza-služka pril kuhinji z boljšim konzumom pri pijačah, se sedaj ta odpomoč ali pripomoček k cenejšemu davanju prehrane,
I dirigira v take točilnice, ki .vsled manjših režijskih stroškov točijo pijače približno 1 Din pri litru ceneje kakor pa z velikimi režijskimi stroški preobloženi redni gostilničar.
Oblastva bi s striktnim Izvajanjem člena 85 pravilnika k takim točilnicam lahko preprečila na stotine teh točilnic, ki merijo edinole na velikanski konzum in izmozgavanje ljudstva, ter služijo v splošnem edinole pijančevanju in uničevanju ali zapravljanju narodovega premoženja in demoralizacije ljudstva. Clen 85 pravilnika namreč določa, da ima komisija pregledati lokal ter oddati svoje mnenje, ako odgovarja isti predpisom člena 82 pravilnika. Ni pa nikjer rečeno, da ima pregledna komisija iti zahtevajoči stranki še na roko in ji nasvetovati vse mogoče, kako naj uredi dotično beznico, da bo lahko dobil nato zaželjeno dovoljenje. Proti takemu ponujanju pripomočkov v dosego ustanovitve tacih absolutno nepotrebnih pijančevalnic protestiramo in bodi nalog dotične ogledne komisije le ta, konštatirati, pogledati In se izreči, ali je pokazani lokal sposoben ali pa ni sposoben.
Nikakor pa ni komisija po obstoječih predpisih legitimirana izdajati recepte, kaj vse se naj napravi, da bode možno stvariti zopet eno točilnico več in vsled tega prosimo gospoda Velikega župana, naj izda tozadevno strožja navodila, da bode ,že vendar enkrat zaustavljeno poplavljanje z novimi točilnicami, katere so se dosedaj \;sled navedene prakse stvar-jale iz vseh mogočih preje nikdar v te svrhe mišljenih lokalov, to je iz kleti, šup in da celo iz bivših drvarnic.
/S
Telefon 747. Vsakovrstno, Izborno, pristno in ceno Telefon 747
VINO
je mogoče kupiti na debelo le pri
Centralni vinarni d. d.
Popravek. V št. 9. našega ista pod nadpisom »Pozor« v formularju proš« nje na finančno direkcijo je v 14. vrsti citati oziroma pisati točilni obrat ne aparat.
»Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/41 pošlje vsakemu naročniku »Gostilničarja« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žaL
Beljakovino, citronovo in vinsko kislino gelatino, rastlinsko oglje, parafin, tanin, sacharin v kristalih, žveplo, vodno steklo ter vinske barve ima stalno v zalogi tvrdka »TROLIST«, Logatec.
Antikls, najboljše sredstvo prod kisanju vina, v letnem času neobhodno potrebno, pošilja proti povzetju ali predplačilu. Poskusni ovoj za 100 1 vina 10 Din. Laboratorij »TROLIST«, Logatec.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
IO	TRNKOCZT, lekarna,
Ljubljana Slovenila.
Zaloga stekla, porcelana Id svetili!
Fr.Kollmann
v Ijubljani
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znliane cene.
vinsKa trgovina id restavracija
Peter Stepic
Spodnja Sla Ste?. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriSkih, istrskih In Štajerskih vinskih goric. Telefon it. 282.
«8
4
*
•n
•I;
4
Mesne izdelke
in prekajeno meso
vseh vrst, najboljše kakovosti
praški način izdelave priporoča
Centralna vnovčcvalnica
tvornica mesnih izdelkov,
Ljubljana
Dolenjska cesta 23. Zeleni hrib.
Telefon 164.
Dnevno sveil Izdelki!
Nizke cene.	Tofna	postrežba.
fr
§»
Bobra vina, domačo šunko, salame kranjske klobase priporoča gostilna
555 3van Bricelj =
Priporoča se na starejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
3van jjricdj Dunajska cesta 16
Belo solidno. Cene zmerne.
v Stepanji vasi J(a planirjn. Strokovna izvršitev gost, stolov in miz.
navadno In alpaca, voščeno platno za na mizo, šifone, klote, čipke, vezenino, razne tapetniške žnore, modno in toaletno blago, se kupi naj-
ugodneje le pri;
: iol
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
',rr sTižirro
I. sloremia lovama mineralnih tada. snaavlte iti
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča :
sodavico, pokalice, naravni malinov In citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno oltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
<7ri6una“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta St. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
Raznovrstno
mineralno vodo
H
M
M
H
N
H
N
N
M
H
n
H
H
H
N
n
X
H
M
H
n
M
M
N
n
n
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„ Styria vrelec.
Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec. Giesshdbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec,
Nieder Selters.
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
priporoča:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina specerliskega blaga In glavna zaloga domačih in inozemsKlh mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
V zalogi le tudi najboliia francoska galerta za čiščenja vina po zelo nizki ceni.
n
8
P
m
P
N
N
m
n
N
H
M
X
¥
I
N
H
p
N
M
N
M
S
I
Z v»eml V ipecetijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najccneie
in najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, L|abl]?na, vogal Sv. Petra ceste In Resljeve ceste.
■	Vslapraiarna	za	kavo	z aloktrl&nlm obratom, u—   =	=====	Zaloga mineralnih vod. =====
,sJolal si or ot ,vof.«?>kv fiinsf Delniška pivovarna Laško		
marčno fp / pivo	N • eksportni ležak	temno Portcr- pivo
| ZA L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
redovalnica ia sl
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, : z dežele 4 Din. — - 1	-
Tovariši gostilničarji i Poslužujte se te ugodne prilike I
Z A MJLŠ K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJ U BLJ AN A
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
m
m
m
m
m
»9
•I
#3
m
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21 g
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Zovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu.
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
JHIIP PEIFLIHC UBBUMIft
ki Ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške Sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih ln potrebnih stvari po znatno znižani ceni.
Na veliko in malo!	Na	veliko	in	malo!
□
Notno uino fistlti In trpka tor prekisla omiliti le zelo enostavno!
V	zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAINE“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenerao točno navodil°.	Glavna	zaloga:	Zahtevajte	ceneI
P	Drogerija	„SANITAS",	Celje	in	Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo
In razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte ceniki	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežbaI
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakors
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob6 se tudi tropino ln sladne cime, ki so kot živinska krma selo priporočljive.
A. & E. Skabernč
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
ppl
Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batisti in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdaja In zalaga Zveza gostilničarski ti zadrug v Ljubljani. — Odgovorni we4nlk Ivan Hercog, — Za »Nar. tiskalno: Fr. Jezeršek.