NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 5 - LETO 53 - CEUE, 5.2.1998 - CENA 280 SIT Klasje med izvozniki zaradi višjih cen pšenice In moke so se s 1. februarjem zvišale tudi cene kruha, v celjskem Klasju so ceno osnovnega kruha povišali za 9 odstotkov, posebne vrste kruha so v povprečju draije za 8 odstotkov, pekovskega peciva pa za 6 odstotkov. Bodo sedaj peki spekll manj Foto: Gregor Katic Prešerno za Prešerna Proslave, prireditve in nagrajenci ob slovenskem kulturnem prazniku. Stran 17. COPAT POJEM. OBESIM SE! Kronika s Celjskega na strani 8. Pred izbiro poklica Kaj prinaša razpis v višje strokovne šole- Novosti tudi v srednjem šolstvu. Stran 21. AVTOMOBILSKI TATOVI ZA ZAPAHI vodilna trojica tatinske združbe obsojena. Stran 32. Sejala ob prvi poroki. žela ob zlati Beletova iz Bočne v reportaži zeia OD ziati STARA ZGODBA Zagrebčani po zmagi nad Celjani rešili lastno kožo. Stran 16. vrazJe Slovenke 13-čiansko zastopstvo slovenskih novinarjev smučarjev je s svetovnega prvenstva prineslo 10 medalj. Stran 9. DOGODKI Postelje tudi na urgenci Še letos urgentni oddelek - Bo bolnišnica še naprej sodelovala pri oživljanju zdravilišča v Rimskih Toplicah Svet javnega zavoda Splošne bolnišni- ce Celje naj bi se na današnjem sestanku dokončno odločil, ali bo bolnišnica sode- lovala pri projektu oživitve zdravilišča v Rimskih Toplicah. Več kot osemmesečna pogajanja med vladno medresorsko ko- misijo in konzorcijem, v katerem je tudi bolnišnica, so končana, zato naj bi kma- lu podpisali pismo o nameri, ki pa ga mora predhodno sprejeti tudi vlada. Kaj več o »zadevi Rimske Toplice« vodstvo celjske bolnišnice na nedavni novinarski konferenci, na kateri so predstavili neka- tere pomembne novosti pri svojem delo- vanju in poslovanju, ni želelo govoriti. Poleg nadstandardnih sob in negovalnih postelj, o katerih smo nedavno že poročali in ki jih bodo gotovo veseli zlasti tisti bolniki, ki so za večje ugodje pri zdravlje- nju pripravljeni tudi nekaj plačati, so v celjski bolnišnici pripravili še nekaj drugih novosti, s katerimi so že ali pa še bodo izboljšali razmere in kakovost zdravljenja. Zdaj, ko je bolnišnica pričela pozitivno poslovati, lahko po besedah direktorja dr. Sama Fakina pričakujemo tudi mnoge vsebinske spremembe. V zadnjih mesecih je bolnišnica kupila tudi vrsto novih apa- ratov za potrebe različnih oddelkov. Med najdražjimi je bil nov inkubator na porod- niškem oddelku, ki je stal 40 tisoč mark, nekatere nove inštrumente pa so dobili tudi na ušesnem, gastroenterološkem in očesnem oddelku, na katerem že vrsto let uspešno opravljajo operacije sive mrene, bolnišnica je kupila tudi aparat za filtrira- nje krvi pri operacijah, dodatno opremo je dobila tudi fizioterapija, nekaj manjših novih aparatur pa imajo tudi na ginekološ- kem oddelku in v centralnem laboratoriju. Trenutno je v celjski bolnišnici na voljo devetnajst nadstandardnih sob, od tega jih je devet opremljenih tudi s sanitarijami, do konca leta pa jih nameravajo urediti še deset. Tisti, ki za nadstandard niso dodatno zavarovani, morajo za bivanje v tovrstnih sobah doplačati na dan 2.500 oziroma 3.500 tolarjev. Strokovni direktor bolnišnice dr. Šte- fan Tisel je kot pomembno novost napo- vedal uvajanje določenega števila postelj na urgenci poliklinike. Bolniki bodo lah- ko nekaj ur ali pa čez noč ležali kar na polikliniki, kjer bodo zdravniki lahko ta- koj opravili katero od nujnih, a dolgotraj- nejših preiskav. Postelje na urgenci bodo razbremenile gnečo v bolniških sobah, sčasoma pa nameravajo na polikliniki ustanoviti pravi urgentni oddelek z več sobami. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Načrtno do reda v gozdovih v Breznu nad Vitanjem je Zavod za gozdove Slovenije pred dnevi organiziral jav- no obravnavo o gozdnogos- podarskem načrtu za goz- dove na območju vitanjske občine. Predstavili so načrt, ki zaje- ma pregled stanja in proble- mov v gozdovih, lociranje proi- zvodnih, ekoloških in social- nih funkcij, ki jih ti gozdovi opravljajo ter pregled načrtova- nih možnih sečenj in potreb- nih gojitvenih del. Nato pa so sodelujoči v razpravi opozarja- li na vsakdanjo problematiko v teh gozdovih, kot je kronično pomanjkanje denarja za vzdr- ževanje gozdnih cest in neod- govornost mnogih lastnikov gozdov pri vzpostavljanju gozdnega reda po sečnjah. Iz- postavili so vprašanje odškod- nin tistim lastnikom gozdov, kjer se postavljajo omejitve pri gospodarjenju zaradi splošnih javnih funkcij, ki jih ti gozdovi opravljajo. Med perečo proble- matiko sodi še nujnost vzpo- stavitve reda pri pridobivanju škrilja. Na četrtkovem srečanju so spregovorili tudi o ureditvi stare vasice Rakovec. Ob koncu so poudarili, da je nujno, da se pri vseh posegih v gozdni prostor dosledno upoštevajo in*usklajujejo inte- resi vseh uporabnikov prosto- ra oziroma širše javnosti. A.R. Klopi prihajajo v vseh zavodih za zdravstveno zavarovanje, tudi celjskem, so že začeli s cepljenjem proti klopnemu meningoencefaliti- su. Tisti, ki želijo doseči imunsko zaščito še preden postane- jo klopi bolj dejavni, to pa je običajno aprila, bodo morali s sprejemom prvega odmerka cepiva pohiteti. Tisti, ki jih še nikoli niso cepili proti tej nevarni bolezni, s katero se je lani v Sloveniji okužilo 266 ljudi, samo na širšem celjskem območju pa 46, morajo dobiti dva odmerka cepiva v presledku enega meseca, po enem letu pa še en odmerek. Že nekaj tednov po drugem cepljenju je zaščita 90-odstotna, po tretjem pa je imunost skoraj popolna. Poživitvene odmerke je treba dobiti vsakih pet let in ne več vsaka tri kot je veljalo doslej. Čeprav cepljenje ni zastonj, saj vsak odmerek stane 3.800 tolarjev, denarja pa ni mogoče uveljavljati preko zavarovalni- ce, je zanimanje za zaščito pred klopnim meningoencefaliti- sem iz leta v leto večje. Lani se je na Celjskem, ki poleg Gorenjske in severne Štajerske sodi med najbolj ogrožena območja v Sloveniji, cepilo okrog 1500 ljudi. Tudi letos se je mogoče cepiti na sedežu zavoda za zdravstveno varstvo v Ipavčevi ulici, in sicer vsak dan od 8. do 12. ure. JI Trenutno zatišje v laški Icomunali Predstavniki sindikata v laški komunali so se v torek vendarle sestali z vodstvom občine Laško, pogovora pa so se udeležili tudi nekateri čla- ni sveta delavcev in predstav- nik območne organizacije svobodnih sindikatov Celje. Ugotovili so, da je za doseda- nje nezadovoljstvo v sindikalni organizaciji in med delavci, ki jih zelo skrbi, kaj se bo zgodilo po 1. marcu, ko bo oskrbo s pitno vodo v občini prevzela v uprav- ljanje Pivovarna Laško, krivo predvsem pomanjkljivo sprotno obveščanje vseh prizadetih o ukrepih za sanacijo poslovanja komunale. Vodstvo sindikata podjetja je odstopilo od zahteve, da mora občinski svet hkrati s koncesijsko pogodbo o prevze- mu upravljanja s pitno vodo (se- ja je bila včeraj) obravnavati tudi tako imenovano komunalno problematiko. Župan Peter Hra- stelj je namreč zagotovil, da bo lahko tudi sindikat s svojim mnenjem sodeloval pri pripravi pogodbe o prevzemu in razpore- ditvi delavcev, ki so doslej delali na področju vodooskrbe, pove- dal pa je tudi, da občinske služ- be skupaj z vodstvom komunal- nega podjetja pripravljajo pro- gram reševanja petih delavcev, ki naj bi postali tehnološki višek. Možnosri in predlogov je več, kateri bo obveljal, pa naj bi bilo jasno še pred sejo občin- skega sveta, ki bo 18. februarja. Za sedaj občinsko vodstvo predlaga, da dvema delavce- ma, ki sta zaposlena za dolo- čen čas, pogodbe o delu ne bi več podaljšali, dva delavca bo- sta kmalu izpolnila pogoje za upokojitev, enega pa naj bi pre- razporedili na mesto redarja in pobiralca parkirnine. JI Želje in možnosti Osnutek letošnjega šentjur- skega občinskega proračuna, bodo znova obravnavali marca. Na ponedeljkovi seji ga svet- niki namreč niso sprejeli, saj si prizadevajo, da bi v osnutku upoštevali še številne druge že- lje. Tako je bilo slišati precej pripomb v zvezi z različnimi potrebami s področja komu- nalne infrastrukture, vodovo- dov in cest. Sicer pa znašajo načrtovani skupni prihodki ter odhodki letošnjega proračuna 1,025 milijarde tolarjev. Od lan- skih so višji za 11 odstotkov. v letošnjem proračunu na- menjajo približno perino sred- stev za različne investicije. Med njimi izstopajo vodovod Hrastje, nova šola na Prevorju, upokojenski dom, odplačilo kredita za hruševsko šolo ter gradnja šentjurskega podvoza, v občinski upravi omenjajo, da želijo letos predvsem zaključiti tekoče naložbe. Zato je po- membna novost le gradnja no- ve šole na Prevorju. B.J. NA KRATKO Spomin na frankolovske žrtve Območno združenje borcev in udeležencev NOB Slovenska Konjice pripravlja v četrtek, 12. februarja, ob 10. uri grobovih na Stranicah žalno slovesnost v spomin na franko lovske žrtve. Mj f. Informativno o proračunu Svetniki občine Šmartno ob Paki so zgolj informativno ž, jc obravnavah proračun za leto 1998. Od skupno 215 milijono\vs proračunskih prihodkov naj bi za financiranje zagotovljeni p, porabe porabili nekaj več kot 130 milijonov tolarjev, preosta fe nek, torej nekaj manj kot 84 milijonov tolarjev, pa bod((j namenili za financiranje drugih nalog občine. Takšen predlojij proračuna bodo sedaj obravnavali posamezni odbori v šmarš kem svetu. . USgi V vrtcili desetino vec ie v Šoštanju od začetka leta veljajo nove, 10-odstotkov višje cene ^' programov v vrtcu. Za I. starostno obdobje bo po novem za 9 P urni program treba odšteti 36.255 tolarjev, za 4-6 urni program pa st 25.622 tolarjev. Za II. starostno obdobje bo 9-urni program sta! 33.441 tolarjev, 4-6 urni program pa 23.747 tolarjev. US Dražji vrtci v Velenju Od 1. marca bodo ekonomske cene v velenjskih vrtcih, ki jih letos obiskuje 1278 otrok, za 15 odstotkov višje kot doslej Ekonomska cena za prvo starostno skupino otrok bo znašala več kot 38 tisoč tolarjev, za drugo starostno skupino pa več koi 35 tisoč tolarjev. Starši plačujejo od 15 do 80 odstotkov ekonomske cene. Predlog o novi ceni v vrtcih so v torek sprejeU velenjski mestni svetniki. KL Pred kongresom v celjskem območnem odboru DeSUS so za sklic ponedelj kove seje pripravili poročilo o delu stranke v preteklem letu, govorili pa so še o bližnjem kongresu DeSUS. Do konca februarja imajo v stranki čas, da oblikujejo svoje pripombe in predloge do predvidenih sprememb. V DeSUS bodo dopolnjevali program in strankin statut, programske dopolnitve pa so potrebne zlasti zaradi tega, ker je stranka de! vladne koalicije in želi tudi programsko opredeliti vsa tista področja, ki jih doslej ni tako natančno določila. Predviden« statutarne spremembe so vezane zlasti na organiziranos stranke, saj je le-ta organizirana skoraj že v vseh občinah in jej potrebno določiti način zastopanosti v organih stranke. IS Tribuna o lokalni samoupravi žalska območna organizacija Združene liste socialnih demo kratov pripravlja jutri, v petek ob 18. uri, v prostorih Občin ske matične knjižnice javno tribuno o problematiki razvoja lokalne samouprave in nadaljnjega razvoja pokrajin. Na tribuni bodo sodelovali dr. Ciril Ribičič in Aurelio Juri, državnozborska poslanca ZLSD, ter župani nekaterih sosed- njih in seveda domače, žalske občine. IS Lani šestnajst stanovanj stanovanjski sklad občine Slovenske Konjice je upravičil svoj obstoj. Lani je namesto načrtovanih osmih zagotovil šestnajst neprofitnih stanovanj. Na zadnji seji konjiškega občinskega sveta pa je dobil tudi soglasje k statutu, s katerim postaja samostojna pravna oseba. Predsednik upravnega odbora sklada Janez Selinšek pričaku- je, da jim bo to omogočilo še boljše delo. BP Agenda 21 v Konjicah v akcijski program za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja Agenda 21, ki ga je sprejela tudi naša država, sf vključujejo tudi v Slovenskih Konjicah. v lokalno agendo 21 nameravajo avtorji projekta vključit' okoljsko izobraževanje v osnovnih šolah, zbiranje informacij o okolju in razvoju, ki jih bodo ponudili javnosri v razumljivi obliki, ter uporabo zbranih informacij pri odločanju o okolj- skih problemih na ravni občine. Izdelavo projektne naloge podprl tudi občinski svet. JH Spremenjen statut Skladno z novim zakonom o lokalni samoupravi so v Šoštanjii spremenili statut, ki so ga na petkovi seji obravnavali ko' osnutek, dokončno pa naj bi spremenjen statut sprejeli ni prihodnji seji občinskega sveta. U? »Šmarska« z novo podobo Celjske mesnine so pred dnevi pričele obnavljati trgovin" na Linhartovi ulici v Celju, ki je med ljudmi bolj znana ko' »šmarska«. Prenovo so načrtovali že lani, vendar so z del' morali počakati zaradi denacionalizacijskega postopka. Zgradba ob Linhartovi ulici je zdaj v celoti v lasti KmetijsK^ zadruge Šmarje, ki je tudi ena od solastnic Celjskih mesniH' Dela naj bi bila končana do 20. februarja in bodo zelo obsežni* trgovina pa bo dobila tudi novo hladilnico, hladilno tehniko i" popolnoma novo opremo. Naložba bo stala blizu 20 milijono^' tolariev. J' 1. SNOPIČ DOGODKI 3 Enaki pred zakonom in Bogom skoraj 95-odstotna reali- ^cija vseh nalog je dober Ijazalec lani opravljenega dela v Upravni enoti Mozir- je, kjer se držijo načela, da 50 »pred zakonom in Bogom vsi občani enaki,« kakor je jia četrtkovi novinarski kon- ferenci poudaril načelnik (JE Mozirje Darko Repenšek. Pt)leg načelnika so o posa- meznih področjih dela po- drobneje spregovorile še vod- je posameznih oddelkov Vi- da Juvan, Nada Fužir, Rezika plaznik in Stanka Rosen- stein-Žnidar. Sicer lani v or- ganizaciji dela UE ni prišlo do sprememb, število zaposle- nih je ostalo nespremenjeno. Na novinarski konferenci je načelnik Repenšek še pose- bej izpostavil izjemno pro- storsko stisko. Celo leto so si prizadevali za pridobitev treh pisarn v stari šoli, kamor bi preselili referat za kmetijstvo, vendar adaptacije prostorov zaradi nesprejetja proračuna ni bilo mogoče izvesti. Hkrati je Repenšek povedal, da so glede na splošno znano pro- storsko problematiko vseh državnih organov v Mozirju že pričeli z aktivnostmi za gradnjo upravno-prostorske zgradbe, ki naj bi jo dogradili v petih letih. V Upravni enoti Mozirje so lani med občani izvedli an- keto, iz katere je razvidno, da je večina anketiranih zado- voljnih z delom UE, da zade- ve urejajo relativno hitro, da pri zbiranju 'dokumentov ni- so imeli težav ter da so bili zaposleni prijazni in so obča- nom pomagali z nasveti. Glede na nekatere predloge o sklepanju zakonskih zvez iz- ven uradnih prostorov (ti so zaenkrat v gradu Vrbovec in v poročni sobi v Lučah) je Re- penšek poudaril, da to področ- je ureja Zakon o sklepanju za- konskih zvez, v mozirski UE pa ne morejo omogočiti večih porok na različnih lokacijah. Na novinarski konferenci so še posebej ponosno spre- govorili o izdaji knjige Narav- ni in kulturni spomeniki Zgor- nje Savinjske doline, ki jo bo- do uradno predstavili 27. fe- bruarja ob 18. uri v prostorih mozirske galerije. V pripravo knjige so vložili skoraj leto in pol dela, strokovnjaki pa oce- njujejo, da gre za unikaten izdelek in prvo tovrstno pub- likacijo v Sloveniji. URŠKA SELIŠNIK Naložbe V Rogaški Siafini Občinski svet Rogaške Slatine se je prejšnji te- den odločil za zagotovitev sredstev za gradnjo telo- vadnice I. osnovne šole ter atletske steze pri II. osnovni šoli. V program občinskih naložb so uvr- stili tudi gradnjo upoko- jenskega doma v Rogaški Slatini. Telovadnico I. osnovne šole, ki so jo začeli graditi lani, žehjo dokončati do ju- nija. Gre za 265 milijonov tolarjev vredno naložbo, za katero bo občina pris- pevala 143 milijonov, preo- stanek pa ministrstvo za šolstvo in šport. V mestu ob Soth si prav tako prizadevajo, da bi za- čeli letos z gradnjo atletske steze v Ratanski vasi. Pri tamkajšnji, II. osnovni šoli, so igrišča za rokomet, od- bojko in košarko, z novo naložbo pa bi pridobili še površine za atletiko ter tri- buno za gledalce. Skupna vrednost naložbe znaša blizu 48 milijonov tolarjev. Za 20 milijonov vredno I. fazo je občina pripravljena prispevati 85 odstotkov sredstev, ostalo pa priča- kujejo od ministrstva za šolstvo in šport. Za gradnjo upokojenske- ga doma v Rogaški Slatini, ki ga želijo graditi v obdob- ju 1999-2001, pa so Slatinča- ni pripravljeni prispevati kar 40 odstotkov sredstev. Zato pričakujejo več mož- nosti za uvrstitev v pred- nostni vrstni red. B.J. Kmetijska zemljišča le počasi vračajo Upravna enota Žalec je v dveh letih prejela 680 vlog za vračilo kmetijskih zem- ljišč, gozdov in kmečkih po- sestev v skupni izmeri 3535 ha, od tega je bilo do konca lanskega leta vrnjenih 1357 ha - 1107 ha gozdov in 249 ha kmetijskih zemljišč. S tem so rešili 140 vlog, 457 jih ostaja v reševanju upravni enoti, 109 vlog pa je bilo od- stopljenih sodišču. Vračali so torej v večini gozdove, kjer so težave manjše, težje pa so rešljive vloge za kmetijska zemljišča, ker so večinoma v kompleksih, ki so v lasti Hmezada Kmetijstva kot hmeljski, poljedelski in trav- niški kompleksi ter Hmezada Sadjarstva Mirosan kot sad- jarski kompleks. Le manjši del podržavljenih zemljišč je izven teh kompleksov. Kljub temu, da je Upravna enota Žalec od ministrstva za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehra- no že večkrat zahtevala urad- no pojasnilo, kaj je kompleks, tega še ni dobila. Sklad kme- tijskih zemljišč in gozdov RS, ki je zavezanec za vračilo teh zemljišč namreč razlaga, da je kompleks tisto zemljišče, ki je odmerjeno in v zemljiški knjigi opredeljeno kot kom- pleks, vse parcele kompleksa pa morajo biti zavedene v enem vložku. Kompleksi v Savinjski dolini niso v zemljiš- ki knjigi navedeni po teh zahtevah. Po zakonu o dena- cionalizaciji pa je mogoče vra- čati le tista zemljišča v kom- pleksih, ki so bila odvzeta. Tak način vračanja je negos- podaren in za večino upravi- čencev nesmotrn, saj njihova zemljišča pogosto ležijo sredi kompleksov hmeljišč, kjer je vprašljiv dostop in obdelava. Poleg tega je po zakonu o denacionalizaciji možna le vrnitev zemljišč z vzpostavi- tvijo solastninske pravice v korist vseh upravičencev na vseh parcelah znotraj kom- pleksa. Seveda se tudi s tem upravičenci doslej niso stri- njali, saj jim ni znano, kje njim vrnjeno zemljišče leži, so pa solastniki celotnega kompleksa. Poleg tega je sporna tudi odškodnina, ki so jo razlaščenci prejeli ob podržavljanju zemljišč. Če ta odškodnina ne presega 30 odstotkov revalorizirane vrednosti zemljišča, se ta ne upošteva, če pa presega, mo- rajo upravičenci odškodnino v celoti vrniti skladu kmetij- skih zemljišč in gozdov, ali pa so upravičeni do manjše površine vrnjenih zemljišč. Kot je povedala vodja od- delka za kmetijstvo in dena- cionalizacijo Božka Žolnir je jasno, da se je pri vračanju zemljišč zataknilo tam, kjer so bila ta podržavljena v arondacijskih postopkih oz. tam, kjer zemljišča ležijo v kompleksih, pa čeprav niso zaznamovani v zemljiški knji- gi. T. TAVČAR Član za SAŠA v tajništvu občine Šoštanj še ves prihodnji teden zbirajo predloge za člana Sveta SAŠA, torej Sveta Savinjsko- šaleških občin. Dokončno se bodo o novem članu sveta odločili šoštanjski svetniki na prihodnji seji. US DrŽava izbrala Ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi uvrstilo tudi občino Ljubno, ki je kandidirala s projek- tom hribovite vasi Ter. Prvega skupnega sestanka z vodstvom občine in stro- kovnjaki z ministrstva se je udeležilo 55 prebivalcev Tera. Na ugodno ponudbo (rok za oddajo dokumentacije je ok- tober) so se doslej odzvale tri kmetije: na dveh si zelo želijo kmečkega turizma, tretja pa je že lep čas znana po kvali- tetnem domačem siru in se je, razumljivo, odločila za si- rarno. Ter je hribovska vas (78 O m nadmorske višine, okrog 350 prebivalcev) večinoma samotnih kmetij v podgorju Golt. V vasi sta zaselka Mrzli vrh in Tajna. Možni razvojni načrti Tera so razdeljeni v tri vsebinske sklope. Prvo področje je in- frastruktura s poudarkom na cestah in telefonskem omrež- ju, drugo so dodatne dejav- nosti in tretje kulturno-etno- grafske možnosti. Gre pred- vsem za izvirne domače jedi in pijače, izdelavo narodopi- snih in domačih izdelkov ter za ureditev naravnega parka okrog že zaščitenega ostenja Tera, kjer je eno redkih gnez- dišč paninskega orla v Slove- niji. Ž.Z. Dražji vrtec v Vojniicu Da bodo v marcu pričele Veljati nove ekonomske ce- i^e oskrbnine v vojniškem Vrtcu Mavrica in pa, da bodo 'eta 2000 pričeli graditi dom upokojencev, so sklenili svetniki na 35. seji vojniške- §a občinskega sveta. Po tem, ko prvega predloga ° višji ekonomski ceni oskrb- '^ine v vrtcu svetniki vojniške občine decembra niso sprejeli so zahtevali dodatno 'Obrazložitev, so predlog to- '^rat potrdili. Cena oskrbnine •^^j bi se povišala predvsem zato, ker enote vrtca Mavrica delujejo na devetih različnih lokacijah, med katerimi je ti- sta v Novi Cerkvi nerentabil- na, saj jo obiskuje le šest otrok. Tako bo ekonomska cena od marca za otroke od 1. do 3. leta, ki v vrtcu preživijo 9 ur, 41.900 SIT, za celodnevni pro- gram za otroke med 3. in 7. letom pa 39.000 tolarjev na mesec. V letu 2000 bodo v Vojniku pričeli graditi tudi dom upo- kojencev, o tem pa, ali bodo del denarja za gradnjo doma zbrali s pomočjo samopris- pevka, bodo najverjetneje od- ločali na referendumu, ki ga bo občina razpisala po jesen- skih volitvah. V Vojniku bodo odslej več denarja namenili za izgrad- njo in obnovo stanovanj v občini, čemur bodo v letoš- njem letu namenili okoli 30 milijonov tolarjev, s katerimi nameravajo letos obnoviti 17 stanovanjskih enot v Do- brni, Lembergu ter v Vojni- ku. NMS PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Pred novo Zolivsico vojno? Združene države so odlo- čene, da bodo iraškemu vo- ditelju Sadamu Huseinu zlepa ali zgrda preprečile uporabo orožja za množič- no uničenje. Vendar pa imajo za drugo rešitev, torej vojaški poseg, povsem na svoji strani zaenkrat le Veli- ko Britanijo. Ameriška zunanja mini- strica Albrightova je zato imela več srečanj, da bi na svojo stran pridobila čim več zaveznic. Sestala se je tudi z ruskim kolegom Primako- vim, ki je po srečanju pove- dal, da je Rusija malce bolj potrpežljiva od ZDA. Zato tu- di ne čudi, da je Jelcin v Bag- dad poslal svojega posebne- ga odposlanca. Rusko stališ- če o diplomatski rešitvi krize deli tudi Francija. Tudi še ena močna evropska država, Nemčija, daje diplomatskim prizadevanjem absolutno prednost. Vendar pa so ZDA, če Irak ne bo izpolnil zahtev Združenih narodov, tudi sa- me pripravljene napasti. V Zalivu je že pripravljenih več deset ladij in več kot 300 letal. Združeni narodi pa so svojemu osebju v Bagdadu (gre za kakih 450 ljudi, ki delajo v humanitarnem pro- gramu »nafta za hrano«) sve- tovali, naj se iz varnostnih razlogov preselijo v hotele. Prihodnji razplet dogodkov v Iraku bo precej odvisen od rezultata pogovorov med 18- člansko skupino strokovnja- kov ZN in predstavniki iraš- ke vlade, ki so se začela v nedeljo. Jelcin ne bo kandidiral Državna volilna komisija v Rusiji je sporočila, da bo- do predsedniške volitve 9. julija 2000, parlamentarne pa 19. decembra 1999. Sko- raj sočasno z razglasitvijo datuma volitev pa se je ogla- sil tudi predsednik Jelcin, ki je med pogovorom z uredniki ruskih medijev iz- javil, da na volitvah čez do- bri dve leti ne bo kandidiral. Dejal je še, da nima name- na kršiti ustave (predsednik je lahko le dva mandata, ven- dar pa je Jelcin svoj prvi mandat nastopil še pred sprejetjem ustave). Javnost, pa tudi svoje sodelavce pa je presenetil z izjavo, da je že izbral svojega naslednika, vendar pa njegovega imena zaenkrat še ne bo izdal. Celo kandidat, tako Jelcin, še ne ve za to, lahko pa da sanja o tem položaju. Kot najresnejši kandidat za predsednika se v tem trenutku zdi 60-letni pre- mier Černomirdin, nekdaj prvi mož Gazproma, zdaj pa že šesto leto zvesti sodelavec in Jelcinov zaveznik. Kot možnega naslednika se je kar nekaj časa omenjalo mladega, še ne 39-letnega re- formista Nemcova, vendar je v zadnjem času njegova moč precej padla. Možen kandi- dat bi lahko bil še en refor- mist, Anatolij Čubajs, prvi podpredsednik vlade. Jelci- nu najmočnejši tekmec iz nasprotnega bloka bo skoraj zagotovo vodja komunistov Zjuganov. Vendar pa temu nekdanjemu 54-letnemu uči- telju matematike manjka ka- rizme, poleg tega pa ne slovi ravno kot najboljši govorec. Trd oreh bi lahko bil tudi nekdanji general Aleksander Lebed, ki je na volitvah leta 96 dobil 15 odstotkov glasov, vendar pa mu manjkajo pri- jatelji v vplivnih poslovnih krogih. Kot možni predsed- niški kandidati se omenjajo še moskovski župan Luž- kov, vodja liberalcev Javlin- ski in ultranacionalist Vladi- mir Žirinovski. Clinton si je odahnil Ameriški predsednik Clinton si lahko odahne, saj se je v 2adnjem tednu zgo- dilo več stvari, ki so v sek- sualni aferi tehtnico nagni- le na njegovo stran. Tako je sodnica, ki vodi proces v civilni tožbi Paule Jones proti Clintonu zavrgla zah- tevo odvetnikov Jonesove o nadaljnji preiskavi razmer- ja med predsednikom in Monico Levidnsky. Zanimivo je, da je to storila na zahtevo zagretega prei- skovalca Kennetha Starka, saj naj bi odvetniki Jonesove ovirali njegovo preiskavo. Drugo za Clintona pomem- bno dejstvo je, da genetski testi DNK niso potrdili, da je na eni od zaseženih oblek M. Lewinsky (kot je trdila sa- ma) predsednikova sperma. In še tretje, ne najmanj po- membno dejstvo: kar naen- krat se je od nekje pojavil 32- letni Andy Bleiler, ki trdi da je bil Monicin ljubimec od leta 92 do 97, torej tudi v času domnevnih odnosov s Clin- tonom. Bleiler je sicer izjavil, da mu je prijateljica večkrat omenjala razmerje z viso- kim uradnikom iz Bele hiše, s katerim pa naj bi imela le oralne odnose (kar pa ji je bilo menda premalo). Skoraj sočasno pa je Bleiler, sicer učitelj igre izjavil, da je bila Monica vedno nagnjena k sprevračanju dejstev in pri- krojevanju resnice svojim potrebam, skratka z drugimi besedami - rada je lagala. Teorija zarote (Hillary meni, da desničarske) je torej vse bolj verjetna, vendar pa vprašanje zarote proti komu. Če je bila Lewinsky res taka lažnivka in lahkoživka, kako je možno, da so jo na verjet- no težkih testih izbrali za delo v Beli hiši, kasneje pa še v Pentagonu. Kakorkoli že, v tem trenutku več kot 70 od- stotkov Američanov meni, da je za ZDA dobro, da Clin- ton ostane predsednik. DAMJAN KOSEC, POPtv SI. 5.-5. febnior 1998 4 DOGODKI ManjzašcHeiiih kmelij z novim zakonom o de- dovanju kmetijskih gospo- darstev se je v Zgornji Sa- vinjski doUni po doslej opravljenih preverbah skoraj prepolovilo število zaščitenih kmetij. Iz seznama zaščitenih kmetij so izpadle manjše, predvsem nižinske kmetije. Zakon določa, da mora biti najmanj 5 in ne več kot 100 hektarjev primerljivih povr- šin, da je kmetija lahko zaš- čitena. Po prej veljavnem zakonu je bilo v celotni Zgornji Savinjski dolini 814 zaščitenih kmetij, teh kme- tij pa pri dedovanju ni bilo mogoče deliti ali prodajati. Glede na novi zakon so v referatu za kmetijstvo pri Upravni enoti Mozirje preve- rili 170 zaščitenih kmetij v Krajevnih skupnostih Bočna, Gornji Grad, Nazarje in Šmartno ob Dreti. Po zakonu je ostalo le še 92 zaščitenih kmetij, kar pomeni nekaj več kot 52 odstotkov. US Korak v novo tisočletje Pred Konjičani razširitev odlagališča odpadkov in čistilna naprava v občini Slovenske Konji- ce nameravajo letos zbrati in porabiti 797 milijonov to- larjev. Proračun, ki so ga prejšnji teden med prvimi v Sloveniji sprejeli občinski svetniki, je posebno prija- zen do družbenih dejavno- sti, vključuje pa tudi priče- tek naložb, ki bodo segle v prihodnje tisočletje. Celotno porabo zaznamu- jejo tri velike prednostne na- ložbe: prizidek k osnovni šoli Pod goro, čiščenje pitne vode ter ureditev Polenščice in mestne kanalizacije. Med zanimivostmi prora- čuna je denar za obnovo ko- njiškega bazena, začetek gradnje varstveno delovnega centra za duševno prizadete ljudi, pri čemer bodo sodelo- vali občini Zreče in Vitanje, Sožitje ter ministrstvo za de- lo, družino in socialne zade- ve, načrtujejo pa tudi obnovo kulturnega doma v Ločah. Pri spomeniško varstvenih akci- jah se Konjičani lotevajo cerk- ve v Žički kartuziji in obnove obrambnega stolpa Starega gradu. Med zanimivejšimi po- stavkami je tudi je 2,5 milijo- na tolarjev, namenjenih novo ustanovljenemu Gospodar- skemu interesnemu združe- nju Dravinjske doline, v kate- rega je vključenih 26 podjetij in pravnih oseb ter 10 milijo- nov tolarjev ali 11 odstotkov več kot lani, namenjenih raz- voju drobnega gospodarstva. Za komunalno infrastruk- turo je namenjenih 124 milijo- nov tolarjev, kar za potrebe na tem področju ne bo zadoš- čalo. Letos bosta zaključeni dve pomembni naložbi - re- gulacija potoka Polenščica in vgradnja filtrov na črpališču pitne vode v Žicah, prav tako še letos pa se bodo Konjičani lotili dveh novih, velikih zalo- gajev. Pričeli bodo z izdelavo projektov za sanacijo odlaga- lišča komunalnih odpadkov v Slovenskih Konjicah, kamor vozijo tudi odpadke iz občin Zreče in Vitanje, ki bi naj po- leg Komunalnega podjetja in države projekt tudi sofinanci- rali, ter z izgradnjo osrednje čistilne naprave. Ta naložba naj bi bila vredna približno 350 milijonov tolarjev, ob dr- žavni pomoči pa bi jo naj iz- peljali v petih do sedmih letih. Velik zalogaj pa bo tudi vodo- vod v Kamni Gori in Sojeku, ki bo omogočil oskrbo z vodo 35 gospodinjstvom. Potreb- nih 70 milijonov bi naj dobili iz države, občine, komunale in krajevne skupnosti, do- končali pa bi ga naj v dveh letih. Na področju cestne infra- strukture namenja proračun največ denarja za cesto Loče- Jernej-Ličnica, širitev ceste in pločnik v Ločah, cesto v Škal- rali in cesti v Tolsti Vrh, ->».^^.,^.„^......^ BX PO DRŽAM Poslanske plače UUBUANA, 28. janua, ja (Delo) - Poslanci držav nega zbora so zamrzni] svoje plače, zamrznitev, \ bo predvidoma trajala d, decembra, pa bo veljala tu di za vse državne uradnike Najvišjo decembrsko bruti plačo v parlamentu je im? Janez Podobnik. Zaslužil j 979.558 tolarjev bruto, \i plačali pa so mu 464.5]; tolarjev. Najnižja poslan" ska plača je znašal; 7 664.025 tolarjev bruto, ozi P roma 268.154 neto. Najvišj; n ministrsko plačo ima dr. Ja ^ nez Drnovšek, in sice; ^ okrog 485.000 tolarjev ne^ to. 1 Novi bankovec j UUBUANA, 28. januar 1 ja (Večer) - Svet Banke Slo I venije je sklenil, da bo z 101 februarjem izročil v obtol' novi bankovec za pet tisoi ^ tolarjev. Novi bankovec b( enak dosedanjemu, imel p; 1 bo dodatno zaščito s poseb 1 no zlato svetlečo se folijo ' na kateri sta odtisnjeni šte vilka 5000 in kontura por treta Ivane Kobilce. Star bankovci za 5000 tolarjei bodo ostali še naprej zako nito plačilno sredstvo. Nafta brez denarja UUBUANA, 28. januar ja (Delo) - Nafta Lendav ima od 21. januarja bloki ran žiro račun, Petrol ko solastnik podjetja pa ni vei pripravljen zagotavljati de narja za tekoče poslovanje, Petrolova odločitev je po- sledica neuspešnih poga janj med njim in državo koi drugo solastnico Nafte o celoviti sanaciji podjetja. \' Lendavi pravijo, da bodo rafinerijsko proizvodnji prisiljeni ustaviti sredi fe- bruarja, saj denarja za na kup novih zalog surove nafte nimajo, zaloge pa bo do kmalu pošle. Tolar za ceste UUBUANA, 29. januar ja (Delo) - Vlada predlaga naj gre po novem za gred njo avtocest 20 odstotkov drobnoprodajne cene ben cina in dizelskega goriva ir ne več 16 kot doslej. Ves i bencinskim tolarjem zbran^ denar bo porabljen za avto ceste od prihodnjega leta dc 2007. Vlada je na osnovi po- gajanj med koalicijskim' strankami sklenila, da novi predsednik uprave Te- lekoma Peter Tevž, doseda- nji direktor Adolf Zupan bo član uprave. Vlada se je zmotila UUBUANA, 30. januaf ja (Delo) - Januarska infla; cija je bila višja kot jo je lai>' napovedala vlada, saj )^ znašala 1,4 odstotka, za kO' likor so se v tem mesec^ zvišale cene življenjskih p"' trebščin. V primerjavi z lai^' skim januarjem so se cen^ po podatkih slovenskega statističnega urada povišal^ za devet odstotkov. Kam s smetmi Zrečani zahtevajo vec pristojnosti pri vodenju komunalnega podjetja Zreški svetniki se strinjajo s tem, da bodo pomagali pri širjenju odlagališča komu- nalnih odpadkov v Konji- cah, kamor odvažajo odpad- ke iz njihove občine. A pre- den bodo za to namenili en sam tolar, želijo jasno opre- deliti delež njihove občine v lastništvu Javnega komu- nalnega podjetja, ki skrbi za odvoz odpadkov. Spet so to- rej na dan privrela nesoglas- ja, ki bi jih lahko s pravoča- sno rešitvijo delitvene bilan- ce že davno uredili. Dušan Slapnik, direktor Javnega komunalnega pod- jetja Slovenske Konjice je zreškim svetnikom predstavil problematiko o konjiški de- poniji. »V letu in pol bo po- vsem zapolnjena, zato se mo- ramo reševanja tega proble- ma lotiti čim prej in skupaj. Le tako bomo lahko omogočili vsaj še deset do petnajstletno delovanje deponije,« je pou- daril Slapnik in opozoril, da slednja kljub dejstvu, da je že polna, še vedno tudi nima us- treznih dovoljenj in je torej nelegalna. V JKP so že pred meseci začeli s prvimi koraki v reše- vanju problematike ravnanja z odpadki. Pričeli so z obveš- čanjem preko svojega glasila, postavili so ekološke otoke z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, če jih ločijo že pri izviru jih je namreč lažje pre- delati ali uničiti. Vse to počno zato, da bi zmanjšali volumen odpadkov na deponiji, s či- mer bi vsaj deloma razbre- menili okolje. Obstoječa deponija v Konji- cah pa bo kljub tem prizade- vanjem kmalu povsem zapol- njena. Zato želijo dokupiti ne- kaj zemljišča in urediti Center za ravnanje z odpadki, kjer bi postavili sortirne naprave in stiskalnico odpadkov. Vse to bo velik finančni zalogaj, ki naj bi ga plačali vsi, ki uporab- ljajo odlagališče, poleg konjiš- ke tudi zreška m vitanjska občina. Zrečani so ostro obsodili način, s katerim se je Javno komunalno podjetje oziroma občina Slovenske Konjice, ki se razglaša za edinega lastni- ka javnega zavoda, lotila tega problema. Konjiški občinski svet je namreč brez vednosti in soglasja občine Zreče povi- šal ceno za odvoz odpadkov (vanjo je vključen prispevek za izgradnjo smetišča), kar pa ni prizadelo le občanov Ko- njic, ampak tudi prebivalce občin Zreče in Vitanje. Zrečani menijo, da bi mora- lo JKP delovati kot javni za- vod treh občin: zreške, vitanj- ske in konjiške. Ustanovitelj zavoda je bila namreč nekda- nja skupna občina, po nje- nem razpadu pa so pravni nasledniki javnega zavoda Komunalno podjetje vse tri občine. A ker se občine že četrto leto zaman dogovarjajo o de- litveni bilanci, ki bi taka neso- glasja odpravila in ker Zrečani menijo, da se pogajanja o de- litveni bilanci v kratkem še ne bodo zaključila - problemati- ka prenapolnjenega odlaga- lišča pa je vse bolj pereča - želijo področje ravnanja z od- padki rešiti čim prej, torej še pred ostalimi »problemi« deli- tvene bilance. Tako so na zadnji seji ob- činskega sveta sklenili, da vodstvo občine v roku štiri- najstih dni skupaj s predstav- niki obeh drugih občin posta- vi nova pravila v organizaciji Javnega komunalnega pod- jetja. Ta naj bi opredeljevala delež zreške občine v JKP, način nadzora in zastopstvo v organih upravljanja, pa tudi ključ za financiranje tega pod- jetja. Problem naj bi rešili v dveh tednih, sicer napovedujejo ukrepe: vsa zreška podjetja naj bi JKP izdala bremepise za izstavljene višje računa za odvoz odpadkov. Pri tem pa so tudi poudarili, da ne želijo niti političnih niti gospodar- skih zaostritev s sosednjo ko- njiško občine; celo nasprotno - dobro sodelovanje lahko doslej le dokazujejo, je pou- daril predsednik občinskega sveta Gorazd Korošec. B.Z. V Vitanju dobivajo prve ulice Vitanjski svetniki so prejš- nji teden govorili o uvajanju novega uličnega sistema v Vitanju. Po ogledu na tere- nu so ugotovili, da bi lahko v Vitanju poimenovali 16 no- vih ulic. Župan in svetniki so se strinjali, da bodo naj- prej počakali na odziv prebi- valstva in prisluhnili njiho- vim predlogom za imena ulic. Vitanjski svetniki so se sez- nanili tudi s predlogom prora- čuna občine za to leto. Ta naj bi znašal okoli stosedemde- set milijonov tolarjev, kar po- meni, da. bo skoraj za 10 od- stotkov višji kot lani. Župan Slavko Krajnc je povedal, da bodo nekaj denarja skušali pridobiti še iz naslova projek- ta PHARE, v katerega so bili sprejeti. Vitanje se bo v ta projekt vključilo predvsem preko projektov v turizmu. Nekaj denarja pa naj bi v ob- čini dobili tudi za demograf- sko ogrožena območja. In kaj kaže odhodkovna stran? Nekaj stroškov bodo Vitanjčani letos imeli še z dokončanjem novega šol- skega prizidka. Šola namreč še ni prestala tehničnega prevzema, za plačilo te inve- sticije pa jim še vedno dol- guje denar tudi država ozi- roma ministrstvo za šolstvo. Sicer pa želijo letos asfaltira- ti lokalno cesto Vitanje-Soc- ka ter jo prekategorizirati v državno cesto, katere vzdr- ževalec bo nato država. Na seji so govorili tudi o obnovi Tišlarjevega mostu, za kate- ro že zbirajo dovoljenja. Sta- ro šolo pa želi občina skupaj z novim lastnikom (gradbe- nim podjetjem Pluton) ob- noviti in preurediti v poslov- no-stanovanjski objekt. V Vitanju pa bi radi uredili tudi novo avtobusno postajo. Najbolj verjetna lokacija za- njo je pred tamkajšnjim kul- turnim domom. A. M. Pravni vozel so rešili v občini Rogatec, kjer je na plinovod priključenih približno tristo gospodinj- stev, so se srečali s pravnim vozlom. Kraj se namreč os- krbuje s plinom neposredno iz bližnje Hrvaške. Do lani je bila distributer Straža, od lani podjetje Hum- kom, ki oskrbuje tudi naroč- nike v hrvaški soseščini. Za- radi neposredne dobave iz tu- je države so se pojavile prav- ne težave v zvezi rednimi pre- gledi, vzdrževanjem ter pla- čevanjem. Občini Rogatec je pomagala razrešiti pravni vo- zel ljubljanska Pravna fakul- teta. Tako so v domačem občin- skem svetu prejšnji teden za- čeli postopek za novo rešitev. V občinski upravi nameravajo ustanoviti režijski obrat, pri čemer bi občina kupovala plin na hrvaški strani ter pro- dajala naročnikom v doma- čem kraju. Občinski svet bi se moral na zadnji seji lotiti še ene toč- ke, ki je v zvezi s plinom. Gre za pravno podlago predvide- ne gradnje kompresorske po- staje pri obstoječi plinsko raz- delilni postaji Rogatec. Zaradi dopisa iz Geoplina so točko z dnevnega reda začasno umaknili. Nadomeslne volitve v občini Šmartno ob Pa- ki, kjer so občinski svet sestavili po večinskem si- stemu, bodo aprila izvedli nadomestne volitve za čla- na občinskega sveta. Na- domestne vohtve so po- trebne zaradi smrti svetni- ka Jožeta Založnika. US Denacionalizacija teče Na Upravno enoto Mozirje je bilo v zakonitem roku vlo- ženih 222 zahtevkov fizičnih in pravnih oseb za vračilo podržavljenega premoženja. Od tega so 6 zadev odstopi- H Okrajnemu sodišču, 31 mi- nistrstvu za kulturo, 14 zadev so v postopku združili, 9 pri- merov pa so zavrgli. V mozir- ski UE je ostalo 162 zahtev- kov za vrnitev premoženja po zakonu o denacionalizaciji. Od tega so doslej v celoti reših 84 zadev, v 58 zadevah so izdali delne odločbe o vrnitvi premoženja v naravi, v preo- stalih zadevah pa poteka ugo- tovitveni postopek. V 6 zade- vah postopek zaradi morato- rija miruje, na II. stopnji pa imajo 3 nerešene zadeve. V celi Zgornji Savinjski doli- ni so zahtevali nekaj več kot 15 tisoč 546 hektarjev zem- ljišč, od tega skoraj 12 tisoč hektarjev gozdov in nekaj več kot 3 tisoč 623 hektarjev kme- tijskih zemljišč. Doslej so vr- nili nekaj več kot 3 tisoč 638 hektarjev zemljišč, saj je vlo- žen zahtevek ljubljanske ško- fije po vrnitvi več kot 10 tisoč hektarjev zemljišč, od tega za 8 tisoč 498 hektarjev gozdov. Denacionalizacijski upravi- čenci so zahtevali vračilo 8 podjetij, od tega sta bili vrnje- ni 2 podjetji, za ostalih 6 pa so izdane delne odločbe. Agrarne skupnosti so do- slej vložile 34 zahtevkov za vračilo premoženja in pravic. Upravna enota je doslej v ce- loti rešila 12 zahtevkov, za dve so izdali delni odločbi, za pet agrarnih skupnosti pa po- stopek miruje. US ».5.-5. februar 1998 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 5 Klasje prvič med Z izdelki iz blagovne znamke As so lani prodrli na tuje trge - Kljub velikim naložbam uspešno poslovanje Celjsko mlinsko predeloval- no podjetje Klasje se je lani s 750 tisoč markami deviznega priliva končno uvrstilo na sez- nam slovenskih izvoznikov. S svojimi izdelki iz blagovne znamke As se je uveljavilo zla- sti na nemškem trgu, izvažali pa so tudi v vse države bivše Jugoslavije, v Slovaško, Tlirči- jo in Belorusijo. Poslovni us- peh je rezultat dolgoletnih vla- ganj v razvoj, ki je zadnje čase podrejen predvsem zahtevam na trgih Evropske unije. \' Klasju ocenjujejo, da bodo letos izvoz povečali na dva mi- lijona mark, pri tem pa se zave- dajo, kot je na nedavni novinar- ski konferenci poudaril komer- cialni direktor Dani Petek, da lahko uspejo le z izdelki, ki so novost na tujih trgih in ki so prilagojeni evropskemu oku- su. Prav zato imajo doma po- gosto težave, saj morajo zaradi k vedno veljavnih jugoslovan- skih standardov nove izdelke pred prodajo dodatno analizi- rati ali pa pojasnjevati resorne- mu ministrstvu, da je proizvod narejen v skladu z evropskim standardom. S svojim nemš- ikirn partnerjem, s katerim se ta teden predstavljajo na medna- rodnem sejmu v Kolnu, bodo letos opravili za 400 tisoč mark poslov, povečati pa namerava- jo tudi izvoz v Evropsko unijo, zlasti v Avstrijo, Švico in Franci- jo ter skandinavske države. Pridobili bi radi tudi češki, polj- ski in ruski trg. Celotna strategija podjetja je že nekaj časa podrejena Evropski uniji. To velja tudi za kadrovsko strukturo. V Klasju je zaposlenih 470 delavcev, kar je, pravi direktor Edvard Ste- pišnik, preveč in premalo. Premalo je ambicioznih stro- kovnjakov z znanjem tujih je- zikov, ki bi bili pripravljeni do- bro in veliko delati. Ta čas snujejo novo vodstveno eki- po, v kateri bodo zbrali mlade in perspektivne ljudi, imajo petnajst štipendistov za potre- be proizvodnje in trženja, pet ljudi ob delu pripravlja magi- sterij, zaposleni pa se udeležu- jejo številnih seminarjev. Klasje je lansko poslovno leto sicer zaključilo z ničlo. kar je predvsem poledica veli- kih naložb, ki jih nameravajo nadaljevati tudi letos. Kljub upadanju prodaje kruha ne nameravajo zapostavljati kla- sičnega in pekarsko-slaščičar- skega programa, hkrati pa bodo še naprej razvijali bla- govno znamko As, v katero so že doslej vložili tri leta intenzivnega dela. V letu 1997 so za naložbe porabili 2 mili- jona mark. Skupaj z zavodom za blagovne rezerve so zgra- dili 100-tonsko cestno tirno tehtnico, v Rogatcu so uredili prvo slaščičarno s kavarno, dokončali so linijo za franco- sko pecivo, posodobili tehnič- no opremo ter kupili peči za nekatere trgovine, kjer sami pečejo kruh. Največja letoš- nja naložba bo izgradnja manjše pekarne in trgovine v Ljubljani, ki naj bi ju odprli že aprila, kupiti nameravajo do- datno opremo za programe, ki jih najbolje prodajajo v tuji- ni, kar jih bo skupaj stalo okrog 2 milijona tolarjev. Od- kupiti želijo tudi nekatere lo- kale, kjer so sedaj najemniki, zgradih pa bi radi še izvozno skladišče in upravne prosto- re, za kar bi dodatno potrebo- vali še dva milijona mark. V Klasju upajo, da bodo letos pridobili certifikat kakovosti, ki ga pri nas v teh branži nima še nobeno podjetje. JANJA INTIHAR Klasje je lani končalo proces lastninjenja, v katerem so 24- odstotni lastniki postali tudi denacionalizacijski upravičenci, vendar so zaposleni od njih takoj odkupili za 19 odstotkov delnic, tako da imajo sedaj v lasti 46 odstotkov podjetja. Preostali lastniki so skladi z 18 odstotki delnic, pidi s 27 odstotki, 9 odstotkov podjetja pa je v rokah denacionaliziran- cev in kupcev iz javne prodaje. Lani je Klasje postalo 40- odstotni lastnik Pekarne-slaščičarne Rogla v Slovenskih Ko- njicah, pričakujejo pa, da bodo že prihodnji mesec pridobili absolutni delež. Edvard Stepišnik poudarja, da gre za »prija- zen« nakup in da tega podjetja ne nameravajo zapreti. Želijo le zaokrožiti dejavnost v celjski regiji in si zagotoviti dolgo- ročni plasma moke iz svojega mlina. Konec tega meseca naj bi poseben status dobila hče- rinska firma Klasje-Storitve, kjer v sodelovanju s celjskim centrom za rehabilitacijo in- validov in ministrstvom za delo vpeljujejo posebne proi- zvodne programe za svojih 53 invalidnih delavcev. Pod okriljem tega podjetja delajo zdaj tudi vzdrževalci, ki opravljajo storitve tudi za druge pekarne. Zaradi višjih cen pšenice in moke so se s 1. februar- jem zvišale tudi cene kruha. V celjskem Klasju so ceno osnovnega kruha povišali za 9 odstotkov, posebne vrste kruha so v povprečju dražje za 8 odstotkov, pekovskega peciva pa za 6 odstotkov. Stepovi sejemski koraki Organizacija sejmov v Mariboru in predstavitev slovenskih razstavljavcev v tujini - Želijo si Center Drava Danilo Vicman V sejemskem podjetju Obrt- ne zbornice Slovenije Step ocenjujejo lansko poslovno leto za dokaj uspešno, zato tudi v letošnjih načrtih ohra- njajo vse lanske projekte. »Gre za organizacijo naših lastnih sejmov z mednarodno udeležbo razstavljavcev ter organizacijo predstavitve slo- venskih razstavljavcev na sej- mih v tujini,« pravi direktor Stepa Danilo Vicman. V Stepu so se odločili za organizacijo specializiranih sejmov, strokovne sejme z mednarodno udeležbo pa so pripravili za orodjarstvo For- ma tool, področje plastike, gu- me in kemije Plagkem, vzdr- ževanje, čiščenje in obnovo zgradb Terotech ter sejem Energetika. V sodelovanju s podjetjem Sejmar pripravljajo za letos predstavitve obrti po- sameznih regij in dežel na sej- mu Gost-tur. Za letos so se odločih oživiti tudi nekoč po- memben sejme Intra, ki bo pod skupnim naslovom Logo- trans predstavljal področji lo- gistike in transporta, za obi- skovalce pa bo odprt sočasno s sejmoma Energetika in Tero- tech med 12. in 16. majem. Po številčnih podatkih je Stepove sejme lani obiskalo 43.500 lju- di, na nekaj več kot 26.500 kvadratnih metrih razstavišč pa se jim je s svojimi izdelki in programi predstavilo 976 raz- stavljavcev iz 22 držav. Sejemsko podjetje Step se vse bolj uveljavlja tudi kot or- ganizator skupnih predstavi- tev slovenskih razstavljavcev iia sejmih v tujini. Tako pri- pravljajo skupne nastope slo- venskih obrtnikov in podjetni- kov na sejmu IHM v Munche- nu, lani prvič pa jim je Gospo- darska zbornica Slovenije zau- pala tudi organizacijo predsta- vitve slovenskih orodjarjev in plastičarjev na sejmu Fakuma v Friedrischafnu, kjer sta se med štirimi vrhunskimi slo- venskimi orodjarnami pred- stavili tudi Gorenje Orodjarna iz Velenja in Emo Orodja in naprave iz Celja. 1. STAMEJČIČ »Projekt Center Drava ima v ^ mariborski razvojni politiki I pomembno mesto in pričaku- ? jem, da bomo do letošnjega ] poletja pripravili vse potrebno I za začetek gradnje. Na sejmiš- • ču, ki ga bomo gradili v več fazah in bo na koncu imelo ; skoraj 20 tisoč kvadratnih me- trov pokritih in preko 10 tisoč ^ kvadratnih metrov zunanjih j razstavnih površin, bodo prvi \ sejmi zaživeli že v letu 1999,« i je prepričan Danilo Vicman. PO DRŽAVI ZDA nas upoštevajo LJUBLJANA, 29. januarja (Delo) - Na varnostno-poli- tične in gospodarske pogo- vore je v Slovenijo prišla 18- članska ameriška delegacija. Američani so poudarili, da našo državo obravnavajo kot resno partnerico in povedali, da je njihovo zunanje mini- strstvo uvrstilo Slovenijo med peščico držav, kjer so temeljne človekove pravice najbolj spoštovane. Manjše pripombe imajo le na neure- jen status več kot 5000 dr- žavljanov neslovenskega ro- du, na medije, ki so še delno omejeni s samocenzuro in na preobremenjenost žensk na podeželju. Jelinčič med Srbi LJUBLJANA, 30. januarja (Delo) - Poslanci državnega zbora so naložih vladi, da mora v desetih dneh pisno odgovoriti, kakšna je bila uradna podlaga nedavnega obiska državnega sekretarja Slavka Debelaka in poslanca Zmaga Jelinčiča v Beogradu. V tridesetih dneh pa mora vlada pripraviti poročilo o ukrepih za zagotavljanje su- verenosti na delih slovenske- ga ozemlja ob hrvaški meji, kjer ta še ni določena s spo- razumom. Tragedija pri Naklem NAKLO, 31. februarja (Večer) - Na gorenjski hitri cesti se je zgodila huda pro- metna nesreča, v kateri je umrlo pet ljudi, med njimi tudi dva otroka, pet otrok in trije odrasli pa so se hudo poškodovah in so v kritič- nem stanju. Nesreča se je zgodila, ko je voznik kombi- ja Smučarsko-skakalnega kluba Mengeš nenadoma za- vil na levi vozni pas in čelno trčil v audi. Dražje pravdanje LJUBLJANA, 2. februarja (Delo) - Zaradi sprememb zakona o sodnih taksah so se v nekaterih primerih takse občutno zvišale. Za tožbo v sporih zaradi motenja pose- sti bo treba po novem odšteti 13.500 tolarjev, za tožbo o dosmrtnem preživljanju in za tožbo v zakonskih sporih 5.400 tolarjev, za predlog o ureditvi meje bo treba plača- ti 10.800 tolarjev, najmanj 1350 oziroma največ 270.000 tolarjev pa za vknjižbo lastninske pravice. Petkrat več kot doslej bo tre- ba plačati za upravne spore, za nekatere spore, ki so po- vezani z delovnim razmer- jem, pa taks ne bo treba pla- čati. Diplomati niso trgovci Klub podjetnikov Zlatorog iz Celja je prejšnji teden pri- pravil srečanje s slovenskim zunanjim ministrom dr. Bori- som Frlecom, pogovora pa se je udeležil tudi nekdanji veleposlanik v Pragi Zvone Dragan. Udeležence je zlasti zanimalo, kaj lahko naredi zunanja politika za razvijanje uspešnih gospodarskih odnosov. Dr. Frlec je poudaril, da godb, lahko pa gospodarstvu veleposlaniki in diplomati ne morejo biti trgovci in da nji- hova naloga ni sklepanje po- odpirajo vrata. Zal izkušnje pri tem marsikdaj niso ravno najboljše. Opozoril je na iz- jemne potenciale Ukrajine, kjer namerava naša država v kratkem odpreti predstavniš- tvo. Zvone Dragan, ki sedaj v zunanjem ministrstvu skrbi za povezave z evropskimi dr- žavami, Ameriko in Kanado, pa je celjske podjetnike sez- nanil z vrsto diplomatskih sti- kov z evropskimi in ameriški- mi državami v prvih treh me- secih tega leta. V zvezi z velikimi pritiski gospodarstvenikov, naj drža- va omeji kapitalske prilive v Slovenijo, je dr. Frlec menil, da je finančni kapital sicer ne- varen in zahteva veliko mero previdnosti, vendar bi se lah- ko tega problema lotili s kon- cesijami in pustili tujcem, da gradijo železnice, mostove ali predore, ki jih ni mogoče od- nesti domov. Na vprašanje, ah mora biti naša država res tako odprta, medtem ko dru- gi uvajajo dajatve in visoke carine, je minister Frlec odvr- nil, da bo problemov te vrste vse manj, ko bomo znotraj evropskih povezav. JI, Foto; SHERPA Predsednik kluba Zlatorog Ivan Mirnik, zunanji minister dr Boris Frlec, moderator pogovo- ra Jože Volfand (od leve proti desni). Aparati za nemške kupce V Gorenjevem programu Hladilno-zamrzovalni apa- rati so konec januarja izde- lali drugo serijo dvovratnih hladilno-zamrzovalnih aparatov z ohišjem in vrati, izdelanimi iz nerjavne plo- čevine. Aparati so namenjeni nemškemu trgu, in sicer na- ročniku Quelle, ki je Gore- nj ev nov razvojni dosežek uvrstil v svoj glavni prodajni katalog. Značilnosti dvovrat- nih aparatov, izdelanih pod Znamko Privilege, sta majh- na poraba energije in opre- nia s steklenimi policami. Namenjeni so najzahtevnej- šim nemškim kupcem. HINKO JERČIČ ».5.-5.febr»or1998 6 GOSPODARSTVO Gorenjeva harmonija v Parizv NajpomembnejŠi svetovni prilcaz bele tehnike: Confortec 98 Za Gorenje je nastop na dveh strateško najbolj po- membnih sejmih, Domo- technica in Confortec, ki se bienalno odvijata v Kolnu in Parizu, že nekajletna stalni- ca. Confortec 98 v Parizu je zaprl svoja vrata to sredo in za sabo pustil mešanico strahu in optimizma, pred- vsem pa negotovosti, kaj vse čaka največje svetovne proi- zvajalce bele tehnike na pra- gu tretjega tisočletja. Na največjem in najpo- membnejšem letošnjem se- jemskem srečanju proizvajal^ cev bele tehnike, malih gospo- dinjskih aparatov in kompo- nent Confortec v Parizu, se je na 90 tisoč kvadratnih metrih predstavilo 769 proizvajalcev iz 35 držav. Sejem je obiskalo več kot 50 tisoč obiskovalcev iz okoli sto držav. Vsi večji svetovni proizva- jalci velikih in malih gospo- dinjskih aparatov ter vsega, kar sodi zraven, si preprosto ne morejo privoščiti, da jih v Parizu ne bi bilo. Borba, ali že kar prava vojna za slehernega kupca, se je na prenasičenem svetovnem trgu bele tehnike namreč že začela. Zato so veli- ki in malo manj veliki: Elec- trolux, Whirlpool, Bosh, Brandt, Bauknecht, Daewoo in tudi Gorenje, kar tekmovali v tem, kdo se bo predstavil lepše, atraktivnejše, pred- vsem pa, kdo bo navezal čim več pravih stikov s pravimi kupci. Na 500 kvadratnih me- trih se je, po prvih vtisih so- deč, zelo uspešno predstavilo tudi Gorenje, ki svoje proi- zvode v Franciji, Belgiji, Špa- niji in na Portugalskem trži preko svojega podjetja Gore- nje Sidex France, s sedežem v Parizu. Največ zanimanja med obiskovalci letošnjega Conforteca je na vizualno in funkcionalno primerno ureje- nem razstavnem prostoru Go- renja vzbudila nova linija hla- dilno-zamrzovalnih aparatov Gorenje Harmony. Gre za de- vet izboljšanih in modificira- nih izdelkov, ki jih odlikuje najsodobnejša zaobljena obli- ka in marmornata barva, eks- kluzivna oprema s steklenimi policami, majhna poraba energije, popolna funkcional- nost ter seveda konkurenčna cena. Gorenjevi pralni stroji Simple&Logical so doživeli svojo uspešno premiero že la- ni na Domotechnici, letos pa so položaj »trendmakerja« na svetovnem trgu samo še potr- dili. Gre za prvi proizvod v zgodovini Gorenja, ki ni le sledilec svetovnih dogajanj, temveč uvaja nove razvojne trende. V Velenju so posodo- bili tudi kuhalne aparate, kjer je vse večji poudarek na ste- klokeramičnih kuhališčih in na, predvsem za francoski trg, pirolitičnih pečicah. Ena od značilnosti Gorenj evega na- stopa v Parizu, je bila tudi predstavitev pralnih strojev, hladilnikov in štedilnikov v pestri paleti atraktivnih barv in izvedbi iz nerjaveče ploče- vine. Vse novosti, v povezavi s sorazmerno dobrim pozicio- niranjem blagovne znamke Gorenje v Franciji (Gorenje na francoskem trgu proda 85 odstotkov proizvodnje pod lastnima znamkama - Gorenje in Sidex), bodo, po besedah direktorja Gorenja Sidex France Pranja Bohinca, omo- gočale še prodornejši nastop na velikem francoskem trgu in prodiranje v tiste distribucij- ske kanale, ki so bili do nedav- nega za Gorenje še nedostop- ni. Na francoskem trgu je Gore- nju v letu 1997 uspelo poveča- ti prodajo za 35 odstotkov. Največji porast beležijo na programu kuhalnih aparatov, kjer so se prvič pojavili s ce- lotno paleto štedilnikov, pose- bej prilagojenih temu trgu. Za tretjino so povečali prodajo pralnih strojev in za 17 odstot- kov prodajo hladilno-zamrzo- valnih aparatov, ki še vedno predstavljajo najpomembnej- ši del prodaje v Franciji. Skupni promet Gorenja v Franciji je bil v minulem letu 535 milijonov francoskih frankov. Kljub temu, da fran- cosko strokovno združenje bele tehnike GIFAM že za to leto napoveduje približno enak obseg prodaje bele tehni- ke kot leto poprej, v Gorenju pričakujejo nadaljnjo rast prodaje in povečanje tržnega deleža v Franciji. VOJKO ZUPANC BAROMETER BlizuSKsoc zahtevkov v začetku tedna je potekel rok za oddajo zahtevkov za izplačilo nadomestil iz jams- tvenega sklada. Tisti delavci, ki so po stečaju, likvidaciji ali prisilni poravnavi podjetja od januarja 1994 prišli na zavod za zaposlovanje, lahko dobijo znesek v višini največ do štirih minimalnih plač in pol. Preko celjske območne enote zavo- da za zaposlovanje je vložilo zahtevke blizu 5 tisoč upravi- čencev. Največ so jih vložili bivši delavci Zlatarne Celje, žalskega Feralita, celjske Met- ke, Emo Eterne, šentjurskega Eleganta, Topra Mode, Konu- sa Koko, Sugrosa in Klime. Ekonomisti O reformi Društvo ekonomistov Celje je v torek pripravilo pogovor 0 reformi pokojninskega si- stema, na katerega je poleg rednih in kolektivnih članov povabilo tudi občinsko vods- tvo. Okroglo mizo sta vodila strokovni svetovalec vlade za pokojninski sistem Marko btrous in Član društva Ber- nard Krivec. Naslednja okro- gla miza društva bo 3. marca, na njej pa bodo govorili o bodočnosti celjske trgovine. Cenejši denar s 1. februarjem so obrestne mere nekaterih posojil znižali tudi v Abanki in se tako pri- družili tistim bankam, ki so to že storile. Obrestne mere ob- čanom so znižali le za dolgo- ročna stanovanjska posojila, ki se po novem letno obrestu- jejo T+8 odstotkov. Obrestne mere za posojila pravnim ose- bam so v povprečju znižali za 1 do 1,5 odstotne točke, kot novost pa so uvedU še posojila z nominalno obrestno mero do 60 dni, ki so trenutno naju- godnejši, saj temeljna obrest- na mera za februar znaša na letni ravni 10,95 odstotka. Po- nujajo tudi ugodno kreditira- nje uvoza z izhodiščno obrest- no mero 5,75 odstotka, ki velja le za tiste, ki nakup deviz in plačilo v tujino opravijo v Abanki. Uspešno poslovanje Nova KBM je lani poslova- la z dobičkom, ki bo predvi- doma znašal 2,153 milijarde tolarjev. Bilančno vsoto so v banki povečali za 21 odstot- kov in je ob koncu leta po nerevidiranih podatkih zna- šala 238,3 milijarde tolarjev, kar je 6,2 milijarde več kot so načrtovali. Sredstva prebi- valstva so nominalno zrasla za 20 odstotkov, sredstva-gos- podarstva pa za 23 odstotkov. Nova KBM je lani za 38 od- stotkov povečala naložbe v gospodarstvo, ki so znašale 46,8 milijarde tolarjev. JI Žalni trakovi na Petrolovih zastavah v hudi prometni nesreči na gorenjski magistralki je minulo soboto izgubil življe- nje tudi predsednik uprave ljubljanskega Petrola Franc Premk. Vodenje podjetja je začasno prevzela petčlanska uprava. V torek je za njenega predsednika nadzorni svet družbe začasno imenoval Janeza Lotriča. Uprava je napovedala, da bodo v podjetju nadaljevali uresničevanje razvojnega programa, ki ga je pripravil Franc Premk. Njegov program je namreč aprila lani v imenu lastnikov potrdil tudi nadzorni svet, v Petrolu pa pravijo, da je Franc Premk tako dobro poskrbel za vse, da poslovanje podjetja za- radi njegove smrti ne bo ogro- ženo in da se tudi cena delnic na borzi najbrž ne bo spreme- nila. Osrednji strateški cilj pod- jetja, ki želi svojo dejavnost razširiti tudi v tujino, je zadržati sedanji tržni delež na sloven- skem trgu, ki znaša več kot 75 odstotkov. Petrol ima po vsej Sloveniji 275 bencinskih servi- sov, na katerih na leto proda preko 1,5 milijarde litrov gori- va. Letošnji dobiček naj bi zna- šal 3,5 milijarde tolarjev. Franc Premk je bil rojen leta 1935 v Mengšu, po izobrazbi je bil diplomirani inženir stroj- ništva. Generalni direktor Pe- trola je postal leta 1990, v pod- jetju pa je bil zaposlen štiri- najst let. V Petrolu pravijo, da je uvedel številne spremembe, ki podjetju zagotavljajo vodil- ni položaj na trgu naftnih deri- vatov. ^^^^H^^H^^K JI Nič več po denar na pošto Imetniki hranilnih knjižic in tekočih računov pri Banki Celje od 1. februarja ne more- jo več dvigovati denarja ali opravljati drugih denarnih poslov na okencih Pošte Slo- venije. Banka Celje je na- mreč dosledno spoštovala podpis izjave, s katero so se banke pred kratkim zaveza- le, da bodo 31. januarja soča- sno prekinile pogodbo s po- što. Banke so poslovanje s pošto prekinile zaradi zanje nespre- jemljivih pogojev, ki jim jih je Pošta Slovenije postavila ob prenosu plačilnega prometa s pošte na Poštno banko Slove- nije. V zadnjih dneh januarja je sicer nekaj bank podpisalo nove pogodbe o poslovanju s hranilnimi knjižicami in te- kočimi računi, vendar jih je Nadzorni svet Združenja bank Slovenije pozval, naj pogodbe nemudoma odpovedo in s tem ravnajo skladno s podpisano izjavo o prenehanju poslova- nja na poštnih okencih. V Banki Celje zagotavljajo, da bodo njihovi komitenti kljub prekinjenemu poslova- nju s pošto lahko še naprej nemoteno opravljali denarne zadeve. Na voljo imajo mnoge bankomate, ki omogočajo dvig ali polog denarja ter plačilo položnic, s trajnimi nalogi lah- ko prepustijo banki skrb za redno mesečno poravnavo ob- veznosti, s plačilnimi kartica- mi iz sistema Activa pa lahko opravljajo brezgotovinske na- kupe ali plačujejo račune. JI Emo so prodali Novi lastnik šentjurskega Ema Energetike je SKB banka oziroma njena družba za ne- premičnine. Na dražbi v prejš- njem tednu se je pojavila kot edini ponudnik za nakup Ema Energetike, ki je v stečajnem postopku. Za njihove prostore ter opremo bodo odšteli 2,2 milijona mark. B.J. NOVONABORZI Finančni trg januarja Piše: ZDENKO PODLESNIK Pred naštevanjem in pri- merjanjem podatkov o infla- ciji in rasti tečajev, vas mo- ram seznaniti z novim nači- nom izračunavanja TOM. Do sedaj smo spremljali rast drobno prodajnih cen, ki smo jih enačili z inflacijo oziroma smo ji rekli »R«. Ta je bil os- novni podatek, na osnovi ka- terega se je izračunavala te- meljna obrestna mera - TOM. Decembra je banka Slovenije izdala sklep, kjer se v izračunu TOM podatek o cenah na drobno zamenja s cenami živ- ljenjskih stroškov. Izračun je tako aritmetična sredina zad- njih dvanajstih mesecev. Letos bo izračun temeljil na kombi- naciji obeh podatkov, dokler ne bomo razpolagali z dvanaj- stimi zaporednimi mesečnimi podatki o rasti cen življenjskih potrebščin to je do januarja 1999. Po podatkih Statističnega urada RS so se cene življenj- skih potrebščin lani dvignile za 8,8%, cene na drobno so bile višje za 9,4%. Januarja letos so življenjski stroški od decembra višji za 1,4%, cene na drobno pa 0,8%. TOM izračunan na nov način znaša 0,8%, zgolj naključ- no je enak »R«. Srednji tečaj Banke Sloveni- je za nemško marko DEM je v januarju malo nihal, a je ob koncu meseca končal 0,2% nižje kot je začel. Razlika med uradno spremembo te- čaja DEM in inflacijo, merjeno po katerem koli prej navede- nem podatku, je zelo velika. Varčevati je torej bolje v SIT. Bistvenih sprememb nismo opazili pri podjetniškem teča- ju DEM, menjalniški tečaj se je povečal za 0,1%. Negativni trend ima tudi italijanska lira LIT, saj je njen tečaj januarja padel za 0,43%. Ameriški dolar nadaljuje svoj vzpon iz prejšnjega leta. Ljubezenske dogodivščine predsednika so ga trenutno os- labile, a se je pobral in še moč- neje dvignil, mesec pa zaključil 2% višje kot v začetku meseca. Njegovo razmerje do DEM je med mesecem zanihalo in se ob koncu meseca povzpelo na 1,827 DEM za dolar. Promet z vrednostnimi pa- pirji je v preteklem mesecu do- segel le tretjino prometa lan- skega januarja. Velika večina, 78% prometa, je bilo na kotaci- jah A in B. Razveseljivo je, da je bila najnižja vrednost SBI za dobrih 19% višja kot pred le- tom dni. Nasploh so bila niha- nja vrednosti SBI manjša kot lani. Težišče prometa je vedno bolj na delnicah. Glede na giba- nje tečaja DEM smo to tudi pričakovali. Nekoliko se je po- večal promet z blagajniškimi zapisi v začetku meseca, a je nato precej usahnil. Za konec vas žehm spom- niti, da bomo februarja mora- li oddati napovedi kapitalske- ga dobička. Za to vam mora vaš borzni posrednik poslati podatke o vaših lanskih na- kupih in prodajah vrednost- nih papirjev. SeniorjI bi svetovali Regijsko združenje se- niorjev-menadžerjev in stro- kovnih delavcev Šaleške in Zgornje Savinjske doline bo v prihodnje vodil Franc Mi- klavc iz Bočne, ki je na me- stu predsednika zamenjala Boruta Jenka iz Velenja. Nekdanji vodilni kadri so zborovali v Nazarjah in mož- nost za prenos izkušenj vidijo v sodelovanju z malimi in srednjimi podjetji. »Povečini nimajo dovolj sredstev za red- no zaposlitev strokovnjakov za posamezna področja, zato smo vselej pripravljen prisko- čiti na pomoč,« zatrjujejo v združenju. Hkrati opozarjajo na primere iz Nemčije, kjer država financira združenja se- niorjev in s tem njihove stori- tve, ki so s tem za nova podjet- ja - brezplačna. Osnovna naloga šaleško-sa- vinjskega združenja je ohranja- nje delovnih mest in ustvarjanje pogojev za odpiranje novih, ven- dar izključno v gospodarstvu. Predstavitvene dopise so poslali že okrog 30 gospodarskim druž- bam, zbornicam, podjetniškim centrom in občinam, za njihovo uveljavitev pa ima dovolj razu- mevanja Šaleško-savinjska gos- podarska zbornica. Ž.Z. ».5.-5. februar 1998 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 3 Siamska dvojčka iz okolice Bul Izjemni dogodek v Vrenski Gorci na Kozjanskem Vsi se čudijo. Lastniki Tru- pejevi, sovaščani v Vrenski Gorci pri Bučah ter veterinar- ji. Siamskih dvojčkov doslej še niso videli. O dveh zrašče- nih teličkih govorijo po šir- nem Kozjanskem. Trupejevi iz Vrenske Gorce imajo v hlevu precej živine. Med njo je bila krava Mica, ki je od sedmega meseca brejosti hudo stokala. Domači so bili pozorni, pričakovali so telič- ka - dvojčka. V drugi polovici januarja je prišlo do težko pričakovanega dogodka - z dvema tednoma zamude. Zjutraj je Trupejev gospo- dar opazil, da bo krava povr- gla. Štiri nožice, ki so se pri- kazale iz Mice, so njegovo domnevanje potrdile. Na po- moč so morali poklicati sose- de. Zbralo se je deset močnih možakarjev, pa jim teličkov ni uspelo izvleči. »Ni in ni šlo,« nam je povedala Jožica Tru- pej. Dogodek si bo zapomnila za vse življenje. Obvestili so domačega vete- rinarja dr. Boža Soka, ki je v tej občini župan. Ko je segel v Micino notranjost, je opazil, da je vse v redu. »Zdaj nas že podravlja,« se je šalil, ko so opazili prvi repek živih telič- kov. Pa so kljub vsemu ostali nemočni. Zato so se odločili za Micino zadnjo pot, v šent- jursko klavnico. Krava je vsta- la sama ter odšla na tovornjak. Tudi možem v šentjurski klav- nici ni uspelo zlahka izvleči teličkov. Tam so Trupejevim povedali, da česa takega ne pomnijo. Izkazalo se je, da imajo opravka s siamskima dvojčkoma. Siamska dvojčka iz okolice Buč. Tudi njuni glavi sta bili povsem zraščeni. Takšna krava je za nadaljnjo plemensko rejo izločena, prej ali slej bi končala v Šentjurju. Mica je bila k sreči zavarovana, za oba telička pa so seveda pri- krajšani. Če bi se povrgla zdrava, seveda. Micina sta bila zraščena od glave do popkovine. Sicer pa Trupejevi živijo iz- ključno od kmetijstva, pred- vsem od govedoreje. Za kravo Mico najbolj žaluje lastnica, osnovnošolka Jasna. Stari oč- ka je opazil njeno veselje do živali, zato ji je kravo pred tremi leti podaril. Podaril ji je žival, ki je enkrat že telila. Povsem zdravega telička. BRANE JERANKO Za kravo najbolj žaluje lastnica, šolarka Jasna TYupej. Z živalmi ima veliko veselje. Šola smučanja med počitnicami čeprav so do šolskih po- čitnic še trije tedni, so v Smučarskem klubu Gozd- nik Žalec že pripravili pro- gram za izvedbo svoje tradi- cionalne šole smučanja za osnovnošolsko mladino. Šolo bodo tudi letos izved- li na Rogli, trajala pa bo od ponedeljka, 23., do petka, 27. februarja. Cena je 16.000 tolarjev, vanjo pa je vštet prevoz z avtobusom, vozov- nica za vlečnice, malica in seveda strokovno vodstvo. Tudi letos bo mogoče tečaj plačati z dvema čekoma. Pri- jave sprejemajo v Žalcu v poslovalnici Novega tednika in Radia Celje na Šlandro- vem trgu in vsak torek in četrtek popoldne v prostorih kluba ter v Celju v Galeriji Mozaik, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. FP Bela Janina Od sobote je znova odprto smučišče Janina v Rogaški Slatini. Odprto je vsak dan, pri če- mer nudijo ob večerih še pri- ložnost za nočno smuko. Na smučišču, ki je v neposredni bližini zdraviliških objektov (za hotelom Donat), nudijo hotelskim gostom možnost brezplačnega smučanja. B.J. Nov grb na registrskih tablicah Po predpisih je treba na regi- strskih tablicah uporabljati grb občine, v kateri je sedež uprav- ne enote. Glede na to, da so se v občini Mozirje že pred časom odločili za nov grb, na katerem sta upo- dobljeni cerkev in lipa, bo nov grb uporabljen pri prvi letošnji seriji registrskih tablic na po- dročju Upravne enote Mozirje, torej celotne Zgornje Savinjske doline. Menjava grba pri že izde- lanih registrskih tablicah ne bo obvezna. US Na Polzeli 257 krvodajalcev Prva letošnja krvodajalska akcija izmed enajstih, kolikor jih bo letos v občini Žalec, je bila konec prejšnjega tedna v kulturnem domu na Polzeli. Pripravila sta jo krajevna organizacija RK Polzela in Zavod za transfuzijo iz Ljubljane. Udeležilo se jo je rekordnih 257 krvodajalcev. Med njimi je bilo veliko takih, ki so kri darovali že po več desetkrat, Franc Žagar pa že kar enaindevetdesetič. Naslednja akcija bo 5. marca na Vranskem. T. TAVČAR Predstavili so industrijske prodajalne V hotelu Žalec je minuli konec tedna Upravna enota Žalec predstavila novo turi- stično publikacijo z naslo- vom Industrijske prodajalne v Spodnji Savinjski dolini. Izid brošure je financiralo štirinajst večjih podjetij, ki se tudi predstavljajo v njej. Kot je na predstavitvi povedal na- čelnik upravne enote Marjan Žohar bo brošura turistom na voljo brezplačno v turističnih agencijah in na cestninskih postajah na avtocesti. Pred- stavitve se je udeležil tudi minister za notranje zadeve Mirko Bandelj. Poudaril je, da je brošura primer, ko dr- žavna administracija deluje v povezavi in za korist ljudi in gospodarstva, za kar se tudi sam kot minister ves čas zav- zema. Umetnostna zgodovinarka Milena Moškon je na kratko orisala industrijsko tradicijo v Savinjski dolini. Zatem so se predstavila še vsa podjetja, ki so sodelovala pri pripravi bro- šure, to pa so: Tovarna noga- vic Polzela, Juteks, Minerva, Caffe Tropic Žalec, Scala Zar- ja Petrovče, Tekstilna tovarna Prebold, MIK Prebold, Garant Polzela, Acman Šoštanj, KIV Vransko, Mlekarna Celeia Ar- ja vas, darilni butik in cvetU- čarna MB Žalec, Pekarna, slaščičarna, trgovina in bistro Roman Brglez Vransko, Salo- bir Leveč in Hotel Žalec. T. TAVČAR Foto: G. KATIC Šf.5.-5.feiHtNir1998 8 KRONIKA S CEUSKEGA Copat pojem, obesim se Zarečen kruh okrožnih državnih tožilcev in maratonka Anica Nekoč je šla neznana in neizkušena maratonka iz Slovenskih Konjic na mara- ton v Benetke z velikima celjskima maratonskima zvezdama. Brez vsakega sra- mu ju je prehitela in zvezdi sta ji na cilju zagrozili: »Co- pat pojem, obesim se, če to se ponovi.« Ni preteklo veliko vode in, nič več neznana in neizkuše- na, maratonka je bila spet hi- trejša. Zvezdi Milan Birsa in Ivan Žaberl ml. (oba sta se- daj okrožna državna tožilca v Celju) bi rečeno seveda rada pozabila, maratonka Anica Cašparuš Slapnik pa ju ved- no znova spominja: »Ivan, co- pat pojej. Milan, obesi se!« Od državnih tožilcev človek seveda pričakuje, da držijo besedo. Ivan Žaberl jo je. Jav- no, pred skoraj sto zbranimi maratonci in Aničinimi sorod- niki in prijatelji je prejšnjo so- boto v dvorani Konjičanka, jasno, v Slovenskih Konjicah, pojedel copat. Bil je sicer hu- do velik, a prav slastno pečen. Milanu Birsi pa se je iz Konjic hudo mudilo (menda je šel na maturantski ples), a brez po- trebe. Anica je ocenila, da je primer Kamenik, v katerem je tožilec ravno Milan Birsa, pre- več zahteven, da bi ga lahko namesto njega nadaljeval kdo drug. Na 2. Abrahamovem ma- ratonu so tekli: Anica Gašpa- ruš Slapnik, Anka Pugelj, Marija Abraham, Karmen Potočnik, Ivan Žaberl st., Ivan Žaberl ml., Ivan Valen- čak, Odon Simonič, Polde Drame, Srečko Gorišek, Mi- lan Birsa, Jože Tonkli, Du- šan Pešec, Franc Tratnik, Hi- gin Kukovič, Ivan Kregar, Franc Smodiš in Cveto Ko- lenc. Maratonci, večinoma člani Društva maratoncev in po- hodnikov Celje, ki mu pred- seduje Ivan Žaberl, se v Slo- venskih Konjicah niso zbrali kar tako. Prišli so na prazno- vanje Aničinega rojstnega dne, zabavo pa so si morali prislužiti s pretečenim mara- tonom. 50 kilometrov za 50 let, je geslo Abrahamovega maratona, tokrat že drugega (prvega je lani pripravil Ivan Valenčak iz Zagrada pri Ce- lju). Progo iz Celja preko Ponikve in Poljčan v Slovenske Konjice Anica Gašparuš Slapnik in Cveto Štefanič. je preteklo 18 maratoncev, med njimi tudi najboljša slo- venska ultramaratonka Anka Pugelj iz Velenja, večkratna zmagovalka maratona Celje- Logarska dolina in maratona državnosti v Celju, sicer učitelji- ca telovadbe v Velenju. Maratonci so tudi tokrat dokazali, da so iz pravega te- sta (mimogrede: slavljenka Anica je še pred tem marato- nom izvedla slaščičarskega, saj je za svoje goste sedem dni in noči pekla pecivo). Po pretečenem maratonu so vsaj še toliko kilometrov naredili na plesišču. Še dobro, da je glasbo prekinjal tradicionalni voditelj prireditev v_ Sloven- skih Konjicah Cveto Štefanič, znan tudi kot vodja vinotoča Zlati grič v Škalcah. Besedo so mu kar nekajkrat prevzeli maratonci, a na račun so prišli tudi konjiški planinci (pri njih je Anica začela svojo rekrea- tivno kariero) oziroma na- tančneje Štefan Kračun, ki je med Konjičani znan tudi kot neutruden igralec tenisa (si- cer je avtoprevoznik). Med vsemi, ki so hoteli za- želeti Anici vse najboljše, je bila gotovo najbolj prisrčna njena hčerka Monika, ki je voščilo zaključila z besedami; »Mamica, še dolgo bodi pri- madona konjiškega rekrea- tivnega maratona!« Ja, bo kar držalo. Za Anico je bil namreč tokratni Abrahamov maraton že dvaindvajseti v petih letih (šteti so samo maratoni, dalj- ši od 42 kilometrov), za super pokal Evrope pa ji letos manj- ka samo še 76 kilometrov gor- skega teka v Eisenachu. Bolj naporen kot sobotna noč za- njo zagotovo ne bo. MILENA B.POKLIČ Ivan Valenčak iz Zagrada in Ivan Žaberl mL, kije očitno raje mašil luknje rm vrču kot jedel copat. Stilist najstnišicili idolov Backstreet Boys, Caught in the act, Helena Blagne, Simona Weiss, Andreja Makoter, Power Dancers... Frizerski stilist Kristijan Petek iz Celja je za nastope pripravil že mnoge estradne zvezdnike (tuje predvsem za Planet In), zdaj pa njegova ekipa spet sodeluje v zakulisju najbolj gledanih doma- čih zabavno-glasbenih oddaj. »Že dlje časa občasno sodelujem s Stojanom Auerjem, pogodbi imam za kreiranje frizur na izboru za naj Slovenko in podelitev Zlatih petelinov, zraven pa smo na domala vseh -lepotnih izborih. Z estradnimi zvezdniki ni težav. Nekateri nam celo gredo po pijačo,« pravi Kristijan Petek, ki se z lastnimi kolekcija- ma predstavlja v Stuttgartu, na Dunaju in celo središču svetovne frizerske mode Londonu. Prva naročila za maturantske frizure so pri Kristijan Stylingu dobili že novembra in niso redki, ki si termin rezervirajo celo na pol leta naprej. »Stilist mora obvladati tri prvine: ulič- no, visoko in alternativno modo, ki je znana kot ekstravagantna. Pri ulični modi gre za svetovanje in smo neke vrste psihologi, viso- ka moda so maturantske, poročne in strogo večerne frizure, alternativna pa pride v poštev na raznih revijah in showih,« je razložil Kristi- jan. V njegovi ekipi so stilisti še Barbara, Metka in Natalija ter asistenti Marko, Tamara in Jasmina. Foto: GREGOR KATIC Kristijan Styling: Barbara, Marko, Tamara, Jasmina, Natalija in Kristijan (manjka Metka). IZJAVA TEDNA »Fantje, ne hecajte se. Dokler ne dobim odgovo- ra na svoji tozadevni vlogi ustreznim občinskim organom, nima nihče kakorkoli ukrepati proti meni v zadevi parkiranja mojega vozila na tem trgu. Imam polno pravico do odgovora, v času čakanja na odgovor pa pravico parkiranja.« Napis na armaturni plošči renaulta 21 z registrsko oznako CE 88-30P na Prešernovem trgu. Poklepoviceva črna rižota »Nogomet je igra širokih razsežnosti, zato igralce peljem v gledališče ali na ogled zgodovinskih znamenitosti,« je v četrtem nadstropju stolpnice na Sukošanski cesti v Splitu dejal trener celjskih nogometašev Stanko Poklepovič. Predniki so imeli ob morju lep kos zemlje, tradicijo pa zdaj nadaljuje v počitniški hiši na Milni na otoku Braču. »Špaco« vsako jesen na Pelješcu kupi grozdje in s sorodniki naredi imenitno črno vino, z ženo Katarino (na sliki) pa sta tudi velika mojstra za pripravo morske hrane. Ribja pašteta, črna rižota in škampi pečeni na kuhalni plošči so del specialitet iz domače kuhinje, najlepši nogometni spomin pa je zadnja Hajdukova slika pod murvo pri »starem placu«. Foto: ŽELJKO ZULE; ».5..5.febrvar1998 1. SNOPIČ REPORTAŽA 9 Vražje Slovenke 13-clansko zastopstvo slovenskih novinarjev-smucarjev je iz svetovnega prvenstva v Bayrischzellu prineslo 10 medalj slovenska reprezentanca novinarjev- jniučarjev se je v dneh od 24. do 31. januar- ja udeležila že 44. svetovnega prvenstva SCIJ (mednarodni klub novinarjev smučar- jev). Letošnje prvenstvo v južnobavarskem Bayrischzellu je zbralo 204 novinarje-smu- ^arje iz 37 držav. mmmHmmilm Romantični Bayrischzell, vasica s 1700 dušami na 800 metrih nadmorske višine, je povsem ob nemško-avstrijski meji, približno 30 kilometrov oddaljena od Miinchena in povezana z dolino Inna. Leži pod goro Wendelstein (1838 m), na kateri je postavljena meteorološka postaja, ob njej pa slikovita cerkvica. Na goro se lahko z južne smeri povzpnete z gondolsko žičnico, s severne pa z ozkotirno zobato železnico. Smu- dšča so v bližnjem Sudelfeldu in v mnogočem spominjajo na našo Roglo. Kopasti hribi so prepredeni z (dokaj zastarelimi) vlečnimi na- pravami in ponujajo različne, pretežno kratke in nezahtevne proge, toda kar 40 kilometrov smu- fišč (skupaj z onimi na gori Wendelstein). Naj- višji vrh sega dobrih 1800 metrov nad morje. Tekaških prog premorejo prav tako 40 kilome- irov, zvečine pa so urejene z najmanj tremi vzDorednimi stezami. Bavrischzell z okolico, ki premore 2100 postelj, je bil pri- reditelj svetovnega srečanja no- vinarjev smučarjev že tretjič. Druženja Zamisel o ustanovitvi med- narodnega smučarskega klu- ba novinarjev je leta 1955 ms^^ sničil Švicar Gilles de la Roc- que, z željo, da bi se novinarji, ki radi smučajo, srečevali na letnih prvenstvih, tekmovali, predvsem pa se družili. V letih Uie blokovske delitve je bila la zamisel naravnost revolu- cionarna, saj so se srečanj pri- jeli udeleževati tudi novinarji iz vzhoda Evrope. In srečanja so postala mesto za izmenja- vo informacij, dolge razprave in razčiščevanje stališč. Kaj hi- tro je prevladala ideja medna- rodnega prijateljstva znotraj stroke in koristi tovrstnih iz- menjav stališč in spoznavanja blegov iz vsega sveta so po- stale neizmerljive. SCU ima danes preko tri tisoč članov iz H držav. Med pionirji širjenja leh idej smo bili tudi Slovenci, na čelu z veteranom sloven- skega novinarskega smučanja in današnjim častnim pred- sednikom slovenskega SCU, ■loškem Pirnarjem, 72 letnim ^'eteranom, ki s svojo čilostjo. humorjem in tekmovalnostjo še danes vzbuja spoštovanje kolegov iz vsega sveta. Tudi v Bayrischzellu druženj ni manjkalo, pa tudi razprav in zabave ne. Morda so prav na tem področju organizatorji le- tošnjega srečanja, na čelu s predsednikom organizacijske- ga odbora Ullrichom Hellner- jem naredili premalo. Zaradi zadreg s financiranjem so pre- več energije usmerili na spon- zorske vljudnosti in morda prehitro prekinjali skupne ve- čerje in zabave udeležencev. Sicer pa veljajo organizatorjem vse pohvale. Novinarji smo, med drugim, videli Daimler- Benzov center Dasa v Manc- hingu (med Miinchenom in Stuttgartom), kjer je največje nemško središče za obnovo, prenovo, testiranja in kmalu tudi proizvodnjo vojaških in ci- vilnih letal. Videli smo dvorane, v katerih bodo čez dve leti pričeli sestavljati evropskega lovca Eurofighter (eno letalo bo stalo okoli 260 milijonov nemških mark). Videli smo, kako servisirajo in obnavljajo MIG, podedovan ob združitvi Nemčij, kako enaka dela opravljajo na velikanskih Avvacksih, pa na F-16, Tornadih in številnih drugih letalih. Prijeten je bil izlet za 44 izbrancev na goro Wendel- stein, pa izlet k bližnjemu je- zeru Schhersee, nastop god- be na pihala, alpskih rogistov, folklorne skupine. In pred- vsem je bilo prijetno spozna- vanje in pogovori z domačini, ki so neznansko prijazni in neskončno ljubeznivi, vas sa- ma pa je kot iz pravljice. Tekmovanja Seveda svetovnih prvenstev novinarjev smučarjev brez tekmovanj ni. Tradicionalna so tekmovanja v veleslalomu, smučarskih tekih in kombina- ciji, vsako leto pa poskrbijo še za kakšno tekmovanje, letos so izbrali carving, izjemno pri- vlačno novo smučarsko disci- phno, ki se vse bolj uveljavlja. Gre za svojevrsten način tek- movanja s krajšimi smučmi z zelo izrazitim stranskim lo- kom in brez palic. Na krajši progi postavijo več kontrolnih vratic, ki omogočajo smučanje po krajši ali daljši poti. Daljša pot okoli črnih kijev prinaša več točk, a jemlje več časa. Na progi postavijo handicap čas, vsaka sekunda nad njim šteje dve, vsaka pot skozi bolj od- daljena vratica prinaša bonus točke. Idealno je, če prevoziš progo skozi najbolj oddaljena vratica v času, ki je čim bližje postavljenemu. Način vožnje in tekmovanja je demonstriral dvojni olimpijski zmagovalec iz Lillehammerja, zdaj 30-letni Markus Wasmaier, ki je doma ob bližnjem Schlierseeju. Slo- venci smo se z odhčnimi PCX smučmi, ki nam jih je za na- stop na prvenstvu podaril Elan, dobro odrezali, čeprav tekmovanja nismo vzeli čisto zares in smo se bolj privajali »čudnemu« načinu vožnje in tekmovanja. Sledil je veleslalom, v kate- rem smo imeli obilo smole. Sla- bo vreme, megla, difuzna svet- loba, vse to je prispevalo k ne najboljšim dosežkom moškega dela zastopstva. Naš favorit, Mi- ha Kastelic, ki je na vmesnem času že lovil kasnejšega zmago- valca, je imel največ smole - odpela se mu je vez in ostal je v snegu. Marjan Rombo, ki se mu je med vožnjo prav tako odpela varnostna vez, je tekmo nada- ljeval, a izgubil vse možnosti za odličje v veleslalomu in kombi- naciji. Joško Pirnar je v megli spregledal predzadnja vratica. Zato pa so bila dekleta res pra- ve, vražje Slovenke. Pobrale so zmago med veterankami (Mar- jeta Šoštarič) in drugo mesto med članicami (Barbara Jer- man). Na tekih je bilo še bolje, a žal prav glavni favoriti med moš- kim zastopstvom niso imeli več možnosti za medalje v kombi- naciji. Medalje so vseeno osvo- jih Tone Fornezzi-Tof, Marjan Rombo, Barbara Jerman, Urška Šprogar in Marjeta Šoštarič. Rezultati Carving - superveteranke: 1. Cuca Campana (Španija); vete- ranke: 1. Marjeta Šoštarič, 8. Alenka Leskovic, 9. Urška Špro- gar; članice: 1. Barbara Jerman; superveterani: 1. Filippo Cicog- nani (Italija), 4. Marjan Rombo, 13. Joško Pirnar; veterani: 1. Sepp Thayer (Nemčija), 12. Ra- \ do Časi, 16. Janko Sopar, 21. , Branko Stamejčič; člani: 1. Ralf i Scheuerer (Nemčija), 6. Miha Kastelic, 16. Vojislav Bercko. ^ Veleslalom - superveteran- ke: 1. Cuca Campana; veteran- ke: 1. Marjeta Šoštarič, 9. Urška Šprogar, 11. Alenka Leskovic; članice: 1. Maxia Zandonai (Ita- lija), 2. Barbara Jerman; super- veterani: 1. Filippo Cicognani, 9. Tone Fornezzi, 24. Marjan Rom- bo; veterani: 1. Peter Baumann (Avstrija), 12. Rado Časi, 15. Jan- ko Sopar, 20. Branko Stamejčič; člani: 1. Ralf Scheuerer, 17. Voji- slav Bercko. Smučarski teki - supervete- ranke: 1. Agneta Bolme Borje- fors (Švedska); veteranke: 1. Ivana Suhadolc (Italija), 2. Mar- jeta Šoštarič, 3. Urška Šprogar, 6. Alenka Leskovic; članice: 1. Helena Blomquist (Švedska), 5. Barbara Jerman; supervetera- ni: 1. Franco Sitton (Italija), 2. Tone Fornezzi, 3. Marjan Rom- bo, 15. Joško Pirnar; veterani: 1. Jupp Suttner (Nemčija), 6. Rado Časi, 16. Janko Sopar, 18. Bran- ko Stamejčič; člani: 1. Miroslav Parobek (Slovaška), 13. Miha Kastelic. Kombinacija - supervete- ranke: 1. Cuca Campana; vete- ranke 1. Marjeta Šoštarič, 5. Urška Šprogar, 7. Alenka Le- skovic; članice: 1. Dana Emin- gerova (Češka), 2. Barbara Jer- man; superveterani: 1. Franco Sitton, 6. Tone Fornezzi, 11. Marjan Rombo; veterani: 1. Peter Baumann, 14. Janko So- par, 17. Branko Stamejčič; čla- ni: l.Gernot Mussner (Italija). -;: BRANKO STAMEJČIČ Že prvi dan prvenstva se je na smučišču težje poškodo- val Otmar Klipšteter, ki se je, potem ko so mu oskrbeli iz- pahnjeno ramo in zlomlje- no ključnico, predčasno vr- nil v domovino in okreva v Mariboru. Svetovno prvenstvo novi- narjev smučarjev leta 2000 bo v Mariboru, kar pred slo- venske člane SCU postavlja izjemno zahtevne naloge. Izjemno odobravanje je re- prezentanca požela na »mednarodnem večeru«, ki smo ga pripravili (podobno kot druge reprezentance), da bi predstavili našo državo in njene dobrote. Ob zanimi- vem predstavitvenem gradi- vu, pršutu, sirih, klobasah in izbranih vinih in pivih, je bila splošna ocena, da je bila naša ponudba najbogatejša, zato hvala vsem sponzor- jem, ki so jo omogočili. Slovensko smučarsko zastopstvo na 44. prvenstvu SCU (z leve): Otmar Klipšteter (Dnevnik), Marjan Rombo (samostojni novinar), Urška Šprogar (Večer), Janko Sopar (TVS), Marjeta Šoštarič (Delo), Vojislav Bercko (Večer), Barbara Jerman (TVS), Rado Časi (TVS), Tone Fornezzi-Tof (Dnevnik), Joško Pirnar (upokojeni novinar), Alenka Leskovic (Uradni list) in Miha Kastelic (Radio Slovenija) - manjka Branko Stamejčič (NT&RC). dobitniki medalj: Urška Šprogar, Marjeta Šoštarič, Barbara Jerman, Marjan Rombo in Tone Fornezzi-Tof. Sl.5..5.fobnrar1998 NASI KRAJI IN UUDJE Slavljenka živi na kmetiji z družino hčere Tončke. Za kmečki stan se je odločila tudi hči Marija, sin Martin pa je bil nazadnje ravnatelj celjske I. osnovne šole. Za vzdušje je poskrbel »domači« pravnuk Jernej Kočevar, skupaj s Francijem Rajglom. Na is letnega dobitnika plaket Zlate harmonike je prababica upravičeno ponosna. Spomin na vojno gorje Tončka Lupše se je pridružila prevorskim 90-letnikom Tončka Lupše se je v so- boto veselila 90. rojstnega dne. Veselila se je srečanja s sorodniki od blizu in daleč, pozabila pa je na bolezen. Oživeli so spomini. V nje- nem življenju je bilo veliko lepih in tudi težkih trenutkov. Vedno je morala veliko delati. V Gorjanah pri Podsredi, kjer je odraščala, so imeli precej zemlje in vinogradov, tako da so dobro shajah. Nato se je preselila na kmetijo v Krivici pri Prevorju, kjer je zdaj s hčerino družino. S pokojnim možem, ki je bil z Drenika pri Pilštanju, sta se odhčno razumela. Bil je prijetnega, blagega značaja. Praznovala sta zlato poroko. Kmetovala sta na srednje ve- liki kmetiji, na zahtevni pre- vorski zemlji. Tončka Lupše je gospodinjila, mož Janez pa je bil v okolici cenjen tudi po kolarskem delu. Marsikaj je znal, izdeloval je vozove, ko- ruzne sejalnike in podobno. Zadnja štiri leta življenja je bil odvisen od invalidskega vozička, zanj pa so lepo skr- beli žena in hčerina družina. Slavljenka je veliko hudega preživela med drugo svetov- no vojno, ko so pomagali par- tizanom. Lupšetove so iz nji- hovega doma pregnali, gospo- darska poslopja požgali, do- mačijo izropali. Starša sta bila v taborišču »Šterntal«, na ob- močju današnjega Kidričeve- ga, njuna 9-letna hči je morala v taborišče Knittelfeld-Ko- benz. Sin je bil v partizanih, starejša hči pa je uspela usta- šem pobegniti. Mlajša hči se je znašla v taborišču skupaj s staro mamo. To je izvedela šele po njeni smrti, ko so se v taborišču oglasili sorodniki. Vojne je bilo konec, v Krivi- ci pri Prevorju so začeli zno- va. Vrnili so se maja, zato Tončka Lupše niti ni imela hrane, ki bi jo lahko pripravila za svoje najdražje. Zakonca sta si z izposojenim denarjem kupila prvo kravo ter nadalje- vala s kmetovanjem. Pozneje je domačo kmetijo prevzela najmlajša hči Tončka, skupaj z možem Jožetom Kolma- nom. Tudi hči Marija se je odločila za kmečki stan, sin Martin pa je postal šolnik ter bil nazadnje ravnatelj celjske I. osnovne šole. Kadar moreta prideta k mami, hči iz bližnje Lopace, sin iz Celja. Devetdesetletnica s Prevor- ja se je vehko namučila, zato ima že tri desetletja težave s hrbtenico. Zadnjih sedem let večinoma počiva v postelji, vendar je bistrega duha. Tele- vizije in radia ne mara, z vese- ljem pa prebira različne časo- pise. Med njimi tudi Novi ted- nik, kjer je bila nekoč opisana že njena zlata poroka. Na za- nimivosti, ki jih prebere po časopisih, nato opozarja do- mače, ki imajo za branje manj časa. Popoldneve ji krajšajo tudi pravnuki, posebej mala Anja. Sicer pa se mama, stara mama in prababica veseli šestih vnu- kov in desetih pravnukov, > Njen »domači« pravnuk, 15-j letni harmonikar Jernej Koče-i var, se je pred praznovanjem veselil, da ji bo lahko zaigral 2 skupaj z mentorjem, Franci-^ jem Rajglom iz Kozjega. Pra-t babica je na Jerneja, dobitnika' dveh srebrnih plaket Zlate har-' monike, posebno ponosna, j ■BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC PRIGODA Kako so v Zadrecki dolini jedli mačke Zadrečani so postali »ljubi- telji« mačk - vsaj tako bi lah- ko sklepali iz govoric, ki se širijo in širijo, bistvo pa je v tem, da so v eni izmed gostiln pripravili dobrote iz mačjega mesa, vendar pa je »gostijo« preprečil eden izmed inšpek- torjev. Sledovi govoric vodijo na vse konce, toda hec (če lahko temu tako rečemo) je v tem, da so tovrstne mačje pojedine že kar tradicionalna stvar V Zadrečki dolini namreč obsta- ja klub mačetarjev - pa ne, da bi muckam dajali zavetje, jih hranili ali negovali, kot bi kdo mogoče napačno sklepal iz imena! Člani kluba namreč ljubijo predvsem specialitete iz mačjega mesa, in tako so se pred kratkim, nekje proti koncu januarja, pripravljali na mačkejado. Tudi letos so se člani kluba, po nekaterih po- datkih je ta tradicija stara že tri desetletja, dobro pripravili na gostijo, nanjo povabili ne- kaj po, ne ve se kakšnem, ključu izbranih »srečnežev« (menda je šlo ven 30 vabil) in si zagotoviU meso. Poleg nekaterih pijančkov iz okoliških krajev, ki so kak- šno klateško mačko prinesli v gostilno za špricer ali dva, so nekaj mačk dobili (v smislu, pri nas imamo eno preveč) ali nalovili v okoliških vaseh. Pri zadnjem, torej pri lovljenju, se je pojavil največji problem. Zgodilo se je namreč, da so med drugimi ulovih tudi hi- šno mačko, kar je pri neki gospe povzročilo pravo raz- burjenje in pripeljalo na kraj zločina inšpektorja. Po drugih govoricah je prihod inšpektor- ja v gostilno povzročila prija- va enega izmed številnih go- stincev, saj v gostilni, kjer seje pripravljala mačja pojedina, nimajo registriane kuhinje. Kakor koli že (zopet so to go- vorice), so pri prvem prihodu inšpektorja v gostilno uspešno skrili vse mačje meso (pravi ljubitelji vedo, da je treba me- so vsaj tri dni pustiti v kvasi, da potem lepo diši in da j( okusno), in šele sobotno po- poldne je prineslo pravo od- kritje. Za pojedino naj bi bilo prinesenih 10 mačk, vendar, zopet prosto po govoricah, j^ inšpektor odkril in uničil me- so treh mačk, ostale pa naj bi ljubitelji skriU na varno. To zgodbo pozna kar precej ljudi, vendar pa o njej no& nihče uradno govoriti, pa Č^' prav je pri tem najbrž kazni- va le kraja hišnih Ijubljent kov, in to, da so meso name- ravali pojesti v gostilni, ki to nima ustreznih dovoljenj Seveda pa je sporna dnig^ plat, ki jo poznajo pravi ljubi- telji mačk. Pri tem se vsib vprašanje, koliko mačk se cmari po drugih zadrečki^^ kuhinjah? No ja, okusi so po!- različni, in sedaj se lah^^ mačk usmili le še njihov ho$- Tisti, človeški bog, jih ito^ očitno nič več ne mara. URŠKA SELIŠNll^ En-dva-tri, dva-dva-tri, so v mislih sprva še šteli mladi plesalci - sčasoma, bolj ko se je večer prevešal v jutro, pa je bilo štetja vse manj. En-dvcKtri, dva-dva-Iri Minuli petek, 30. januarja, so dijaki zaključnih letnikov Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje zaplesali v dvorani Golovec. Prvi iz letošnje serije maturantskih plesov celjskih srednjih šol je bil dobro obiskan, dvorana Golovec pa bo vse do konca marca gostila mlade plesalce. Skupaj s svojimi starši, svojci in prijatelji, pričakujejo organizatorji, bo po golovškem parketu drselo vsaj 20 tisoč parov, konec marca pa bodo kot zadnji v dvorani Golovec plesali maturanti Gimnazije Celje- Center. IS, Foto: GREGOR KATIC Št. 5.'5. februar 1998 I. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 Sami doma Huda kri zaradi izmenskega pouka v laški osnovni šoli - Starši obtožujejo, ravnateljica pojasnjuje starši učencev, ki obisku- jejo drugi in četrti razred osnovne šole Primož Trubar v Laškem, so pred dnevi rav- nateljici te šole Ireni Mulej poslali ogorčeno pismo, v katerem protestirajo, ker bo- do njihovi otroci, ki imajo sedaj pouk popoldne, zame- njali izmeno šele L marca in ne L februarja, kot so priča- kovali. V pismu, ki ga zaradi otrok niso podpisali, trdijo, da ravnateljica njihovih pri- pomb noče upoštevati, izgo- vori šole, zakaj tako, pa se jim zdijo iz trte izviti. Starši pravijo, da so bili na začetku šolskega leta obveš- čeni, da bo pouk popoldne trajal le pet mesecev, zato se čudijo zamenjavi izmen šele s 1. marcem. Odločitev šole se jim zdi pristranska, ker jih do začetka januarja razredniki o lem niso prav nič obvestili, ravnateljica pa da je njihove proteste zavračala z izgovori, feš da je učiteljem že obraču- nala dodatek, da je težko spremeniti urnik in da bi problemi nastali tudi zaradi prevozov. »Od začetka šol- skega leta do 1. marca z otro- i(i popoldne ne moremo ne po nakupih ne na igrišče, ptroci so vse dopoldneve sa- mi doma ali pa v šoli, z doma- čo nalogo in učenjem se mu- čijo zvečer. Kdaj naj torej ima- jo čas za igranje?« so v pismu zapisali starši, ki se tudi spra- šujejo, v čigavem interesu iz- mene niso enako dolge za vse otroke. Ravnateljica Irena Mulej pojasnjuje, da do zapleta ne bi prišlo, če bi starši na rodi- teljskih sestankih ob začetku šolskega leta bolje prisluhnili obvestilom o organizaciji dela v tekočem letu, torej tudi o menjavi izmen po zimskih počitnicah. Ker pripomb ta- krat ni bilo, je šola sprejela novo časovnico pouka in dela v oddelku podaljšanega biva- nja, s prevoznikom je določila šestmesečni vozni red, učite- ljem je bilo naročeno, da mo- rajo v februarju pripraviti no- ve urnike spremenjene izme- ne, ministrstvu za šolstvo pa je bil poslan seznam učiteljev, ki so zaradi dela v popoldan- skem času upravičeni do do- datka k plači. »Živeli smo v prepričanju, da je vse v redu in januarja smo v glasilu Iskri- ce pozvali starše, da že lahko prijavijo otroke v oddelke po- daljšanega bivanja in za izredne prevoze s kombijem, ki jih uporabljamo za popol- dansko izmeno,« pravi Irena Mulej. »Očitno so starši šele ob tem postali pozorni na da- tume in sledile so pritožbe. To nam je nauk, da bomo v prihodnje morali na določene datume še prav posebej opo- zoriti.« Ravnateljica Irena Mulej napoveduje, da bodo pri- hodnje šolsko leto z dopol- dansko izmeno začeli spet učenci prvih in tretjih razre- dov, kar pomeni, da bodo letošnji drugošolci, šest me- secev hodili v šolo dopold- ne. Letošnji četrtošolci bodo vse leto v dopoldanski izme- ni. Letošnje prvošolce in tretješolce pa v prihodnjem šolskem letu čaka šest mese- cev popoldanske izmene. In zakaj menjava izmen po zimskih počitnicah in ne po preteku polovice šolskega le- ta? »Turnuse smo načrtovali v prepričanju, da bo menjava dnevnega delovnega ritma manj stresno vplivala na otro- ke po devetdnevnih počitni- cah,« pojasnjuje ravnateljica Mulejeva in poudarja, da jih pri določanju razporeda dela v izmenah ni vodil noben drug interes. Pri tem se strinja, da pouk v izmenah, ki so ga zara- di prostorske stiske morali uvesti na nižji stopnji, ni dobra pridobitev, vendar bo šola, kot kaže, še nekaj časa obsojena na takšno organizacijo dela. .......,«.,^^^„..>^.:„^ JANJA INTIHAR Najlepše vadbišce v Sloveniji z najlepšim vadbiščem v Sloveniji se lahko hvalijo celjski kinologi, ki so ga uredili s požrtvovalnim in večinoma »udarniškim« de- lom. Vadbišče je v neposred- ni bližini Celja v Lokrovcu. Večino izobraževalnega in vzgojnega dela opravijo na njem, tako teoretični kot še posebej praktični del pouka. Včeraj so začeli s teoretič- nim poukom za lastnike in vodnike psov in sicer s pre- davanjem na temo Pes in ur- bano okolje. Prihodnji dve sredi bodo namenili dvema temama in sicer veterini in prehrani psov ter reševanju izpod ruševin, medtem ko se bo praktični del pouka začel 2. marca ob 16. uri v Lokrov- cu. Mala šola za pse in agility bosta na vrsti 1. aprila ob 17. uri. Če bo dovolj tečajnikov, bodo pripravili še nadaljeval- ni tečaj. Maja bodo izvedli meddruštveno tekmo ter pri- pravili razstavo edine sloven- ske avtohtone pasme kraških ovčarjev. V petek, 13. januar- ja, ob 18. uri pa se bodo v restavraciji Merx v celjski No- vi vasi usedli k letnemu obč- nemu zboru. Vse potrebne informacije dobite na telefon 063/ 451 - 867 ob sredah med 17. in 19. uro. MITJA UMNIK Za diabetike Društvo diabetikov Celje pripravlja novo strokovno predavanje. Tokrat bo v avli Splošne bolnišnice Celje dr. Ivan Bizjak spregovoril o vplivu sladkorne bolezni na impotenco, predavanju pa se bo pridružil Sašo Kampijut iz podjetja Zaloker iz Trzina. Strokovno predavanje bo v četrtek 12. februarja ob 16. uri. US Skrivnost zivi|en|a Na Zimskih uricah se je v vitanjskem kulturnem domu zbralo več kot petde- set krajanov, ki so prisluh- nili predavanju dr. Antona Kunstlja o skrivnosti živ- ljenja. Otroškega zdravnika iz Ljubljane sta predstavila Jo- sip Pintar iz projektne skupi- ne za razvoj podeželja in vi- tanjski rojak pater Zdravko Jakop. V zanimivem preda- vanju je dr. Kunstelj osvetlil življenje od rojstva preko odraščanja do smrti, pri če- mer je še posebno težo na- menil vzeoii v družini. Z.K. Plesni uspeh Maše in Davida Mlada Celjana, Maša Piki in David Kozmus, sta si minulo nedeljo na mednarodnem plesnem turnirju v italijanskem mestu Bassano del Grappa priplesala 1. mesto v sandardnih in 3. mesto v latinsko-ameriških plesih. Obetajoča celjska plesalca sta člana Plesne šole Fredi iz Ljubljane, trenirata pa ju Fredi in Daniela Novak, ki 12-letno Mašo in I4-letnega Davida ocenjujeta za izjemno perspektiven plesni par. V naslednjih tednih čaka oba plesalca vrsta trenin- gov, saj se pripravljata, da bosta v kategoriji mladincev A aprila nastopila na svetovnem prvenstvu plesnih parov v Blackpoolu; v Angliji. ______IS] Percičeva pritožba zavržena v ministrstvu za okolje in prostor kot pritožbe- nem upravnem organu so pred dnevi z odločbo zavr- gli pritožbo celjskega čr- koslikarja Ladislava Perči- ča zoper delno denaciona- lizacijsko odločbo Uprav- ne enote Celje o vrnitvi de- la poslovno stanovanjske stavbe in pripadajočega funkcionalnega zemljišča v Linhartovi 18. Postopek je v ministrstvu za okolje in prostor vodil svetovalec ministra Jurij Mušič, v odločbi pa ugotav- lja, da je pritožbo potrebno Zavreči, ker jo je vložila neu- pravičena oseba. Glede na to, da je bilo potrebno pri- tožbo zavreči iz procesnega razloga, pritožbeni upravni organ ni imel opore za pre- sojanje utemeljenosti pritož- benih navedb, ker pa je bila Mna denacionalizacij ska odločba v času obravnave že pravnomočna, so v ministrs- tvu preizkusili morebitni ob- •lovitveni razlog. Po uradni dolžnosti so tako preizkusili, 3ji obstojajo razlogi za obno- vitev postopka, vendar teh razlogov niso našli. Zoper odločbo ministrstva ^3 okolje in prostor ni več 'Možnosti pritožbe v uprav- ■^em postopku, odprta osta- la le možnost tožbe na ^pravnem sodišču Republi- "^^ Slovenije v Ljubljani. IS Oglaševanje na displayih v Izletnikovih avtobus Za zanimivo oglaševanje na displayih v avtobusih na Celjskem sta se odločila mlada podjetnika Darja Deisinger-Jazbec in Vinko Jazbec iz Griž, ki imata podjetje EP Display. Njuni displayi so sedaj nameščeni v desetih Izletnikovih avtobusih, ki vozijo na lokal- nih progah. Tovrstno oglaševanje je v tujini že precej razširjeno, v Sloveniji pa gre pri tem za pionirsko delo. Prvi odmevi na takšne možnosti oglaševa- nja so ugodni, pravi Vinko Jazbec, ki razmišlja o razširitvi svoje ponudbe, prav tako o čvr- stem sodelovanju še z drugimi zainteresirani- mi podjetji oziroma posamezniki. Še zlasti zdaj, ko so razrešili nekatera zahtevnejša strokovna in tehnološka vprašanja in proble- me. In kakšne so cene oglaševanja? Za 30-dnev- no oglaševanje na enem displayu je cena po računu 9.300 tolarjev, s plačilom po predraču- nu pa 6.300 tolarjev, pri čemer naročnik za uporabo vsakega naslednjega displaya plača za enak čas 2 tisoč oziroma 3 tisoč tolarjev, odvisno, ali gre za plačilo po računu ali plačilo po predračunu. Vinko Jazbec je prepričan, da ima tovrstno oglaševanje prihodnost, saj je tudi začetno testno obdobje obratovanja njegovih displa- yev v, zaenkrat samo, Izletnikovih avtobusih dalo dobre rezultate. Za vse, ki jih zanima tovrstno oglaševanje ali poslovno sodelovanje še naslov: EP Dis- play, Griže 8, 3302 Griže, telefon in fax: 063/ 718-196 ali GSM 041/ 616-484. UM Boom dan na Rogli in v Termah Zreče Unior Turizem je pripravil za vse dnevne obiskovalce novost, boom dan. Dopoldne lah- ko preživite na smučiščih Rogle, popoldne kopate v Termah Zreče, vmes pa se odpravite na kosilo v Terme ali v smučarsko restavracijo na Rogli. Odrasle vse to stane 3200, otroke pa 2400 tolarjev. »Boom dan« lahko kupite po- vsod, kjer prodajajo smučarske karte za Ro- glo. EF kS.-5.feiMvar1998 NASI KRAJI IN UUDJE Sejala ob prvi poroki, žela ob zlati Beletova iz Bočne bi še raje kot mladost podaljšala jesen življenjo Marija in Albin Bele sta se vzela v gornjegrajski cerkvi 3. februarja 1948. Ženin, bil je najboljši mladi čevljar v Za- drečki dolini, je naredil neve- sti lepe čevlje iz sivega semi- ša, na usnjeni jezik pa je ume- telno vtisnil začetno črko nje- nega imena. Pravi čas je po- skrbel tudi za njeno poročno obleko. Izdelal je dragocene ženske čevlje in v zameno zanje dobil kar tri obleke. Eno izmed teh je na poročni dan nosila njegova Marija, mla- denka, ki ni bila nikdar plaha in redkobesedna. Albina, družabnega mlade- niča, ki je rad plesal, pel in ni manjkal na nobeni vaški vesli- ci, so v dolini poznali kot »rov- tovskega kralja«. Ko sta po poročnem obredu prestopila cerkveni prag, jo je prijel za dlan in ji prišepnil: »Prva si me ogovorila in tudi od zdaj bo najbrž vedno tako.« »Res je bilo,« pritrdi danes z veseljem Marija, ki je ostala zgovorna in nasmejana, predvsem pa za- dovoljna s svojim izbrancem. »Prav nikoli v minulih petde- setih letih ni prvi izrekel žal besede, seveda pa se je znal dobro braniti. Mož bi bil lahko Albinu Beletu bi bilo brez zgovorne Marije zelo dolgčas. mesec skupaj tiho, a kaj, ko jaz ne morem molčati niti eno uro. Vse nesporazume sva znala zgladiti. Saj veste, da mladostniška zaljubljenost ne traja dolgo, ostati pa mora spoštovanje. Seješ mlad, ža- nješ v starosti.« Marija, rodila se je v številni delavski družini v Šmartnem ob Dreti, pravi, da je imela vzorne starše. Franc in Katari- na Purnat sta imela petnajst otrok, hude skrbi in veUko de- la, vendar se pred svojimi hče- rami in sinovi nista nikoli spo- rekla. Ko so bila dekleta starej- ša, so ugotovila, da sta sprta, kadar si je mama Katarina za- vezala ruto namesto pod bra- do kar zadaj na tilniku... »Moj oče je imel kovaško obrt in družina ni trpela pomanjkanja, razen v dveh letih po vojni, ko smo sicer dobivali živilske kar- te, vendar v trgovinah ni bilo niti moke, da bi lahko spekli kruh,« pripoveduje Marija. Spominja se zime leta 1946 ali 1947, ko se je z brati in sestrami stiskala h krušni peči. Mama jim je dejala, da bodo pripeljali moko in jim z žarečimi očmi obljubila, da bo pekla štruce. Vsi otroci so se zgrnili okoli nje in gledali skozi okno. Tistikrat so moko čakali zaman. A tudi huda leta se niso vlekla v nedo- gled. Na Gmajnerjevi domačiji je ostal najmlajši sin, ostalih štirinajst otrok pa si je ustvarilo domove od Mengeša do Ptuja. Danes živi še dvanajst Gmaj- nerjevih bratov in sestra. Albin je svoje otroštvo pre- življal v Rovtu pod Menino na majhni kmetiji. Oče Martin in mama Frančiška sta kmetova- la in skrbela za devet otrok. Sedmi sin Albin se je po osnov- ni šoli izučil za čevljarja. V nje- govih časih, se spominja, je bila osnovna šola obvezna le dva- krat na teden, ob torkih in pet- kih, ko so imeli verouk. Kasne- je je postal izvrsten čevljar, ki mu je šla še posebej od rok izdelava škornjev. Obutev je iz- deloval za najmanj štirideset kmetov v Zadrečki dolini. Tako kot vsi obrtniki, tkalci, mizarji, krojači in šivilje, je hodil po domovih. »Opravljali smo štiro po hišah,« pripoveduje. Leta 1941, imel je komaj dvajset let, so ga mobilizirali v nemško vojsko in poslali na rusko fron- to. Smrt ga je včasih cukala že za rokav, a čez dve leti se je srečno vrnil v domovino na dopust, vendar je takoj odšel v partizane, kjer je dočakal osvo- boditev. Tovarne s čevlji, indu- strijska izdelava je bila hitrejša in cenejša, so sčasoma izpodri- nile čevljarsko obrt. Tudi Albin se je lotil drugega dela, najprej je bil v gozdnem gospodarstvu v Gornjem Gradu, nazadnje pa je služboval pri zgornjesavinj- ski kmetijski zadrugi. Marija se je potem, ko sta bili hčerki Marina in Anka že malo starej- ši, zaposlila kot delavka v kme- tijski zadrugi, nato v Elkroju, kjer je delala vse do upokoji- tve. Zlatoporočenca se rada spomnita gradnje svoje hiše, ki stoji v Delcah 3, tik ob goz- du, na enem najlepših kosov Zadrečke doline. Graditi sta pričela maja 1950, vselili so se že septembra istega leta. »Šli smo sicer v hišo brez oken in vrat, ker jih je bilo takrat ne- mogoče dobiti, ampak bili smo v svoji hiši,« pravi Marija. Mlajša hči Anka je ostala v doHni, starejša hči Marina, po- ročena Umnik, pa je postala učiteljica in že vrsto let pouču- je na 111. osnovni šoli v Celju. Beletova pravita, da si boljših hčera in lepše starosti ne bi mogla želeti. K*^?-:«--:. KSENIJA LEKIČ Radidarafejokri Območna organizacija Rdečega križa Šmarje pri Jelšah }; bo letos pripravila 17 krvodajalskih akcij. Na lanskih so | zabeležili 1841 odvzemov krvi, precej več kot leto poprej, h Na letošnjih januarskih akcijah v Rogaški Slatini se je že oglasilo več kot tristo krvodajalcev. V Rogaški Slatini bo mogoče U znova darovati kri 12. februarja (v zdravstveni postaji). B.J. |i O bolečih nogah Danes, v četrtek, 5. februarja, ob 9. uri, bo v prostorih Kmetijsko^ gozdarske zadruge Slovenske Konjice Metka Klajne predavala o i bolečih nogah. Predavanje je pripravila kmetijska svetovalna] služba v sodelovanju s konjiškim društvom kmetic. B.Z.i Gradijo vodovod Zalog-Martjaki v krajevni skupnosti Šem- peter v Savinjski dolini je v predelu Zaloga in Martjakov problem pitne vode kroničen. Že dolga leta si tamkajšnji prebivalci prizadevajo, da bi prišli do pitne vode in že leta 1993 je bil pri KS Šempeter ustanovljen režijski odbor. Tri leta pozneje jim je uspe- lo skleniti pogodbe z osem- desetimi gospodinjstvi, od te- ga jih je enajst iz KS Polzela, za samoprispevek v višini dva tisoč mark po priključku, z obročnim plačevanjem. Nji- hova prizadevanja je podpria tudi občina Žalec. Lani sta bila zgrajena oba predvidena vo- dohrama, letos pa naj bi bil že v zimskem času položen pri- marni vod, povezava obeh vodohramov in priključek na vodovodni sistem Žalec. Hiri- jo tudi s polaganjem sekun- darnega voda, ki naj bi bil položen v dobrem mesecu. Želijo si, da bi voda iz pip pritekla še letos do praznova- nja krajevnega praznika KS Šempeter, to je 29. junija. T. TAVČAR Nov ribnik v Presar jih Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini, ki ima v lasti ribiški dom in ribnika v Presarjih, gradi še en rionik. Že pred časom so odkupili potrebna zemljišča, da bi zgradili nov ribnik v velikosti 55 arov. Projekt zanj je izdelal PUV iz Celja, ki je tudi izvajalec del. Če ne bo ovir, bodo dela končana do 1. aprila. Novi ribnik bo služil kot karantenski, saj morajo biti vse kupljene ribe tri tedne v karanteni in jih lahko šele nato vložijo v ribolovne vode. T. TAVČAR Cerkev na Gori Oljki bodo obnovili Cerkev sv. Križa na Gori Olj- ki na nadmorski višini 734 m je znamenita romarska pot z enkratno notranjostjo in mo- gočno zunanjostjo. Je simbol Savinjske in Šaleške doline. Ta cerkev je bila zgrajena pred 240 leti, gradili pa so jo tri leta. Zanjo sta značilna dva zvo- nika, v prezbiteriju te baročne stavbe pa sta dve veliki umet- niški deli. Prvo je baročni ol- tar, ki prikazuje zadnjo večer- jo, delo Ferdinanda Galla, druga je slika Fortunata Ber- ganta Jezus na Oljski Gori. Streho in zvonika so pred leti že obnovili s prostovoljni- mi prispevki, leta 1995 pa je bila obnovljena tudi notra- njost. Cerkev stoji prav na vrhu Gore Oljke in je zaradi tega zelo izpostavljena. To se pozna predvsem na ometu. Župnijski pastoralni svet na Polzeli, kamor cerkev na Gori Oljki spada, je že lani sklenil, da takoj pričnejo s pripravami za obnovo fasade. Ta cerkev je kulturno zgodovinski objekt, zato naj bi pri tem projektu sodelovali tudi strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju in Mariboru. Imenovan je že gradbeni odbor, predsednik je polzelski župnik Jože Kova- čec. Odbor bo pridobil potreb- na soglasja in vodil vsa gradbe- na dela. Seveda pa je za tako obsežno in zahtevno nalogo potrebno veliko denarja. Pri tem računajo na razumevanje in pomoč vseh, ki jim je cerkev na Gori Oljki pri srcu kot ro- marska pot, kot kulturno zgo- dovinska znamenitost ali kot turistično planinska točka. S tem bodo zaključena večletna prizadevanja, da bi ohranili ta sakralni in kulturni biser Sa- vinjske doline. T. TAVČAR Cerkev sv. Križa na Gori Oljki. PLANINSKI KOTIČEK Na Bele peč Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 8. februarja, na 1583 m visoko Belo peč nad Tržičem. S parkirišča na Glaziji bo posebni avtobus odpeljal ob 7. uri zjutraj proti Lomu pod Storžičem, od koder bodo pohodniki pot nadaljevali peš. Najprej bo tekla pot skozi zaselek Potarje in nato čez planini Spodnja in Zgornja Konjščica do skalnatega vrha nad pašniki in gozdovi - Bela peč. Oddih bo v Štamcarjevi koči, nato pa se bodo odpravili, če bo vreme lepo, še na slabo uro oddaljeni Ženiklovec. Čez Javorniški preval bo nato spust v Dom pod Storžičem, kjer bo že čakal avtobus, ki bo odpeljal nazaj proti Celju. Pot je v kopnih razmerah lahka, je pa v zimskih razmerah potrebna primerna obutev, obleka in druga oprema. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Stanetovi 1.' 17. pohod od Dramelj do Uršule Planinsko društvo Dramlje pripravlja v soboto, 14. fc bruarja, tradicionalni, tokrat že 17. pohod, v spomin pohod legendarne XIV. divizije na Štajersko. Tokratni pO' hod zajema del njihove poti v skupni dolžini 8,4 km. Zbor udeležencev pohoda bo pri Osnovni šoli Dramlje od 7.30 do 8.30 ure. Pot bo vodila mimo rojstne hiše Miloša Zidanška v Straži na Gori, čez Zgornje Slemene do Žičke kartuzije, mimo vasice Špitalič ter preko Jazbin, Grušč ii^ Vodul na Uršulo, kjer bo tudi podelitev značk in priznanj vseni udeležencem pohoda. M. MAROT Šl.S.-S.iebniarmS 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Ceste do src ljudi Jurij Bojanovič iz Vojnil(a je praznoval osemdeset let 3. februarja 1918 je bil v Štrbci pri Prnjavorju v BiH rojen Jurij Bojanovič, od le- ta 1952 dalje krajan Vojnika, ki mu je z delom in vzorom tudi podaril najlepša leta življenja. Zadnji dnevi letošnjega ja- nuarja so bili za Jurija izredno naporni. Vrstili so se sprejemi in deževale so čestitke, kajti mož pokončne drže in velike- ga, širokega, dobrega srca, ima mnogo prijateljev. Jurij Bojanovič, pokončen mož, skoraj vedno nasmeja- nega obraza in dobre besede, je bil kar 33 let zaposlen v celjskem Cestnem podjetju. Bil je pravi Jurij na mopedu, saj je večino poti opravil s tem prevoznim sredstvom. Še da- nes ima najraje moped, ker z njim tudi najhitreje pride iz Vojnika po opravkih v Celje. Župnik Anton Perger je v enem izmed nagovorov Juriju Bojanoviču povedal, da Jurij ni samo gradil in izboljševal pravih cest, ampak je gradil ceste do src ljudi. Kar 21 let je Jurij vodil Pro- stovoljno gasilsko društvo Vojnik (uradno bo izpregel koncem februarja na občnem zboru) in 33 let je na čelu krajevne borčevske organiza- cije. Lani je za svoje delo do- bil najvišje občinsko prizna- nje, zlati grb. Jurij Bojanovič z ženo Marijo. V srečnem zakonskem živ- ljenju z ženo Marijo (poročila sta se leta 1950 v mestni hiši na Ptuju, kjer sta se v bolni- šnici tudi spoznala), so se ji- ma rodili štirje otroci Angela, Marjeta, Dušan in Danilo. Ju- rij in Marija sta poskrbela, da so danes vsi pri dobrem kosu kruha in da skupaj z otroci uživajo lepote življenja. »Čudna so pota ljudi,« je pripovedoval na sprejemu, ki ga je pripravil za družinske člane, sorodnike in najožje prijatelje. »Leta 1950 sem bil v službi na Ptuju in med vož- njo z mopedom sem padel. V bolnišnici je zame skrbela sedanja žena Marija, ki je bila tam v službi. Pogled, ljube- zen, poroka in leta 1952 seli- tev v Vojnik, kjer smo še da- nes.« Žena Marija je iz Drago- meljske vasi pri Suhorju, zato ni f^iiHnn Ha ip nri^ln Turiin 7a visok življenjski jubilej česti- tat mnogo Belokrajncev v na- rodnih nošah, prinesli pa so mu tudi osem brez, za vsakih deset let po eno. »Res so me presenetili,« je vidno ganjen pripovedoval Jurij. »Z župa- nom sva se dogovorila, da bomo breze posadili v doma- čem parku. Naj bodo v okras in spomin.« Jurij ob vsem javnem delu zmore skrbeti tudi za svoj vinograd v Malih Dolah: »Če je dobra letina, pridelam tudi do 2000 litrov vina. Rdečega in belega. Pri negi vina moraš veHko znati... Sem član druš- tva vinogradnikov v Sloven- skih Konjicah, še letos pa bo- mo verjetno društvo ustano- vili tudi v Vojniku, saj je tod okoli veliko dobrih vinograd- nikov.« Minilo je Jurijevih izjemno delavnih 80 let, zdaj držimo pesti, da bi Mariji in Juriju lahko čestitali maja 2000, ko bosta praznovala zlato poro- ko. ■■■■■■■■ TONE VRABL Ivo Brinovec, avtor priročnika Poklicni voznik. Poklicni voznik Konec lanskega leta je prometni inženir Ivo Brino- vec, podjetnik z Gomilskega in lastnik avto šole s sede- žem v Žalcu, po večletnem zbiranju gradiva, pisanju in fotografiranju izdal priroč- nik Poklicni voznik. Namenjen je poklicnim voznikom, poučevanju v av- to šolah, uporaben pri pouku avtomehanike in poklicnih voznikov v srednjih šolah ter pri praktičnem delu v avto- parkih in servisih. Uporabni- ki te knjige bodo kandidati za voznike višjih kategorij v cestnem prometu kot tudi mnogi, ki jim bo priročnik služil v hišni knjižnici. »Leta 1985 sem opravil inštruktor- ski izpit. Od takrat se ukvar- jam tudi s poučevanjem in kmalu sem občutil pomanj- kanje priročnikov in strokov- ne Hterature na tem področ- ju. Zadnja štiri leta sem se s pisanjem oziroma zbiranjem gradiva za priročnik ukvarjal intenzivno, vanj vložil ogromno časa, dela in tudi denarja,« je povedal avtor priročnika, razdeljenega na osem poglavij. Predstavil je najpomembnejša zakonska določila na področju prome- ta, kar pet poglavij pa je na- menil ustroju vozila, saj mo- ra biti poklicni voznik pose- bej dobro usposobljen za ravnanje z zapletenimi na- pravami teh vozil. Poudarek je na kontroli in vzdrževanju, na dobrem poznavanju po- sameznih sklopov vozila, najnujnejših vzdrževalnih opravilih in odpravljanju ne- katerih okvar. Priročnik pri- naša tudi najosnovnejša na- vodila o tovoru, prevozu ne- varnih snovi in tehniki vož- nje. Avtor je zajel še najnuj- nejše napotke pri carinskih postopkih, tudi o dokumen- taciji, ki mora spremljati voz- nika in tovor. V priročniku, zanj je treba odšteti 3900 to- larjev, je kar 412 barvnih slik in grafik. JOŽE MIKLAVC Sprememba trase na Pavličevo sedlo Za gradnjo mednarodne- ga prehoda Pavličevo sedlo je Upravna enota Mozirje že 18. marca 1996 izdala loka- cijsko dovoljenje za moder- nizacijo regionalne ceste, ki vodi proti Pavličevemu sed- lu. Modernizacija cestnega od- seka v dolžini 7,5 kilometra se bo po predvidevanjih di- rekcije za ceste vršila v treh etapah. Lokacijsko dovolje- nje je izdano za prvo etapo, za ta del ceste pa so tudi sredstva v državnem prora- čunu. Celotna cesta naj bi bila posodobljena do prihodnjega leta, vendar pa so se Avstrijci odločili za novo traso, ker se ne morejo dogovoriti z lastni- kom zemljišča v zadnjem de- lu ceste. Tudi na slovenski strani sedaj iščejo najbolj ugodno različico, zato bo tret- ja, zadnja etapa ceste, malce premaknjena od sedaj načr- tovane trase. Poleg tega bo treba poiskati še novo lokaci- jo za mejni prehod. US V Braslovčah gradijo kanalizacijo V Braslovčah gradijo okrog tisoč metrov kanalizacijskega voda, ki se navezuje na kolektor v Rakovljah. Projekt je uspel zaradi velike osveščenosti krajanov, da je urejena kanalizacija nujno potrebna in zaradi razumevanja lastnikov zemljišč, po katerih poteka kanahzacijski vod. Z dobrim sodelovanjem investitorja občine Žalec, izvajalca PUV Celje in krajevne skupnosti Braslovče ter krajanov upajo, da bodo problem odpadnih vod v bližnji prihodnosti uspešno rešili. T. TAVČAR Baby center Dino V prostorih Avtomotorja v Kocbekovi ulici v Celju so v soboto odprli Baby center Dino, kjer nudijo kompletno opremo za dojenčke, zibelke, posteljice, povijalne mizice, stajice, avtosede- že, kozmetika, perilo, stekleničke, oblačila in igrače. Zelo ugoden je tudi nakup rabljene otroške opreme. Foto: GREGOR KATIC Mlade (rajle na žrebanju Tedni minevajo in vse bliž- je je prvo, odločilno dejanje, za 26. ponovitev izleta 100 kmečkih žensk na morje, jav- no žrebanje, ki bo tudi letos na kmečkem turizmu pri Fa- turjevih v Slatini pri Ponikvi. Žrebanje bo v petek, 27. fe- bruarja ob 18. uri, reportažo iz žrebanja pa bomo objavili v programu Radia Celje še isti večer po dvajseti uri. Za veselo razpoloženje bodo letos na žrebanju poskrbele Mlade f raj le, štiri mlada dekleta, ki so se prvič predstavila lani na Binkoštno nedeljo na srečanju amaterskih glasbenikov na Celjski koči. Tam se je začela njihova uspešna pot in zdaj jih že pozna velik del Slovenije. Dekleta pripravljajo prve sklad- be za studio in z njimi se bodo tudi predstavile pri Faturjevih. Za Mlade frajle uspešno skrbijo Marjan Hercog (odlični humo- rist in še boljši plesalec z lutko). Brane Klaužar in seveda starši vseh štirih simpatičnih deklet. Tudi tokrat bo pokrovitelj jav- nega žrebanja in radijske odda- je župan občine Šentjur Jurij Malovrh. Ko bodo objavljeni kuponi s številkami od 1 do 4 pričakuje- mo prve prijave, največ pa po objavi rezervnega kupona. Tu- di letos velja zlato pravilo, da bodo z nami potovale le tiste srečne ženske, ki na naših izle- tih 100 kmečkih žensk na mor- je še niso bile. T.VRABL Šl. 5.-5. februar 1998 14 ŠPORT Kmalu konec peklenskega ritma Nogometaši celjskega Protonavta Publikuma zaključujejo enajstdnevne priprave v Splitu s soncem obsijana Dalma- cija je pred desetimi dnevi pričakala nogometaše celj- skega prvoligaša, ki »polnijo akumulatorje« v Splitu. Kot, da je takrat lepo vreme napovedalo dobre pogoje de- la, a tudi peklenski ritem in na trenutke dokaj hude napore, ki pa jih igralci zaenkrat brez težav premagujejo. Bevc asistent v hotelu Jadran Koteks pod Marjanom se celjska odprava dobro počuti. Vsi so navduše- ni nad nastanitvijo, hrano in vsem kar sodi k pripravam pred nadaljevanjem prvens- tva. Dopoldne trenira ekipa ponavadi v krasni dvorani na Poljudu, popoldansko delo se odvija na igriščih HNK Split, zvečer pa se igralci »poslad- kajo« v dvorani za fitnes. Tak- šen tempo narekuje trener Poklepovič dva dni, potem sledi enodnevni premor. »Moram poudariti, da sem zadovoljen z dosedanjim po- tekom priprav. Igralci so silno motivirani, kar je razumljivo, saj se borijo za mesta v ekipi, zanimivo pa je, da je med najbolj zagnanimi Aljoša Siv- ko,« je pripovedoval Poklepo- vič, ki se mu je v Splitu pridru- žil Stane Bevc. Nekdanji no- gometaš Kladivarja je postal Poklepovičev asistent in bo z ekipo vse do začetka tekmo- vanj v spomladanskem delu državnega prvenstva, lahko pa se zgodi, da bo v klubu pomagal do konca sezone. Za Bevca so se v klubu odločili potem, ko se niso uspeli do- govoriti z Brankom Zupa- nom, ki so mu ponudili mesto pomočnika prvega trenerja. In kaj na vse skupaj pravi »Špaco«? »Pri Stanetu Bevcu sem opazil, da je strokovno dobro podkovan. Manjka mu le malce agresivnosti pri de- lu...« Blatnik na sredini Vzdušje v ekipi je kljub dol- gi odsotnosti z doma dobro. Na trenutke se na treningih pojavlja nekoliko živčnosti, nekateri dvoboji so malce preostri, toda napetost je ra- zumljiva, ne pa nevarna za skrhanje odnosov. Simon Sešlar je razočaran, ker se presenetljivo ni znašel na sez- namu izbrancev selektorja Bojana Prašnikarja. Slednji se je odločil za Aljošo Sivka, ki je Split zapustil že v nedeljo. Dan kasneje se je moštvu pri- ključil prvi strelec lige Faik Kamberovič, ki se ni uspel dogovoriti z belgijskim Beve- renom. Belgijci so sprejeli po- nujene finančne pogoje, Kam- berovič pa se je na pripravljal- ni tekmi dokazal s kar tremi zadetki in dvema asistenca- ma, toda tudi to ni pomagalo. Kamberovič tako ostaja na Skalni kleti, kjer bodo ljubite- lji nogometa v nadaljevanju sezone lahko opazili tudi no- vost, saj se bo Gregor Blatnik z mesta prostega branilca premaknil v zvezno vrsto. »S to odločitvijo trenerja sem se sprijaznil, čeprav verjetno ak- limatizacija ne bo lahka, saj sem celo kariero igral kot li- bero. V zvezni vrsti bom več v stiku z žogo, kar mi sicer uga- ja...« je pripovedoval Blatnik. Pozabljiva Brazilca Precej se pričakuje od bra- zilske naveze Boi-Somalia, ki pa bo začela učinkovito delo- vati predvidoma sredi fe- bruarja. Brazilski dvojec je med soigralci zanimiv pred- vsem zaradi nekaterih navad, ki so za slovenske razmere malce čudne. Tako Boi kot Somalia začneta dan z moh- tvijo. Tako ga tudi končata, vmes pa poslušata maše, po- snete na kasetah. Za zaplet sta poskrbela že ob odhodu iz Celja, ko sta bila malce pozna, v naglici pa sta pozabi- la na nogometne čevlje, ki so ostali v Sloveniji. Čez tri dni so sicer prispeli v Split, zme- dena »carioca« pa počasi pri- hajata k sebi. Prava igra konec februarja Prvo pripravljalno tekmo so Celjani odigrali v nedeljo na Stadionu mladine, kjer domu- je vodilno moštvo hrvaške druge lige Split. Trener pri Spli- tu je Drago Čelič, v vlogi pro- stega branilca pa igra Anto Bašič. Oba sta dobra znanca celjske publike, saj sta že bra- nila barve Publikuma, v prija- teljski tekmi z nekdanjimi soi- gralci pa sta klonila. V igri Ce- ljanov je bilo sicer na trenutke moč opaziti nekaj potez, ki spominjajo na najboljše tek- me, toda vse skupaj seveda še zdaleč ne deluje tako kot bi moralo. To je razumljivo, kajti po treh, štirih treningih z žogo ne gre pričakovati vrhunske uigranosti. In kdaj bo igra pra- va? »Bolje bo že v Kopru, ka- mor odhajamo konec tedna na turnir. V prvi vrsti bom preizkušal igralce, rezultat ne bo v ospredju, čeprav bi bilo lepo premagati Muro v polfi- nalu. Pravi Protonavto Publi- kum boste lahko videli šele konec februarja, oziroma v začetku marca,« nas je umiril Stanko Poklepovič. Popularni »Špaco« tu in tam izgublja živ- ce, ko se spomni peripetij in trenutnih zapletov ter krize pri njegovemu »Ajduku«, a je bolj- še volje, ko pripoveduje, kaj pričakuje od starta v 1. SNL. Vendar hitro prosi, da smelih napovedi ne prenesemo na papir. Če bo pomagalo, naj bo! ..-»^.^ TOMAŽ LUKAČ Mladi plavalci za naslove V Mariboru so se za držav- ne naslove potegovali pla- valci v najmlajši konkuren- ci. Ekipno je naslov osvojila Ljubljana, medtem ko so pionirji Velenja in Neptuna ob koncu zasedli šesto ozi- roma deveto mesto. Tekmovanje, kjer je moči merilo 179 plavalcev, je mi- nilo brez izboljšav rekor- dov. Izkazala sta se Velenj- čana Jernej Ocepek, ki je dosegel štiri posamične zmage (na 100 m prosto, 100 m hrbtno, 200 m delfin in 200 m mešano) in eno tretje mesto (100 m prsno) ter Ku- goničeva, ki je bila na 400 in 800 m prosto dvakrat druga in še tretja na 200 m hrbtno. Pri Celjanih se je s tretjim mestom v disciplini 200 m delfin kot edini na zmago- valni oder povzpel Zupanec. PŠ NA KRATKO Brno: Na drugi tekmi evropskega kriterija mladih selekcij je sodelovalo 13 celj- skih umetnostnih drsalcev. Anja Bratec je zmagala v svoji kategoriji, kjer je nastopilo 16 tekmovalk. V isti konkurenci je bila Anja Kolar šesta, enako mesto pa je Janez Špoljar do- segel med mladinci, medtem ko je bil pri starejših dečkih Blaž Vizjak četrti. Anja Bratec po dveh nastopih vodi v skupnem točkovanju. Celje: V šolskih košarkar- skih ligah (ŠKL) bodo danes (četrtek) igrali tekme osmine finala. Pari - osnovne šole: Go- rica Velenje-zmag. iz tekme Pivka-Koroški jeklarji. Livada Velenje-Domžale. Srednje šo- le dijaki: Gimnazija Bežigrad- Gimnazija Celja Center, ŠC Celje-Sr. trgovska šola Kranj, TŠC Nova Gorica-zmag. tek- me SŠ Postojna-1. gimnazija Celje. Srednje šole dijakinje: SŠ Srečko Kosovel Sežana- Gimnazija Celje Center, Sred- nja ekonomska šola Celje- Gimnazija Bežigrad Ljublja- na, Srednja trgovska šola Ce- Ije-Srednja ekonomska šola Maribor, ŠC Celje-Il. gimnazi- ja Maribor, SŠ Postojna-I. gim- nazija Celje. PANORAMA KOŠARKA _ 1. ASKL (M) 21. krog: PIL-Union Olimpi- ja 64:70 (32:34) Lisica 21, To- vornik 16, Bečirovič 12, Goljo- vič 5, Jurak in Dragšič 3, Don- čič in Kune 2. KSP-Zavaroval- nica Maribor 71:78 (42:29) Je- klin 19, Šamanič 12, Jagodnik 11, Horvat 10, Petranovič 8, Rituper 5, Kobale, Čmer in Cizej 2. Vrstni red: Union Olimpija 40, PIL 39, KSP 35, Krka 34, Helios in Postojna 32, Zavarovalnica Maribor 31, Slovan 30, Maribor Branik 29, Kraški Zidar 28, Idrija 26, Krš- ko 22. 1.BSKL (M) 16. krog: Comet-Lok^ kava 84:76 (33:32) Železnikar 18, Jesenek 17, Novak 15, Pavlin 11, Kožar in Ravnihar 8, Lu- šenc 5, Keblič 2. Kemoplast- Hrastnik 76:82 (31:43) Urbani- ja 17, Sušin 16, Madžarac 15, Gajšek 12, Čop 11, Maček 5. Vrstni red: Loka kava 30, Za- gorje 29, Triglav 28, Union Olimpija ml. in Hrastnik 26, Comet 25, Gradbinec Radov- ljica 24, Radenska in Ilirija 22, Kemoplast in Litija 19, Jezica 18. SKL (Ž) - od 1. do 6. mesta 3. krog: Imos Jezica ml.- Ingrad Celje 54:77 (36:41) Po- lutnik 17, Potočnik 12, A. Vo- dopivec 11, Jurše 9, Grobelnik 8, S. Vodopivec in Groleger 7, Ramšak 5, Germ 1. Vrstni red: Imos Jezica (-1) 26, ŽKD Maribor 25, Ingrad Celje 23, Odeja Marmor 18, Imos Jezi- ca ml. 16, ADD Ilirija (-1) 15. ROKOMET Liga prvakov (M) 6. krog: Badel Zagreb-CPL 26:22 (14:10) Puc 7, Šafarič 6, Pajovič 5, Tomšič in Šerbec 2. Končni vrstni red v skupini A: CPL 10, Badel Zagreb 8, Generali 4, Ka Akureyri 2. Pokal Slovenije (M) Četrtfinale (povratne tek- me): CPL-Trebnje 29:17 (13:7) Cvijič 6, Šerbec 5, Šantl, Tom- šič in Šafarič 4, Pungartnik in Likavec 2, Ivančič in Puc 1, Gorenje-Slovan 27:16 (14:8) Bedekovič 10, Cvetko 4, Sovič in Rozman 3, Ojsteršek 2, Tamše in Khimtchenko 1. Polfinalna para: CPL-Prevent in Gorenje-AFP Dobova. 1.DRL (Ž) 12. krog: Robit Olimpija- Juteks Žalec 27:20 Zidar in RandI 5, Vovk 4, Derčar 3, V. Dolar, Kline in Oroz 1. Vegrad- Bella Viola 17:28 (8:17) Ibralič in Madjarič 4, Kneževič in Ro- dič 2, Jukič. Dešman, Nojino- vič, Krajnc in Osmanovič 1. Vrstni red: Krim Electa 24, Robit Olimpija 20, M-Degro Piran 19, Juteks Žalec 17, Bella Viola 12, Gramiz Kočevje 10, Izola 8, Burja in Vegrad 4, MHnotest 2. ~~ ODBOJKA 1.B DOL (M) 19. krog: Termo Lubnik- Šoštanj Topolšica 3:2 (15:13, 15:12, 16:17, 13:15, 20:18). Vrstni red: Krka 10, Granit 8, Šoštanj Topolšica 6, Hoteli Si- monov zaliv, Brezovica in Termo Lubnik 4, Ljutomer in Kočevje 2. 1.A DOL (Ž) 19. krog: B&L Utrip Pre- bold-Infond Branik 0:3 (3:15, 11:15, 5:15). Vrstni red In- fond Branik 10, TPV Novo Mesto in Sobota 8, Zavaroval- nica Maribor Ljutomer, Kemi- plas in Krim 4, Marsel Ptuj 2, B&L Utrip Prebold 0. 1.B DOL (Ž) 19. krog: Prevalje-Kajuh Šoštanj 3:0 (15:6, 15:8, 15:5). Vrstni red: Špecerija Bled 10, ŠOU, Prevalje, Šentvid in HIT Nova Gorica 6, Tabor 4, Kajuh Šoštanj 2, Meltal 0. HOKEJ DP, skupina B - 2. del 1. krog: Inpos Celje-Triglav 5:5 (3:2, 2:2, 0:1). 2. krog: HDK Bled-lnpos Celje 4:4 (1:2, 2:0, 1:2). Vrstni red: HIT Casi- no Kranjska gora 6, Protonav- to 5, Inpos Celje 4, Triglav 2, HDK Bled 1. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 6.2 Hokej DP-skupina B, 3. krog - Ma- ribor: Protonavto-Inpos Celje. SOBOTA, 7.2. Rokomet l.DRL (M), 12. krog - Laško: CPL-Trebnje (18,30), Dobova: AFP Dobova-Gorenje (19). l.DRL (Ž), 13. krog-Žalec: Juteks Žalec-Vegrad Velenje. Košarka l.A SKL (M), 22. krog - Krško: Krško-PIL (20), Po- stojna: Postojna-KSP (19). l.B SKL (M), 17. krog - Slo- venske Konjice: Comet-Litija (19), Ljubljana: llirija-Kemo- plast (20,30). 2.SKL (M)-vzhod, 14. krog - Slovenska Bistrica: Bistrica- Celje (18), Šoštanj: Elektra-Ro- gla Atras (19), Polzela: Plima Prebold-ŽKK Maribor (15,30). SKL (Ž) od 1. do 6. mesta, 5. krog - Celje: Ingrad Celje- Odeja Marmor (19). SKL (Ž) od 7. do 12. mesta, 4. krog - Ljubljana: Šentvid- Comet. Odbojka _ l.B DOL (M), 20. krog - Šoštanj: Šoštanj Topolšica- Kočevje (19). 1.A DOL (Ž), 20. krog - Ljutomer: Zavarovalnica ma- ribor Ljutomer- B&L Utrip Pre- bold (17). l.B DOL (M), 20. krog - Šoštanj: Kajuh Šoštanj-Tabor (17). Kegljanje 1. liga (M), 15. krog - Ce- lje: CP Celje-Sinet Hrastnik (17). 1. liga (Ž), 15. krog - Celje: Miroteks-Mehano Izola (14,30). Smučanje Rogla-Jasa: Veleslalom VR- Ci. NEDELJA, 8.2. Smučanje Rogla-Jasa: Slalom VR-Pi. BRSKAMO PO ARHIVU Leta 1989 so se celjski odbojkarji skozi kvalifikacije prebili v L slovensko ligo. Stojijo: Saša Puncer-Smeh, Rok Pelko, Peter Žilnik (danes igra pri Šoštanju Topolšici, zaradi poškodbe križnih vezi bo do konca sezone počival), Ferdinand Mestnik. Čepijo: Miha Cafuta, Dorde Vujanovič (danes športni mena- džer), Andrej Cafuta in Nenad Stojakovič (danes je rokomet- ni reprezentant in igra pri Trebnjem). Št. 5.-5. febrvor 1998 1. SNOPIČ SPORT 15 Pivovarna bolje kot Polzelani Košarkarji v Al sloven- ski ligi zaključujejo s prvim delom državnega prvens- tva. »Pivovarji« so najslajše hranili za konec, ko so se v predzadnjem krogu prvega dela DP pomerili z Unionom Olimpijo. Laščani so po ti- hem upali na novo presene- čenje, ki bi jim prineslo sen- zacionalno prvo mesto na pr- venstveni lestvici, toda Ljub- ljančani so bili v Treh lilijah premočni. Sijajno vzdušje v Treh lili- jah, kjer se je zbralo več kot 2.000 ljubiteljev košarke, je bila pravzaprav voda na mlin gostov, ki so podobnih tekem bolj vajeni. Sredin večer v Laškem je bil eden lepših ko- šarkarskih doslej, za popoln vtis pa je manjkala le zmaga čete Aleša Pipana. Laščani so predvsem po zaslugi najbolj- šega igralca v A-1 ligi Milete Lisice in obetavnega Sanija Bečiroviča spremljali Union Olimpijo v prvem polčasu, Ljubljančani pa so se v začet- ku drugega predstavili s sijaj- no obrambo, ki jim je prinesla visoko prednost. Gostitelji so se sicer »vrnili«, za zmago pa je bilo vse skupaj premalo. »Veselim se že obračunov v polfinalu ali finalu play-offa, saj bodo tekme zelo zanimi- ve,« je po srečanju dejal ljub- ljanski strateg Zmago Saga- din, ki je pohvalil svoje varo- vance za igro v obrambi in v skoku, ter bil navdušen nad polno dvorano Tri lilije. V le- tošnjem prvenstvu sta mu jo zagodla oba predstavnika s Celjskega, eden od vzrokoV pa je po njegovem mnenju tudi sodniški kriterij: »V Evropski ligi s^ igra neprimer- no trše, igralci porabijo precej več moči, vendar ne uporab- ljajo rok. Pri nas pa sodniki dopuščajo obrambo z roka- mi, kar v elitni evropski kon- kurenci >piskajo<,« je pojasnil Sagadin, ki ni bil zadovoljen s sojenjem Lovšina in Pukla. Sodniški par je res pokvaril derbi, več razlogov za razbur- jenje pa so imeli seveda pora- ženci, ki pa kljub vsemu niso bili razočarani. »Union Olim- pija je bila pač boljša in je zasluženo prva. Pred nami je najpomembnejši del sezone, v kateri si želimo igrati v enem izmed domačih finalnih obra- čunov. Zaenkrat smo lahko več kot zadovoljni,« je pripo- vedoval trener Laščanov Aleš Pipan. Polzelanom ne gre najbolje, a se da v prihodnjih mesecih še marsikaj nadoknaditi. Tre- nutno so na Celjskem v podre- jenem položaju, toda Savinjča- ni so znani po odličnih zaključ- kih sezon, saj so večkrat prika- zali vse odlike prav na koncu. Ljubitelji košarke bodo videli vsaj še en lokalni derbi, vsi pa upaj (m)o še na kakšnega, ki bi napolnil dvorani v Laškem in na Polzeli. Precej Laščanov in Polzela- nov se je udeležilo tudi prire- ditve Ali starš, ki je bila minuli konec tedna v Tivoliju. Do- mače sta vodila Boris Zrinski in Aleš Pipan, učinek posa- meznikov pa je bil zelo soli- den: Tovornik 21 točk, Jagod- nik 9, Kune 7, Dragšič, Jekhn in Horvat po 3. Slavili so tujci s 130:112, pri zmagovalcih pa so se med drugim izkazali Goljovič 29, Lisica 9 in Petra- novič 2. Zanimivo je da so imeli Pi- vovarna Laško, Kovinotehna Savinjska Polzela in Union Olimpija v ekipi Domačih enako število predstavnikov - po tri, Pivovarji pa so imeU s petimi košarkarji na AH starš tekmi drugo najštevilčnejše zastopstvo. TOMAŽ LUKAČ Kje je žoga? Avstralsko slovo Katarina Srebotnik je po četrfinalnem porazu proti Splitčanki Jeleni Kostanič, s katero skupaj nastopata v dvojicah, izpadla iz mladinskega dela Australian Open. Hrvatica Kostaničeva, sicer peta nosilka, je bila v duelu, ki je odločal o polfinalu, precej bolj razpoložena za igro. Od tod tudi dokaj visoka zmaga s 6:1 in 6:3. Tretja nosilka Srebotni- kova je v obeh avstralskih turnirjih igrala neobremenjeno (poprej je slavila na turnirju I. kategorije za svetovno mladin- sko lestvico), po zelo uspešni lanski sezoni pa si je močno želela nastopiti tudi na petem kontinentu, kjer doslej še ni igrala. PŠ Spet mariborska dekleta Z veliko manj zapleti kot lani, so organizatorji pripe- ljali h koncu letošnje teniš- ko državno prvenstvo. V okrnjeni konkurenci ak- tualni prvaki niso branili naslovov. Prvenstvo z nagradnim skladom 6500 DEM so osvojiU Ljubljančan Blaž Trupej, 15- letna Mariborčanka Nives Ču- lum ter par Mulec-Hojnik pri ženskih dvojicah. Na začetku prvenstva je Teniška zveza Slovenije podpisala dve spon- zorski pogodbi. Podjetje Ra- denska bo pokrovitelj teniš- kih reprezentanc do 16 in 18 let, ptujski NES pa bo vse selekcije opremljal z oblačili. Rezultati moški posamez- no - finale: Blaž Trupej- Gre- gor Krušič 7:6, 6:3. Polfinale: Trupej (Slovan)-Marovt (Ma- ribor) 6:4, 6:2, Krušič (Krka)- Por (Mepro) 7:6, 6:4. Ženske posamezno - finale: Nives Čulum-Živa Grašič 7:6, 6:4. Polfinale: Grašič (TA Bresk- var)-Klevišar (Domžale) 6:3, 6:3, Čulum-T. Vuksanovič (obe Branik) 6:3, 6:3. Ženski pari - finale: Vida Mulec (Ma- ribor), Tina Hojnik (Platana)- Ajda Klevišar (Domžale), Ana Škafar (HIT IJ) 6:1,6:0. Zaradi premalo prijav tek- movanja moških dvojic ni bilo. PŠ SI. 5.-5. februar 1998 m ŠPORT Stara zgodba Zagrebčani so po zmagi nad Celjani s 26:22 (]4:10) rešili lastno kožo in ugled kluba - Publika ponovno nešportna Pivovarji v četrfinalu s Spanci Zagrebška odisejada se je pričela mirneje, izlcušnje iz- pred nekaj sezon pa so še preveč sveže, da bi se lahko nadejali bistvenih spre- memb. Žal so športna ri- valstva v tem prostoru vse preveč pogojena z dnevno politiko, že pogled na tribu- no Ledene dvorane Doma športov, napolnenjeno z Bad blue boysi, pa je v hipu razblinil zadnje upe o go- stoljubnosti. mm Poleg vseh preostalih akro- bacij, v katerih so južni sosed- je prvovrstni mojstri, so naj- prej »pogruntali«, da bodo ne glede na izid sobotne tekme igrali v četrtfinalu. Šlo je za prestiž, potrebovali pa so za- gon za naprej. No nos Celjski stroj tokrat ni ste- kel, kot bi moral in nihče za poraz ne krivi sodnikov ali skandiranja dela občinstva v modrem. Tradicionalna glo- boka obramba se je morala večkrat menjati in tudi za- četna (obrambna) postava gostov (Tomšič, Likavec, Vu- grinec, Pajovič, Šerbec, Ša- farič in Peric) je dala vedeti, da Celjani v tekmo vstopajo neobremenjeni, čeravno motivirani s prestižno zma- go. Puc je prednjačil. Zanj bi zmaga pomenila mnogo več. Za seboj je potegnil znova izvrstnega Šafariča in igre željnega Pajoviča. Zagrebča- ni, ki jih bo kmalu vodil nekdanji soigralec Nenad Kljajič, so vlekH svojo igro, mnogo nevarnejšo kot v Ce- lju. Udovičič je Pucu že uvo- doma razbil nos in bo morda potrebna celo operacija, Go- luža znova ni zmogel dovolj športnega potrpljenja, Sara- čevič in Bilič sta zlahka pri- hajala do zaključnih strelov, Domba je reševal položaj na desnem krilu. Sodnika Gal- lego (ŠPA) in Germain (FRA) sta padla v ambientu. Preveč strahu in premalo od- ločnosti v odločilnih trenut- kih, boljša delitev pravice pa v minutah, ko izid ni bil vprašljiv. Na provokacije s strani publike in padanje različnih predmetov na igrišče sploh nista reagirala. Lovni uspel Badel ni nikoli izgubil vods- tva, saj so Celjani le trikrat izenačili. Kritično je bilo v trenutkih popolne nadvlade domačih, ki so v 35. minuti pobegnili na 17:n. Takrat pa se je pojavil bombardersko razpoloženi Pajovič, serijo iz prvega dela je nadaljeval Šafa- rič, dvakrat je zablestel še Tomšič, v vratih se je namesto Perica znašel Lapajne. Luknja se je večala v sredini in na desnem krilu (Likavec, Pun- gartnik) ni bilo več prave po- vezave, celjske akcije so vse bolj dobivale individualni predznak. Pivovarji so še tri- krat prišli na -3, piko na »i« pa je prav ob izteku tekme s 15 metrov dolgim projektilom postavil Saračevič. Nesramnost V modrem Posebno poglavje so vselej navijači zagrebškega moštva. Tokrat so se »izkazali« s ploho kovancev in vžigalnikov, bogat repertoar žaljivk na račun klu- ba, posameznega igralca ali pa kar vseh Slovencev, pa je tako ali tako »ponos« enega najbolj- ših evropskih rokometnih klu- bov vseh časov. Toda večkrat je bilo slišati tudi skandiranje Aleš Pajovič je bil v drugem delu tekme nezaustavljiv. »Dinamo, Dinamo!« in ko smo o tem povprašali enega hrvaš- kih novinarjev, je ta pojasnil: »To so Bad Blue Boysi in z njimi je težko. Ali vidite števil- ne modre panoje po tribunah? Iz vse zagrebške okolice so se zbrali. Verjemite, oni o roko- metu nimajo pojma. Tukaj so izključno na povabilo kluba, vstopnic niso plačali, njih mor- da zanima samo Evropa, roko- met bolj malo. Glede na to, da so nogometna publika, poseb- ne ravni kulture ne pričakujte - sicer pa, pojdite kdaj na Maksi- mir, pa boste videli. Na doma- čih tekmah Badla Zagreba gle- dalcev skoraj ni. Med tednom so z Moslavino igrali pokal in v dvorani jih ni bilo niti 100. Razumite pa, da klub potrebuje podporo BBB, četudi je v dvora- ni 9 tisoč ljudi, tako kot danes.« V Španijo, Še prej k zdravnikom Izid zadnje tekme v skupini B med španskim Ademarjem Leo- nom in švicarskim Winterthur- jem je odločal o nasprgtniku Celjanov v četrtfinalu. Neodlo- čen rezultat 27:27 pa jim je v nasprotju s pričakovanji dodelil Špance, koder bo 21. februarja prvo, teden dni kasneje v Celju pa še povratno srečanje. Do prve četrfinalne tekme bosta poleg trenerja Zdravka Zovka največ dela imela dr. Ru- di Čajavec in fizioterapevt Mile Maksimovič, ki bosta do takrat morala usposobiti domala celot- no moštvo. Nepopoln seznam poškodb je obsežen: Jelčič in Vugrinec (gleženj), Pajovič (ko- leno), Načinovič in Šerbec (ro- ka), Stefanovič (natrgana mrena na tetivi), Šafarič (vrat), Peric (tetiva), Likavec (rama), Cvijič, Pungartnik in Lapajne (križ), Tomšič (stopalo, komolec), Puc (nos in več lažjih poškodb). PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Preostali četrtfinalni pari: Badel Zagreb-Pfadi Wintert- hur, Fotex-Barcelona, Bra- ga-Lemgo. Puc in Goluža med vročim pogovorom. REKU SO Tone Turnšek, predsednik RK CPL: »Poraz ni pomem- ben, pripraviti se moramo na tekmo z Ademarjem. Mislim, da igralcem ni zmanjkalo po- guma, temveč sreče, padla je tudi koncentracija. Prepričan sem, da se bomo uvrstili v polfinale. Čudim se sodniko- ma, da tekme niti enkrat nista prekinila, saj je na igrišče pad- lo vsaj 300 vžigalnikov, kar ni v čast navijačem in upravi Za- grebčanov, četudi tokrat ni bi- lo transparentov z žaljivo vse- bino. V Celju tega nismo nava- jeni. V polfinalu lahko ponov- no naletimo na Zagreb, ven- dar se tega ne bojimo.« Zdravko Zovko, trener RK CPL: »Badel je proti naši glo- boki obrambi igral zares do- bro. Pomembno je, da je po- raz manjši kot naša zmaga v Celju. Nekateri igralci - Pajo- vič, Šafarič, Vugrinec in Cvijič so tako dobili pomembne mednarodne izkušnje. V pri- hodnjih tednih bomo najprej pozdravili poškodovane, saj brez njih nismo tako udarni, nato pa bomo delali na izbolj- šanju forme in uigranosti. Ademar in Winterthur sta približno enako dobra, mi- slim pa, da je celo boljše, da imamo v tem tekmovanju no- vega nasprotnika. Kar zadeva polfinale, pa imam rajši Za- greb kot Barcelono.« Mirza Domba, RK Badel Zagreb: »Zmagali smo povsem zasluženo. Kljub temu, da je CPL igrala oslabljena, sem pre- pričan, da smo še vedno boljši, zato bi želel, da se v polfinalu ponovno srečamo in končno razrešimo to vprašanje.« PRIMOŽ ŠKERL. Brez presenečenj Kegljači so se v Celju in Slovenskih Konjicah potego- vali za nastop v finalu posa- mičnega državnega prvens- tva, ki bo 21. in 22. februarja v celjskem Golovcu. Najboljši v moški konku- renci je bil Ljubljančan Bo- ris Urbane 1014 (Norik Pro- sol) pred Haryjem Sterža- jem 1009 (Konstruktor), na tretjem mestu pa se je prese- netljivo znašel član CP Celja Milan Lešnik 990. Urbane je v Slov. Konjicah izenačil re- kord kegljišča, Steržaj pa ga je v Celju izboljšal. Pri ženskah dvojna zmaga Celjank. Marika Kardinar (900) je le za kegelj ugnala Biserko Petak (obe Miro- teks). PŠ V Šempetru pridno vadijo tudi najmlajše selekcije deklet. V odbojkarski šoli preko 100 deklic Ženski odbojkarski klub B&L Utrip Prebold iz Šempetra dosega lepe uspehe tudi v mlajših konkurencah. Večletnemu delu s podmladkom tudi pripisujejo največ zaslug, da se je članska ekipa prebila v l.A DOL. Odbojkarsko šolo obiskuje preko 100 deklic od 7 leta starosti naprej. Vadijo v Šempetru, Preboldu, Trnavi in na Gomilskem, zanje pa skrbi ekipa vaditeljev pod vodstvom Marjana Franceta. Velika izbira igralk omogoča nastopanje kar v treh A ligah - pionirski, kadetski in mladinski. TONE TAVČAR Mladost in hiter napredeic četrtfinalni nasprotnik Celjanov Prosesa Ademar Leon je mlada ekipa, ki je v zadnjih sezonah skokovito napredovala. Španske podprvake so Celjani z 29:22 lani premagali v 1. krogu pokala Marrane. Španci takrat podobno kot Celjani niso igrali popolni. Med njimi velja omeniti nekaj najvidnej- ših. To so 22-letni levi zunanji napadalec Demetrio Lozano Jarque (196 cm, 92 kg, 32 nastopov v reprezentanci), 25-letni krožni napadalec in nekdanji jugoslovanski mladinski repre- zentant Vojislav Kraljic (205, 111), 22-letni levoroki Slovak Stanislav Demovič (202. 95, 21) ter 26-letni vratar Jose Javier Hombrados Ibanez (197, 94, 20). V španskem državnem prvenstvu sicer vodi Barcelona (41 točk) pred San Antonijem (29), Ademar, ki je obe tekmi z vodilno ekipo izgubil s 33:27, pa je tretji (28). Nasprotniki celjskih pivovarjev so prvoligaši šele štiri leta. Lani so prvenstvo končali na drugem mestu in se uvrstili celo v finale španskega pokala, kjer jih je premagal Santander. Št. 5.-5. februar 1998 2. SNOPIČ KULTU RAgmi^l i Prešerno za Prešerna Zbirnik proslav, prireditev in nagrajencev ob slovenskem kulturnem prazniku Po občinah širšega skega območja so kulturna društva in poklicne ustano- ve ter zavodi pripravili šte- vilne prireditve za slovenski kulturni praznik. Veliko proslav bo že pred 8. februar- jem, dnem, ko se spominja- mo obletnice smrti dr. Fran- ceta Prešerna in dnem, ki je v samostojni Sloveniji tudi državni praznik. V veČini občin bodo sklop prireditev v februarju, mesecu kulture, še nadaljevali. Ponekod bodo ali pa so že na proslavah podelili tudi ob- činska priznanja prizadevnim kulturnim delavcem in se jim tako oddolžili za nikoli plača- ne ure in večere, ko se z lju- beznijo predajajo umetnosti in občinstvu. V Celju že nekaj let ne pode'; ljujcjo priznanj za slovenski kulturni praznik, saj se kultur- nim delavcem oddolžijo s po- delitvijo grbov ob občinskem prazniku. Med letošnjimi re- publiškimi nagrajenci Prešer- novovega sklada pa je, kot smo že poročali, igralka Slo- venskega ljudskega gledališča Celje Milada Kalezič Sicer bodo v Celjiiobčin- sktJ proslavo pripravili no-, coj, v četrtek ob 19.30,; v Narodnem domu. Z osred- njim praznikom se bodo Ce- ljani spomnili 50-letnice pr- vega celjskega kulturnega tedna. Ob tej priložnosti Je, nastala tudi Himna Celjli,'ki jo je na Roševo besedilo ug- lasbil Karel Sancin. Slavnost- ni govornik v Narodnem, dos mu bo svobodni novinar in publicist Drago Medved, na-* stopila pa bosta Godalni or- kester in Pihalni orkester Glasbene šole Celje. V občini Vojnik bo osred nja prireditev v soboto, 7. fe- bruarja, ob 18. uri v Osnovni šoli Socka. Program bo pove- zovala Marija Sodin Tihle, so- delovaU pa bodo moški pevski zbor. Štajerski rogisti, kantav- torica Brigita Petre, pesnici Alja in Eva ter godba na pihala (vsi iz Nove Cerkve), učenci osnovne šole, plesna skupina Grofje, vokalni kvartet Trs in Vraja peč (vsi iz Socke). V soboto, 7. februarja, bo- do slovenski kulturni praznik počastili tudi v Laškem. Pri- leditev se bo pričela ob 18. uri v kulturnem centru. Slav- riostni govornik bo dr. Tomo Korošec, v programu pa bosta sodelovala Pihalna godba ^ško z dirigentom Ivanom Medvedom in Moški pevski zbor Laško, ki ga vodi Lojze Švec. Na prireditvi bodo po- delili občinska priznanja An- ton Aškerc, ki jih bodo letos za izjemne dosežke na kultur- nem področju prejeli Irena Mulej, Jure Jan in Miha Je- lene ter priznanje Zlati mož- nar za uspehe na etnograf- skem področju. Letos ga bo dobila skupina ljudskih pev- cev iz Curnovca. V petek, 6. februarja, bodo kuhurni praznik proslavili tudi v Rim- skih Toplicah, kjer bodo program, ki se bo pričel pb ' iŠ. uri v avli osnovne šol6,» pripravili Člani okteta Vrelec in učenci. Istega dne in ob isti uri bodo proslavo imeli tudi v Zidanem Mostu v Domu svobode. Predstavili bodo krajanko Hedvikd Peterko- vič, ki že dalj časa piše pesmi, in^ amatersko slikarko Pavlo Lapornik iz Rimskih Tčplic. Program bodo popestrili učenci glasbene šole iz Hrast- nika in recitacijska skupina kulturno-umetniškega^ druš- tva iz Zidanega Mosta. Osrednja proslava občme Žalec ob slovenskem kultur- ..nem prazniku s podelitvijo Savinovih, odličij^bo v pone- delje|^^^«7ebruarja ob 19 . uri, 'v-dvorani. Doma IL slo- venske^ tab6r| v Žalcm^Od- ličja bodo prejfeli Vera Kplšek iz Šempetra (Savinovo plake- to z denarno nagrado), domi- nikanca pater Viktor Arh in Jože Rupnjk iz Žalca te^^it^ Gahč iz Šeinpetra (Sa^^idove 'plakete); JOižeKov^čec s Pol- zele in Kulturno društvo Gali- cija pa bosta prejela Savinovi priznanji. V kulturnem pro- gramu bo nastopil kornorni zbor .Ave pod votl^Voin An- draža Hauptniana. ^ -^^^ '■'V Žalcu bodo letos veliko pozornosti namenili proslav- ljanju pomeriibnih jubilejev: ;i30-letnice II. tabora na Slo- venskem, 50-letnice srartr skladatelja Rista Saviria in 180-letnice rojstva prve slo- venske «pesnice Fany Hau- šmann. Kulturno-umetniške prireditve^^e bodo vrstile sko- zi vse letof v okviru žalskega občinskega sveta pa so imeno- vali tudi pripravljalni odbor za izvedbo proslave ob 130- letnici II. slovenskega tabora. Z letnim programom, kultur- nih dogodkov in izdajo Sa- vinjskega zbornika št. VII bo- do javnost seznanili na novi- narski konferenci, sklicani za danes. % ■ . ■ Proslai?d pripravljajo tud^v Šempetru, kjer bodo kultifl^t praznik obeležili v soboto, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani hmeljarskega doma KZ. Slav- nostna govornica bo pesnica Neža Maurer, sodelovali pa bodo še pevsko društvo, učen- ci osnovne šole in KUD Crifon (vsi iz Šempetra) ter Nataša ^jKi;ajnc in Gregor Deleja. t^ozdrov prazniku v Velenju bodo danes, v četrtek, ob 19. uri priredili kulturni večer s pisateljem Vladom Žabotom, jutri, v pe- tek, pa bodo na velenjskem gradu ob 18.30 odprli pre- novljeno stalno razstavo Afriške zbirke Frančiška , Foitha, ob 19. uri pa še novo, - razstavo Šaleška dolina medi .' romaniko in barokom. V ŠOi' stanju bo [akademija jutri,- y[ . pet^k; 6. februarja, ob IS.ari^ , v kuhurnem domu, kjer " bodo s ponarodelirni pesjnp' mi in plesi predstavili člani, Kulturnega društva Vandrovčr' I ki z gosti. V Šmartnem ob 'i^aiki bo proslava prav tako /Jtitri, v petek, ob 17. uri, kq? bodo najprej v avli kulturne/ ga doma odprli razstavo li- kovnih del Jurija Repenška. Osrednjo prireditev bodopri' pravili ob 19.30, ko bod6*pod vodštvonri Anke Jazbec nasto- f>iii .otroški In mladinski pev- »2^1 zJ>Qr ponovne sole, Šmart- %fi6-bb'pakj ter Pevski zbor I' Svoboda Šoštanj.. , .', % ; V občinah v"ZgqnijCSavinj-, ^^%ki dolini bodo pripravili \feč- /Jf^ireditev z naslovom Po:ti' [ tfrav prazniku, -t^ J)elavsl|ep*^ domu v Nazarjah bodo pro^^ slavili kulturni,praznik'juU\^ v petek, ob 18. uri, sodelovali! pa bodo učenci glasbene in osnovne šole ter Ženski pev^^ ; 'i^Bpi iipal iKazarij. yl Kultufnen^''doniu* •'na. ^ l^iib;-' nem bo prireditev v sob6t6y%^ februarja, ob 18*. uri, ;sQd|lp#^ vali bodo učenci OŠ irifčlJnfi I' ...... ^! kulturnega društva Ljubnc^^ učenci Glasbene šole Na*J ^ zarje. Prav tako v sobotoj* Vendar ob 19, uri, bo priredi?^ tev večnamenskem prostoru- OŠ v Lučah, na kateri bodd^ sodelovali Viva la musica,'- moški pevski zbor ter Mešani zbor Gorenje. V ponedeljek, 9. februarja, ob 10.30 bodo lučki otroci pripravili še reci- tal ^oktor Fig-fig. V Mozirju " bodo" praznik pozdravili v ne- deljo ob 15. uri, ko bo v kulturnem domu koncert Slovenskega okteta, istoča- sno pa se bo v osnovni šoli v Šmihelu predstavilo Kultur- no društvo Lepa Njiva s ko- medijo Za stanovanje gre. To |tredstavo bodo igralci uprij^ ^rili že prej, in sicer v sobo-' ^ ob 19. uri v osnovni šoli v Lepi Njivi. Na Šentjurskem pripravlja- jo za slovenski kulturni praz- nik več prireditev. Uanes, v četrtek, ob 19.30, bo proslava v osnovni šoli v Dramljah. Jutri, v petek, 6. februarja, bodo ob 11. uri pripravili kul- turni program t^r razstavo otroškega ekslibrisa v osnovni Soli Franja Malgaja v Šentjur-« ju. Program bodo ponovili še pol ure kasneje. V soboto, 7. februarja, ob 16.30 bo najprej prireditev v Gorici pri Slivnici, kjer bodo nastopili orkester glasbene šo- le, šolski pevski zbor, slivniš- ki glasbeniki ter vokalna sku- pina, pripravljajo pa tudi h- kovno razstavo Jožeta Vode- ba. Prav tako v soboto, vendar ob 18. uri, bo proslava v šoli na Planini, nato pa bo ob 19. uri v Kulturnem domu v Šent- jurju nastopil celjski orkester Akord. V Rogaški Slatini bo osred- nja prireditev v Kristalni dvo- rani, in sicer v soboto, 7. fe- bruarja, ob 20. uri. Nastopili bodo Slovenski oktet ter flav- tistka Eva Škrinjarič in kitarist Vojko Vesli gaj, oba iz Rogaške Slatine. V počastitev praznika bo v nedeljo, 8. februarja, ob 15. uri tudi Pokaži, kaj znaš v gasilski dvorani v Kostrivni- ci.. Občine Zreče, Vitanje iq Slovenske Konjice ob sloveni skem kulturnem prazniku pri| pravljajo skupno proslavO| Letošnja bo v Slovenskih Koi njicah v soboto, 7. februarja| na proslavi pa bodo podelil| tudi priznanja nagrajencemi Iz konjiške občine bodo na-^ grado in priznanje prejeli Fraj njo Funkcij, Tjaša Kangler^ Gregor Jazbec, Arpad Šalal mon, Zlatko Prah in Heda Vid| mar. Nagrajenca iz Vitanja st^ Franc Poklic in Tone Ošlak. M Zrečah pa bodo nagrade ii| priznanja, , podelili Antom| Gričfiiku [ in' Prosvetnemd društvu Janez Koprivnik Go| srenje. V kulturnem programi| bodo nastopili Andreja Zai konjšek:. Samo Ivančič, kvin| .tet konjiče godbe na pihala^ ^slavnostni govoMik pa bo koi njiški župan Janez Jazbec, j Proslavo pripravljata še ob| Čina Slovenske Konjice ii| Prosvetno društvo Francd Prešeren Žiče (slednje praz| nuje 100-letnico delovanja)! in sicer v nedeljo, 8. februar^ ja, ob 15. uri v Kulturneir( domu v Žicah. Istočasno bg proslava z naslovom Valovi kulture skozi življenje v Kul^ turnem domu v Stranicah, kj jo pripravlja tamkajšnje KuU turno društvo Konrad Sodin? sodelovali pa bodo ,mladi Straničani, ljudski pevci iii mešani pevski zbor Jurij Vo* dovnik iz Zreč. Že jutri, y petek, bodo pripravili proslar vo v Kulturnem domtiv^Vita'- nju, kjer bodo ob 18. uri nastopili domača godba na pihala, moški pevski zbor in osnovnošolci. Od maratona do poceni knjig Poleg proslav v posamez- nih krajih se bodo slovenske- mu kuhurnemu prazniku poklonili še marsikje drugje. Tako bo jutri, v petek, v 1. gimnaziji v Celju kulturni maraton, ki ga gimnazijsko Kulturno društvo Antona Aš- kerca pripravlja že dvaind- vajsetič. Kot vsako leto se bodo predstavili posamezni razredi in krožki, ki priprav- ljajo različne glasbene in gledališke predstave, razsta- ve in happeninge. V program celjskih priredi- tev ob kulturnem prazniku se bo vključil tudi Drsalni klub Celje, ki bo v petek, 6. fe- bruarja, ob 11. uri v ledeni dvorani pripravil drsalno re- vijo. Gre za koreografirano fantastično zgodbo o potova- nju po vesolju. Jutri, v petek zvečer, bo v knjigarni in antikvariatu Antika na Linhartovi ulici v Celju hterarno-glasbeni večer, s katerim bo slovenski kultur- ni praznik obeležen na prav poseben način. V knjigarni, ki bo ta dan odprta do 24. ure, bodo nastopili Danica Logar, Daša Logan in nekateri drugi celjski literarni ustvarjalci ter člani KUD Alme Karlin. Še posebno presenečenje pa pri- pravljajo z 20-odstotnim zni- žanjem antikvariatnih knjig. Po nastopu literatov se bosta predstavila še saksofonist Pri- mož Schmidt ter basist Aleš Jošt. . !(S Številnimi kulturnimi -prireditvami, ki bodo trajale »V^s mesec, se bodo v večini ..krajev na Celjskem številni |4ulturniki poklonili velike- 'mu pesniku in mislecu dr. Francetu Prešernu: četudi bo morda prav v kulturniških vrstah nasmeh bolj grenak. to je že druga zgodba: o odnosu države do kulture namreč, saj ji vsako leto iz proračunske pogače odreže tanjši kos, tako da se že sveti skozenj. Kulturniki pa teče- jo častni krog! ZAPISOVANJA m Nemoč gledališkega Titanica Piše: TADEJ ČATER Ste kdaj pomislili, zakaj bolj kot gledališče obožujete film? Zakaj vas filmi vedno znova presenečajo, v gledališču pa že leta in leta spremljate ene in iste predstave? Še več; vsa- ko leto dvakrat obiščete gleda- lišče. Vselej drugo predstavo. Pa vendar se ne morete znebi- ti občutka, ki vam pravi, da gledate že neštetokrat videno zgodbo. Ja, v tem je paradoks gleda- lišča. Ki je krivičen. Ki je neh- valežen in sploh precej navi- jaški v korist filma. Privlač- nost gledališke omame je na- mreč ravno v tem, da ne pre- nese ponavljanja. Da je vsaka predstava drugačna. Naj bo vsebinsko in formalno še tako zelo identična prejšnji, ta identičnost bo le navidezna. Predstave so si zgolj podobne. Filmske predstave pa so vselej enake. Jasno, v filmih nasto- pajo »mrtvi« igralci. Mrtvi pa so i2,kljačno mrtvi. In pika. Takšni so, kakršne so jih na filmsko platno posneli. Pa vendar ti »mrtveci« vselej zno- va oživijo. Z vsako predstavo. Recimo Titanic. Potopil se je že neštetokrat. Tudi v sloven- skih kinodvoranah, pa so ga filmski operaterji vedno zno- va izvlekli. In za vsako pred- stavo so ga lepo okrasili. Kot da bi bil povsem nov. Kot da se mu ne bi nikoli nič zgodilo. In. hja, najbolj zanimivo, vsak večer izgleda takšen, kot da se mu prav nič ne bi moglo zgoditi. In mi temu nasede- mo, verjamemo, čeprav vemo, da so ga ravnokar splavih. In da se bo spet potopil. Hočem skratka povedati, gledališče te iluzije ne premo- re. Gledališče nas v takšne sanje ne more prepričati. Kar pomeni, da je gledališče re- sničnejše od filma. Da je gle- dališče življenje. Da v gleda- lišču potopljena ladja ne bo nikoli več izgledala kot nova. Da bo zarjavela. Da bo polna alg. Da bo pred naslednjo po- topitvijo takšna kot tisto leta- lo, s katerim so nas pred prib- ližno tremi leti peljali na Struške literarne večere v Ma- kedonijo; polna nezaupanja in grenkega priokusa. Da se vam bodo pošteno tresle noge, ko se boste vzpenjali na njen krov. Da vas bodo že vnaprej prevevali neki čudni občutki bližajoče se katastrofe. No ja, tisto letalsko vožnjo smo ne- kako preživeli, pristali na trd- nih tleh, toda potniki, ki so z istim letalom nadaljevali pot kakšno uro za nami, te sreče niso imeli. Bili so takorekoč potniki s Titanica. Gledališki, kajpak. Filmski potniki bi ne- srečo namreč preživeli. Ja, film Jamesa Camerona je tako zelo uspešen ravno zato, ker stavi na moč filmske iluzije. Cameron je končno in predvsem mojster trika (Ter- minator, Aliens). In s tem filmski mojster, ki mu orjaške ladje ni težko potopiti in po- tem znova izvleči. Pa spet po- topiti. Pa spet izvleči. Filmski gledalci pa ljubimo trike. Pravzaprav so ravno triki ti- sti, iluzije, če hočete, zaradi katerih se podajamo v kinod- vorane. Ker v resničnem živ- ljenju trikov ni. So zgolj triki preživetja. Ti nas pa ne more- jo očarati. So namreč preveč kruti. In s tem resnični. ». 5.-5. febmr 1998 0 KULTURA Vse Seslove glinene ženske Ob razstavi skuiptur Bernarda Sešla v Laškem^ Kipar Bernard Sešel iz Velenja, s kiparstvom se ukvarja od leta 1987, ko je obiskoval štiriletno kipar- sko šolo pri akademskem kiparju Cirilu Cesarju, red- no pa od leta 1992, je doslej ustvaril obsežen kiparski opus ženskih figur in ak- tov. Ni naključje, da vse njegove skulpture upodabljajo žen- sko telo, večina jih je aktov. Ženska je lepota in rojstvo vsega, kar ga zanima. Naj- boljši izbor iz obsežnega cikla si bodo lahko ogledali obi- skovalci Kulturnega centra v Laškem, kamor je kipar pre- nesel razstavo neposredno iz Riemerjeve galerije v Sloven- skih Konjicah. Vse Sešlove glinene žen- ske imajo razpoznavni znak: vitkejši zgornji del telesa iz- haja iz obsežne podstati bo- kov, ki delujejo kot temelj sveta. Ženska figura pred- stavlja v njegovem kiparstvu nešteto zornih kotov, saj ze- lo elegantno in nikakor v du- hu eklekticizma združuje le- poto klasičnega proporca, kakršno poznata antika in renesansa, pa tudi tista as- ketska eleganca mu ni tuja, ki jo je negoval zgodnji sred- nji vek. Najbolj pogost motiv je ro- dovitna širina ženskega tele- sa, ki ga kipar poudarja v kontrastu med zgornjim in spodnjim delom telesa. Zgor- nji je hote in vidno zožen, spodnji je poln in nabit z obli- no, ki spominja na magično moč krogle. V vsakem prime- ru gre za nekoliko groteskno poetiko, ki hkrati spominja na prefinjcnost Brancusijeve- ga tipa skulpture. Posebne pozornosti so vredni detajli, ki jih kipar oblikuje z izredno občuteno stilizacijo glave, rok, drže telesa. Bernard Sešel pa je tudi ustvaril poseben sklop skuiptur, v katerih vidno eli- minira klasične elemente in oži izrazna sredstva na čiste pozunanjene linije. Gre za obsežne kroglaste osnove, s katerimi je kipar odprl novo poglavje. V tem primeru skulptura pokaže tudi no- tranjost volumna. Pri njiho- vem nastanku se vrstijo ob- čutljive faze, v katerih mora kipar obvladati zunanje in notranje meje svoje zamisli. Kiparju je uspelo združiti pr- vine od klasične lepote žen- skega telesa do svobodnih oblik, ki to lepoto naredijo zemeljsko, jo povežejo s svetlobo vsakodnevnega življenja. ■HMMHM DRAGO MEDVED Grška zvezda na celjskem odru Pianist Dimitris Sgourus je zvezda s svetovnih odrov Glasbeni sladokusci in abonenti Zavoda za kulturne prireditve Celje bodo v tret- jem abonmajskem koncertu deležni vrhunskega dogod- ka. Na svoji turneji v Sloveni- ji se bo namreč pianist sve- tovnega formata, zvezda, ki si ta naslov zasluži, Dimitris Sgouros ustavil tudi v Celju. Čeprav bo koncert šele 18. februarja, pa vlada zanj pri organizatorju že nekaj časa izjemno zanimanje, pravi vodja glasbene dejavnosti pri Zavodu za kulturne priredi- tve profesor Nenad Firšt. Svetovno znani pianist Di- mitris Sgouros, rojen v Ate- nah leta 1969, je s študijem klavirja začel že pri šestih le- tih, pri sedmih je že veljal za »čudežnega dečka« in je imel samostojne koncerte, v kate- re je vključeval tudi lastne skladbe. Študij je nadaljeval v tujini, v ZDA in na Londonski kraljevi akademiji. Nato pa je koncertiral po svetovnih odrih, zaslovel in prejel števil- na visoka priznanja. Marca 1986 je bil v Ljubljani po njem ustanovljen festival, od leta 1990 pa potekajo Sgourosovi festivali tudi v Hamburgu in Singapurju. Po- snel je številne plošče s klavir- skimi deli Schumanna, Brahmsa, Beethovna, Chopi- na, Mozarta in Liszta z Lon- donskim simfoničnim orke- strom, pa tudi s Slovensko fil- harmonijo. Berlinsko filhar- monijo in drugimi svetovnimi orkestri. Dimitris Sgouros pre- dava na specialkah na univerzi v Atenah, na Japonskem, v ZDA in v Švici. Celjsko občinstvo bo prav go- tovo do zadnjega kotička na- polnilo dvorano Narodnega do- ma, da bi slišalo, kako zvenijo Chopinove Štiri balade in Štirje scherzi pianista Dimitrisa Sgou- rosa. O velikem pianistu je zgo- vorna tudi naslednja anekdota: »Bogu se zahvaljujem, da sem bil živ tako dolgo, da sem lahko slišal Sgourosa na lastna ušesa. To je najboljši pianist, kar sem jih kdaj imel priložnost slišati, vključno z mano,« je rekel sve- tovno znani pianist Arthur Ru- binstein. Nato je snel svojo zlato uro in jo položil v roke Dimitrisu Sgourosu, kot bi mu predajal plamenico. Dva meseca kasne- je je umrl. MATEJA PODJED Drugo lelo stoletnica Na občnem zboru so se sestali člani in drugi gostje Kulturnega umetniškega društva Polzela. Iz obširnega poročila predsednika društva Marka Slokarja je razvid- no, da so bili zelo delavni tako na področju kulture kot v skrbi za svoj kulturni dom. V društvu deluje enajst sekcij. Najbolj množično je zbo- rovsko petje, saj imajo tri pevske zbore, kvintet Lastovka, uspešno pa deluje tudi šolsko kulturno društvo. V progra- mu za letos so poleg že ustaljenih prireditev zapisali še priprave na stoletnico obstoja društva, ki jo bodo praznova- li drugo leto. Pri obnovi doma pa je letos na vrsti velika dvorana, kjer naj bi sedeže oblazinili in obnovili oder. V mali dvorani pa bodo dokončali dela pri zamenjavi oken, polic in zaves. T. TAVČAR Jubilej razstavišča Tri desetletja slatinskega Razstavnega salona Ijajo za 30-letnico Razstav- nega salona otvoritev razsta- ve slikarja Ferda Mayerja, v Grafičnem muzeju pa raz- stavo slikarja Žarka Vrezca. Obletnico Razstavnega sa- lona bodo počastili s celovito predstavitvijo pokojnega go- renjskega slikarja Mayerja, ki je v tem prostoru večkrat raz- stavljal. Leta 1994 umrli umet- nik je zapustil obsežno slikar- sko zapuščino, številne oljne slike, akvarele, pastele, gva- še, grafike ter celo kiparska dela. Umetnik se je po študiju v Gradcu in Ljubljani izpopol- njeval tudi v Parizu ter na Švedskem. Kot so ugotovili strokovnjaki, je Mayerjevo delo v razvoju slovenskega slikarstva vse pomembnejši člen. Razstavo spremlja bogat katalog, ki ga je založila orga- nizatorica razstave, slatinska občina. V slatinskem Grafičnem muzeju pa bodo jutri odprli razstavo Miniaturnih podob slikarja Žarka Vrezca iz Ljub- ljane. Vrezec je doslej pripra- vil približno šestdeset samo- stojnih razstav doma ter na tujem, med drugim v Madri- du, New Yorku in Chicagu. Sodeloval je na številnih sku- pinskih razstavah po Evropi, Severni in Srednji Ameriki, za svoje delo pa je prejel več nagrad. BRANE JERANKO Razstavo prof. Ferda Ma- yerja bodo odprli ob 20. uri, ko bo umetnikovo delo predstavila prof. Milena Moškon. Otvoritev razstave Žarka Vrezca, v muzejskih prostorih, bo ob 18. uri. Obe razstavi, ki ju je organizirala domača občina, bo odprl žu- pan mag. Branko Kidrič. PRIREDITVE P GLEDALIŠČE 1 Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri ob 19.30, za Abonma premiera, premierna predstava Svatba, avtorja Rudija Šelige in reži- serja Matije Logarja. V soboto ob 19.30 bodo Svatbo uprizo- rili tudi za Abonma sobota večerni in za izven. V torek ob 19.30 bo predstava Svatba za Abonma torek in izven. V po- nedeljek ob 10. in 12. uri pa bosta zaključeni predstavi Tr- nuljčice, v režiji Mihe Alujevi- ča. V dvorani Tri lilije v Laš- kem bo jutri, v petek 6. fe- bruarja ob 19.30, koncert Oli- verja Dragojeviča, ki ga bo spremljal ansambel Delfini. V Kulturnem domu v Šentjurju bo v soboto ob 19. uri koncert orkestra Akord iz Celja s solistoma Juretom Hladnikom in Marjanom Trč- kom. V Kulturnem domu v Tr- novljah bo v nedeljo ob 18. uri koncert Mešanega komor- nega zbora Celje, pod vods- tvom Pavleta Bukovca. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri koncert Moškega pev- skega zbora PD Dobrna. V kinu Union bo v sredo ob 19.30 koncert Tereze Kesovije. RAZSTAVE ^ V avli študijske knjižnice v Celju je do 9. aprila na ogled razstava »Prešernovanje na Celjskem«. Na velenjskem gradu bo- do jutri ob 18.30 odprli pre- novljeno stalno razstavo afriška zbirka Františka Foita in ob 19. uri stalno zbirko Šaleška dolina med romaniko in barokom. V Muzeju novejše zgodo- vine je do 14. marca na ogled razstava Zdenke Sertic iz Et- nografskega muzeja v Zagre- bu. V razstavišču Kulturnega centra Laško si lahko vsak delavnik med 8. in 12. uro ter v času prireditev ogledate razstavo skuiptur velenjske- ga kiparja Bernarda Sešla. V Likovnem salonu v Ce- lju so do sobote na ogled slike Majde Skrinar. V galeriji v Velenju je do 11. februarja na ogled razsta- va Slovenija odprta za umet- nost, mednarodne likovne delavnice. V Knjižnici Šentjur je na ogled razstava umetniških fo- tografij Hermana Čatra z na- slovom Dotik svetlobe. V Muzeju novejše zgodo- vine je stalna razstava foto- grafskega ateljeja Josipa Peli- kana, v Hermanovem brlogu pa otroška razstava Hitreje, višje, močneje. V razstavišču Stara grofija Pokrajinskega muzeja je do konca marca na ogled razsta- va Udomačena svetloba. V restavraciji Spila v Što- rah razstavlja do 23. februar- ja Vlado Geršak. P OSTALO V knjižnici v Velenju bo nocoj ob 19. uri večer s pisate- ljem in lanskim dobitnikom nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman, Vladom Ža- botom. V knjižnici v Šentjurju bo danes ob 18. uri predstavitev knjige dr. Marije Stanonik z naslovom Štiri matere-ena ljubezen. Pogovor bo vodil dr. Igor Grdina. V Zdravilišču Laško bo drevi ob 20. uri folklorni večer Kulturnega društva Antona Tanca iz Marija Gradca. V kavarni Celjskega doma bo v sredo ob 18. uri predsta- vitev knjige publicista Draga Medveda z naslovom Vinski brevir. Sledila bo pokušina iz- branih vin. Svatba na celjskem odru Celjsko gledališče je pred novo premiero v tej sezoni. Po Hiši iz kart in pred Nemirom, delom, ki nastaja na Odrupododrom ter Dnevi komedije, bodo celjski gledališčniki uprizorili še Svatbo. To delo slovenskega avtorja Rudija Šelige je na repertoar za to sezono uvrstil umetniški vodja SLG Celje, Matija Logar, ki je delo tudi režiral. Kot napovedujejo ustvarjalci predstave, se občinstvu obeta zanimiv gledališki večer, ki bodo pričarali: Jagoda Vajt, Bojan Umek, Rok Vihar, Tina Gorenjak, Eva Škofič Maurer, Anica Kumer, Bruno Baranovič, Drago Kastelic in Zvone Agrež. Dramaturg predstave je bil TaraS Kermauner, lektor Arko, scenograf Jože Logar, kostumografinja Darja Vidic. MP, Foto: 2. SNOPIČ KULTURA Krivoustneži v Mestnem gradu Iz razstavnih prostorov Galerije so- dobne umetnosti v Mestnem gradu sta je poslovili odmevni razstavi dveh ame- jiških avtorjev, Taylorja Spenca in Nan jioover. Včeraj, v sredo, pa so v galeriji postavili novo pregledno fotografsko razstavo Zmaga Jeraja in z njo ujeli predpustni čas. Jerajevi Krivoustneži bodo vabili k ogledu vse do 20. marca. Krivoustneži: Tak je namreč naslov fotografske razstave Zmaga Jeraja, ki jo je posredovala Umetnostna galerija Ma- ribor - Razstavni salon Rotovž. Jerajeve fotografije, ki bodo vabile v pustno vese- lje in razveseljevale tudi po Pepelnici, so nastale v letih 1966-96. Ze v sedemdese- tih letih, ko je v njegovem ustvarjalnem delu dominiralo slikarstvo, se je Zmago Jeraj intenzivno posvečal tudi fotografiji. Ciklus Krivoustneži ni nastajal na- ključno, saj je umetnik prav v teh delih iskal globino preprostega človeka, turo- ben sivi vsakdanjik ljudi, odmaknjenih od pompoznosti karnevala. Tako je med drugim zapisala Milojka Kline v sprem- nem katalogu k razstavi in poudarila, da avtor skozi ves cikel teži k spektakular- nosti na različne načine. Prav zanimivo bo torej v Celju, ki se tudi pripravlja na pustno veselje in kar- neval po mestnih ulicah, podobe posa- mičnih ali skupinskih mask doživeti tudi skozi umetnikovo prostorsko in sociloš- ko mnogozvočnost. In, ne nazadnje, če je že organizator razstave, Zavod za kulturne prireditve, ujel pravi čas za postavitev Krivoustnežev, bo morebiti velik tudi odziv občinstva na ogled raz- stave v tem predpustnem času. Pa tudi kakšna izvirna zamisel iz Jerajevih foto- grafij se bo morda komu porodila, da bo izvirnih Krivoustnežev, kot jih imenuje Zmago Jeraj, za pustni dan veliko tudi na celjskih ulicah. MATEJA PODJED Šopki Mirka Hojnika v Zdravilišču Laško od po- nedeljka razstavlja šopke suhega cvetja na furnirju upokojeni frizer Mirko Hoj- nik iz Laškega. To je njegova prva prava razstava, čeprav se je z nekaj deli predstavil že lani v okviru Piva-cvetja v Domu upoko- jencev. Mirko Hojnik se je v mladosti poskušal z akvare- lom, nato se je približno pet let ukvarjal z intarzijo, zdaj pa se je povsem usmeril v zah- tevne kolaže, kjer na furnirju oblikuje šopke pisanega cvet- ja. Mirko Hojnik cvetje nabira ali goji doma, nato ga nekaj mesecev potrpežljivo in paz- ljivo suši, potem pa pride naj- bolj zahtevno delo - oblikova- nje šopkov na podlagi furnir- ja. Pri tem upoprablja ustrez- no lepilo, ki se ne posuši pre- hitro, tako da je možno cvet- ne liste primerno oblikovati. Pri sušenju je treba biti izred- no pazljiv, da cvetje ne gnije ali plesni, saj odpadeta dve tretjini, le ena pa je uporablji- va. Vedeti je tudi treba, kdaj se cvetje nabira, saj ima po sušenju različno barvo. Razstava kolažev suhega cvetja je prodajna in bo v Laš- kem na ogled ves februar, Mirko Hojnik pa se pripravlja tudi na drugo razstavo, ki bo maja in junija v razstavišču Pivnice v Rogaški Slatini. T.VRABL Frelihove slike Danes, 5. februarja, bo- do v razstavišči Gorenja Velenje odprli razstavo slik Črtomira Freliha iz Radomelj. Leta 1993 je prejel naziv docenta za grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljub- ljani, lani pa je zaključil magistrski študij likovne didaktike. Frelih je pred leti med drugim prejel tu- di študentsko Prešernovo nagrado. KL REČENO (ne) STORJENO Zrcalce na steni povej... Koi vemo je lepota estetski pojem. Glede na to, da evropska kultura in filozofi- ja izvira iz antične, je jasno, da so se tudi z estetiko uk- varjali že stari Grki. Začetni- ka sta bila Platon, ki je raz- vil racionalistično estetiko, in Aristotel - njegova estetika je bila zasnovana izkustve- no. Ime je prvi uvedel filozof Baamgarten v 18. stoletju. Skratka, estetika je teorija o lepoti in o umetnosti kot us- tvarjanju lepega. Pravijo, da se lahko od lepote celo umre. Morda je najlepši primer Sneguljčica; ki pa je obenem seveda še lepši primer za to, da se zaradi lepote in dobro- te tudi oživi. Sicer so prav v umetnosti najbolj dognane norme o tem kdaj je neko književno, slikarsko, glasbe- no itd. delo, ne le etično tem- več tudi estetsko primerno. Sedaj, ko se zopet bliža 8. februar, naš kulturni praz- nik, ko bomo znova imeli osrednjo kulturno prireditev v Cankarjevem domu, ko bo- mo znova izvedeli, pardon, ko smo že izvedeli, kdo so naši najbolj priznani umet- niki leta, lahko upamo in si želimo, da so vsaj nekateri od izbrancev tudi v resnici estetsko in sploh kvalitetno tako zadovoljivi, da bodo preživeli kakšen dih več, kot zgolj kratko dobo enega leta. Ampak, kot pravijo, saj na- grade so pa vendarle zato, da lahko navadni ljudje vsaj malo ločimo med plažo neumnih ponavljanj in ti- stim kar je res dobro. Prav med te zadnje spada tudi članica celjskega gledališča Milada Kalezič, ki je prejela eno od nagrad Prešernovega sklada. Če bi torej ob letoš- njem kulturnem dnevu pov- prašali zrcalce katera naj- boljša igralka v deželi je tej, bi nam zagotovo odgovorilo njeno ime. Recimo, da smo mi, stranski opazovalci, v tej zgodbi zadovoljni palčki, kar pa je vsekakor boljše, kot da bi bili zastrupljeno jabolko. ZORAN PEVEC Ko zazveni pesem upokojencev v zimskem obdobju so pevci »Pevskega društva upoko- jencev Celje« s svojim programom pod vodstvom Jožice Soko pripravili koncerte v celjskih cerkvah: sv. Duha, sv. Jožefa in v cerkvi sv. Cecilije. Januarja je zbor izgubil dobrega prijatelja in zvestega pevca Staneta Niklerja, ki je vse življenje posvetil petju. Zbor je prejšnji mesec zapel tudi oskrbovancem v domu Mine Pokorn v Grmovju. Na vabilo Zdravilišča Laško se je zbor predstavil z novim programom, večinoma narodnih pesmi iz vse Slovenije. Tudi ob tem nastopu se je publika s hvaležnostjo in burnim aplavzom zahvalila za trud pevcem. 7. februarja pa se bo zbor predstavil v Centru Interspar, z narodnimi pesmi- mi. PAVLINA ŽOHAR IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Težave s Prešernom Piše: MARIJAN PUSAVEC Janko Kos: Neznani Preše- ren. Cankarjeva založba, 1994. 117 str. Če na hitro preletimo bib- liografijo, ki govori o največ- jem med slovenskimi pesniki, kaj hitro pridemo do sklepa, da je o njem in njegovem delu pa ja že zdavnaj vse poveda- no. Prešernoslovska zaklad- nica premore toliko vrst in kvalitetno različnih študij, ro- manov, zgodb, disertacij, spominskih zapisov in tako naprej, da kaj hitro znova lah- ko sklepamo, da je Prešeren najbolj vznemirljiv in najbolj bran literarni fenomen na Slo- venskem. Oba sklepa v sebi nosita paradoks, zaradi kate- rega držita in ne držita. Glede na razprave, ki še vedno na- stajajo v kabinetih prešerno- slovcev, in knjige, ki na didak- tično čim bolj primeren način razlagajo Prešernovo poezijo, je France Prešeren nedokon- čana zgodba. Da ga zares be- rejo le tradicionalni izobra- ženci, vzgojeni v duhu klasič- nih vrednot, in šoloobvezna mladina, kateri ušesom se zdi patetično arhaičen, zaradi nji- hovih omejenih izkušenj in zanimanj pa bolj tuj kakor kak Coelhov Alkimist, je pa tako ali tako jasno. In v teh 150 letih, kar trohni na kranj- skem pokopališču, ni bilo ni- koli drugače. France Prešeren pač nikoli ne bi postal mno- žična last Slovencev, njihova družbena lastnina, če ne bi bil toliko premeten in spesnil ne- kaj pesmi, ki so ponarodele, ena, med najbolj pivskimi slo- venskimi, pa celo državna himna. Dokaz, da je pesnik bolj razumel Slovence kakor oni njega. Ker pa nikoli ni pljuval po njih kakor pol sto- letja za njim Cankar, je obve- ljal za nacionalno svetinjo, za nedeljiv del narodove biti. Zadnja knjiga profesorja Kosa o Prešernu je vznemirlji- vo branje za vsakogar, ki o Prešernu nekaj ve in je njego- vo poezijo mimo šolskega branja tudi osebno doživel in premislil. V gladko tekočem, lucidnem esejističnem zama- hu, v katerem s širino kompa- rativista duhovnozgodovin- ske usmeritve natančno bere Prešerna in raznotere izjave o njem, predstavlja pesniškega genija predvsem z njegove človeške plati. Mnoga dejs- tva, ki so nam o Prešernu že od pamtiveka znana, osvetli v novi luči, ki pesnikove osebe ne idealizira, kakor je idealizi- rana/kanonizirana njegova poezija, ampak je zdaj razgr- njena pred nami mnogo bolj stvarno. V preteklosti je pač obveljala arhetipska predsta- va Slovencev o njihovih lite- rarnih genijih kot o narodnih odrešenikih, ki so živeli ne- srečno življenje, a zaradi tega prispevali v narodov spomin in je že zato njihovo življenje, retrospektivno seveda, pos- večeno - in vanj ne kaže dre- zati bolj, kakor se dobremu okusu spodobi. Kosova knji- ga ne razbija mita o največ- jem slovenskem pesniškem geniju, niti malo ga ne nače- nja, ker to ni njen namen. Če govori o človekovi stiski, če poskuša spregledati človeko- ve fantazme, njegovo mišlje- nje in ravnanje, potem pač ni avtorjeva krivda, če je splo- šno prepričanje drugačno od dejstev, ki se jih da rekon- struirati, pa četudi včasih s pomočjo argumentirane in tehtne špekulacije. Knjiga je tako rekoč obvezno čtivo za slovenske razumnike in inte- hgente, mladoslovenske in staroslovenske provenience. Vzorne likovne študije v kavarni Celjskega doma je prvič postavil na ogled svoja likovna dela maturant Gimnazije Celje Center Aleš Pučnik, doma iz Oplotnice. Razstavo je pripravil v so- delovanju s svojim profesor- jem in akademskim slikarjem Ratimirjem Pušeljo, ki je kmalu spoznal, da ima opra- viti s talentiranim mladeni- čem in ga je tako pri pedagoš- kem delu tudi vodil. Aleš Pučnik je razstavil ve- činoma risbe, ki so nastajale v času gimnazijskega šolanja - iz te gimnazije je izšel tudi akademski slikar in eden vo- dilnih likovnih teoretikov dr. Jožef Muhovič - in so odraz njegove razvojne rasti v razu- mevanju likovne estetike. Tu- di Pučnik se je zgledoval pri velikih svetovnih mojstrih in jih je risal ali pa njihove znane motive. Posebno mu je pri srcu Rembrandt. Lepo je gle- dati študijske risbe roke, gla- ve, akta. Risarsko znanje je vedno vredno občudovanja, Pučnikovo je take vrste, ki napoveduje nadgradnjo šol- skega znanja, kar je nujen temelj za razvijanje lastnega sloga. V manj številnih oljih je nakazal »svojo« smer, ki jo je potrdil tudi Ratimir Pušelja z besedami, da Pučnik zna v sebi iskati ravnotežje med ra- cionalnim in iracionalnim. To- da razstavljene risbe niso zgolj solidni šolski izdelki, so nekaj več. Skrben pogled na- nje nam odkrije vrsto po- drobnosti, ki izdajajo talenti- ranega risarja in slikarja, predvsem v samosvojih za- ključkih posameznih detajlov in v jasno nakazani sposob- nosti odbiranja prednostnih opravil na ploskvi. Tudi smi- sel za iskanje in poudarjanje svetlobe, ki daje risbam zna- čaj tretje dimenzije, je lepo viden. DRAGO MEDVED St 5.-5. febffvor 1998 2o| PISMA BRALCEV PREJEU SMO j Dragemu Tonetu v spomin Ponovno je sklenjen krog nekega življenja, in to življe- nja človeka, ki je ogromno dal svojemu kraju, svoji družini in prostovoljnemu gasilske- mu društvu Škofja vas. Tone- tova pot v gasilskih vrstah se je pričela pred 46 leti, ko je kot 10-leten fantič prvič prijel v roke trojak, brentačo, cevi in vso gasilsko orodje, ki spada zraven, in se na ta način »za- strupil« z gasilstvom. Od tega dne pa do četrtka, 15. januar- ja, ni bilo dneva, da ne bi živel za gasilce. Kot 15-leten mladi- nec je Tone leta 1955 postal referent za mladino. Z vso resnostjo in zavzetostjo je opravljal svojo funkcijo in z vztrajnostjo, pridnim delom in predvsem z lepimi vzgledi pridobil veliko mladih in jih navdušil za gasilske vrste. Sam se je nenehno trudil za izpopolnjevanje znanja ter za to navduševal tudi druge čla- ne. Razumljivo je, da je Tone dosegel vse čine v gasilstvu, od najnižjega do najvišjega, ter prejel vsa najvišja odliko- vanja Republike Slovenije in nekdanje Jugoslavije. Kot izredno prizadevnemu in de- lovnemu članu društva je bila leta 1969 zaupana naloga po- veljnika društva, ki jo je opravljal vse do leta 1980, ko je prosil za razrešitev zaradi preobremenjenosti pri Ob- činski gasilski zvezi v Celju. Z odhodom v OGZ Celje se je njegova pot v gasilstvu priče- la hitro vzpenjati navzgor, najprej v GZS in nato v takrat- ni GZJ. Na to njegovo bogato pot smo člani Gasilskega društva Škofja vas še posebej ponosni, saj ni prenehal delo- vati v domačem društvu. Vse do zadnjega dne je ostal akti- ven član in član upravnega odbora, lansko leto pa je bil izvoljen za predsednika nad- zornega odbora. Opisati življenje človeka ni lahko, ker je bil naš Tone enkraten in neponovljiv. V društvu smo se vsi naslanjali nanj in na njegovo znanje. Kakršen koli problem je na- stal, če mu nismo bili sami kos, smo vedeli, da ga bo rešil Tone. »Počakajmo, kaj bo svetoval Tone,« smo veliko- krat rekli. Znal se je prilago- diti vsem generacijam, od pionirčkov do veteranov. Ra- zumel je želje in potrebe mla- dih, znal je potolažiti tudi razna razočaranja in vlivati pogum. To je bil naš Tone, ki ni znal nikoli povzdigniti gla- su, vse je urejal na miren in preudaren način. Še posebej mu je bilo pri srcu naše prvo kombinirano gasilsko vozilo. Neprestano nas je opominjal: »Fantje, čuvajte to vozilo, ki je bilo kupljeno v težkih ča- sih in z največjim trudom vseh članov.« Ko smo jeseni po tekmova- nju za pokal Škofje vasi še malo posedeli, je bil Tone dobre volje in razigran, vesel in zadovoljen z uspelo prire- ditvijo. Niti on, še manj pa mi, nismo slutili, da je to zanj zadnja prireditev. Vendar je usoda hotela svoj davek. Vze- la je družini moža in očeta, mi pa smo ostali sami s spoz- nanjem, da nam je vzela do- brega gasilca, izrednega tova- riša in prijatelja. Vrzel, ki je nastala v naših gasilskih vr- stah, dolgo ne bo zapolnjena. Najpomembnejše pa bo zapi- sano v srcih vsakega posa- meznika, ki je Toneta poznal, z njim delal in delil težke in vesele trenutke. Hvaležni smo mu za vsak trenutek, ki ga je posvetil društvu, za vsak njegov nasvet, vzpodbudo in znanje, ki ga je velikodušno prenašal na vse. Gasilci in gasilke PGD Škofja vas Upolcojenci na zboru Proti koncu januarja smo člani Društva upokojencev Vojnik pripravili občni in volilni zbor. Zbor je bil v dvorani KUD Vojnik, ki pa je bila premajhna, da bi spreje- la vse udeležence. Zato se upokojenci sprašujemo, če res ne premoremo večjega KUD? Na zboru je predsednica DU Marjana Krpan podala poročilo o delu, iz katerega je moč razbrati, da v vojniški občini ni bolj delovnega društva. Tudi iz poročil dru- gih odborov je bilo razvidno, da DU zgledno posluje. Zbrane upokojence je poz- dravil vojniški župan Beno Podergajs, njegovemu poz- dravu pa se je pridružilo več drugih gostov. Na koncu so podelili tudi nekaj priznanj najbolj prizadevnim članom društva, v društvenih prosto- rih pa smo vse prisotne še pogostili. Dosedanji pred- sednici Marjani Krpan, ki je bila izvoljena tudi za nadalj- nje vodenje društva, se v imenu vseh članov zahvalju- jem za opravljeno delo. DUŠAN GORKIČ, Vojnik Siadicornim bolnilcom Sladkorna bolezen v svetu strahovito narašča. Za leto 2000 se predvideva, da bo v svetu s spoznano sladkorno boleznijo živelo 175 milijo- nov ljudi, v Evropi 24 milijo- nov in v Sloveniji 90.000 lju- di. Ocenjujejo, da je nespoz- nanih sladkornih bolnikov še enkrat toliko. Breme zdravstvene in so- cialne oskrbe bolnikov s slad- korno boleznijo je za vsako državo zelo veliko. Obseg problema močno narašča, po- sledice tega pa so za družbo lahko nepričakovano boleče. Potrebno je neprestano in in- tenzivno preprečevanje širje- nja bolezni, predvsem pa raz- voja njenih posledic pri bolni- kih z znano boleznijo. Slednje lahko dosežemo samo s kako- vostnim zdravljenjem slad- korne bolezni. Prav gotovo zdravstvena in socialna oskrba sladkornih bolnikov zahteva velika fi- nančna vlaganja. Vlaganje v preprečevanje je vsekakor cenejše kot pa drugo odpla- čevanje stroškov, povezanih s posledicami sladkorne bo- lezni. Omejena količina fi- nančnih sredstev zato nare- kuje prioriteto programov zdravstvene in socialne oskr- be ljudi s sladkorno bolezni- jo. Država se bo morala zave- dati koristi, ki jih zagotavlja- jo takojšnja vlaganja za pre- prečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni in njenih posledic. Sladkorna bolezen je lah- ko dolga leta previdno nene- varna, kar pa traja samo, do- kler se ne pojavijo njene po- sledice v smislu trajnih ok- var. To dejstvo zavaja odlo- čujoče dejavnike v družbi, ker ne čutijo potrebe po za- gotavljanju sredstev za ob- vladovanje tega »nevidnega« problema. Nujno je torej os- veščanje o nujnosti vzpostav- ljanja in izvajanja načrta za kakovostno zdravstveno in socialno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo v Slove- niji. Podlaga za načrt so med- narodno sprejeti standardi v obliki npr. saintvincentske deklaracije. Izvajanje tega načrta omogoča boljšo ka- kovost in dolgost življenja sladkornim bolnikom, nji- hovo lažje in polnopravnej- še vključevanje v družbo in, kakor kažejo ekonomski izračuni, tudi dolgoročno zmanjšanje stroškov za zdravljenje posledic kome bolezni in stroškom socialne oskrbe v zvezi ^ njimi. Ob 50. letnici diabetoloj, ke službe v Sloveniji le(j 1995 so strokovnjaki predla, gali strokovna izhodišča kakovostno zdravstven^ varstvo bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Nasta. Janje Nacionalnega načrta zdravstvene in socialne oskr. be sladkornih bolnikov kljub naporom razvija prg, počasi. Zveza društev diabetikoi Sloveniji ZAHmE- POHVALE Hvala družini Vene Kako pomembno je življe nje, je 25. januarja občuti naš ljubljeni vnuk in sin Ale M. Da se je vnovič rodil, s( moramo zahvaliti gospodu in gospe Vene iz Orle Vasi. Hva- la, tisočkrat hvala, za pleme nito dejanje, ki sta ga storila in tako rešila življenje naše- mu Alešu. Zahvala velja tudi Milano Semu iz Rakovelj pri Bra slovčah in vsakemu posebej, ki ste čutili, da je pomoč Alešu potrebna. Srčna hvala vsem. Hvaležni starš in družin Raj h iz Braslov Šl. 5.-5. iebroar 1998 2. SNOPIČ IZOBRAŽEVANJE Višje strokovno izobraževanje v Celju strojništvo in gradbeništvo, v Velenju elektronika, v Rogaški Slatini gostinstvo Višje strokovno izobraže- vanje se je v slovenski šol- ski oziroma študijski praksi zadnja leta že dodobra usi- dralo, saj se v študijskem letu 1998/99 obstoječim pridružujejo še novi pro- grami. Razpis za vpis v 1. letnike je skladno z Zako- nom o poklicnem in stro- kovnem izobraževanju iz- šel minulo soboto, rok za prijavo pa imajo kandidati do 6. marca. Višje strokovne izobraže- valne programe bodo v štu- dijskem letu 1998/99 izvajali v Celju, Velenju, Mariboru in delno v Rogaški Slatini, No- vem mestu ter na Bledu. V Višji strokovni šoli Šolskega centra Celje se letos progra- mu strojništva, ki ga bodo izvajali že tretje študijsko le- to, pridružuje tudi program gradbeništva. Za strojništvo je na voljo 70 vpisnih mest za mladino in 30 vpisnih mest za odrasle, za program gradbe- ništva pa 60 vpisnih mest za odrasle. V Višji strokovni šo- li Šolskega centra Velenje je za program elektronike raz- pisanih 70 mest za izobraže- vanje mladine in 30 mest za odrasle. V Višji strokovni šo- li za gostinstvo Maribor, kjer bodo praktični del študijske- ga programa izvajali v Rogaš- ki Slatini, je za gostinstvo raz- pisanih 60 mest za izobraže- vanje mladine. Slovenska vlada je namreč prejšnji teden sprejela do- končno odločitev o ustanovi- tvi višje gostinske šole, s se- dežem v Mariboru. Teoretični del izobraževanja bo v mestu ob Dravi, praktični pa v Ro- gaški Slatini. Tako sta sousta- noviteljici šole občini Rogaš- ka Slatina ter Maribor. V Ro- gaški Slatini bodo študenti stanovali v Styrii in Strossma- yerjevem domu, praktični del pouka pa bodo opravljali v zdraviliških objektih. V 1. let- niku bodo morali študenti opraviti 10 tednov praktične- ga pouka, v 2. letniku pa 12 tednov. Prve študente priča- kujejo v Rogaški Slatini v za- četku leta 1999. Za vse višje strokovne šole sta določena informativna dneva v petek in soboto, 13. in 14. februarja, v Šolskem centru Celje bodo lahko bo- doči strojniki dobili podrob- nejše informacije v petek ob 11. in 15. uri (mladina) ter v soboto ob 9. uri (mladina in odrasli), gradbeniki pa v so- boto ob 10.30 uri. V Velenju bodo informativna dneva pri- pravili v petek ob 10. in 15. uri za mladino in v soboto ob 10. uri za mladino in odrasle, v Rogaški Slatini pa pripravljajo informativni dan v Rdečem salonu Hotela Zdraviliški dom v soboto ob 10. uri. S posojilom do prizidka že lani so v Slovenskih Konjicah pričeli z gradnjo prizidka k Osnovni šoli Pod goro. Z njegovo izgradnjo bo končana že dobro desetletje načrtovana naložba. Nada- ljevanje izgradnje pa se je spet zataknilo, saj ministrstvo za šolstvo trenutno ni sposobno zagotoviti potrebnih 108 milijonov tolarjev. V Slovenskih Konjicah se zavedajo potrebnosti prizidka, zato so se z ministrstvom dogovorili o najetju posojila, ki bi ga odplačalo ministrstvo. Kljub temu, da brez tega denarja ne bi bilo mogoče zaključiti naložbe, so imeli občinski- svetniki o najetju posojila precej pomislekov, saj ostaja odprto vprašanje, kdo bo plačal obresti za posojilo v višini skoraj 20 milijonov tolarjev, saj država jamči le za glavnico. Vseeno so se svetniki odločili za najetje posojila. Gimnazija za glasbenike v I. gimnaziji v Celju s šolskim letom 1998/99 raz- pisujejo oddelek glasbene oziroma umetniške gimna- zije. Gimnazijcem splošne- ga programa, s katerimi se zadnjih 8 let v tej šoli druži- jo tudi učenci športnih od- delkov, se bodo tako pridru- žili še mladi glasbeniki. V šolskem letu 1998/99 bo I. gimnazija v Celju praznova- la 190-letnico obstoja, pestra zgodovina gimnazije, zaradi katere je ob uvajanju sloven- skih oddelkov v letu 1895 od- stopila celo avstrijska vlada, pa je bila za kratek čas preki- njena v začetku osemdesetih let, ko so z uvajanjem usmer- jenega izobraževanja šolo preimenovali v Srednjo druž- boslovno šolo Celje. Vendar le za kratek čas, saj so z uva- janjem klasičnih oddelkov že v letu 1988 začeli spet pouče- vati latinščino, leta 1990 pa so zaživeli prvi športni oddelki. Skupaj z Glasbeno šolo Celje zdaj v I. gimnaziji v Celju z novim šolskim letom uvajajo program umetniške, natanč- neje glasbene gimnazije, prvo šolsko leto pa bo razpisan en oddelek. Specifika glasbene gimna- zije ob ciljih splošne gimnazi- je, ki po maturi omogočajo nadaljnji študij na vseh fakul- tetah, prinaša višjo raven strokovnih znanj in razvijanje glasbene nadarjenosti. Ob splošnih vpisnih pogojih bo- do bodoči učenci morali 14. marca opraviti še preizkus znanja po programu glasbene šole, za štiriletni gimnazijski program pa je nekoliko prila- gojen tudi predmetnik. Učen- ci bodo morali vse štiri letnike obiskovati 9 obveznih pred- metov (ob petih splošnih; slo- venščini, matematiki, dveh tujih jezikih in športni vzgoji še štiri strokovne; inštrument oziroma petje, glasbeni sta- vek z oblikovanjem, solfeggio in klavir), izbirali pa bodo še med obveznimi splošnimi in strokovnimi predmeti, ki bo- do v predmetnik vključeni največ tri leta, drugimi oblika- mi samostojnega in skupin- skega dela (zbor in orkester, komorna igra, dopolnilni in- strument) ter obveznimi iz- birnimi vsebinami. Vse splošne predmete bo- do poučevali v prostorih I. gimnazije v Celju, pouk stro- kovnih predmetov pa bo v Glasbeni šoli Celje, ki ima že 5 let koncesijo za odpiranje od- delkov po programu pevec- instrumentalist, lani pa se je od glasbene šole poslovila pr- va generacija maturantov. I. gimnazijo v Celju obi- skuje 920 dijakov, pouk v 32 oddelkih obiskujejo dopold- ne, z delnim zamikom v po- poldanske ure. Vsako leto maturira nekaj več kot 200 dijakov, po besedah ravnate- lja prof. Jožeta Zupančiča pa imajo maturanti I. gimnazi- je v Celju drugi do tretji naj- boljši maturitetni rezultat v Sloveniji. V šoli ima 55 dija- kinj in dijakov status kultur- nega ustvarjalca, 80 status športnika, 105 pa jih deluje na prostovoljno-socialnem področju. V najboljšem gim- nazijskem mešanem pev- skem zboru Slovenije poje 80 dijakov in dijakinj, v šoli pa imajo tudi moški oktet in svoj godalni orkester. Glasbeno šolo Celje, ki ima že več kot 100-letno tra- dicijo, obiskuje preko 700 učenk in učencev oziroma dijakinj in dijakov, v njej pa poučuje 27 visokoizobraže- nih učiteljev. Učilnice so so- dobno opremljene, imajo pa tudi veliko koncertno dvora- no s 150 sedeži. V okviru celjske glasbene šole deluje- jo tudi številni orkestri (pi- halni, godalni, jazz bend, klasične kitare in harmoni- karji), pevski zbori in ko- morne skupine, letos pa bo prvič zaigral tudi mladinski simfonični orkester. Na pragu strokovne gimnazije Velenjski šolski center, v katerem se v šestih šolah izobražuje več kot 2500 di- jakov iz 38 slovenskih ob- čin, bo v naslednjem šol- skem letu ponudil še mož- nost šolanja v strokovni gimnaziji. Splošna gimnazi- ja v Velenju je stara že tride- set let, po novem pa se bodo dijaki lahko izobraževali tu- di v tehniški in umetniški gimnaziji. V tehniški gimnaziji bodo lahko dijaki izbirali med tre- mi izobraževalnimi moduli. Vsak med njimi ima predvi- den maturitetni predmet in dodatni strokovni predmet. Prvi modul vključuje predme- ta elektrotehniko in električ- na vezja, drugi računalništvo ter računalniški sistem in omrežja, tretji pa mehaniko in strojništvo ali rudarstvo kot dodatni strokovni pred- met. Umetniška gimnazija nače- loma ponuja tri smeri: glasbe- no, baletno ter likovno. V Vele- nju bodo v naslednjem šol- skem letu program razširili sa- mo z glasbeno smerjo, po vsej verjetnosti pa kmalu tudi z likovno. Glasbena smer ponu- ja dijakom na izbiro dva izo- braževalna modula: prvi vključuje glasbeni stavek, dru- gi pa petje in instrument. Pro- gram bodo izvajali v sodelova- nju z Glasbeno šolo Frana Ko- runa Koželjskega. V 1. letniku je predmetnik tehniške gim- nazije, ki obsega dvanajst predmetov, skoraj enak kot v splošni gimnaziji. Tudi umet- niška smer bo imela v prvem letniku predvidoma dvanajst predmetov, s tem da so med njimi že trije strokovni. Po besedah Andreja Kuz- mana, ravnatelja Gimnazije v Šolskem centru Velenje, naj bi v novem šolskem letu raz- pisali za smer splošne gimna- zije 120 mest, za tehniško smer 90 mest, za glasbeno pa 30 mest. Po ravnateljevih po- datkih so dijaki velenjske gimnazije pri opravljanju ma- ture do zdaj uspeli doseči do- bre rezultate. Prvo in drugo maturitetno leto so republiš- ko povprečje rezultatov krep- ko presegli. Lani so bili njiho- vi rezultati večinoma pov- prečni, z znanjem pa je moč- no izstopala peščica izjemno sposobnih dijakov. V izboru tudi boiničar-negovaiec Za program boiničar-ne- govaiec oziroma bolničar- ka-negovalka so v Srednji zdravstveni šoli Celje v dvo- letnem šolanju doslej izo- braževali le odrasle, s šol- skim letom 1998/99 je Stro- kovni svet za poklicno in strokovno šolstvo potrdil tu- di 3-letni srednješolski po- klicni program, za začetek pa bodo v Celju razpisali predvidoma 1 oddelek. Po besedah ravnateljice prof. Marije Marolt je poklic boiničar-negovaiec zahteven in od ljudi, ki ga opravljajo, zahte- va veliko potrpežljivosti, pošte- nosti, zanesljivosti, primernega odnosa do sočloveka ter vedri- ne in optimizma, zato vabijo k vpisu zlasti mlade, ki imajo ve- selje do dela z ljudmi, pred- vsem starejšimi in takšnimi s posebnimi potrebami. Ob tem je potrebna še visoka stopnja etične in moralne zavesti ter smisel za urejenost, točnost, natančnost in red. Gre za 3- letni srednješolski poklicni program, ki ga bodo dijaki za- ključili z zaključnim izpitom, po šolanju pa se bodo bolničar- ji-negovalci lahko zaposlili v socialno-varstvenih ustanovah kot so domovi ostarelih in za- vodi za ljudi s posebnimi potre- bami, v ustanovah, ki izvajajo nego na domu, ter v zdraviliš- čih, rehabilitacijskih centrih in podobno. Splošna znanja bodo bodo- či bolničarji-negovalci prido- bivali v učilnicah in specialnih učilnicah, v strokovnih in teo- retičnih znanjih bo poudarek na predmetih vzgoja za zdravje in higiena, osnove anatomije in fiziologije, gos- podinjstvo, hranoslovje in os- nove dietetike, kontaktne kulture, socialno skrbstvo ter pomoč in oskrba. Teksti: IVANA STAMEJČIČ KSENIJA LEKIČ, BRANKOj JERANKO, J.H. Členi namesto not z odlokom o ustanovitvi Glasbene šole Rogaška Slati- na, s podružnico v Šmarju pri Jelšah ter dislociranim oddelkom v Bistrici ob Sotli, se že dolgo zatika. V treh občinah ustanoviteljicah ni bilo posebnih zapletov, v Šmarju pa je drugače. Tam so si najprej precej časa prizadevali, da bi imeli v kraju namesto oddelka podružni- co, kar jim je na koncu uspelo. Prejšnji teden, na zadnji seji občinskega sveta, pa so imeli spet vrsto pripomb. Tako se v Šmarju ne strinjajo, da bi plačevali za investicijsko vzdrže- vanje v Rogaški Slatini, saj bodo morali poskrbeti za prostore v domačem kraju. Med drugim želijo izrecno zapisano možnost, da bi se lahko po potrebi od skupnega Zavoda poslovili. V Šmarju obiskuje glasbeno šolo šestdeset učencev. lAlacii o def icitarnili poiciicih z odprtjem razstave likov- nih del slovenskih osnovno- šolcev, ki so lani septembra ustvarjali na temo deficitar- nih poklicev, so v prostorih Obrtne zbornice Slovenije pred dnevi zaključili dogaja- nja ob lanskem Mednarod- nem obrtnem sejmu. V OZS so ob sejmu razpisali likovni natečaj za slovenske osnovnošolce, tema ustvarja- nja sedmo in osmošolcev pa je bila dokaj široko zastavlje- na. Ustvarjali so namreč za tem, ko so si v okviru sejma ogledali predstavitve nekate- rih deficitarnih poklicev ter hišo obrti, v kateri so obrtni mojstri izdelovali zanimive izdelke. Odziv šolarjev je bil skromnejši, kot so v OZS pri- čakovali - na natečaj je prišlo 96 likovnih del iz 14 sloven- skih osnovnih šol - saj si je predstavitve deficitarnih po- klicev ogledalo več kot 17 ti- soč slovenskih osnovnošol- cev. Strokovna komisija, ki je pregledala likovna dela, je predlagala podelitev dveh vrst nagrad. Tri enakovredne Avtorice petih nagrajenih likovnih del: Anja Vodeb iz OŠ Slivnica pri Celju (Pri prodaji mesa). Maja Močnik iz Celja (Šivilja), Tadeja Doberšek iz OŠ Planina pri Sevnici (Zidar), Mateja Gojkošek iz OŠ Rače (Modna oblikovalka). Kira Cerjak iz OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice (Frizerski salon) in Alenka Strelec iz OŠ Rače (Modna oblikovalka). praktične za kakovostne zbir- ke likovnih del so prejele OŠ Blaža Kocena iz Ponikve in OŠ Dramlje, OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak in OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, še 27 nagrad pa so podelili osnovnošolcem, ki so obrt upodobili v svojih likov- nih delih. Foto: MARKO KERN a5.-5.felM«ar1998 ž. SNOPIČ I KRONIKA | Qli Odločilne vloge izvedencev? Obramba Kristijana Kamenika trdi, da so strokovno mnenje izdelali pristranski izvedenci - Ali zaseženi copati res niso pravi? Na okrožnem sodišču v Celju se je 28. januarja nadaljevalo sojenje Kristijanu Kameniku, obtožene- mu enega najhujših zločinov na Slovenskem. Tokrat so imeli bese- do izvedenci, ki naj bi s svojimi dognanji odgovorili na poglavitno vprašanje, ali so sledi, najdene na kraju zločina v Tekačevem, res Kamenikove. Gre za odtis športnih copat, ki naj bi bil do potankosti enak odtisu copat, ki so jih krimi- nalisti zasegli 8. aprila lani med hišno preiskavo pri obdolžencu. Na začetku glavne obravnave je sodišče zaslišalo izvedenca sodno medicinske stroke dr. Alfred Šerka, ki je pojasnil vzrok smrti vseh štirih žrtev in način, kako so bili Štefan in Frančiška Poharc ter Helena in Vik- torija Krošlin umorjeni. Da bi lahko pojasnil ugotovljeni čas smrti, je iz- vedenec Šerko predlagal neposredno zaslišanje doc. Jožeta Balažica kot specialista za tovrstna ugotavljanja. Povedal pa je, da je bila večina stre- lov iz pištole izvršena iz neposredne bhžine, zelo precizno, naravnost v čelo, kar tudi pomeni, da je tisti, ki je streljal, cev pištole naslonil na telo, konkretno na čelo. Na vprašanje okrožnega državnega tožilca Milana Birse, ah je storilec pri streljanju uporabil dušilec, pa izvedenec ni našel natančnega odgovora. Zagovornika obtoženega Kameni- ka sta na glavni obravnavi poudarila, da dvomita v nepristranskost izve- dencev in v verodostojnost izvede- niškega mnenja, ki so ga izdelali v centru za kriminahstično tehnične preiskave MNZ. Po njunem prepri- čanju, so delavci omenjenega centra (Ervin Drašler, Peter Novak in Bo- jan Udovič) to mnenje izdelali kot strokovni delavci ministrstva za no- tranje zadeve in ne kot sodni izve- denci. To prepričanje je odvetnik mag. Drago Demšar podkrepil z nekaterimi dejstvi oziroma datumi. Odredbo, na osnovi katere je vodja centra za kriminalistično tehnične preiskave (CKTP) imenoval izveden- ce, je celjsko okrožno sodišče izdalo 21. aprila, na izvedeniškem mnenju pa je datum 23. april 1997. »Ker mnenja niso mogli izdelati kar čez noč, je jasno da so ga izdelali že prej, torej še preden so bili strokovnjaki centra imenovani za izvedence,« je pristavil Kamenikov zagovornik Demšar in še dodal, da je z zadevo že seznanjeno ustavno sodišče. Izvedenec Ervin Drašler je na so- jenju zagotovil, da so mnenje izdela- li nepristransko, strokovno in neod- visno, zagovornika Demšar in Pla- ninšec pa sta kljub temu zahtevala izločitev tega dokumenta oziroma izvedencev centra. Senat je odloča- nje o tem predlogu odložil na 4. februar. V dolgotrajnem zasliševanju izve- denca kriminalistično tehnične stroke Ervina Drašlerja, je leta predstavil izvedeniški mnenji, ki po njegovi oceni potrjujeta identičnost športnega copata (ki so ga pregledo- vali) s tistim, ki so ga zasegli pri hišni preiskavi pri Kameniku. Pove- dal je še, da se odlitek povsem ujema s sledmi, najdenimi na kraju zločina. Pri preverjanju skladnosti med sledjo in odtisom so upoštevali predvsem različne karakteristike na podplatu copat, copati pa so zaen- krat edini materialni dokaz obtož- be, da je bil Kamenik usodnega 4. marca lani res v Tekačevem in tam hladnokrvno s streli v glavo umoril štiri nedolžne ljudi, da bi se okori- stil z njihovim imetjem, kot je nave- deno v obtožnici. Na Drašlerjeva pojasnjevanja (na nekatera vpraša- nja ni znal odgovoriti) sta zagovor- nika obtoženega opozarjala, da pri- merjalni »čepki« (na copatih) po obliki sploh niso enaki, navajala pa sta še druge netočnosti. Zaradi tega je odvetnik Danijel Planinšec spodbijal mnenje centra za krimi- nalistično tehnične preiskave. Od- vetnik Drago Demšarje v sodni spis vložil tudi izvedeniško mnenje, ki ga je izdelal sodni izvedenec Stani- slav Kolar, dipl. inž. strojništva. Iz tega je razbrati, da odlitki kažejo na to, da zaseženi copati »niso bili na kraju dogodka« kot se je izrazil Demšar in da mavčni odlitek ne ustreza levemu podplatu zaseženega copata. Sojenje se nadaljuje. HMMMHHHi MARJELA AGREŽ MINIKRIMIČI Hvaležnost pa taka! v torek, 27. januarja okoli 18. ure, je neznan moški po- zvonil na vrata stanovanja na Čopovi ulici v Žalcu. Ko je lastnik odprl, ga je neznanec prosil, če sme stopiti v njegov WC, ker je potreba zelo huda, Tako se je tudi zgodilo, vendai dobrosrčen občan ni imel \ mislih možnosti, da bi bil nez- nanec lahko tudi tat. V kopal- nici so namreč izginih štirje zlati prstani, vredni okoU 6C tisoč tolarjev. Pregreti Marko v torek, 27. januarja nekaj minut pred 20. uro, sta dva policista opazila, da je na Mal- gajevi ulici nepravilno parki- ran osebni avtomobil. Ko sta se vozilu približala, je pristo- pil 23-letni Marko R. iz Celja in med postopkom policista zgrabil za roko ter z vozilom sunkovito speljal, policista pa vlekel približno 30 metrov, ga spustil in pobegnil. Drugega policista je med speljevanjem zadel v koleno. Pobeglega Marka je patrulja prijela nekaj po 23. uri na Čopovi ulici, naslednji dan pa so ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Vlomilca V skladiščih v prvih dneh minulega ted- na je nekdo vlomil v priročne skladišče Ivana P. iz Vojnika Storilec je ukradel vrtalni stroj, kotni brusilnik in kom- presor. Lastnika je oškodoval ^ okoli 100 tisoč tolarjev. V noči na 30. januar je bik vlomljeno tudi v skladišče fur- ■tirnice Merkscha na Maribor- ski cesti v Celju. Storilec je ^kradel 16 aluminijastih ven- tilatorjev (brez motorjev), ^rednih okoli 250 tisoč tolar- jev. Ujeti tat Policisti PP Celje so prejšnji '^den prijeli še enega domnev- "^^ga tatu in ga 28. januarja ^•■'vedli k preiskovalnemu sodniku. Gre za 25-letnega Celjana Matjaža G., ki je osumljen, da je 6. novembra lani vlomil v eno izmed pisarn v celjski bolnišnici, 9. januar- ja letos naj bi vlomil v urars- tvo Godnik na Stanetovi ulici v Celju, 13.januarja naj bi v trgovini Biotop na Glavnem trgu v Celju ukradel dnevni tolarski izkupiček, 23. januar- ja pa naj bi izvršil rop v trgovi- ni Zoo Tokano Center v Koce- novi ulici, prav tako v Celju. Preiskovalni sodnik je Matja- ža G. zaslišal in potem zanj odredil pripor. Naboji V avtomobilu Minuli teden so policisti na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli malo bolj natančno pre- gledali osebni avtomobil Mer- cedes, s katerim se je v našo državo pripeljal Pranj o V., dr- žavljan Hrvaške. Pri pregledu so na razUčnih mestih našU 46 nabojev kalibra 9 mm za pi- štolo. Naboje so mu zasegli, sodniku za prekrške pa je mo- ral plačati ustrezno kazen. Vlomilec-domacin v noči na 29. januar je bilo vlomljeno v trgovsko-gostin- ski lokal Bohač na Zadrečki cesti v Nazarjah. Storilec je iz trgovine odnesel 180 zavojč- kov različnih cigaret, 3 karto- ne pločevink piva, 11 tisoč tolarjev gotovine in dve ročni uri. S tem je lastnika Janeza in Iztoka V. oškodoval za okoli 120 tisoč tolarjev. Mozirski policisti so za to dejanje osumiU domačina, 19-letnega Simona Š., ki je osumljen tudi vloma v nazar- sko osnovno šolo. Podjetni mladenič Celjan Aleš G. (18) ima na- vado, da krade v trgovinah, najpogosteje drage alkoholne pijače, ki jih potem vnovčuje. Tako je v času od 10. decem- bra lani do letošnjega 27. ja- nuarja kradel v prodajalnah Megrad v Mestinju ter Živila in Štravs v Šmarju pri Jelšah. Odnesel je 10 steklenic vilja- movke, 12 steklenic jaeger- meistra in 10 steklenic viskija. Lastnike omenjenih trgovin je oškodoval za približno 170 tisoč tolarjev. Zmaknil denarnico v četrtek, 29. januarja zve- čer, je neznanec vstopil v pro- store steklarstva Glavnik na Polzeli in izkoristil odsotnost Gorana G. ter mu z delovne mize ukradel denarnico. V de- narnico so bili osebni doku- menti in več kot 60 tisoč tolar- jev denarja. Odstranil senzorje v soboto, 31. januarja okoh 16.30 ure, je neznani storilec demontiral tri požarne sen- zorje znamke Gent, ki so bili nameščeni na stropu podzem- nih garaž v nakupovalnem centru v Velenju. Gmotna ško- da, ki jo je povzročil lastniku, znaša okoli 90 tisoč tolarjev. Tatica V bistro ju Zadnji dan v januarju sta dva mladoletna Celjana, 15- letni Z.K. in leto dni mlajši D.P., v večernih urah vstopila v odklenjeni bistro Discovery v Celju in tam ukradla štiri zvočnike, telefonski aparat, električni adapter in štiri ste- klenice žganja. Lastnika Rada J. sta oškodovala za približno 60 tisoč tolarjev. Odpeljal plošče Koncem minulega tedna je neznani storilec kradel na Gradisovem gradbišču na Celjski cesti v Vojniku. Odpe- ljal je 60 blejskih plošč, 30 metrov plastičnih cevi in gre- lec za vodo v skupni vrednosti okoli 190 tisoč tolarjev. Okradeni Eso v dneh od petka do ponedelj- ka je nekdo vlomil v proizvod- no halo podjetja Eso (v stečaju) na Preloški cesti v Velenju. Sto- rilec je ukradel dva hidravlična agregata in stoječi vrtalni stroj. Vrednost ukradenega je okoU 200 tisoč tolarjev. Neznanec obiskal Amico v noči na 2. februar je nez- nani storilec vlomil v proda- jalno Amica v Kocenovi ulici. Izbral si je in odpeljal večjo količino tekstilne konfekcije in usnjene galanterije: ženske kostime in torbice, rute, moš- ke rokavice in nogavice, us- njene pasove ipd. Turistična agencija Popotnik je oškodo- vana za več kot 2 milijona tolarjev. Alkotest: 2,54 Velenjska patrulja je 2. fe- bruarja okrog 2. ure na Celjski cesti opazila voznika osebne- ga avtomobila, ki je nevarno vijugal po vozišču. Policisti so ga poskušali ustaviti, a voznik na svetlobne signale ni reagi- ral. Ustavih so ga šele na Jen- kovi cesti, takrat pa je moral voznik Milan J. (24) pihati. Alkotest je pokazal 2,54 pro- mile alkohola v izdihanem zraku. S postopkom pa ni so- glašal sopotnik, 22-letni Dam- jan J., ki se je začel vmešavati in težiti, ko pa sta ga policista hotela legitimirati, je jeza zgrabila voznika Milana. Ta je policista fizično napadel, a se je moral kar hitro vdati. Oba mladeniča bosta svoje početje opisala sodniku za prekrške in sodniku na sodišču. M.A. E3 KRONIKA ^NOČNE CVETKE • Javni red in mir sta pogo- sto kršena tudi na vlakih. Tako je bilo v sredo, 28. ja- nuarja dopoldne, ko sta Bo- ris T. in še en pobalin, ki je zaenkrat še neznanec, pre- tepla Slavka D. • Prejšnji četrtek zvečer se je (spet) slabo godilo Majdi K. in njenim otrokom. Ko jo je soprog udaril in ji grozil, da jo bo s sveta spravil, je ženska zbežala pred grobja- nom in se, skupaj z otroci, zatekla k sosedom. • V Ozki ulici sta se v petek zvečer zmerjala in si izme- njavala udarce Darko N. in Hilda P. • Zvone je v petek ponoči prijavil, da ga je v križišču Gledališke in Vodnikove uli- ce napadel voznik osebnega avtomobila, ki ga sploh ne pozna. O skrivnostnem in napadalnem neznancu poli- cisti zbirajo obvestila. • V soboto zvečer je bila potrebna policijska inter- venca v sprejemnici bolni- šnice v Vojniku. Tam se je znašel Andiej iz okolice Ro- gaške Slatine, ki se je širo- koustil, se drl ter zmerjal zdravstveno osebje. Ker je bila alkoholna sila preveč vztrajna, se je Andrej treznil v policijski kamri. •• Še ena zlajnana cvetka: Minulo nedeljo popoldne je Branko Č. tepel svojo ženo. • V nedeljo zvečer je Rosa- na prijavila, da jo je bivši fant Vojko Z. iz Velenja med vožnjo v avtomobilu prete- pal in da mu je komajda uspela pobegniti. Nekateri bivši se pač ne morejo spri- jazniti z odpustnico. • Rajko je v noči na pone- deljek prijavil, da ga je v Roth baru čisto brez povoda in vzroka udaril Matjaž T. in da je udarec kar nekajkrat ponovil. M.A. Avtomobilski tatovi za zapahi Končalo se je sojenje peterici, ki se je v letu 1996 ukvarjala s tatvinami in preprodajo dragih avtomobilov - Najvišja kazen za Matjaža Podmiljšaka, 4 leta in 5 mesecev zapora Tričlanski senat okrožne- ga sodišča v Celju, ki mu je predsedoval okrožni sodnik Miran Jazbinšek, je v pone- deljek razglasil sodbo po prejšnji teden končanem so- jenju Matjažu Podmiljšaku in štirim soobtoženim, Iva- nu Hvizdaku, Sebastjanu Sorcu, Miroslavu Slatinšku in Žigi Crabenšku. V času sojenja so vsi zatrjevali, da so nedolžni in da so žrtve policijske zarote. Peterica, ki se je predlani na veliko ukvarjala s tatvinami avtomobilov visokega cenov- nega razreda (predvsem au- diji in mercedesi), je ta vozila najprej skrivala v garažah na različnih krajih in jih tam pre- delovala ter jih nato prepro- dajah ali pa jih za določeno odkupnino ponujala lastni- kom oziroma oškodovan- cem. Vozila so kradli na šir- šem celjskem območju ter na območju Maribora in Ljublja- ne. Tako so člani hudodelske združbe, ki ji je načeloval njen ustanovitelj in glavni or- ganizator »poslov« Matjaž Podmiljšak, (v različnih zve- zah in navezah) ukradli osem osebnih avtomobilov v skup- ni vrednosti 18,6 milijona to- larjev. Vsak član združbe je imel določeno vlogo in nalo- go v času od vloma in tatvine do predelave in preprodaje vozila. Prvoobtoženi Matjaž Pod- miljšak je ves čas sojenja za- nikal vpletenost v tatvine vo- zil in zatrjeval, da mu je vse skupaj podtaknila policija, enako so na glavni obravnavi trdili ostali štirje, a se je senat pri odločanju o krivdi in kaz- ni oslonil predvsem na pri- čevanji Sebastjana Sorca in Miroslava Slatinska, ki sta pred preiskovalno sodnico vpletenost v ta dejanja priz- nala in opisovala, kako so bila izvršena. »Oba sta vsako dejanje podrobno opisala in navedla vrsto okoliščin in oseb, ki so bile zraven. To so podrobnosti in konkretnosti, ki jih ne bi mogel povedati nekdo, ki pri kaznivem deja- nju ni bil zraven,« je v obraz- ložitvi sodbe med drugim dejal predsednik senata in poudaril, da se je sodišče pri razsodbi oprlo tudi na števil- na strokovna mnenja, priče- vanja, fotografske posnetke, izjave oškodovancev, na iz- sledke pri hišnih preiskavah itd. Sodišče je tudi ugotovilo, da so imeli glavne vloge v tej hudodelski organizaciji Mat- jaž Podmiljšak, ki ga je ob- tožnica bremenila kaznivega dejanja hudodelskega zdru- ževanja in (nadaljevanega) kaznivega dejanja napeljeva- nja h kaznivemu dejanju veli- ke tatvine. Senat ga je spoznal za krivega in ga obsodil na enotno kazen 4 let in pet me- secev zapora. Ivan Hvizdak, Sebastjan Sorec in st.mld. Miroslav Sla- tinšek so bili obtoženi (nada- ljevanih) kaznivih dejanj veli- ke tatvine, Žiga Grabenšek pa (nadaljevanega) kaznive- ga dejanja prikrivanja. Tudi te štiri obdolžence je senat spoznal za krive in jih obso- dil: Hvizdaka na 3 leta zapora in Sorca na dveletno zaporno kazen. Pri odločanju o kazni za Miroslava Slatinska, ki je bil leta 1996 še mladoleten, zdaj pa služi vojaški rok, se je sodišče odločilo za vzgojni ukrep, strožje nadzorstvo žalskega centra za socialno delo v trajanju najmanj enega in največ treh let. Žigo Gra- benška pa je doletela pogojna obsodba: enoletna zaporna kazen s preizkusno dobo treh let. Sodba še ni pravnomoč- na, zagovorniki obtoženih pa so že napovedali pritožbe. Se bo pritožil tudi državni tožilec Dejan Markovič, ki je v tem sodnem procesu zastopal skupino državnih tožilcev za pregon kaznivih dejanj iz na- slova organiziranega krimi- nala? Za Podmiljšaka, Hvizda- ka in Sorca je sodišče priporni ukrep (zaradi ponovitvene nevarnosti) podaljšalo do pravnomočnosti sodbe. MHHMMH MARJELA AGREŽ PROMETNE NEZGODE Po nesreči peljal dalje Na mestni Levstikovi ulici v Celju se je v petek, 30. januarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba utrpela hude telesne poš- kodbe. Borut Z. (23) iz Laškega je vozil osebni avtomobil po Levstikovi ulici v smeri Vrun- čeve ulice. Takrat je po preho- du za pešce prečkal cesto (pri zeleni luči) 41-letni Janko C. iz Celja, voznik pa se pred pre- hodom ni ustavil. Pešca je zbil po vozišču, sam pa je peljal dalje ter se ustavil in parkiral na parkirišču Glazija. Tam so ga izsledili policisti, sam pa se je javil na policijski postaji ob 20. uri. Pešec je pri trčenju utrpel hude telesne poškod- be. V ovinku ga je zanašalo Na regionalni cesti zunaj naselja Podčetrtek se je v petek, 30. januarja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranje- na. Gmotna škoda znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Vladislav Ž. (27) iz Kozjega je vozil osebni avtomobil iz smeri Imenega proti Mesti- nju. Zunaj naselja Podčetrtek ga je v levem ostrem ovinku oričelo zanašati, zaradi česar je zapeljal z vozišča, nakar vozilo trčilo v betonski jašel^ in se prekotalilo. Pri tem sta voznik in sopotnik, 31-letni Peter Č. iz Kozjega, padla i^ vozila. V nesreči je hude tele. sne poškodbe utrpel voznil; Vladislav Ž. Trčenje v Šempetru Na magistralni cesti zuna naselja Šempeter v Savinjski dolini se je v nedeljo, 1. fe- bruarja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri so bile ra- njene tri osebe, od teh ena hudo. Gmotna škoda na vo- zilih znaša približno milijon tolarjev, Marija K. (47) iz Velenja je vozila osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Lat- kove vasi proti Šempetru. Ko je pripeljala do križišča z re- gionalno cesto, je zavila levo proti Polzeli. Takrat je iz nas- protne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 45-let- ni Branko H. iz Gotovelj in vozili sta trčili. V nesreči je hude poškodbe utrpela voz- nica Marija K., voznik Branko H. in njegova sopotnica, 38- letna Cvetka H., pa sta bila lažje ranjena. Poziv očividcem v torek, 3. februarja ob 6.4C uri se je na zaznamovanem prehodu za pešce v križišča Čopove in Trubarjeve ulice v Celju zgodila prometna ne^ sreča med voznico osebnega avtomobila Renault megam (zelene barve) in pešcem, k je pri trčenju utrpel telesne poškodbe. Zaradi razjasnitve okoliščir te nesreče v UNZ Celje napro šajo morebitne očividce, di ookličeio na tel. št. 113. M.A Nezgodi na smucisciii v minulem tedni sta se na smučiščih na Rogli pripetili dve nezgodi. Za zdaj še neznani smu- čar-deskar je 28. januarja popoldne na smučišču »Mašin žaga« zbil 19-letno Aljo S. iz Slovenskih Ko- njic. Pri trčenju je Alja S. utrpela hude telesne poš- kodbe. Za neznanim drz- nim deskarjem policisti še poizvedujejo. V nedeljo, 31. januarja popoldne, se je na smučiš- ču Planja na Rogli pripetila nezgoda, v kateri se je hu- do telesno poškodovala smučarka, 49-letna Štefka G. s Ptuja. Konjiški policisti so na kraju nezgode ugo- tovili, da ji je med vožnjo po smučišču presekal pot smučar, ki je pripeljal z nje- ne desne strani. Štefka G. je pri tem padla po smučini in se hudo poškodovala. Radarji bodo... • v petek, 6. februarja do- poldne na območju Žalca, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah; • v soboto, 7. februarja po- poldne na območju Rogaš- ke Slatine; • v nedeljo, 8. februarja popoldne na območju Žalca; • v ponedeljek, 9. februar- ja dopoldne na območju Ve- lenja, popoldne pa na ob- močju Šentjurja; • v torek, 10. februarja do- poldne na območju Žalca, popoldne pa na območju Laškega; • v sredo, 11. februarja do- poldne na območju Sloven- skih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Celja in • v četrtek, 12. februarja dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Žalca. Preizlcusznapalco Delavci podjetja Elektro Celje so v sredo, 28. januarja dopoldne, opravljali preizkuse zaščite razdelilne transfor- matorske postaje v Trnovljah pri Celju in nekaterih podpo- staj. Pri omenjenih opravilih je na faznem vodniku transforma- torske postaje pri tamkajšnjem veterinarskem zavodu razne- slo kepasti izolator, kar je povzročilo preboj elektrike. Delci izolatorja so poškodovali tri osebna vozila, ki so bila parkirana v bližini, povečana električna napetost pa je (po prvih ugotovi- tvah) poškodovala tri telefonske centrale in telefonsko nape- ljavo v objektu veterinarskega zavoda. Gmotna škoda je velika. Triie peticoviropi V Celju so se v petek, 30. januarja od jutra pa do poz- nega večera zgodili trije ro- pi. Prvi ropar se je odpravil na delo še pred osmo uro. Gre za (še) neznanega fantiča, ki je na Dečkovi cesti ustavil 13- letno Klaro in od nje zahteval denar. Ker se je deklica obo- tavljala, jo je udaril po obra- zu, ji iz žepa vzel 300 tolarjev in jo jadrno ucvrl. Ob 21.40 uri se je neznani storilec odpravil za zasluž- kom v prodajalno Market Špar na Podjavorškovi ulici. Ko se je prepričal, da v lokalu ni nobenega kupca, je vstopil in šel naravnost do blagajni- čarke ter si kar sam postregel. Iz odprte blagajne je pobral 40 tisoč tolarjev gotovine in zbežal v neznano smer. Pro- dajalka je stekla za njim, a ji ni uspelo, da bi ga zadržala. Si je pa roparja dobro zapomni- la in ga policistom opisala. Gre za moškega, visokega od 170 do 180 cm, čokate posta- ve, oblečen pa je bil v temnej- šo usnjeno jakno. Obraz je imel zakrit s temno gumijasto masko, glavo pa pokrito s čr- no pleteno kapo. Zvijače pa se je domislil nez- nan moški, ki je bil v pozni nočni uri pred lokalom Stalin na Ljubljanski cesti. Ko se je približal 17-letnemu Tomažu B. iz Celja, se mu je predstavil kot policist v civilu in ga pred tamkajšnjim kioskom temelji- to pregledal. Potem ga je prisi- lil, da je šel z njim v lokal, tam pa mu je moral plačati pijačo. V nadaljevanju ga je na silo vlekel iz lokala in čez cesto vse do policijske postaje, kamor so pritekli Tomaževi prijatelji. Neznanec se je ustrašil in zbe- žal, še prej pa je Tomažu ukra- del tisočaka. Nasilnež je moš- ki, star od 25 do 30 let, moč- nejše postave, visok od 170 do 180 cm, temnejših na kratko postriženih las, oblečen pa je bil v daljšo temnorjavo usnje- no jakno s svetUm krznenim ovratnikom. M. AGREŽ GORELO JE Ogenj v izložbi V sredo, 28. januarja ne- kaj po 4. uri, je zagorelo v izložbi blagovnice Standard v Velenju. Policisti so na kraju požara ugotovili, da ga je povzročil reflektor, ki je osvetljeval iz- ložbo. Požar je omejila poli- cijska patrulja, dokončno pa so ga pogasili velenjski gasil- ci. Škode je za okoli 150 tisoč tolarjev. Petka v plamenih Franc V. se je minulo ne- deljo okrog polnoči vozil s svojim osebnim vozilom R5 po cestah na območju Vele- nja, ko je opazil, da je v predelu motorja nekaj naro- be. Takoj za tem je pod pokro- vom zagledal ogenj. Požar je voznik poskušal sam ukrotiti, a mu to ni uspelo. Uspelo je velenjskim gasilcem, gmotna škoda, ki je nastala na avto- mobilu, pa znaša okoli 300 tisoč tolarjev. Do požara je prišlo zaradi napake na elek- trični napeljavi. Pravočasna pomoč Minulo nedeljo okoli 6, ure je izbruhnil požar na osebnem avtomobilu Audi 80, ki je bil parkiran ob lo- kalni cesti v kraju Irje. V času, ko je pričelo goreti, je bil v vozilu lastnik Ivan K. iz Rogaške Slatine, ki se je odlo- čil, da bo v vozilu za kratek čas zadremal, ker pa je bil mraz, je motor vozila pustil v teku. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Gasili so občani, ki so bili v bl'žini poža- ra ter gasilci iz slatinske ste- klarne, a je vozilo kljub temu popolnoma zgorelo. Voznika so iz vozila rešili znanci, ko so zagledali gost dim. Gmotna škoda znaša okoli 300 tisoč tolarjev. M.A. Šl. 5.-5. feiMvar 1998 Strme bele stene, na njih pa Bonifacio na francoskem otoku Korzika. Pluta za spomin Korzika - divja, hribovita in vse bolj turistično oblegana Majhne, gručasto postavljene vasice na vzpetinah hribovja, sestavlje- ne iz rdečkastih, granitnih hiš z debelimi stenami. Skozi majhna, z rožami obložena okna kukajo stari in mladi obrazi. Poleg množice avtomobilov prisopiha mimo tudi kakšen osel ali mula, pa starejša ženica z vozom. Vasice so skrite na tistih straneh vzpetin, do koder ne seže pogled z morja, saj so se v preteklosti morja bali. Res, da jim je nudilo ribe, hrano, vendar pa je vsakdo, ki ga je prinesla barka, kaj hotel od njih in si to po navadi vzel. Obalna mesteca imajo obvezno najmanj en star genovežanski stražni stolp. Na sredini vasi je med granitnimi hiškami majhen trg s hladno pitno Vodo v vodnjaku; prostor, namenjen srečevanju in izmenjavi vaških novic. S trga je ponavadi vhod v cerkev. Vasi so sorazmerno živahne, veliko samot- nih granitnih hiš pa je zapuščenih, zarašča jih makija. Na Korziki živi 255.000 ljudi, približno toUko kot v Mariboru torej, vendar kar polovica od njih domuje v Ajacciu in Bastii. Najbolj korziško naj bi bilo mestece Sartene. Po široki glavni ulici je speljana cesta z rdečim navdihom, med vrstami hiš so ozke uličice, kjer prodajajo svoje vino, kostanjeve izdelke, likerje in druge domače dobrote. V Sartenah baje še danes najbolj cenijo tradicijo in spoštu- jejo verske običaje. Po poročnem obre- du, na primer, gresta ženin in nevesta s procesijo do samostana na drugem hri- bu. Neporočeni fantje se s konji požene- jo za njimi. Kdor prvi prispe do neveste, ji lahko da poljubček. Nekaj posebnega so tudi korziška pokopališča. Ne pokopavajo v tla, pač pa gradijo zidane hiške z vrati, vendar brez oken. Znotraj so pri vhodu postavljene sveče in ikebane, nasproti vrat je devet lukenj, po tri v vrsti. Ko nekdo umre, porinejo v eno od njih krsto, zazidajo odprtino in nanjo obesijo ploščico z napisom. Takšno pokopališče je v drugi svetov- ni vojni rešilo prebivalce Ajaccia. Ponoči so pred bombnim napadom ugasnili vse luči v mestu, prižgali pa veliko sveč na pokopališču. Bombni napad je pokopališče izbrisal, mesto pa je ostalo nepoškodovano. Bonifacio nad morjem Korziko od Sardinije ločuje ozek morski kanal, širok 12 kilometrov. Ladje in trajekti se dotaknejo fran- coskega otoka v Bonifaciu, ki je po Parizu drugo najbolj turistično obi- skano mesto Francije. Čepi na viso- kih, strmih klifih bleščeče belih ap- nenčastih skal. Splača se napotiti nekaj minut po polotoku mimo sta- rih stražnih stolpov do tistega, ki je še posebej dobro ohranjen. Bolj kot stolp je navdušujoč pogled na mesto na apnenčastih skalah, ki mogočno izstopa iz intenzivno modre podla- ge. Mestno obzidje ob robu previ- snih skal pripomore še k veličast- nejšemu vrisu. Najlepši je sprehod po mestecu zvečer. Že tako živahne uhce postanejo še bolj polne, z mor- ja odsevajo luči mimobežečih ladij, pod mestom žari v lučeh ovalno pristanišče. Ozka, strma stopnišča hiš po- goltnejo domačine, na pisanih, oz- kih staroveških ulicah mrgolijo turisti. Prerivajo se po tlakovanih tleh, nakupujejo spominke, se ve- selijo na terasah številnih gostišč. Največ je palačinkarij, saj smo navsezadnje v Franciji. Med spo- minki lahko v Bonifaciu kupite izvirne tradicionalne izdelke iz plute: plutovinast »papir«, belež- ke, kravate, mini krila, brezrokav- nike, skrinjice, v pluto oblečene steklenice s tradicionalnimi pija- čami. Pluta le kot material za izo- lacijo? Na Korziki že ne! Turistov se skrajneži, ki hočejo samostojno Korziko, baje ne lote- vajo. Kljub temu so z njimi težave vsaj posredno. Nadvse radi se spra- vijo nad kažipote. Nekatere popi- šejo s sprejem, največkrat pa tablo zmaličijo. Ceste na otoku ne dovoljujejo velikih hitrosti. Korzičani se ne pogovarjajo o kilometrih vožnje, pač pa o potrebnem času. Od na- šega kampa do Ajaccia je bilo le 60 kilometrov, do tja pa smo po- trebovali dve uri! Podobno kot še pred časom za vožnjo do Ljublja- ne... » BARBARA ČEH 34 REPORTAŽA »Predstave so kot moji otroci!« S Štefanom Zvižejem, dolgoletnim tajnikom Zveze kulturnih organizacij Celje, vodjo Kulturno umetniškega društva Zarja iz Trnovelj in režiserjem amaterskega gledališča »Mnogo težje kot to, da se igralec nauči tekst na pamet, postane igranje v trenutku, ko se igra prenese na oder. Ta- krat je potrebno upoštevati ti- soč drobnih stvari; od načina gibanja, govorjenja, glasnosti in spretnosti, ki jo igralec po- kaže, do tega, kaj na odru početi z rokami. Ravno to pa je tisto, kar večini igralcev predstavlja največjo težavo,« Tako opisuje igranje Štefan Žvižej, dolgoletni tajnik Zve- ze kulturnih organizacij Celje, predvsem pa vodja, ustanovi- telj in režiser amaterskega gle- dališča Zarja iz Trnovelj, že štiri desetletja mladim in sta- rim, velikim in majhnim, na- darjenim in malo manj nadar- jenim - vsem tistim, ki se želi- jo preizkusiti na odrskih de- skah Zarjinega gledališča. »Možnost je treba dati vsem,« pravi človek, skozi ka- terega režiserske roke je v ča- su, odkar je v začetku šestde- setih začel, »šlo« že okoli tisoč amaterskih igralcev. »Nekateri ostajajo že desetletja, drugi so sodelovali le pri eni predstavi, pa odšli... Ampak pomembno je, da poskusiš in da te pri delu - pa naj bo to igranje v gledališ- ču ali kakršna koli druga dejav- nost, vodi predvsem ljubezen in želja po ustvarjanju, samoi- zražanju in izpolnitvi,« pravi Štefan Žvižej. V ustvarjalno mapo tega dobrega in dosto- janstvenega moža se je ob de- lu, ki ga je opravljal kot tajnik celjske Zveze kulturnih organi- zacij in vodenju Naše besede, dolgoletnega tekmovanja mla- dih gledališčnikov, zapisalo se- demdeset celovečernih in tri- deset zrežiranih otroških pred- stav. Za svoje delo v domačem gledališču, vedo tisti, ki ga poznajo, ni nikoli v vseh teh letih prejel niti ficka. Režiser Med igralci, ki se dvakrat na teden srečujejo v prostorih Zarje, je Štefan znan kot strog in dosleden režiser, ki dobro ve, kaj hoče, vseeno pa je pri- pravljen prisluhniti tudi osta- lim, ki sodelujejo pri predsta- vi. Zahtevo po disciplini, stro- gost in doslednost - tako do sebe kot tudi do tistih, s kate- rimi dela - je v »zrela leta« najbrž prenesel iz mladostniš- kih let. Ta zaradi otroške para- lize, ki ga je prizadela kot de- setmesečnega dojenčka, zanj niso bila lahka. Vendar je bila želja po ozdravljenju v mla- dem Štefanu tako močna, da se je trudil storiti prav vse, da bi ozdravel, kar mu je tudi uspelo. »Ko sem dopolnil 22 let, sem šel kot prostovoljec v Ljubljano, da je nek mlad pro- fesor, ki je študiral v Angliji, na meni opravljal preizkuse. Na srečo se je zame zavzel in me operiral; tako sem po šest mesecev trajajočem okrevanju začel skorajda normalno hodi- ti,« se spominja Štefan Žvižej in doda, da se je, kljub temu, da še danes rahlo šepa, bole- zen pozdravila do te mere, da je pričel že kmalu po operaciji redno hoditi celo v hribe. »Sodeloval sem z različnimi ljudmi, predvsem s številnimi umetniki; ljudmi, ki so značaji zase, kar pomeni, da je z njimi dostikrat zelo težko delati. Vseeno pa je največkrat kar nekako šlo in upam si trditi, da sem ob spoznanju, da so kako- vostni stiki s soljudmi na vseh področjih življenja zelo po- membni, napravil kar malo življenjsko fakulteto,« se malo pohvali Štefan, ki se ga med igralci Zarje sicer res drži slo- ves strogega režiserja, am- pak... »Morda se prav zato do- stikrat zgodi, da igralci že kar pogrešajo, če jih ne skritizi- ram, ali pa, če ob odigrani vaji ali predstavi ne rečem ničesar.« Kljub temu, da so, kot pravi Štefan, med Slovenci, znanimi kot ljudmi, ki jih je najtežje nasmejati, najbolj priljubljene komedije, sam najraje režira drame. »Vendar pa je komedi- jo mnogo težje zrežirati; pred- vsem pa se je pri pripravi predstave potrebno prilagoditi ekipi igralcev in njihovim zna- čilnostim,« pravi režiser in vodja gledališča, ki v javnosti ves čas najbolj slovi ravno po številnih odlično zrežiranih komedijah. Sicer pa se mu zdi za delo režiserja v amaterskem gleda- lišču bistvenega pomena igral- ce prepričati v to, da ni po- membno, kakšno število gle- dalcev si ogleda posamezno predstavo. »Če si predstavo og- leda deset ali sto igralcev, vse- lej jo morajo odigrati kot da jih je tisoč,« reče odločno in doda, da gledalci danes še zdaleč ne »pojedo« več vsega. »Časi so težki, tako vrednote kot kultu- ra pri nas pa so danes v hudi krizi. Za razliko od prejšnjih časov, ki so, kakršni koli so že bili, imeli določen smisel in poudarjali nekatere vrednote, mora danes ljudi v prvi vrsti zanimati, kaj bodo jedli in kje bodo spaU. Šele potem se lah- ko posvetijo kulturi,« je prepri- čan Štefan Žvižej. In katera od 110 predstav, ki jih je v štirih desetletjih vode- nja trnoveljskega gledališča zrežiral, mu je ostala v najlep- šem spominu? »To je tako, kot če bi imel veliko otrok in bi me vprašali, kateri mi je najbolj pri srcu...« se nasmehne. »Vsako predstavo označuje nekaj svoj skega, nekaj poseb- nega... In ravno zato vsaka, čeprav na svoj način, ostane zasidrana nekje globoko...« Vsem predstavam; tako ti- stim, ki jih je pripravil in jih režiral, kot tudi tistim, ki si jih je ogledal ali jih ocenjeval, pa je uspelo ustvariti celoto, ki v tako veliki meri zapolnjuje življenje, delo in osebnost Šte- fana Žvižeja. Tajnik Ne le vodenje kulturno umetniškega društva Zarja in gledališča; vse njegovo delo je bilo povezano s kulturo. Od leta 1969 je bil okrajni tajnik, zadolžen za področje kulture v osmih občinah celjskega okraja. »Ko so okraje ukinili, pa sem pričel enako delo opravljati pri celjski občinski zvezi,« pravi in doda, da je že ob pričetku opravljanja tega dela spoznal toliko različnih stvari in ljudi, da je že ob tem končal najvišjo univerzo. Uni- verzo življenja. Tudi zato na službo pri Zvezi kulturnih organizacij nikoli ni gledal kot na službo v klasič- nem pomenu besede. »Oprav- ljanje tega dela je bilo zame način življenja, ne pa obvez- nost. In ne glede na to, kdaj in kje se je bilo potrebno pojaviti ah kaj je bilo potrebno storiti... nikoli nisem rekel, da česa ne morem - čeprav sem večkrat zaradi nog, ki so tudi po opera- ciji ostale poškodovane, čutil neznansko bolečino,« pravi. Zaradi samodiscipline, do- slednosti in ljubezni, ki jo ves čas čuti do svojega dela, se je v knjigo njegovega življenja za- pisal še en rekord prav poseb- ne vrste. »V tridesetih letih, kar vodim amatersko gledališče, sem, zaradi visoke vročine, iz- pustil le eno ponovitev pred- stave, sicer pa se ni nikoli zgo- dilo, da bi ogled kakšne pono- vitve predstave, ki sem jo reži- ral, izpustil,« reče, ob čemer pozabi dodati, koliko predstav drugih gledališč si je ogledal, ker ga je zanimalo, kaj ustvar- jajo tako v profesionalnih kot v amaterskih gledališčih. Ali pa, za koliko ocen so ga prosili kolegi iz drugih gledališč, koli- ko kritik je v tem časii napisal, koliko vlog preštudiral, koliko ljudem je poskušal pomagati pri tem, da bi lahko ljubezen ali zanimanje, ki so ga želeli izraziti na odrskih deskah, čim polneje začutili in izrazili. ...in on življenje in bolezen sta Šte- fana Žvižej večkrat temeljito preizkusila, ampak hvaležen je za to. »V vseh teh letih sem doživel marsikaj lepega kot tu- di hudega. Predvsem paraliza, ki sem jo prebolel, pa mi je dala ogromno količino trme, ki mi pomaga že vse življenje,« se nasmehne, ko sediva v pred- prostoru odra trnoveljskega gledališča, nad katerim Štefan, skupaj z ženo, tudi živi. »Vse življenje sem se navajen zanesti predvsem nase, tako da svoje delo zelo težko prepustim komu drugemu,« priznava so- govornik, pri čemer se zdi sko- rajda preveč samokritičen. Kljub strogemu izrazu na nje- govem obrazu, kljub včasih tr- dim in strogim besedam (ki pa imajo vselej svojo težo), na- mreč še zdaleč ni »neprepu- sten«. Ob vsakem novem pred- logu ali mnenju, ki ga med pri- pravami na predstavo ali vajami podajo igralci ali drugi člani ekipe, se najprej včasih sicer res glasno odzove ali preprosto molči kot da je preslišal... Ven- dar pa, to piše v gubah njegove- ga obraza in odtenku njegovega glasu, o vsakem predlogu do. bro razmish in ga, če presodi_ da bi lahko igri, ki jo pripravlja! jo, koristil, tudi sprejme. Po tem, ko je lani poleti Zveze kulturnih organizacij od- šel v pokoj, z delom v Zarji nadaljuje še s toliko večjim nav- dušenjem. S starejšo ekipo igralcev trenutno pripravlja ko- medijo z naslovom Ženitna me- šetarka, kot otroško predstavo pa se bo podmladek Zarje celj- skemu občinstvu predstavil i uprizoritvijo Kosmate žabe. In njegovi načrti za prihod- nost? Predvsem si želi, da bi lahko še naprej delal tisto, kar ga že vse življenje tako veseli Ustvarjati gledališče. »Če bo potrebno, pa bom še naprej pomagal tudi v svoji nekdanji službi pri Zvezi kulturnih or- ganizacij, saj si ne želim izgu- biti stika s kulturo in s časi, ko sem bil aktiven tudi v službi, Človek namreč ni pralni stroj, da bi se lahko kar preprosto preklopil na drug program,« še reče, njegova nezavedna kretnja pa ta stavek potrdi. Ko utihne beseda, roka namreč seže do čudovitega zlatega obeska, znamenitega simbola Teatra, ki ga ima obešenega okoli vratu. Dve maski sta to, od katerih je ena vesela, druga pa žalostna. Ja, Štefan, prav imate. Mnogo lažje je spreme- niti masko kot človeka. NINAM. SEDLAR iiil Foto: GREGOR KATIC Rekord na Ptuju Ko se narava poigra s človekom Najprej jih je presenetila trgatev. Na Ptuju namreč prisegajo, da takšne letine ne pomnijo, tako po količini kot po kakovosti. Spomladi ni bilo pozeb, poleti sta se izmenjevala sonce in dež, ampak kot kaže ravno v pra- vi meri; in potem je prišla jesen in obilno nasula da- rov... Tako so si na Ptuju lani morali prvič sposoditi sode. »Grozdje smo vozili v Bohovo in v Bistrico, zdaj pa vino že zori in počasi ga vozimo na- zaj v našo klet,« pravi Andrej Sajko direktor tamkajšnje za- druge. Stroka ugotavlja, da med kakovostjo in količino obsta- ja obratno sorazmerje. Če je grozdja ob trgatvi nadpov- prečno veliko, trpi kakovost vina in obratno. Tokrat pa se je narava znova poigrala na sebi povsem edinstven način. Letnik je bil visoko roden ta- ko po hektaru kot na trs, do- bili pa so tudi kakovosten mošt in s tem tudi vino. »Predvidevati, da bo letošnji letnik zato, ker je narava leto poprej poskrbela za izjemno količino, skromnejši, je zmot- no,« zatrjuje Sajko. »Narava lahko vedno preseneti.« »Prava strokovna ocena si- cer pride šele marca ali aprila, ko bodo vina donegovana, stekleničena in ocenjena pred strokovno komisijo,« je ob našem zadnjem obisku pove- dal enolog Tone Skaza. Kljub temu bo pet milijonov kilo- gramov obranega grozdja najbrž še dolgo rekord. Lan- ski letnik odlikujejo tudi viso- ke stopnje sladkorja, zato stroka ocenjuje letnik ne sa- mo kot dobrega, temveč kot izvrstnega. Vitez coupe Blagovna znamka tega vi- norodnega okoliša je sicer Haložan, lani pa so se odločili za razvoj nove blagovne znamke, ki je bližje potrošni- ku. Takrat so ponudili lahko pitno vino, ki ga je mogoče mešati z mineralno vodo. Vitez coupe je nastal pod motom: »Na vsako mizo daj- mo liter slovenskega vina.« Novo vino so tržišču predsta- vili septembra, z odzivom in predvsem prodajnimi rezul- tati pa so že zdaj zadovoljni, kar dokazuje, da je bila odlo- čitev pravilna. »Uveljavitev nove blagovne znamke je tr- nova pot,« so nam povedali vinarji. »V Evropi traja pov- prečno pet do osem let, ^ Sloveniji včasih še dlje.« Tu sta doma tudi renski in laški rizling, souvignon, šipon. pa beli burgundec, ki sestav- ljajo Haložana. Na pot pa smo pospremili tudi vino letnik 9l Ravno zdaj namreč vino v kleti zori in ravno zdaj tečejo prO' cesi, ki mu bodo dali dokon- čen okus. In ni lepšega ko' sprehoditi se po vinski kleti i" opazovati, kako lepa, elegant- na in edinstvena so vina. Čaf vina je namreč ravno v tem, niti dva letnika nista povsefl' enaka, vsak ima nekaj svoj^ ga. In to je tisto, čemur enolog" pravijo duša. . VESNA LEJI^ Št.5.-5.febivar1998 PETICA FIIM - TELEVIZIJA 35 Najbolj nora komedija leta Tako so film o neverjetnem junaku Austinu Powersu razglasili v ZDA, kjer je naenkrat zaigral v 2.200 kinodvoranah - Od 5. februarja v celjskem kinu Union Austin Povvers je svvinger, ki živi dvoj- no življenje. Podnevi je modni fotograf, ki ^ ga bolj kot osvetljevanje zanimajo mini jcrilca in dolge noge modelov, ponoči pa j se prelevi v gentelmanskega vohuna, ved- no pripravljenega priskočiti na pomoč. In kamor koli ga zanese njegova skriv-j nostna pot, Austin Povvers nikoli ne od-', pove in nikdar ne zapusti prizorišča svo--| jih skrivnostnih nalog, ne da bi jih opra-' vil do konca. j Potem, ko je bil na vrhuncu slave leta| 1967 zamrznjen, Austina sedaj, po tride-' setih letih prebudijo, da bi rešil svet pred! večnim sovražnikom, dr. Zlobcem, kii tokrat izsiljuje s projektom Vulkan. Au-^ stinu se pridruži agentka Vanessa Ken-' sington (igra jo Elizabeth Hurley), in; skupaj se podata v iskanje in uničenje dr.' Mike Myers kot Austin Powersi' Zlobca, čemur sledijo številne napete akcije in seveda romanca, ki se razvije med zasledovalcema. Mike Myers, ki se v filmu pojavlja kot igralec obeh glavnih vlog (igra Austina Povversa in Dr. Evila), je hkrati tudi sce- narist te komedije, zaslovel pa je že s komedijama Wayneov svet 1 in 2. Ob Miku Myersu in Elizabeth Hurley se v filmu, ki ga je režiral Jay Roach, pojav- ljajo še Michael York, Mirni Rogers in Robert Wagner. Film je nekakšen poklon kinemato- grafiji in pop kulturi šestdesetih, je ko- medija, ki slavi čas, ko je svoboda pome- nila več kot le prazno politično obljubo. Austin je prvoborec seksualne revoluci- je, ki prinaša življenje, barve, glasbo in prepotrebno osvežitev v našo precej za- morjeno sedanjost. laHHHHMH NMSi IZ PROGRAMA VTV Film za petkov večer v petek, 6. februarja ob 20.05 vam bodo na VTV zavr- teli francoski film Tujec v hiši z Jean-Paulom Belmondom v glavni vlogi. Ta igra odvetnika Jacquesa Loursata, ki ga spremlja sreča, dokler se mu nekega dne ne ubije žena in mu zapusti desetletno hči Isa- belle. Deset let kasneje: hči sovraži očeta, prekine študij prava in se druži s sumljivo družbo. Jacques se je medtem vdal pijači. Neke noči sliši strel in najde umorjenega mla- deniča. Manuja, skromnega fanta iz Isabelline druščine, obtožijo umora. Odvetnik Loursat izjavi, da ga bo branil. Velenjcani za vse lokalce v Sloveniji je pod okriljem Združenja lokalnih televizij povezanih 13 lokalnih TV po- staj. Vsaka izmed njih pripravi enkrat tedensko 30-minutno oddajo za vse članice. Tokrat je bila na vrsti VTV Vaša tele- vizija in v tridesetih minutah si boste lahko ogledali nekaj zanimivih prispevkov: o čistil- ni napravi na bloku 5 v Ter- moelektrarni Šoštanj, o raz- stavi Ukročena elektrika v Ce- lju, o zbiralcu starin v Ribnici na Pohorju ter o dnevih slo- venske košarke v Ljubljani. Videli boste tudi prispevek o Katarini Srebotnik, mladi, us- pešni teniški igralki iz Vele- nja. Oddaja Iz produkcije Združenja LTV Slovenije bo na sporedu v torek, 10. fe- bruarja ob 19.05. V DRUŽBI S KANALOM A Dva filma po izbiri gledalcev Namesto enega filma lah- ko gledalci na Kanalu A ob petkih zvečer izbirajo po no- vem kar dva. S klicem na telefonsko številko, ki je na- vedena ob filmu, lahko dajo glas tistima dvema filmoma, ki bi jih želeli videti. V petek, 6. februarja ob 20. uri bodo lahko izbirali med naslednji- mi filmi: Ta čudna znanost, ameriš- ka komedija, 1985, (tel. št. gla- sovanja: 0909161 - 156 SIT/ min.). Režija: John Hughes, igrajo: Anthony Michael Hali, lian Mitchell-Smith, Kelly Le Brock, Julie Aronson, Suzan- ne Snyder, BiH Paxton. Dva najstnika, Gary in Wyatt, si zaman prizadevata vzbuditi pozornost in priljub- ljenost pri sovrstnikih. Izde- lata si podobo svoje idealne ženske, imenovane Lisa. Lisa je tisti sproščujoči ventil, s katerim si burita domišljijo in obenem pozabljata na nes- prejetost. Nudi jima prilož- nost, da se enkrat za spre- membo lahko postavita kot moška, se potrdita in dvigne- ta samozavest. Jezdeci škrlatne kadulje, ameriški vestern, 1996, (tel. št. glasovanja: 0909162 - 156 SIT/min.). Režija: Charles Haid, igrajo: Ed Harris, Amy Madigan. Zgodba Zanea Greya- je zgodba o maščevanju in odre- šitvi. Jane Withersteen je žen- ska, ki se je pripravljena boriti Humoristično serijo Ellen lahko gledate vsako sredo ob 21.30 na Kanalu A. za svoje posestvo do konca svojega življenja. Na poti k cilju se spoprijema z močno vero v boga, ki se ji pokaže tako z dobre kot slabe strani, in s skrivnostnim klatežem, ki poskuša uveljaviti svojo lastno pravico. Rivalska dvojčka, ameriški triler, 1991, (tel. št. glasovanja: 0909163 - 156 SIT/min.). Režija: Tim Hunter, igrajo: Aidan Quinn, Hurd Hatfield, Isabella Rossellini. To je zgodba o bratih dvojč- kih, ki sta si že vse življenje največja tekmeca in nasprot- nika. Izbereta si enak poklic psihologa. Ne le to - zaljubita se v isto žensko, lepo mane- kenko. Sedaj imata res pravi razlog, da med seboj obraču- nata. Film je temačna grozljiv- ka, v kateri se tekmovalnost med bratoma stopnjuje vse do tragičnega konca. Inkovsko zlato, ameriški pustolovski film, 1969, (tel. št. glasovanja: 0909164 - 156 SIT/ min.). Režija: Irving Lerner, igrajo: Robert Shaw, Christopher Plummer, Nigel Davenport, Michael Craig, Leonard Whi- ting. Pred tremi stoletji je španski general Pizarro zaprosil kralja Carlosa za dovoljenje, da še tretjič poizkusi najti južnoa- meriško zlato kraljestvo. Živel je v prepričanju, da je to njego- va poslednja priložnost, s kate- ro bo dosegel nesmrtnost. Isto- časno z njihovim prihodom v Peru so inkovskega kralja Ata- huallpa najvišji svečeniki pos- varili, da morajo zavojevalce uničiti. Film inkovsko zlato pri- kazuje duhovni boj dveh mož - generala Pizarra in kralja Ata- huallpa, ki ju loči različna kul- tura in veroizpoved. To je pri- kaz duhovnega dvoboj brez zmagovalca. Gremo v kino! Vprašanje prejšnjega tedna vam je očitno povzročalo težave, saj smo dobili le osem pravilnih odgovorov. Izžrebali smo tri reševalce, ki so pravilno odgovorili, da so štirje režiserji Osmih potnikov Ridley Scott, James Cameron, David Fincher in Jean- Pierre Jeunet. Nagrajenci so: Urška Milosavljevič, Trsteniška 1, 3272 Rimske Toplice, Boštjan Zore, Brodarjeva 22, 3000 Celje in Romana Pušnik, Planina 81, 3225 Planina. Prejeli bodo vsak po eno vstopnico za kino predstavo Celjskih kinematografov. Tokrat je nagradno vprašanje naslednje: Mike Myers, glavni igralec in scenarist Austina Povversa, je leta 1992 že ustvaril podobno noro komedijo (njeno nadaljevanje leto kasneje) in v njej odigral glavno vlogo. Za katero komedijo gre? Odgovor napišite na kupon in ga pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, do ponedeljka, 9. februarja. KINO Union od 5. do 10. 2. ob 16.30 in 18.30 ameriška kome- dija Austin Povvers, ob 21. uri pa ameriška znanstveno-fan- tastična srhljivka Osmi potnik 4: Ponovno vstajenje. 11. 2. kinopredstave odpadejo. Mali Union od 5. do 10. 2. ob 20.30 ameriška komedija Austin Povvers, 11. 2. ob 16.30 in 18.30 Austin Povvers, ob 21. uri pa Osmi potnik 4: Ponovno vstajenje. Metropol 5. 2. ob 17. in 20.30, od 6. do 8. 2. ob 13.30, IZ in 20.30 ter od 9. do 11. 2. ob 17. in 20.30 ameriška dra- ma Titanik. 7. 2. bodo ameriš- ko komedijo Austin Povvers vr- teli tudi v matineji ob 10. uri. Kino Dobrna 7. ob 19. in 8. 2. ob 17. uri ameriška znans- tvenofantastična srhljivka Kr- vavo obzorje. Kino Žalec 5. 2. ob 20. uri ameriški film Skrivnosti in la- ži (film je prejel zlato palmo 1996 za najboljši film), 6. 2. ob 20. uri in 8. 2. ob 18. in 20.15 ameriška gangsterska drama Donnie Brasco, 7. 2. ob 20. uri pa ameriška satirična komedija Naga resnica. ŠI.5.-5.feiMw1998 36] GLASBA Zelen božji dan Koncert najuspešnejše punk skupine Green Day v Ljubljani Po nekaj odmevnih in do- bro obiskanih lanskih ročk koncertih (Black Crowes, Prodigy, Faith No More, Clavvfinger...) otvarja naj- močnejša slovenska kon- certna agencija ŠKUC - ROPOT letošnjo koncertno sezono na velikih odrih v podalpski prestolnici z naj- popularnejšimi in najbolj prodajanimi punkerji vseh časov. Gre seveda za kalifor- nijski trio Green Day, ki bo v okviru velike evropske tur- neje, na kateri predstavlja svoj pred nedavnim objav- ljeni LP »Nimrod«, v nede- ljo,15. februarja, nastopil tu- di v hali Tivoli. Skupino Green Day so ko- nec osemdesetih v kahfornij- skem mestu Rodeo ustanovili trije prijatelji iz otroštva; kita- rist in pevec Billie Joe Arm- strong (17. februar 1972), ba- sist Mike Dirnt (4. maj 1972) in bobnar Kiftmeyer. Leta 1989 je omenjena trojica v samozaložbi objavila EP »1000 Hours«, že naslednje le- to pa so v enem samem dnevu posneli deset pop-punkovskih poskočnic, ki jih nato lokalna neodvisna založbo Lookout uvrstila na album »39/ Smooth«. Kmalu po izidu LP prvenca je bend zapustil bob- nar, na njegov stolček pa je sedel Tre Cool (9. december 1972). V tej zasedbi skupina deluje še danes. Po turneji, v kateri so naj- prej obredli večino kalifornij- skih klubskih koncertnih pri- zorišč, kasneje pa še manjše dvorane po vsej Ameriki, se je število njihovih privržencev drastično povečalo, tako da so leta 1992 že prodah več kot 50.000 izvodov drugega albu- ma »Kerplunk«. Uspeh albu- ma na neodvisni sceni je vzbu- dil zanimanje menagerjev ve- likih založb, ki so že slutili, da bo punk spet moderen. Troji- ca se je med precej mamljivi- mi ponudbami odločila za za- ložbo Reprise, podružnico ve- likanke Warner Bros, ki jim je v pogodbi zagotovila tudi ne- kaj »umetniške« svobode pri ustvarjanju glasbe in krojenju kariere. Spomladi leta 1994 je kot strela z jasnega na ameriške lestvice udaril album »Doo- kie«, ki je nato po množični podpori MTV-ja in tiskanih medijih kmalu osvojil tudi Evropejce. Planetarna hita »Longvviev« in »Basket Čase« sta albumu pomagala, da je presegel neverjetno naklado U milijonov kopij. Še istega leta so Billie, Mike in Tre prejeli grammyja kot najbolj- ša alternativna zasedba leta, odpravili pa so se tudi na zma- govito turnejo (nastopili so tudi na Woodstocku in Lolla- oaloozi) in kot za šalo polnili tudi največje stadione. Konec leta 1995 se je na trgu pojavil njihov nov album »In- somniac«, ki pa seveda niti približno ni dosegel prodaj- nih rezultatov predhodnika - v ZDA so ga prodali »le« dva milijona izvodov. Spet je sle- dila turneja, ki pa so jo Green Day zaradi preutrujenosti spomladi leta 1996 prekinili. Preostanek leta so preživeh s svojimi družinami, šele sredi leta 1997 pa so se za štiri mesece zaprli v studio. V Los Angelesu je pod vods- tvom producenta Roba Cavalla nastalo kar osemnajst skladb, ki so se v pozni jeseni znašle na petem albumu »Nimrod« - po mnenju mnogih njihovem naj- boljšem glasbenem izdelku. Poleg dveh trobilcev je na LP- ju gostovala tudi znana violi- nistka Petra Haden. Njeno go- denje je moč slišati v obeh dosedanjih »nimrodovskih« uspešnicah; v punkabilly po- skočnici »Hitchin' A Ride« in v dve in pol minutni baladi »Good Riddance (Time Of Your Life)«, ki se prav te dni vzpenja proti vrhu ameriških in evropskih lestvic. ■■■■■■B STANE ŠPEGEL Simpatične Smrlclje Ob Veselih Štajerkah in Mladih frajlah imamo na Celjskem še eno zanimivo skupino mladih deklet, ki se ukvarjajo z glasbo. Skupina se imenuje Smrklje, v njej pa so Tanja Čretnik s Frankolovega (pred leti je večkrat zelo uspešno nastopala na Zlati harmoniki na Ljubečni), Nataša Novak iz Poljčan, Nataša Kline iz Oplotnice in Jasmina Popič iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. Posebnost te skupine je, da vsa štiri dekleta igrajo na Rutarjeve harmonike, pojejo, plešejo, se smejijo in s svojo dobro glasbo ter vedrino razveseljujejo mnoge poslušalce doma in v tujini. Z nestrpnostjo pričakujemo njihovo prvo kaseto. TV Poslušalci so jih sprejeli Ansambel Toplišek iz Ro- gaške Slatine je v treh letih obstoja zaradi igranja do- bre glasbe, svoje in Avseni- kove, dosegel nekaj obetav- nih uspehov. Na lanskem festivalu na- rodno zabavne glasbe Ptuj 97 je osvojil laskavo nagrado »najboljši debitant« in srebr- nega Orfeja, dvakrat pa se je uvrstil med deset najboljših ansamblov na Radiu Celje v glasbeni oddaji Vrtiljak polk in valčkov. Leta 1996 jim je to uspelo s pesmijo Naj ptice pojo, lani pa s pesmijo Smeh klarineta. Ansambel Toplišek je bil us- pešen tudi v glasbeni oddaji Domače 4 na Radiu Celje, kjer se je med 89 skladbami uvrstil v finale, kjer so ga porazile Vesele Štajerke. Topliškove skladbe so pri- ljubljene na vseh lokalnih in regionalnih radijskih posta- jah. Konec lanskega leta je ansambel izdal prvo kaseto Mladi muzikant, ki so jo po- sneli v studiu Zlati zvoki. An- sambel je nastopil tudi na slo- venski televiziji v glasbeni od- daji Po domače. Kljub manjšim kadrovskim zamenjavam je ansambel To- plišek obdržal barvo in zven, po katerem ga ljudje poznajo in cenijo. Pred ansamblom je še veliko dela in tudi načrtov, saj so šele na začetku poti. Glasbeno pot je začel kot trio, nato pa dodajal instru- mente, da je prišel do klasič- nega kvinteta, ki ga uspešno vodi velik ljubitelj domače za- bavne glasbe Jože Toplišek. Na posnetku od leve so: Da- mir Tkavc (trobenta), Bojan Lugarič (klarinet, avtor melo- dij, pevec, šaljivec itd.), Dani- ca Stražar - Konečnik (pevka iz Domžal, ki je prej pela pri Planiki, s Topliški pa se je spoznala lani na reviji v Libo- jadi), Andrej Toplišek (har- monika, vodja ansambla) in Jani Toplišek (bariton), spre- daj Andrej Gobec (kitara). T. VRABL MED NOTAMI • v studiu Zlati zvoki so prvo kaseto posneli člani ansamb- la Zarja iz Tržiča na Gorenj- skem. Naslov je Šparovni Gorenje, kot se imenuje tudi melodija, s katero so nasto- pili na lanskem festivalu Vurberk 97. V skupini igrajo Drago Primožič, Mirko Roz- man in Igor SokliČ, poje pa Sonja Primožič. Vsa besedi- la je napisal Franc Ankerst, melodije pa Drago Primo- žič, Franc Šarabon in Jože Burnik. • Popularna skupina Zasavci je izdala četrto kaseto Se- dem noči, na kateri je tudi šest zabavnih skladb. Narod- nozabavne skladbe sta pris- pevala Nande Razboršek in Milan Kuder. Člani skupine so Srečko Sušnik (vodja), Viktor Drnovšek, Stane Oj- stršek, Jože Buden, Branko Peklar, Bojan Kališnik in Jo- že Vukič. • »Jokal bi s teboj« je na- slov že 32. kasete najsta- rejšega aktivnega sloven- skega narodno zabavnega ansambla Štirje kovači. Vodja Franc Šegovc je na- pisal melodijo za vseh šti- rinajst skladb in jih tri- najst opremil tudi z bese- dili, en tekst pa je dodal Ivan Sivec. V ansamblu igrajo Polde Krajnc, Viktor Vrhovnik, Zdenko Zdovc, Jože in Srečko Sedar ter Hermina in Franc Šegovc. • »Naš pobej bo muzikant«^ < je naslov knjige, ki jo je napisal vodja najstarejšega slovenskega aktivnega na- rodno zabavnega ansambla Štirje kovači, Franc Šegovc, Knjiga obsega okoli 300 stra- ni spominov na prehojeno pot ter tekstov, ki jih je tudi sam napisal. Knjiga bo pred- vidoma izšla konec marca, naročite pa jo lahko na na- slov: Franc Šegovc, 0602- 42-154. • Predsednik Kluba prijate- ljev Vrtiljaka polk in valčkov Stane Krajnc pripravlja sre- čanje muzikantov samou- kov, ki bo v nedeljo, 8. mar- ca ob 12. uri v gostilni Drak- sler v Tremarju pri Celju. Nastopijo lahko harmoni- karji, klarinetisti, kitaristi... Nastopajoče glasbene sa- mouke bo ocenjevala komi- sija v sestavi Tone Videč, Viki Ašič in Miro Kline. Pri- javite se lahko na naslov: Stane Krajnc, Radio Celje, Prešernova 19, Celje (ime in priimek, instrument, naslov, telefon) ali uro pred nasto- pom. • Člani Kluba prijateljev polk in valčkov si bodo 14. februarja ogledali zabavno glasbeno prireditev Pod mengeško marelo, sicer p3 bodo ves dan na prijetnem izletu. Med drugim bodo obiskali tudi znanega izdelo- valca harmonik Zupana. • 19. februarja bo v Kultur- nem centru Laško koncert i2 abonmaja polk in valčkov pod naslovom »Pust prihaja. Kline vas gleda«. Nastopil' bodo ansambel Kline, hu- moristka Trezika s triom Mlade frajle. VeUko bo hu- morja in krofov. TV Šl. 5.-5. februar 1998 PETICA GLASBA 37 GLASBENI EX-PRESS Po debitantski cedejki »Why Aren't You Screaming« in lanskem vinilnem singlu so se na slovensko alter glasbeno sceno z novim albumom spet vrnili DICKY B.HARDV. Kitarista Niko Novak in Dušan Teslič, pevec Igor Štupnik ter bobnar Klemen Selan, so na ploščo »I Whistle - You Dance« uvrstili 12 drvečih garažnih kreacij, ki so nastale tik pred zaključkom lanskega leta v ljubljanskem studiu Alien pod producentsko taktirko Alda Ivančiča (Borgesia). Konec prejšnjega meseca so v Hollywoodu premierno prikazali film »Spice World«, v katerem je poleg članic bri- tanske pop atrakcije SPICE GIRLS (Emma Bunton, Geri Hallivvell, Melanie Brovvn, Melanie Chisholm in Victoria Adams) eno izmed glavnih vlog odigral znani angleški igralec Alan Cumming. Po odličnem lanskem albu- mu »Mezamedaland« bo izvrst- ni britanski pop bend DURAN DURAN v bližnji prihodnosti na trg lansiral dvojni album »Stran- ge Behaviour«. Ta bo v celoti zapolnjen s posnetki, ki so na- stali med leti 1981 in 1997, objav- ljeni pa so bili na B-straneh single plošč ali pa kot remixi na 12-inčnih maxi-singlih. Koncertna agencija Poorky Entertainment bo letos spet or- ganizirala nekaj koncertov. Prvi izmed njih se bo zgodil že 10. februarja, ko bo v Festivalni dvorani nastopil odlični ameriš- ki bobnar SIMON PHILLIPS, ki ga manj poučeni ljubitelji z jaz- zom obarvane ročk godbe poz- najo predvsem kot imenitnega studijskega glasbenika, ki je svoje znanje v preteklosti pro- dajal takšnim velikanom kot so Al Di Meola, Jeff Beck, Stanley Clarke, Mick Jagger, Toto, The Wlio.... Gospod Phillips bo s spremljevalci - Ray Russel (kita- ra), Andy Tiimnons (kitara), Anthony Jackson (bas), Jeff Babko (klaviature), Wendell Brooks (sax) in Peter Ecovedo (tolkala) - predstavil godbo s svojih dveh samostojnih albu- mov, leta 1995 objavljenem »Symbiosis« in lanskemu »Another Lifetime«. Prvi del te štiri urne koncertne poslastice bo zapolnil ROK GOLOB in nje- gov Stop The Band. Irski megazvezdniki U2 so se po krajšem premoru prejš- nji teden vrnili na zadnji, četrti del svetovne turneje PopMart. V okviru te bodo v prihodnjih dveh mesecih nastopili v Južni Ameriki, Avstraliji, na Japon- skem, skoraj leto dni po otvo- ritvenem koncertu (Las Vegas, 25. april) pa bodo to megalo- mansko turnejo zaključili z nastopom v Johannesburgu v Južnoafriški republiki. Poplavi jazz-groovy-funky bendov, ki je v zadnjih nekaj letih zajela Slovenijo, se je v začetku predlanskega leta pri- družila še zasedba PLANET GRGOVE. Večina izmed dese- tih članov te združbe je v prete- klosti že sodelovala v znanih slovenskih zasedbah (Niet, Ali En, Rok Golob, Veronica, Ama- deus, Bombe...), letos pa so svoje glasbeno znanje, izkuš- nje in ideje združili na debitant- skem LP izdelku »Livin' On Planet Earth«, ki v slovenski glasbeni prostor prinaša devet posrečenih kombinacij na fun- ku in jazzu temelječih glasbe- nih stilov. Vse skladbe so bile posnete v studiu Kif Kif, pretež- no instrumentalni plošček pa je založil ljubljanski Dallas. Britanski glasbeni kritiki so za najboljši lanski LP izbrali tretji album »OK Computer« skupine RADIOHEAD. Da je ta oxfordska peterica priljub- ljena tudi pri laičnih ljubiteljih sodobne rockovske godbe, dokazujejo tudi odlični pro- dajni rezultati te (sicer malo zatežene) mojstrovine, ki se tik pod vrhom angleške lestvi- ce najbolje prodajanih LP-jev vlači že 35 tednov. Radiohead pa so se pred nedavnim vrnili tudi na lestvice single plošč s skladbo »No Suprises«, ki je podprta še z dvema do sedaj neobjavljenima pesmima. 17. februarja se bo na trgo- vinskih policah znašla video- kaseta »Live In Hyde Park« s posnetki z open-air koncerta v znanem londonskem Hyde parku, na katerem je ERIC CLAPTON poleti leta 1996 zbral več kot 150.000 svojih fanov. Poleg nekaterih Clap- tonovih bolj popastih uspe- šnic bo na video kaseti še cel kup prirejenih blues klasik, s katerimi se je ta 52-letni an- gleški kitarist, pevec in avtor poklonil svojim vzornikom; B.B. Kingu, Elmoreju Jamesu, Freddieju Kingu... Poskočni JAMES BROWN si je poškodbe hrbtenice, ki jih je v svoji že več kot štiri desetlet- ja dolgi glasbeni karieri staknil na odrih, norih zabavah in je- čah, zadnji dve leti lajšal z nekontrolirano velikimi od- merki analgetikov. Ti so tega 64-letnega kralja funka najprej pripeljali v odvisnost, januarja pa še v bolnišnico. Prejšnji ponedeljek so v Los Angelesu že 25. zapovrstjo po- deljevali nagrade American Music Avvards. Največ nagrad (3} so prejele SPICE GIRLS (naj pop skupina, naj album, debitantke leta), dve nagradi je dobil BABVFACE - na sliki (naj pop in naj R&B izvajalec), med ostalimi nagrajenci pa ve- lja omeniti še Franka Sinatro (nagrada za življenjsko delo). Celine Dion (naj pop pevka), Mariah Carey (R&B pevka le- ta) in skupni Bush (alter bend leta) ter Bone Thugs-N-Har- mony (rap skupina leta). Dobrih štirinajst dni pred podelitvijo letošnjih »glasbe- nih Oskarjev« - Grammyev - pa bo založba MCA objavila kompaktno ploščo z enajstimi skladbami, ki se bodo potego- vale v treh najprestižnejših ka- tegorijah (plošča leta, debitant leta in pop skupina leta). Kultno ameriško založbo Death Row naj bi, poleg neka- terih pri nas manj znanih hip- hoperjev, po nekaterih infor- macijah zapustil tudi SNOOP DOGGY DOGG. Nekdanji »neu strašni« prvak gangsta-rapa se je po odhodu Dr. Drea, umoru 2Paca Shakurja in aretaciji Su- gea Knighta - treh nekdanjih paradnih konjev te založbe - zbal za svoje življenje in karie- ro, ki se bo, če bo ostal pri Death Row, po njegovem mne- nju kmalu končala v podob- nem stilu. Snoop bo težko na- šel novega založnika, saj bo ta moral založbi Death Row pla- čati ogromno odškodnino za prekinitev pogodbe, ki Doggy- ja zavezuje še za šest albumov. STANE ŠPEGEL V anketi, v kateri je sodelovalo kar 36.000 britanskih ljubiteljev glasbe, so za najboljši album vseh časov izbrali več kot tri desetletja staro umetnino »Sgt. Peppers Lonely Hearts Club Band« legendarnega liverpoolskega kvarteta THE BEATLES. Na drugo mesto so se s svojim istoimenskim prvencem uvrstili THE STONE ROSES, tretje mesto je spet pripadlo skupini The Beatles in LP-ju »Revolver«. Četrto mesto so zasedli Radiohead in njihov »The Bends«, šele na peto mesto pa so anketiranci uvrstili kvazi-Beatle OASIS in njihov drugi album »Mornine Glorv«. 20 VROČIH RC VRTILJAK POLK IN ,VALČKOV^^^^^^..................... TUJE LESTVICE SI. 5.-5. februar 1998 38 IZ OTROŠKEGA SVETA - POTOPIS Gremo v Disneylancl! Disneyeve revije in Unesco že peto leto zapored priprav- ljajo natečaj in srečanje »Children's Summit«, ki bo prvi teden maja v pariškem Disneylandu, V Sloveniji or- ganizira natečaj za udeležbo na srečanju revija Miki Miš- ka, ki vabi k sodelovanju vse osnovnošolce. Slovenija je prvič sodelovala leta 1995, takrat so nas zasto- pali šolarji iz Markovcev pri Ptuju, ki so ustvarili najboljši izdelek na temo prijateljstvo. Naslednje leto so šli učenci iz Loke pri Črnomlju, lani pa če- trtošolci iz Prestranka, ki so pripravili izdelek na temo dru- žina v prihodnosti. Letošnja tema govori o športu in vsem, kar je s tem v zvezi. Za sodelovanje na nate- čaju morate pripraviti glavno misel s sloganom, ki lahko obsega največ deset besed in z likovno upodobitvijo na pla- katu in s stranjo dolgim poro- čilom o tem, kako ste se lotili projekta, kakšne so bile pri tem vaše ideje in misli. Sode- lujejo lahko šolarji od 8. do 12. leta starosti sami ali v skupi- nah po štirje z mentorjem. Zadnji rok za oddajo izdelkov je 10. marec 1998, ki jih mo- rate poslati na naslov Veliki Mikijev natečaj, Egmont d.o.o., p.p. 2459, 1001 Ljublja- na. Vse plakate bo proučila po- sebna komisija s predstavni- kom Unesca, dvema predstav- nikoma uredniškega odbora revije, dvema udeležencema lanskega srečanja, predstavni- kom ministrstva za šolstvo ter sponzorja McDonald's in z znanim slovenskim športni- kom. Avtorje treh najbolj iz- virnih projektov bodo od 4. do 8. maja odpeljali na srečanje zmagovalcev vseh držav ude- leženk. Nagradili pa bodo tudi vse ostale, ki bodo zasedli naj- manj deseto mesto. Ples nas je navdušil Učenci petih razredov smo bili zadovoljni, ko smo izvede- li, da bomo imeli kulturni dan, kjer bomo spoznali raz- lične plesne in razgibalne de- javnosti, ki bodo povezane z glasbo. Učiteljica nam je povedala, da se lahko odločimo, kam se bomo vključili. Tudi sami smo lahko predlagali kotičke, fant- je so se navduševali nad akro- batiko. Najprej smo se pogovarjali o zgodovini in vrstah plesa, ki so značilni za posamezne na- rode. Poudarili smo, kako se obnašamo pri plesu, pa tudi na prireditvah nasploh. Potem smo se razdelili v skupine in se vključili k inte- resnim kotičkom. Dekleta smo se vključila k plesu, fante pa so morali učitelji kar dolgo nagovarjati, da so se priključi- li. Drugače je bilo pri akrobati- ki, kjer so se izkazali fantje. Tretjo uro smo zamenjali kotičke. Ob 11. uri pa je prišla učiteljica Bolera, ki nas je pri- tegnila s skupinskimi razve- drilnimi plesi, ki so najbolj popularni. Prostovoljci so se pomerili med sabo, vendar je bilo zmagovalca težko določi- ti, zato so zmagali kar vsi. MAJA SLUGA, novinarski krožek OŠ Marjana Nemca Radeče Ali bi bila v današnjem času Martin Krpan? No, ja. Kaj pa vem. Zame se ne sliši ravno lepo. Verjetno te ponudbe ne bi sprejela. Se sprašujete, zakaj? Naj vam razložim. Poglejte, bila bi velika in močna. Potrebovala bi velike obleke in čevlje ter veliko hrane. Kot veste, je hrana v današnjem času zelo zelo draga, jaz pa bi pojedla toliko kot ena ali dve družini. Uporabljala bi obleke, kakršnih velikosti ni v trgovini. To pomeni, da bi morala imeti krojača, ki bi od mene zagotovo zahteval velike vsote denarja. Morala pa bi imeti tudi čevljarja, kar pa bi bilo veliko razkošje. Ampak, kje bi za vse to dobila denar? Kot veste, fizično delo ni poplačano, če ste še tako pridni in močni. Ljudem bi že pomagala, a mi srce ne dopusti, da bi mi morali plačati za uslugo. Ob prošnji, da naj nekomu odsekam glavo, bi to zagotovo storila, ampak bi kasneje cele dneve posedala v zaporu, gospod Milan Kučan pa mi tudi ne bi dal dovoljenja za prevažanje soli brez carine. Ja, ja, v današnjih časih bi Martini Krpani težje živeli, saj bi verjetno bankrotirali! NINA CAGLIČ, 6. d, OŠ Žalec Biološki kotiček člani biološkega krožka OŠ Polzela z mentorico Nevenko Jerin skrbimo za živalce, jih negujemo, hranimo, da se v umetnem življenjskem okolju čim bolje počutijo. Gojimo akva- rijske ribe, navadne in avstralske paličnjake, hrčke... Pouk biologije je dosti bolj zanimiv in pester, saj nas v učilnici čakajo naši ljubljenčki, ki so vedno dobre volje. Dobre volje in smeha nam zadnje čase res ne manjka, saj za to poskrbi predvsem naša hrčja družinica. S kolesom po deželi dolgega belega oblaka (3) Naše potepanje po severnem otoku se končuje. Na novoletni dan se odpravljamo na južni otok, kjer nas čez dobrih deset dni pričakuje najvišji cilj naše odprave, vzpon na Mt.Cook. V desetih dneh pa se lahko zgodi veliko načrtovanega in še več nenačrtovanega. Za začetek zamudimo vse popoldanske možnosti za prevoz iz National parka, to je kraja, ki smo ga določili za točko, kjer za nekaj časa prekinemo kolesarjenje in se prepustimo javnim pre- voznim sredstvom. National park je še eno majh- no mestece, ki najbolj spominja na filme o Divjem zahodu. Po- leti ima kakšnih tisoč prebival- cev, pozimi pa se mu zaradi smučišč na bližnjih gorah to število tudi potroji. Razen prit- ličnih hiš, ki jim manjka le še kakšen John Wayne na strehi, je tu še polno majhnih hotelov, motelov, restavracij in nezgreš- ljivih Backpacker's. Hoteli za plitve žepe To je posebna oblika nizko- proračunskih hotelov, kjer lahko popotnik dobi posteljo, toaletne prostore in kuhinjo z vso opremo za približno 15 novozelandskih dolarjev, kar znaša približno 1500 tolarjev. Nastaniti se je mogoče v dvo- posteljnih sobah, ki so nekoli- ko dražje, okoli 50 novoze- landskih dolarjev, pa tudi na skupnih ležiščih, kar ponava- di pomeni sobo s sedmimi po- steljami. Slednje so ponavadi najboljša izbira, saj vam vanjo vtaknejo sostanovalce le, če v nobeni drugi sobi ni več pro- stora. Ti hoteli so namenjeni popotnikom z nahrbtniki, ki navadno iščejo najcenejše možnosti preživetja. Kljub te- mu pa Backpacker'se naselju- je precej popotnikov z avto- mobili, družin, kolesarjev in celo ljudi, ki potujejo z avto- domi, pa si včasih zaželijo ku- hanja v stoječem in spanja v iztegnjenem položaju. Vzrok za to je zelo dobra opremlje- nost teh hotelov, nizka cena, predvsem pa zainteresiranost lastnikov za vsestransko po- moč popotniku. Postrežejo ti z vsemi turističnimi informa- cijami, uredijo prevoz, pošlje- jo fax in naredijo še dosti dru- gih uslug. Posledica tega je propadanje običajnih hotelov. Backpaker'sov je vse več, na- stajajo kar v prostorih, kjer je bil še pred kratkim hotel z običajno ponudbo. »Če manj porabiš za prenočišče, ti več ostane za ogled zanimivosti«, si mislijo novozelandski turi- stični delavci in s to filozofijo očitno zelo dobro shajajo. Po- časi opuščajo vse oblike mon- denega turizma, namenjenega ljudem, ki imajo veliko denar- ja zato, ker ga malo zapravijo. Z baterijo na vlak v enem od takih hotelčkov smo dobili tudi vse podatke za našo nadaljnjo pot in kupili vozovnice za vlak do Welling- tona in za trajekt na južni otok. Rezervacije nam je re- ceptorka uredila kar preko In- terneta, nato pa nas vprašala, če imamo baterijske svetilke. »Čudno vprašanje, seveda jih imamo, vendar zakaj pa vas to sploh zanima?« »No, ko boste ob dveh zjutraj zaslišali vlak, začnite mahati z lučmi, da vas bo strojevodja videl. Veste, včasih pozabi in odpelje mi- mo,« je pojasnila. Vlak je res pripeljal, toda z enourno za- mudo, na postaji, zaviti v te- mo, ni bilo razen nas žive duše. Ob treh je končno pris- pel vlak, iz njega pa je stopil sprevodnik z zgodbo o pok- varjeni lokomotivi in začude- njem nad tem, da so se sploh ustavih, »... saj tu tako redko kdo vstopi.« V Wellingtonu nas je priča- kalo sonce in izumrlo mesto. 2. januar je tudi tu še praznik. Mrtvilo smo izkoristili za hiter ogled mesta ter za kombinacijo zajtrka s kosilom, ki se tu ime- nuje brunch (breakfast + lunch). Okrog poldneva je me- sto vendarle oživelo. Naš čas do odhoda trajekta se je tudi iztekal. Zato smo obložili naše konjičke in se polni novih pri- čakovanj pognali v pristanišče. Da ne bi bilo dolgčas, je Mirko zapeljal na nekaj ostrega in po krajšem piskanju je bila zračni- ca prazna. Še sreča, da smo bili blizu pristanišča, sicer bi za- mudili trajekt. Popravilo kole- sa bi trajalo predolgo, tako pa ga je Mirko s trpečim izrazom na hcu in žalostjo v srcu odpo- tiskal proti ladji. Na južnem otoku Po treh urah vožnje se je trajekt zasidral v Pictohu in drugi del naše avanture se je lahko začel. S Špelo sva odhi- tela proti severnemu poloto- ku, kjer sva želela tri dni ve- slati ob obali narodnega parka Abel Tasman, Mirko pa se je obrnil proti jugu in Mt.Cooku, kjer smo se dogovorili za po- novno srečanje. Iz predvide- nih treh dni se je izcimil le eden, saj je okrog novega leta tam višek turistične sezone, čolni pa skoraj vsi izposojeni. Zato sva se pridružila manjši skupini, s katero smo se poda- li na enodneven izlet s kajaki. Z nami je šel tudi vodič, ki je skrbel za tehnično podporo in tekočo izvedbo ter zvrhano mero angleškega humorja. Tako imenovani sea-kaja- king je zelo popularna oblika zabave in aktivnega turizma tod okoli. Čolni so zelo podob- ni običajnim rečnim kajakom, le da imajo poleg ostalega še krmilo, ki ga voznik upravlja z nogami. Za razliko od rečnih so na morju najbolj popularni dvojni oziroma tandem čolni, ki zagotavljajo hitrejše napre- dovanje in imajo večji prtljaž- ni prostor, kamor lahko vozni- ka zložita vse potrebno za ne- kajdnevni izlet ob popolnoma neobljudeni obali. Naš izlet je bil sicer kratek, smo pa na poti izkoristili veter in še eno po- sebnost morskih kajakov - ja- dro. To je velika plahta iz svile za padala, ki se s pomočjo vesel razpne nad čoln in pri- hrani veliko moči, če le veter piha v pravo smer. Z izletom sva bila zelo zadovoljna, po drugi strani pa nama je bilo zelo žal, da si nisva mogla privoščiti načrtovanega trid- nevnega potepanja. »Pa dru- gič,« sva se tolažila med nala- ganjem prtljage na kolesi, ki sta se gotovo čutili že kar malo zapostavljeni. ■■■i (se nadaljuje) IGOR DRSTVENŠEK Kolesariti po Novi Zelandiji je ulitek posebne vrste. Šl.5.-5.febnrar1998 PETICA V MODNEM VRTINCU 39 Pomladni modni sonet Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Čeprav bo zima morda šele v februarju zares pokazala svoje ledene zobe, pa se nam ob pogledu na ponošeno zimsko garderobo povsem samodejno zvizualizira sli- ka tanjših, spomladanskih oblačil. Saj! Sezonske raz- prodaje so za nami, v trgovi- ne prihaja nova moda. Ste radovedni, kakšni bodo le- tošnji toplejši in najbolj topli meseci? Nekateri označujejo četico najnovejših modnih trendov kot »deja vu«, že videno puš- čobo, drugi jih hvalijo na vsa usta - v prepričanju, da so letošnje modne značilnosti kot umetniška pesem harmo- nično zlite v skladno celoto. Kot sonet, pa čeprav jih ne sestavlja štirinajst enajstercev, povezanih v štiri kitice. No, pa se naučimo v prvem spomladanskem modnem utrinku nekaj osnovnih »ki- tic«, iz katerih se sluti nadalje- vanje letošnje modne pesmi. Prosojnost je vsekakor od- kritje sezone. Letošnja prosojnost z mushni in ostali- mi kot dih lahkimi in svetlobo prepuščajočimi materiali na- mreč brez sramu odkriva sko- raj vse ženske čare. Trdi, da sta pod transparentnim obla- čilom nedrček in celo hlačke nepotreben balast. Je pač ta- ko, da imata moda in erotika sem ter tja isti dražljaj, iste zahteve in iste zakone. Izhaja- ta iz pradavnega vira teatral- nosti in želita spodbujati isti jezik zapeljevanja... Ampak ne pustite se zapeljati temu trendu za vsako ceno! Če ni- mate ravno manekenskih ob- lin, boste lahko namesto mod- ni videti vulgarni. Kaj pa di- skreten odmerek prosojnosti - morda le na rokavih, všitkom na bluzi ali pa več prosojnih plasteh drug čez drugega? To je pa že bolje, kajne? Osemdeseta leta. Komaj smo pozabili na široka, podložena ramena in tisto'ti- pično razkošje osemdesetih modnih let, že so znova tu. Vendar, ne bo tako preprosto. Kar stopiti na podstrešje in povleči iz naftalina suknjič z mogočnimi, po rugbyjevsko podloženimi rameni in v gube nabranimi rokavi. Nova osemdeseta namreč niso nji- hova reinkarnacija, temveč le inspiracija v duhu iztekajočih se devetdesetih let. In kakšna oblačila krasijo široka, ravnO podložena ra- mena? Suknjič na prvem me- stu, seveda. Letošnji sledi lini- ji telesa, tiste najbolj modne izpeljanke pa se spuščajo vse do sredine stegen, včasih celo do kolen. Neverjetno spomi- njajo na moški suknjič imeno- van gehrock, kakršnega so no- sili imenitni gospodje v ob- dobju drugega rokokoja, okrog leta 1850. Ker se spušča do sredine stegen, včasih celo do kolen, in imenitno nado- mesti spomladanski plašč ozi- roma obleko. Melirani materiali, pred- vsem dobri stari tvid in pletenine, kjer se na reliefnih površinah prepleta več barv- nih nitk. Tvid je bil seveda že modna uspešnica letošnje zi- me in če ste pod plaščem nosi- li takšen kostim, ga seveda kot zgornje oblačilo lahko v miru nosite še naprej - dokler ne bo zanj prevroče. Če pa se vam v domačih predalih valja kup volnenih ostankov različnih barv, jih hitro združite v debe- lejšo volneno nit in z njo na- pletite nov spomladanski pu- lover ali udoben kardigan. Lycra, ta čudežna elastična nitka, ki se prepleta med najbolj modne tkanine seda- njosti, bo na letošnjem mod- nem prizorišču nepogrešljiva. Čeprav ostajajo linije oblačil kljub dinamiki modnega rit- ma domala nespremenljive, omogočajo njihovi kroji sam vrh domišljijskega repertoar- ja. Tudi, če je denimo zvezda na pomladnem modnem nebu - kombinezon videti skoraj pretesen, je po zaslugi dodane lycre v materialu udoben prav tako kot vaša najljubša piža- ma... Akcenti so ena izmed tistih značilnosti, ki dajejo le- tošnji modi razigranost in ob- čutek neobremenjenosti, kar se nenazadnje za pomlad tudi spodobi. Hudomušne rutice okrog vratu, kot je bilo mod- no že v osemdesetih letih, lahko povsem običajnemu, malce dolgočasnemu oblači- lu pričarajo neverjetno koli- čino svežine, so že ena izmed njih. Tudi živobarvna spod- buda v obliki rdečih čevljev, lahko zimsko sivino v vaši garderobi ogreje vsaj tako učinkovito kot toplo spom- ladansko sonce. Dolžine so živ dokaz modne velikodušnosti - od super minija, do tiste okrog kolen, pa najdaljše, menda najbolj modne. Do gležnjev. Tu ni kaj dodati. Morda le še - izbira je vaša, veselite se je! Hit oblačilo. Diskretna prosojnost. Tvid in melirani vzorci - večna mestna eleganca. Čevlji - rdeč modni akcent. Široka ramena, ozek pas - Jnodna vizija letošnje pomladi. Letošnje »naj« dolžine so tri. Prva je - do gležnjev. sladka moda iz Centrala Tretji torek v januarju se je slovenska modna scena prebudila iz ponovoletnega mrtvila z duhovito in simpatič- no modno revijo mladih modnih kreatork v ljubljanskem klubu Central. Ob razgibani, poskočni koreografiji Sonje Meškovič so se predstavile študentke četrtega letnika ljubljanske fakuhete za naravoslovje in tehnologijo, smer obliko- vanje tekstilij. Vsi prikazani modeli (v slad- kem sprems- tvu sadnih li- zik, ki so jih hostese ponu- dile tudi obi- skovalcem) so prebujali vizi- jo razigrane, norčave mla- dosti, brste- nja, radosti življenja, pre- bujanja pom- ladi. Neobiča- jen, vendar iz- jemno kreati- ven pristop z izrazitim indi- V i d u a 1 n i m poudarkom pri ustvarjanju novih modnih idej. Foto: STANE JERKO Kreacija: Vanja Krmelj. Anketno nagradno vprašanje februarja KATERA IZMED NOVOMODNIH SPOMLADANSKIH BARV VAM JE NAJBOIJ VŠEČ? a) bela in slonokoščena; b) zlata in srebrna; c) pepel vrtnice (bordo-sivo-rjava); d) španski bezeg (lila, roza); e) krila kačjega pastirja (bleda turkizno-modra). Št. 5..5. februar 1998 40 ZA AVTOMOBILISTE Prihaja fiat seicenle Italijanska avtomobilska tovarna Fiat ima z majhnimi avtomobili izjemno veliko izkušenj, kar nenazadnje doka- zujejo dobre prodajne številke pri fiatu 500, pa cinquecentu in nekdaj pri topolinu, unu ipd. Na pomlad pa bo tovarna postavila na ogled novo majhno vozilo po imenu seicento. To bo res majhen avtomobil, saj bo v dolžino meril vsega 3,3 metra, naj bi pa bil notranje prostoren, saj naj bi ponujal prostor petim potnikom. Seicento bo seveda namenjen krajšim in predvsem mestnim vožnjam, vstop v avtomobil pa bo mogoč skozi dvoje vrat. Motorja bosta po sedanjih napovedih dva, in sicer 900 ter 1100-kubični, opreme pa naj bi bile štiri: S, sportnig, SX in suite. Vozilce bo na voljo tudi v varianti z avtomatsko sklopko, ponudili pa bodo tudi varianto, ki jo bo poganjal elektromotor. Seicento bo nastajal v poljski tovarni Tychy, za sedaj pa še ni znano, kdaj bo naprodaj pri nas in po čem bo. Na sliki: fiat seicento. Zelo dobro poslovanje Škode češka Škoda, katere 75-odstotni lastnik je nemški avto- mobilski koncern Volkswagen, je v minulem letu očitno poslovala zelo dobro. Finančni rezultati seveda še ne morejo biti znani, vendar domnevajo, da naj bi imela nekaj milijard kron čistega dobička. Lani je tovarna svojo prodajo povečala kar za 29 odstotkov, saj je skupaj izdelala in tudi prodala 336 tisoč avtomobilov, kar je vsekakor rekord. Pomembno je, da se je očitno dokončno uveljavila na zanjo izjemno pomembnem zahodnoevropskem trgu, kjer se je posel z njenimi avtomobili povečal za 39 odstotkov. Lani so postavili na cesto octavio, avtomobil sred- njega razreda, ki gre očitno dobro v promet, vendar so imeli pri tem nekaj težav, tako da so lani izdelali samo 48 tisoč teh avtomobilov, vse ostalo pa je odpadlo na felicio. Spremembe na krmilu Fiata? Družina Agnelli kot največja lastnica Fiata ima precej težav z imenovanjem ustreznih ljudi za vodilne položaje v tej grupaciji. Ko je pred nedavnim umrl Giovanni Alberto Agnelli, nečak slovitega Giovannija Agnellija, sedaj častnega predsednika Fiata, ki naj bi prevzel najpomembnejši položaj v skupini, je bila zadrega še toliko večja. Sedaj pa Cesare Romiti, predsednik Fiata, objavlja, da se bo v kratkem poslovil od svojega položaja. Romiti bo letos dopolnil 75 let, pravi pa, da bo za svojega naslednika predlagal Paola Fresca, podpredsednika družbe General Electric. Fresco je član Fiatove uprave od leta 1996 in vse kaže, da bo moral kar takoj za krmilo največje italijanske industrijske grupacije. Po drugi strani pa je odhod Romitija za Fiat tudi določeno olajšanje, kajti Romiti je bil lani obtožen podkupovanja, to pa za podjetje ni posebej ugodno. Namesto saaba 900 saab 9-3 švedski Saab, delno v ro- kah ameriškega avtomobil- skega koncema General Mo- tors, ni v položaju, ki bi mu ga lahko zavidali. Izjemno veliko pričakuje od svojega povsem novega avtomobila 9-5, na detroitskem avtomo- bilskem salonu pa so posta- vili na ogled še saaba 9-3. V bistvu gre za prenovljeno serijo 900, ki bo tudi kot 9-3 na voljo kot limuzina, pa kot kabriolet in kot kupe. Nav- zven je avto doživel nekaj do- volj opaznih, vendar ne izjem- nih sprememb, prav tako to velja za notranjost, saj pri to- varni pravijo, da so opravili kar 1000 sprememb. Ob novi armaturi so novi tudi prednji sedeži, seznam serijske opre- me pa je daljši kot je bil, saj bodo med drugim vse izve- denke opremljene tudi s stran- skima zračnima varnostnima blazinama. Omeniti je treba, da je tudi ta avto opremljen s tako imenovanimi nočnimi merilniki, kar pomeni, da lah- ko voznik izključi osvetlitve vseh stikal z izjemo merilnika hitrosti. Kdaj bo saab 9-3 pri- peljal na slovenski avtomobil- ski trg, je za sedaj težko napo- vedati. Na sliki: saab 9-3. BORZACEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 435 avtomobilov. Prodanih je bilo 13 vozil, organizatorji pa so izdali 75 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2300 obiskovalcev. Selmar z BMW-jeiii in Rover jem Od konca januarja imamo v Celju na Mariborski cesti nov prodajno servisni avto- mobilski salon. Odprlo ga je podjetje Selmar in tako obr- nilo nov list v svoji dokaj kratki, a uspešni zgodovini. Od številnih drugih znamk, ki jih je podjetje od svojega nastanka v letu 1991 zasto- palo in prodajalo, so se zdaj preselili k ugledni korpora- ciji BMW-Rover. Investicija je veljala 4 mili- jone mark. Bavarski in angleš- ki štirikolesniki se bodo bo- hotili na 2100 kvadratnih me- trih, od tega jih je največ (500) namenjenih salonu. Preostale površine (mehanič- na delavnica, avtopralnica, skladišče vozil in rezervnih delov idr.) so dopolnilnega ter infrastrukturnega pomena.* Znamki BMW in Rover v glavnem sodita v srednji in višji cenovni razred. Po izkuš- njah generalnega uvoznika ljubljanskega podjetja Teh- nounion je zanimanje zanju izredno veliko, statistika pa kaže, da so se lani med 50 najbolje prodajanih modelov v Sloveniji uvrstili najmanjši Rover 200 (23. mesto, 813 pro- danih vozil), nekaj večji Rover 400 (35. mesto, 491) ter BMW serije 3 (48. mesto, 274). Rover/Land Rover je lani po- večal prodajo za 93 odstotkov in se s 1418 novoregistriranimi avtomobili ustalil blizu desete- rice najbolje prodajanih znamk v Sloveniji. BMW kot prestižnejša znamka je nekaj nižje, prodajo je povečal za dobrih 6 odstotkov (537) in je v dvajseterici najboljših. Od tod tudi ambiciozni načrti podjetja Selmar, kjer naj bi to leto novoodprti prodajni salon zapustilo 600 vozil obeh znamk. Sprva izdatneje raču- najo na kupce lanskih (cenov- no znižanih) modelov, v po- moč kupcem pa so ugodne kre- ditne linije z Banko Celje, na- kup avtomobila po sistemu sta- ro za novo ter lastni leasing za rabljena vozila. Otvoritve avtosalona so se poleg predstavnikov znamk BMW in Rover ter generalnega uvoznika Tehnouniona udele- žile osebnosti iz gospodarske- ga in političnega življenja ter številni povabljeni lastniki vo- zil nemško-angleške združbe. EPP Šl.5.-5.febraar1998 PETICA I ZA AVTOMOBliiSTE | Q Pretežko breme za Daewoo? Bolj ali manj so znane te- ^ve vsega južnokorejskega lospodarstva, pri čemer je jsno, da brez tuje pomoči le bo šlo. Pred nedavnim so (orejci dobili 60 milijard do- jrjev pomoči od mednarod- ,ega denarnega sklada, vse ,a kaže, da bo potrebna no- ,i finančna injekcija, kajti jlcupni dolg države naj bi jresegal fantastično vsoto lOO milijard dolarjev. V takšnih okoliščinah ni pre- ienetljivo, če gre slabo tudi lekaterim južnokorejskim av- omobilskim tovarnam, kot lenimo SsangVongu. Avtomo- bilski del koncema SsangVong v zadnjih mesecih ni bil v polo- žaju, ki bi bil posebej prijeten, zato se je zanj začel zanimati Daevvoo. Kot smo pred nedav- nim že pisali, je prav Daevvoo postal večinski lastnik avtomo- bilskega dela SsangVonga, saj so kupili 53,5 odstotka kapita- la, hkrati pa so se zavezali, da bodo vrnili še približno 1,6 milijarde dolarjev dolga. Po sedanjih ugotovitvah pa bo Daewoo, ki tudi ni v zelo do- brem položaju, težko zmogel zadano nalogo, pa čeprav mora kupnino za SssangVonga po- ravnati v desetih letih, poleg tega pa je dobil posojila po nekaj nižji obrestni meri. Pre- prosto dejstvo namreč je, da se bo moralo južnokorejsko gos- podarstvo bolj kot doslej spo- pasti s konkurenco tudi na do- mačem trgu, po drugi strani pa se okoliščine na tujih avtomo- bilskih trgih bliskovito spre- minjajo. Po napovedih nekate- rih analitikov v prihodnje ni mogoče pričakovati tako viso- kega domačega povpraševanje kot so načrtovali še pred ne- davnim, po drugi strani pa se bo moral Daewoo bolj kot do- slej spopasti z nekaterimi ovi- rami tako v Evropski uniji kot tudi v ZDA, kjer naj bi se po sedanjih načrtih pojavil že le- tos. Zaradi vsega tega so vpraš- ljive napovedi, po katerih naj bi se Daevvoo kmalu prerinil v druščino deset največjih izde- lovalcev osebnih avtomobi- lov na svetu. Še vedno pa ni jasno, kako se bo na večinski nakup deleža v SsangVongu odzval veliki Daimler Benz. Ta ima namreč v SsangVongu 2,6-odstotni kapitalski delež in je za omenjeno tovarno dobavljal nekatere motorje, je pa vprašanje, ali bo želel še naprej sodelovati v novih okoliščinah. Bo Opel odpuščal? Nemški Opel se v zadnjem času srečuje s precejšnjimi težavami, ki so povezane tako z nekoliko drugačnim položajem tovarne znotraj grupacije General Motors, ki je lastnica vsega podjetja, kot s problemi pri kvaliteti izdela- ve vozil. Lanski tržni delež tovarne v Zahodni Evropi je bil ob tem zadovoljiv (12,1 odstotka trga), tik pred začetkom prodaje je nova astra, ki je pomemben avtomobil za tovarno, vendar se kljub temu vztrajno širijo vesti o bistvenem zmanjšanju števila zaposlenih. Tako naj bi po sedanjem načrtu število zaposlenih do leta 2005 zmanjšali za 20 do 30 odstotkov. To naj bi med drugim pomenilo, da bi se število delavcev v Oplovih tovarnah, tam dela približno 46.500 ljudi, zmanjšalo za 14 tisoč. Sicer pa se število zaposlenih pri Oplu zmanjšuje že vse od leta 1992, ko je tam delalo več kot 52 tisoč ljudi, lani pa že omenjenih 46 tisoč. O položaju Opla znotraj GM se je veliko govorilo lani, ko naj bi se vodstvo odločilo, da nemški tovarni nameni nekoliko specifično vlogo pri tako imenovani globalizaciji, s tem pa naj bi bili vsaj začasno »zamrznjeni« nekateri pomembni projekti. Evropa 97: bolie kot so pričakovali Lani so na evropskem av- omobilskem trgu, kamor za «daj statistika šteje le drža- je Evropske unije, zraven pa postavlja še Švico, Nor- veško in Liechtenstein, pro- dali 13,4 milijona novih isebnih avtomobilov. To je bilo za 4,8 odstotka -eč kot leto nazaj, pri čemer e jasno, da se je to zgodilo iredvsem zaradi izjemno lobre prodaje v Italiji. Tam ;o lani namreč prodali za 40 idstotkov več avtomobilov :ot predlani in so glede na skupno prodajo takoj za ^lemčijo, kjer pa je bil posel večji za komaj 0,9 odstotka. V Italiji namreč še veljajo vladne spodbude, pri čemer so tisti, ki so svoje deset in več let staro vozilo zamenja- li z novim, plačah nižji da- vek. Od tega je imel največ Fiat, ki je ob tem s puntom dosegel pomemben rezultat: verjetno je bil lani to najbo- lje prodajan avtomobil na stari celini (skupaj 686 ti- soč). Podatki o tem še niso povsem točni, vendar je ver- jetno, da si je Fiatov avtomo- bil priboril primat, kajti Volksvvagen je imel konec lanskega leta precej težav s začetkom izdelave svojega golfa četrte generacije. Sicer pa se razmerje med najuspešnejšimi tovarnami na stari celini oziroma na omenjenih trgih ni bistveno spremenilo. Največji tržni delež ima še vedno VW (17,2 odstotka), sledi General Mo- tors Europe (12,1 odstotka) ipd. Lani je šlo precej slabše koncernu PSA, katerega trž- ni delež je padel s predlan- skih 11,9 na lanskih 11,3 od- stotka, slabše je šlo tudi For- du (11,2-odstotni tržni de- lež) in Renauhu (9,9 odstot- ka trga). Toyota in Nissan: slabo doma, dobro na tujem Največji japonski avtomo- bilski tovarni Toyota in Nis- lan sta lansko slabo prodajo na domačem trgu razmero- ma uspešno nadomestili z 'ečjim izvozom. Kot je znano, so na Japon- skem 1. aprila lani uvedli po- seben davek na potrošnjo, W je podražilo avtomobile. zato je bilo kupcev bistveno manj. Toyota je tako lani do- ma prodala za 6,1 odstotka manj kot leto prej (dva mili- jona avtomobilov). Po drugi strani pa je svoj izvoz poveča- la za 17 odstotkov na 1,49 milijona avtomobilov, pri če- mer so bili še posebej uspešni v Evropi, Latinski Ameriki in na Srednjem vzhodu. Slabo je šlo tudi Nissanu in to pred- vsem doma, kajti posel je bil skromnejši za 6,6 odstotka (dober milijon avtomobi- lov), medtem ko je izvoz po- večal za 19 odstotkov in tako izvozil 692 tisoč avtomobi- lov. Na sliki: nissan pathfin- der. ZAMOTOCIKLISTE v znamenju obletnice V bavarski tovarni motociklov letos slavijo 75 let ukvarjanja z dvokolesniki, kar ne bo minilo brez slavljencev. Izdelali bodo jubilejno serijo motociklov, obarvanih in okrašenih prav v ta namen. ModeU BMW R 1100 RT, R 1100 R, R 1100 GS in K 1200 RS v posebnih barvnih kombinacijah in kakopak v omejenem številu bodo razveselih lovce na posebnosti. Nemci v novo sezono ne vstopajo z velikimi tehničnimi spremembami. V seriji R (boxerji) sta roadsterja R 850 in 1100 (na sliki) dočakala manjše lepotne popravke na zunanjosti. T.J. Kdo bo kupil RR? Pisali smo že o tem, da britanska družba Vickers, ki je lastnik slovite britan- ske avtomobilske tovarne Rolls Royce, meni, da bi bilo treba tovarno RR prodati. Takoj se je pojavilo nekaj morebitnih kupcev, pa če- prav je jasno, da je posel s temi slovitimi, a izjemno dragimi avtomobili dokaj skromen, kajti lani so jih prodali približno 1700. Med tistimi, ki bi jih nakup RR še posebej zanimal, so nemške avtomobilske tovarne oziroma Volksvvagen in BMW. Slednji za hišo RR že dobavlja motorje in ima skle- njen sporazum o prihodnji dobavi nekaterih sestavnih de- lov, VW pa se hoče tako ali drugače prebiti v družbo tistih tovarn, ki ponujajo tudi pre- stižna vozila. Pred nedavnim je tako VW sporočil, da bi kupil RR, vendar ne v celoti, pač pa le Bentlyja, torej avto- mobilsko znamko znotraj Rolls Roycea. Hkrati se je og- lasil tudi BMW, ki pa trdi, da ga zanima nakup RR v celoti ali pa nič. St. 5.-5. februar 1998 42 KULTURA BIVANJA Vse se začne pri tleh Piše: DARJA HUGHES, dipl. designe Tla predstavljajo ozadno glasbo v simfoniji velikega orkestra raznih dekorativ- nih in arhitekturnih elemen- tov, ki jih obdajajo in nad- grajujejo. Talne obloge v prostoru so tiste, ki mu dolo- čijo prvenstveni karakter. Vsi elementi, s katerimi nadgrajujemo določen inte- rier, se v nekem pogledu nave- zujejo na talno površino - naj- si bo po skladnosti materiala, z barvo, teksturo ali obdelavo. Z izbiro talne površine boste določili osnovni ambient, ki naj bi prevladoval v določe- nem prostoru. Tako bodo marmorna tla narekovala po- vsem drugačno okolje kot na primer keramika ali vinas ploščice, les ali celo granit. Medtem ko bo ena preproga predvsem funkcionalnega značaja, bo kvaliteta, vzorec in material druge odraz boga- tega dekorativnega fokusa. Ko začnemo z načrtova- njem notranjega prostora, najprej začnemo razmišljati o talni oblogi tudi zato, ker je to površino najtežje spremi- njati in ker je med elementi notranje opreme pač najbolj uporabljena. Poleg skladno- sti z ostalimi sobnimi ele- menti in v dosegu realnih fi- nančnih zmogljivosti posa- meznika je potrebno razmi- sliti tudi o funkcionalnosti in izolacijski vrednosti talnega materiala. Mehka volnena preproga, na primer, bo brž- kone prijetna pod nogami, vendar bo njena življenjska doba verjetno krajša v vežah in drugih zelo prometnih co- nah; keramične ploščice, za razliko, so hladne in trde, a bolj vzdržljive in enostavnej- še za vzdrževanje. Materiali kot marmor in druge kamnite obloge spet potrebujejo zelo solidno podlago aH celo oja- čena tla, da lahko vzdržijo dodatno težo. Ne bodite sužnji tal! Osnovna pravila nam nare- kujejo, da je nadvse pomem- bno izbrati pravi material gle- de na cenovni razred, funkcijo, vzdrževanje, namen in am- bient prostora. Nikar ne bodite sužnji vaših tal! Prepričajte se, da bo talna obloga vzdržala večnamensko vsakdanjo rabo. Estetski videz je le eden od kriterijev, zato pri nakupu čus- tva naj ne preglasijo racional- nosti. Če imate majhne otroke ali domače živali, potem imej- te to v mislih, ko kupujete talne obloge. Vaši gostje bodo morda v zadregi, če jih boste opremili z domačimi copati, takoj ko vstopijo, samo zato, da ne bi poškodovali tal vašega stanovanja. Če imate takšne pomisleke, potem v zelo pro- metnih skupnih prostorih upo- rabite manj občutljive, trpežne materiale, dragocene preproge pa rajši namestite v bolj intim- ne kotičke. Vprašanja o urejanju va- šega doma lahko naslovite na našo strokovnjakinjo, ki vam bo svetovala. Čim bolj podrobne podatke o prosto- ru, ki ga želite urediti, poš- ljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, Celje. Za zunanja tla je treba vede- ti, da nekateri materiali kot sta cement in granit prenesejo zelo ostre vremenske spre- membe, drugi, kot nekatere vrste ploščic, pa lahko razpo- kajo ali sčasoma izgubijo po- vršinsko zaščitno glazuro. Res pa je, da je granit (in druge kamnite obloge) manjvreden pri izolaciji toplote in hrupa, pri čemer si lahko pomagamo s preprogami, gumo in plošči- cami iz raznih umetnih mas. Če je vaše geslo »nazaj k naravi«, potem boste verjetno ostali pri lesu ali glini, mate- riala, ki sta prežeta s teksturo in karakterjem. Barvna paleta in končna obdelava teh mate- rialov je tako pestra, da ju zlahka uporabimo v rustikal- nem tako kot moderno zasno- vanem interieru. Surovi mate- riali kot pletena pokrivala iz raznih vlaken dodajo tekstu- ro, globino in naravni ton. Glede na široko površino, ki jo pokrivajo tla, moramo biti pazljivi tudi pri izbiri barve in vzorca. Zelo močne in temne barve bodo morda res omilile vizualno oglatost vaše sobe, obenem pa bodo prostor po- manjšale in vas morda utesni- le. Manjši, svetlejši in bolj ure- jeni vzorci dajejo videz večjega razkošja in povečajo občutek prostora in umirjenosti. VARČUJMO ENERGUO Bodite pozorni, da ne bo- ste zastirali ogreval, še pose- bej na njihovi spodnji in zgornji strani, ter da pred ogrevala ne boste namestili pohištva; to namreč onemo- goča razširjanje toplote. ŠTIRINOŽNADRUŠČINA čisti spreliodi s psom Tudi pes mora rezultate prebave nekje odložiti. Ker tega na stranišču ne more in v stanovanju ne sme, mora potrebo opraviti na pro- stem. Lastniki psov pa so odgovorni za to, da naša mesta niso polna pasjih iz- trebkov. Če nimamo priložnosti za sprehode v naravi, moramo psa vzgojiti tako, da opravi potrebo v cestni jarek. To sploh ni težko, kajti psi so po naravi nagnjeni k temu, da izločajo na skritih mestih. To lahko opazimo na deželi. Taka skrita mesta pa so tudi v mestu, denimo cestni jarki, med parkiranimi avtomobi- li. Psa vodite na povodcu ta- ko, da so cestni jarki na nje- govi strani. Stranišče je tako bliže. Možnosti za ponesre- čeno dejanje na pločniku pa je manj. Na sprehod z vrečko in lopatko Občasno je slišati pozive, da bi v mestih morali posta- viti pasja stranišča, kar pa zaradi higiene ne pride v po- štev. Zbirališče fekalij je na- mreč idealen prostor za šir- jenje bolezni. VeHko bolj smiselno je, da iztrebke od- stranimo kar z lopatko in vrečko. V nekaterih mestih po svetu so na razpolago avtomati, kjer za majhen denar lahko dobimo kartonasto lopatko in plastič- no vrečko. Avtomate je mogo- če opaziti že na daleč, saj so označeni s simbolom psa. Zgled, ki bi mu bilo dobro slediti tudi pri nas. Ker pri nas takih avtoma- tov še ni, bomo na sprehod s seboj vzeli kar plastično vrečko. Če štirinožec ne z^,^ ži do naslednjega cestnegj jarka in mora nujno opravn, potrebo, je njegov lastnm odgovoren za to, da počiš;, posledice ponesrečenega dt; Janja. Tako bomo ovrgli tuu; proteste tistih, ki menijo, d, je v mestih preveč nesnagi zaradi psov. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Kinološko društvo Celj( bo na vadišču v Lokrovci pripravilo šolanje psov. Teo retični del se je začel že vče raj, v sredo, nadaljeval pa S( bo 11. februarja ob 18. urii temo veterina in prehraiij psov ter 18. februarja ob 18 uri s temo ruševine. Praktic ni del se bo začel 2. marca mala šola in agility pa i aprila. Velja pa pravilo, ki se g, morajo držati vsi odgovorn lastniki: pes ne sodi na otroj ko igrišče! Pes pri tem ni nii kriv, saj je po naravi nagnjei k temu, da svoje iztrebki zagrebe v rahlo zemljo. Takj zemlja pa je v mestih le še k zelenicah in peskovnikih Zato bo za vse najbolje, čf pes nikoli ne izve, da otroška igrišča sploh obstajajo. $l.5.-5.felMvar1998 PETICA I NASVETI | Q ZDRAVILNE RASTLINE m Navadni Icopitnilc Piše: BORIS JAGODIC fjavadni kopitnik (Asa- jiin europeum L.) spada v fUŽino podraščevk. Njeni ifcdstavniki so ovijalke in ilazeče rastline in večinoma jstejo v tropskih krajih, [endar so med njimi tudi jlcŠne, ki rastejo samo v mernem pasu severne po- pble. V Evropi je znana le na vrsta in to je navadni opitnik. Rastlina je trajnica in ima v finlji zelo dolgo, zveriženo ko- eniko, ki je porasla z mnogimi elkastimi, vlaknastimi koreni- icami. Korenika je zunaj rjav- asto zelena, znotraj pa^ kiema- [0 bela. Iz nje poganja kratko lakavo steblo in iz njega pri ihu po dva dolgopecljata ledvi- asta zelena lista. Med listoma je lait majhen cvet, ki je zunaj iavkast, znotraj pa temnordeč. i njih se po oprašitvi razvije lavica z mnogimi semeni. Na ;h semenih so belkasti izrastki, i dišijo mravljam in tako po- lagajo pri razmnoževanju rast- ne. Vsa rastlina neprijetno diši, ^sti če jo zmečkamo in je strega, grenkega okusa. Navadni kopitnik cveti v prilu in v maju. Raste v list- latih, najrajši iDukovih gozdo- in na senčnatih jasah ter ed grmovjem. Poleti nabira- 0 zelene hste in jih posuši- lo v senci na prepihu, jeseni 9 koreniko. V vseh delih rastline, poseb- '0 v koreniki, je neprijetno lišeče in pekoče eterično olje, '^hi podobna snov asaron, [uzi, škrob, čreslovine, smo- .grenčine, sladkorje, organ- kisline in glikozidi. Vse te ■^ovi, zlasti pa eterično olje, "lajo močan učinek in moč- dražijo sluznice, povzroča- " krče in v preveliki količini '''di ohromitev ožilja in ^Srednjega živčevja. Na koži Povzročajo vnetje in opekli- Včasih so iz rastline pri- javljali napitek, ki je povzro- ;'' bruhanje. V majhnih koli- ^f^ah spodbuja shnjenje in iz- seljevanje in s tem so zdravili '^^hladne bolezni. Za čaj vza- ?5iTio eno kavno žličko posu- '^■^ih listov in jih prelijemo s •'P' litra vrele vode, pokrije- jo in pustimo, da se čaj po- '^'noma ohladi. Nato precej;^ dimo in čaj pijemo večkrat na dan po majhnih požirkih. To spodbuja izkašljevanje, po- mirja krčevit kašelj in boleči- ne. Poleg tega pa eterično olje spodbuja delovanje ledvic, je- ter, pospešuje slabo prebavo. Posušene liste so mešali med tobak in so vse dobro zdrobiU. Prašek so priporočali pri teža- vah z glavobolom, naduho in s tem so zdravih kronične pi- jance. Ker je navadni kopitnik strupen, je neuka uporaba škodljiva. Danes se sicer za- strupitve z navadnim kopitni- kom redke, so pa lahko zelo hude. Te se kažejo z močnim slinjenjem, bruhanjem, dri- sko, z močnim znojenjem, veliko slabostjo in zastruplje- nec izgubi zavest in lahko pride tudi do smrti. Ljudsko zdra- vilstvo ponekod še uporablja tinkturo iz sve- žih korenik. En del drobne zre- zane korenike namočimo v enem litru moč- ne slivovke in pustimo stati na toplem 14 dni. Nato precedi- mo in spravi- mo. Tako pri- pravljena tink- tura ima močan učinek, zato je potrebno z njo previdno delo- vati. Ljudsko zdravilstvo pri- poroča po 5 do 10 kapljic te tinkture na ko- zarec vode pri različnih težavah, pri bron- hialnemu katarju, prehladnih boleznih, pri pljučnici, pa pri težavah z odvajanjem vode, pri presnovnih motnjah, rev- mi in putiki. Danes uporaba navadnega kopitnika ni več pomembna. Ker pa lahko povzroči težave, zlasti pri otrocih, je dobro, da jo poznamo. PREHRANAZAZDRAVJE Začimbe, zelisca in dišavnice Začimbe, zelišča in dišav- nice zavzemajo v naši pre- hrani zelo važno mesto, saj izboljšujejo okus, pospešu- jejo izločanje prebavnih so- kov in olajšujejo prebavo nekaterih sestavin hrane. Z različnimi kombinacijami začimb lahko okus hrane spreminjamo tako, da se is- tih živil ne naveličamo, saj nam pravilno začinjanje hrane odpre nov svet razno- vrstnih in pestrih okusov. Še posebno je to važno za ljudi s slabim apetitom, ki jim di- šavnice vzbujajo tek. Prav tako so začimbe pomembne pri pripravi hrane z manj soli, saj uporaba le-teh zmanjšuje potrebo po solje- nju. Za dišave uporabljamo raz- lične dele rastlin kot so kore- nine, stebla, listi, cvetovi, plo- dovi, seme, skorja itd. Vsi ti deli vsebujejo posebne dišav- ne snovi (eterična olja), ki dajejo rastlinam značilen vonj in okus. Te snovi dražijo žleze človeških prebavil k močnej- šemu delovanju, dražijo pa tudi voh in okus ter s tem povečujejo tek. Pri pripravi hrane uporabljamo vedno le naravne, tj. sveže ali sušene začimbe in dišavnice. Izogiba- mo se raznih začimbnih meša- nic, koncentratov za omake in pripravljenih omak v stekle- ničkah ali lončkih, ker vsebu- jejo običajno veliko natrija (v obliki soli in Na-glutaminat). Tudi pri večjih uporabljenih količinah so dišavnice orga- nizmu lahko škodljive. Še po- sebej moramo biti previdni pri bolnikih in otrocih. Pri bolnikih se moramo državi zdravnikovih navodil oziro- ma predpisov diete, ki je bol- niku odrejena. Taki škodljivi začimbi sta lahko poper in paprika. Tudi zelišč kot neke vrste naravnih zdravil ne smemo uporabljati brez razmisleka. Preden uporabite kakršnokoli zeliščno zdravilo, se prepri- čajte, kako deluje, kako ga pripravljamo in uporabljamo in kakšne stranske učinke ima. Praviloma zelišča le red- ko povzročajo zdravstvene za- plete, seveda pa vedno obstaja možnost alergičnega in tok- sičnega delovanja. Dišavnice, od katerih upo- rabljamo predvsem zelene li- ste in stebla, za zimo posuši- mo. Nabrati jih moramo pre- den začno cveteli, ker je nji- hov vonj takrat najbolj mo- čan, listi in stebla vsebujejo največ soka in eteričnega olja. Pri nekaterih rastlinah lahko poščipamo nastavke za cvet, da tako lastnost rastUne čim dlje ohranimo. Nabrano zelenje posušimo v senci na zraku. Posušeno lahko hranimo v vrečkah iz tanke in redke tkanine ali še bolje, v dobro zaprtih stekle- nih lončkih. Vsako dišavnico hranimo zase, ločeno od dru- gih, da se vonji med seboj ne pomešajo. Med domačimi dišavnicami so najbolj znane peteršilj, pehtran, šatraj, timijan, maja- ron, rožmarin, meta, melisa, rman, koper, kumina, brinove jagode, gorčica, paprika, pa- radižnik, razne čebulnice, lo- vor, kapre, olive. Uporaba po- sameznih vrst začimb in di- šavnic ter njihova kombinaci- ja je odvisna od spretnosti in znanja kuharja. SIMONA RUČIGAJ, dipl. inž. živ. teh. LEPOTAIN ZDRAVJE Rastline v boju s šlcodi jivimi snovmi Vsebnost škodljivih snovi v atmosferi nam lahko pov- zroča različne bolezenske težave. Njihov vpliv lahko uspešno zmanjšujemo tudi z lončnicami v prostoru, ki škodljive snovi vsrkavajo in nevtralizirajo njihov uči- nek. Takšne škodljive snovi so: - formaldehid je plin značil- nega dražečega vonja, ki bo- truje vnetju sluznic in alergi- jam, glavobolu, motnjam di- hanja, pripisujejo pa mu tudi kancerogene učinke. Najti ga je v barvilih, strojilih, dezin- fekcij skih sredstvih in konzer- vansih, lakih in premazih, pa v ivernih in vezanih ploščah, lepilih in drugih kemikalijah. - benzen je osnovni aromat- ski ogljikovodik, značilnega dražečega vonja, povzroča mahgna obolenja, okvare tkiv in organov, motnje krvi, aler- gije in vnetne sprememb. Naj- ti ga je v razredčilih, barvah, lakih, umetnih masah, anili- nu, pogonskih gorivih, farma- cevtski industriji idr. - trikloretilen je brezbarvna tekočina značilnega vonja, de- luje anestetično, okvarja je- tra, opazni so tudi kanceroge- ni učinki. Nahaja se v čistihh, lepilih in topilih. - nikotin je alkaloid iz to- bačnih listov, zelo strupen. Smrtna doza znaša 50 mg. Topen je v vodi in v večini organskih topil. V manjših do- zah spodbuja delovanje vege- tativnega živčnega sistema, v večjih pa deluje zaviralno. Čeprav se relativno hitro iz- loča preko ledvic, se v orga- nizmu tudi kopiči ter pov- zroča motnje kardiovaskular- nega, respiratornega, prebav- nega in živčnega sistema, bo- truje raku, kapi in srčnemu infarktu ter številnim drugim motnjam in obolenjem. Rastline-filtri Med najbolj znane in pri- ljubljene zelene rastline z na- ravnimi filtri, ki vsrkavajo in nevtralizirajo človeku ško- dljive in strupene snovi sodi- jo: - brezov figovec nevtralizi- ra škodljivi formaldehid. En meter visoka rastUna lahko očisti 2 kubična metra zraka na uro; - dracena, zmajevka nevtra- lizira organski benzen in tri- kloretilen; - bršljanovka, sobni bršljan filtrira benzen, formaldehid in nikotin, obenem pa skrbi za ustrezno vlažnost zraka v pro- storu; - zelena lilija uničuje for- maldehid (najbolj učinkovita rastlina v boju z omenjeno strupeno substanco); - filodendron, učinkovit proti formaldehidu, benzenu in trikloretilenu; - arali^ nevtralizira for- maldehid ter nasploh čisti in razstruplja zrak (meter viso- ka rastlina proizvede liter ki- sika na uro); - sabljika uničuje benzen in trikloretilen; - navadni bršljan nevtrali- zira benzen in skrbi za primer- no vlažnost ozračja; - fikus (vzpenjalka) nevtra- lizira predvsem formaldehid; - kroton vsrkava in razgra- juje formaldehid. ZIMSKAZELENJAVA Podzemna Icoieraba Podzemna koleraba se zlasti v zimskih mesecih, ko je pomanjkanje zelenjave veli- ko, vedno bolj uporablja v prehrani. O njeni hranilni vrednosti še ne vemo dosti. Vemo le to, da vsebuje precej karotina, dosti kalija in kalcija ter malo železa. Spada med okopavine, prija ji vlažna zem- lja, dobro uspeva tudi v višjih legah. Prednost podzemne kolerabe je zlasti v tem, da jo za zimske mesece lahko zelo preprosto shrani- mo. V primerno hladnih in vlažnih kleteh zdrži v manjših kupih do pozne pomladi. Je poceni in izdatna zelenjava ter jo uporabljamo pozimi predvsem zaradi spremembe. Posebno okusna je podzemna koleraba z oranžno rumenim mesom, le-ta pa je tudi bolj mehka in sočna. Koierabna enolončnica s svinjino Potrebujemo: 25 dag sveže svinjine (vrat), 50 dag podzemne kolerabe, 30 dag krompirja, sol, kumino, žlico sesekljane čebule, 2 dag maščobe, zelen peteršilj, pol dl kisle smetane. Priprava: na maščobi prepražimo čebulo, na koščke zrezano meso in kolerabo, malo zalijemo in na pol zdušimo. Osolimo in doda- mo na koščke zrezan krompir, ščep kumine, sol in zalijemo ter skuhamo do mehkega. Namesto s kumino lahko odišavimo jed s poljubno dišavnico (majaron). Jed pred servi- ranjem obogatimo s sesekljanim zelenim pe- teršiljem in kislo smetano. Koierabna juha z ocvrfimi rezanci Potrebujemo: 50 dag olupljene in nakrhlja- ne kolerabe, 4 dag surovega masla ali margari- ne, žlico moke, žlico na drobno zrezanega drobnjaka ali sesekljanega zelenega peteršilja, pol dl kisle smetane, sol in poper. Priprava: nakrhljano kolerabo do mehkega skuhamo v slani vodi ter pretlačimo. Na maslu svetlo prepražimo moko, dodamo pret- lačeno kolerabo in kuhamo še 10 minut, popramo, dodamo smetano, drobnjak ali pe- teršilj in serviramo z v masti ocvrtimi drobni- mi rezanci. Podzemna koleraba v solati Potrebujemo: 50 dag na kocke narezane podzemne kolerabe, 2 žlici olivnega olja, žlič- ko drobno sesekljane čebule, sol, poper, žlico gorčice in kis po okusu. Priprava: podzemno kolerabo v slani vodi do mehkega skuhamo, ohladimo ter prelijemo s solatno omako (iz olja, soli, popra, čebule, gorčice in kisa) ter vse dobro zmešamo. Solata je bolj okusna, če jo namesto s solatno omako prelijemo z majonezo. BOJAN SEŠEL ^«S.-5. februar 1998 Q I FEUTON ■ ROMAN Na postaji v Balsarshah so izkrcali človeka, ki ga je zade- la kap. Zanj so že imeli pri- pravljen velik kos ledu, na katerega so ga položili. Kot tujcu mi je bila zadeva z le- dom skorajda humorna. Be- rači so bili na vseh postajah, napisi pa so opozarjali na že- parje. Vozili smo se mimo ri- ževih polj, še neoluščen riž, zložen v kupe, je bil od daleč videti kakor kolibe. Kokoso- ve palme in posamezni nasa- di banan so napovedovali bli- žajoči se cilj. Glavno mesto Trivandrum (Thiruvanantha- puram - novo ime mesta) sva dosegla tretji dan. Novo leto na obali Sobo sva dobila v Kovala- mu čisto ob morju. Večerjala sva velik kos barakude, krompir, solato, pivo. Kraljev- sko! Po večerji sva skočila v morje in se sprehodila ob obali. Treba je bilo na hitro videti okolje, kjer bova doča- kala novo leto. Ha, doma pa- da sneg, jaz pa bos korakam po toplem pesku, ki jo pre- metavajo valovi Indijskega oceana. Turistov, tujcev je bi- lo kar nekaj, vsi pa smo uži- vali čistočo morja in morske sadeže, ki si jih izbral na stoj- nici pred hotelom ali gostiš- čem. Ves čas si lahko sledil pripravi izbrane ribe ali rak- cev. Na obali Kovalama najdeš vse. Banan je več vrst, nekate- re so samo za kuho, ene pe- čejo kot čips, druge so dobre za želodec, najmanjše pa so najbolj okusne. Dal sem si izdelati kratke hlače, skratka, vse mogoče stvari na enem mestu. V pričakovanju nove- ga leta je bilo na plaži veliko ljudi, sam pa sem bil že rahlo dobre volje. Pogovarjal sem se z domačini in lastnikom trgovine, ki je prodajal veči- noma kašmirsko robo. Ura je odbila polnoč in vsa obala je začela sijati od tisočerih piro- manskih izdelkih. Objema- nje, čestitke, nasmehi so de- ževali od vsepovsod. Glasba je prisilila ljudi v gibanje. Pri- družil sem se in plesal z njimi, kot je dejal Ivan, svoj vračev- ski ples. Rahlo vinjen sem zaspal kot top. V Kovalamu sva bila štiri dni. Na poti do svetilnika sva se zapletla v pogovor z Ramli- no, muslimanko, ki naju je povabila v hišo in naju pogo- stila z limonado. Pravzaprav so bili podnajemniki, imeli pa so le dva prostora, čeprav je družina štela kar sedem čla- nov. Na ležišču na tleh je leža- la žena njenega brata, petme- sečni otrok pa je mirno spal v zibeh (če to sploh je bila), ki je visela s stropa. Ramlina je bila vesela in videlo se je, da jo materialni svet ne mika, če- prav ni imela ničesar, razen družine. S čolnom po kanalih Vlak naju je, kajpak z za- mudo, peljal proti Quilonu (Kollam - novo ime), ki je znan po vožnji po kanalih. Na jugu je krščanska vera malce bolj v ospredju in ogledala sva si eno izmed cerkva. Jasli- ce so bile za odtenek drugač- ne od naših. V cerkvi so spre- daj klečale ženske, ki so v sarijih izgledale kot Marija pri molitvi. Moški so bili zadaj. Avtobus, poln turistov, nas je peljal do čolna. Nekaj se nas je posedlo na vrh kabine, nekaj spodaj. Prelep razgled na palme, živali, vasi nas je držal v dobrem razpoloženju. Sonce je pripekalo, a nam je kar ugajalo. Lenoba, zaradi katere se nisem namazal s kremo in prepričanje, da se me sonce nikoli ne prime, sta na koncu zahtevala svojo ce- no. Na vodi je rasla vrsta rastli- ne, ki se je samodejno potopir la, ko je zaznala vibracije mo- torja. Videli smo znamenite kitajske mreže, na katerih so počivali galebi. S čolni preva- žajo mivko, opeke, hrano za živino, trgovci z razno robo se vozijo od hiše do hiše... Kanal izgleda kot glavna cesta s stranskimi ulicami. Prišli smo do zapornice, kjer se preide iz slane v sladko vodo in obratno. Ustavili smo se na sredini kanala in kdor je želel, je lahko skočil v vodo. Otvori- tveni skok je imel Ivan v co- patah. Smeh je pognal v vodo še ostale v hlačah, mikicah in po pomoti še enega z denar- nico. Rastlinje na vodi je postaja- lo gostejše, kanal se je rahlo razširil, opazovali smo nabi- ralce školjk, mango drevesa, banane, riževa polja, ki so neskončna, od kanala pa jih loči le kakšnih pet metrov ši- rok nasip. Iz polj črpajo vodo nazaj v kanal ali obratno. Po devetih urah smo prispeli na cilj v Aleppey (Allapuzha - novo ime). Nastanila sva se v S čolnom po kanalih. hotelu, tu pa je imela otvori- tev moja potujoča lekarna, kajti staknil sem opekline od sonca. Toda vseeno, preživel sem čudovit dan. Zjutraj naju je vrgla iz span- ca molitev muslimana, kajti zvočniki so pošiljali njegov zaspano-zahripani glas daleč naokrog. To se je dogajalo vsak dan ob 5.20, a se je pr- votna jutranja jeza ponavadi prelevila v smeh. Veliki plakati in reklama za kinopredstave po vsem me- stu so naju spodbudile k ogle- du filma. Indija je država, kjer posnamejo veliko filmov. Ti se prepletajo med resničnost- jo in sanjarjenjem. Ljubezen- ske dogodke prikažejo le z bežnim dotikom ustnic, naj- prej ju prikažejo v plesu ob dežju ali pod slapom, vrhu- nec pa sta popolnoma mokri telesi, seveda v obleki. Mesto začimb Iz Allapuzhe do Kottayama sva se peljala z državnim čol- nom, ki vozi redno. Del poti pelje čez jezero, ostalo po ka- nalih. Voda je čista, v njej pa perejo posodo, obleke, se ko- pajo. Na vodi raste vodna hortenzija z modrimi cvetovi. Njena gostota se na koncu tako poveča, da je voda po- polnoma prekrita. Čoln je vi- deti kot da bi plul po travniku, Odšla je nazaj v kamro. Ivanka je prižgala karbidovko, nato pa izpraznila košaro. Stodinarski bankovec pa položila na mizo. Tudi jaz sem segel v žep - bili so trije. Enega sem primaknil k njenemu. Odločno ga je porinila nazaj. Kljub prigovarjanju, ga je še vedno odklanjala. Stopil sem k omarici ob Križanem, jo odprl, da bi vanjo položil stotak, pri tem pa dregnil v stekleničko, ki je padla na tla, a se k sreči ni ubila. Hotel sem jo postaviti nazaj, ko so se odprla vrata kamre in vstopila je mati: »Kaj pa se preganjata?« je vprašala in začudeno pogledala, ko je v eni mojih rok opazila stekleničko, v drugi pa stotak. Nič drugega mi ni preostalo, kot da sem ji povedal vse in dodal: »Želim le, da imava vsak polovico od tega, kar sva dobila.« »Ne vem, kaj bi rekla. Veliko sta dobila. Jaz moram za tak denar delati, včasih kaj več kot mesec dni. Ivanka, vidva se najbolje poznata. Ti sama moraš znati prav presoditi, je nagib nesebičen ali morda ne povsem. Ne zameri, Mirko!« Hitro sem stopil k Ivanki in ji ponudil denar Vzela ga je in šepnila: »Boglonaj.« Pogledal sem mater in videl nasmešek. Tiho je zaprla vrata za seboj, jaz pa sem ji rekel: »Čimprej zakupi denar, kajti dinar bo vsak dan manj vreden. Pred prihodom Nemcev je bila marka po dvanajst dinarjev. Ob menjavi bomo morali dati zanjo gotovo veliko več.« Prinesla je liker in dva šiljčka rekoč:« »Zdaj bova pa z Gabrijelovim likerjem nazdravila Uramško- vi doti in na najin tako lep velikonočni ponedeljek.« Veselo sva se zasmejala in počasi spila vsak svoj šilček. Oči so se ji zasvetile in po prsih se je pogladila: »O, kako je dobro! Ga smem dati materi pokusiti?« Nesla ji ga je v posteljo. Ko se je vrnila, je rekla: »Pravi, da ga je pila prvič na svoj poročni dan, drugič pa zdajle.« »Liker smeš piti čisto po malem. To je zapeljiva pijača - sladka in zelo močna.« Preden sem Ivanko poljubil za slovo, sem jo smeje se prosil, naj si splakne usta, ker bi rad okušal njo, saj je veliko slajša od likerja. Zvonko se je zasmejala in odšla v kuhinjo. , Stric in Gabrijel sta bila že kar luštkano okajena. Ko sem vstopil, si je stric začel pomembno gladiti velike brke in mežikati. »Se že spet pripravlja na neumnost?« mu je rekla teta, vendar ni bila jezna. Bila je videti rožnato razpoložena. Proseče jo je pogledal, se popraskal za ušesom, a nobene opazka ni izustil. Moral sem še prigrizniti, tudi kakšen kozarec smo ga še spili, preden sva le vstala od mize. Gabrijel je dan končal podobno, kot ga je začel. Nič več ni ločil zrele žene od dekleta, kajti teti je uglajeno poljubil roko. Stric je prhnil v smeh tako, da sem mislil, da si bo velike mustače odpihnil, teta pa na vse grlo zarezgetala in rekla dušeč se od smeha: »To še ni nihče napravil!« »Sem pa jaz, ker vas spoštujem.« Najbrž ni več vedel, kje je in zakaj se mu režita, kajti gledal meje tako neumno, da se tudi jaz nisem mogel zdržati in rignil tako glasno, da bi bilo rajnemu oslu v čast. Nisem imel veliko upanja, da bova še ujela vlak. Ko pa sva že nekaj časa hodila, mu je nekaj alkohola izpuhtelo, noč je postajala vedno hladnejša. Ko sva šla mimo Sedražja, je začel peti: »Glejte že sonce zahaja, skoro za goro bo šlo, hladen počitek nam daja, pojd'mo veselo domov.« »To ni sonce, ki zahaja, ampak luna, ki vzhaja,« sem ga veselo krotil. »Ti si zaljubljen, pa vidiš v vsaki leščerbi luno. Jaz pa bi rad videl še tisto Ančko, da bi tudi mene vrgla v Žejno grapo.« »Brez mene te lahko,« sem rekel in moral se je odreči njenim mikavnostim. Na vlaku, ki sva ga v zadnjem trenutku ujela, je zaspal ko ubit. V Laško sva se pripeljala pozno zvečer Sprem- ljal sem ga do hišnih vrat. Ni še hotel takoj vstopiti. Hvalil je doživeti dan in se pridušal, da bo tista Pusarjeva žrebička kmalu njegova, da'se bo svet nehal tako zoprno vrteti. Že dolgo ga nisem videl, da bi se mu tako vrtel. Dnevi so mi začeli potekati vedno bolj tja v en dan. V meščansko šolo nisem več hodil, tako kot tudi Gabrijel ne in še več drugih. Ko pa so Nemci začeli asfaltirati cesto od Hotela Henke do Rimskih Toplic, so razpisali potrebo po delovnih močeh. Skupaj z Rafasinovim Ivanom, ki tudi ni več obiskoval meščanske šole, sem se prijavil na delo tudi jaz, kajti rad bi zaslužil, da ne bi bil čisto brez denarja; prejšnji viri zaslužkov so s prihodom Nemcev čisto usahnili. Ivanov oče se je sramoval njegove odločitve bil je namreč občinski finančni uslužbenec, toda namere mu ni mogel preprečiti. Otroci so rasli, imel jih je šest ■ same fante, Ivan je bil najstarejši. Neko jutro sva odšla na delo k barakam podjetja Takacz, ki so stale ob cesti nasproti Zdravilišča Laško. Delo je bilo težko, posebno še v začetku, a najvažneje je bilo - dobro sem zaslužil. Zaradi vsakodnevnega izpostavljanja soncu, vetru, dežju in pozneje mrazu in snegu, sem od pasu navzgor in v obraz močno porjavel: koža na obrazu je postala usnjata, lasje so posvetlili; postali so zelo svetlo kostanjevi. Ivanka je rekla, da nimam več tistega nežnega obraza, da postajam zagorel kot morski razbojnik, le oči da so ostale nespremenjeno tople, dlani, je menila, so takšne kot rajnega očeta. V le-te mi je posebno od začetka, ko so bile vse žuljave, vtirala neko rjavo mast; pozneje, ko so žulji izginili in je koža postala debela in trda, pa sem dlani moral po celo uro namakati v zelenkasto-rjavem zavretku. Koža je postald voljnejša, a ne premehka. Moja draga Ivanka je postala tudi moja zdravnica. S starši, sestrama in seveda tudi s prijatelji sem vedno bolj izgubljal stike. Delal sem po dvanajst ur, šest dni na teden. Nfl delo sem odhajal nekaj po peti uri zjutraj, prihajal pa malo pred sedmo, se umil, povečerjal in legel. Tudi z Gabrijelom sva se redko videvala. Žalostila me je njegova drugačnost. Dobre lastnosti njegovega značaja so se, sicer počasi, a vztrajno umikale slabim. Postajal je vedno bolj vihrav, nestrpen i^ bolestno nevoščljiv. Stalnega dekleta ni imel. Občasno je ome- njal neko Karlo, majhno, okroglo, plavolaso dekle. Nekoč j^ tako mimogrede in omalovažujoče povedal, da je že spal z njO; »Ali je bila še nedolžna?« sem bil radoveden. »Veš, bila je popolna tema, pa tega nisem mogel videti.« Če sem kdaj slišal neumnost, sem se ji pač bolj ali man} smejal. Preveliki neumnosti ali nevednosti pa se nisem mog^^ smejati; povzročili sta mi razočaranje. Prizanesljivo sem m^ prikimal. Niti najmanjše želje nisem imel poučevati ga, saj ^' ga osmešil. Skoraj vsako nedeljo sem se s prvim jutranjim vlakot^ odpeljal v Žalec in šel peš naprej v Sedražje. To je bil moj dan< dan, za katerega sem delal šest dni. Ivanka je hodila k p^v^ maši, mati k drugi, da je ostalo več nedelje za naju. Po maši je počakala v cerkvi, kajti pred koncem maše nisem mog^^ priti. Da bi me čakala pri cerkvi ali celo v gostilni, bi bi^^ skrajno nedostojno. Št.5.-S.febr«w1998 48 RUMENA STRAN ZANIMIVOST Cvetoče drevo življenja Drevo življenja lahko tudi vzcveti, čeprav ste ob nakupu prepričani, da ste kupili listnato okrasno rastlino. Tako se je zgodilo Dragu Podvorniku iz Celja, ki je bil presenečen, prav tako kot v cvetličarnah, kjer je iskal pojasnilo strokovnjakov. Cvet je močno dišal, vendar je začel že naslednji dan veneti in odpadati. Za spomin je ostala vsaj fotografija. TC (Ocl)kloni Memento mori pisal je naš pesnik, zato se ga spominjamo sedaj, še znova najde kje se kak peresnik, ki misli, da umetnik je za v raj. No, takih je v resnici malo, kot malo dobrega je sploh, vse bolj zanima pomagalo, iz česar smrad razbere voh. POPEVKAR VITEZI BELEGA MESTA TRAČNICE Prepoved ne velja vec Zvone Štorman Jožetu Zimšku: »Gospod Zimšek, sedaj ko niste več predsednik nadzornem sveta Darsa, pa lahko kdaj zavijete v naše lokale.« Ministrove rožice Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj ob obisku v Žalcu, kjer so !nu izročili mini šopek: »Že res, da včasih v svojih govorih >rožice sadim<, vendar pa tega ni treba jemati dobesedno.« Lustracija po šaleško Sedaj, ko je v grobem za- ključena delitvena bilanca med občinami Velenje, Šmart- no ob Paki in Šoštanj, je neu- radno slišati, da se bodo ob- činski veljaki spustili še v deli- tev podrobnosti. Za začetek bodo Šoštanjčani menda zah- tevali nazaj luster, ki krasi pisarno velenjskega župana. Brez komentarja v občini Luče imajo 2.253 prebivalcev in 35 registriranih gostinskih objektov. V občini Mozirje, da ostanemo na tleh Zgornje Savinjske doline, imajo 6.363 prebivalcev in prav tako 35 registriranih go- stinskih objektov. NASMEH, PROSIM! * Prve vaše šale za novo ru- briko smo že prejeli, nekateri ste jih poslali celo serijo. To- krat se nam je zdela najbolj zabavna »policijska« šala, ki jo je poslal Srečko Kojc iz Šempetra. Vino Policaj je ustavil vinjenega voznika. »Kaj ste pili?« ga vpraša. »Samo vino.« »Kakšno vino?« »Kar cviček napišUe, če vam povem po pravici, char- donnay tako ne boste znali napisati.« ^.5.-5.febivar1998