f SPOR ZARADI VALČKOVEGA VEČEI Stran 15 SO V CELJU IZDELALI VIAGRO ZA ŽENSKE? Stran 5 ST. 9 - LETO 59 - CELJE, 4.3.2004 - CENA 350 SIT inïïTTTTÏlTT3 caff® j UŽITEK V DOBRI KAVI 1 PRAŽARNA: «S/713-26661 Najboljše iz klasja. "»T"-»*-"-se. UKRADU SLOMŠKOVO KOST Stran 27 "NOVA" OKNA prednost je v kvaliteti oso 12 24 www.mik-ce.si MIK a.o.o. C»,IJ». Gaji 42b.PE Celje 03 425 50 SO PE LJ Jmartlnka PE Mi PobreJ|e KURILNO 1 OLJE 1 ECO OIL 03/4902440 iNAKUULftoa/.aom.ure EOCd.o.o, Tržaška 37, Maribor | DOGODKI UVODNIK Vsakemu svoje Predsednik vlade Anton Rop bo jutri predstavnikom Gospodarske zbornice Slovenije in nekaterim direktorjem predstavil predlog novega plačnega dogovora za prihodnji dve leti. Če bo dobil njihovo soglasje, se bodo sredi JANJA INTIHAR leta plače vseh zaposlenih v gospodarstvu zvišale za 5.000 tolarjev, osnovnemu dvigu pa bodo sledila pogajanja na panožnih ravneh. Med nekaterimi direktorji je že slišati, da vlada popušča. Zahteve delavcev po višjih plačah sicer razumejo, vendar jih pri tem skrbi, kaj bo zvišanje potegnilo za sabo oziroma, kako bo ob zaostreni konkurenčnosti po 1. maju vplivalo na posamezna podjetja. Komu bomo sploh lahko prodajali in koliko bomo pri tem lahko zaslužili, se sprašujejo. Slišati je tudi opozorila, da bo slovensko gospodarstvo, če bo preveč vlagalo v »navadne delavce«, zamudilo razvojni vlak, Slovenija pa bo ostala država s ceneno in slabo izobraženo delovno silo, namesto da bi razvijala izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki prinašajo tudi visoke dobičke. Temu sicer ni mogoče oporekati, vendar si tudi delavci, ki za tekočim trakom »štancajo« takšne izdelke, zaslužijo dostojno plačo. Sploh pa ni mogoče od njih zahtevati, naj si za ceno razvoja in še lepše prihodnosti deželice zategujejo pasove, medtem ko po drugi strani poslušajo o bajnih plačah direktorjev mnogih javnih zavodov, za katere gre tudi njihov težko prigarani denar. Pa še tole. Naj se vlada, gospodarska zbornica, direktorji in sindikati odločijo tako ali drugače, ostaja dejstvo, da slabo podjetje ne bo nikoli sposobno dati delavcem boljše plače. Ker preprosto nima kje vzeti. S tem pa smo že pri drugem delu zgodbe o plačah, v katerem je zadnje dni končno mogoče slišati tudi opozorila, da so za slabo poslovanje podjetij in s tem bedni materialni položaj delavcev krivi slabi menedžerji. Zato bi morali sindikalisti svojo jezo usmeriti predvsem proti njim in pritisniti na lastnike, naj jih že končno odstavijo. Z zdravim življenjem proti raku V Sloveniji vsako uro odkrijejo novega bolnika z rakastim obolenjem V Sloveniji in na Celjskem je vedno već obolelih za rakom. Daljša se preživetje bolnikov s to boleznijo, hkrati pa narašča število novih primerov. Na Celjskem zboli 1.100 ljudi letno, med njimi približno enako število žensk in moških. Moške najbolj ogroža pljučni rak, ženske pa rak dojke. Naraščanje obolevnosti za rakom je mogoče omejiti le z zdravim načinom življenja, zato sta ob svetovnem tednu boja proti raku, ki je letos od 1. do 6. marca, Društvo za boj proti raku regije Celje in Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje opozorila prav na to. »V društvu smo trdno prepričani, da lahko rakaste bolezni omejimo le z zdravim nači- nom življenja, ki ga lahko osvojijo tisti, ki bodo dobro informirani o nevarnostih, ki jih alkohol, kajenje in nezdrava prehrana predstavljajo za razvoj bolezni. Le informiranost pa ni dovolj. Ljudje morajo biti usposobljeni, da lahko sprejmejo zdrav način življenja in morajo imeti možnosti za to,« je povedal mag. Ivan Eržen, dr. med., predsednik društva in direktor ZZV Celje. V društvu so doslej poskrbeli za izid dveh informativnih zgibank, s katerima so javnost opozorili na dva osrednja dejavnika tveganja: kajenje in prekomerno uživanje alkohola. S spodbujanjem ne-kajenja in opuščanja prekomernega uživanja alkoholnih pijač bodo nadaljevali tudi le- tos, ob tem pa pripravili še gradivo za ozaveščanje javnosti o pomenu zdrave prehrane. Neustrezna prehrana ne vpliva le na pogostejše pojave bolezni srca in ožilja, temveč je tudi pomemben dejavnik tveganja za razvoj nekaterih rakastih bolezni. V društvu si prizadevajo, da bi v sodelovanju s Šolskim dispanzerjem Celje v okviru sistematičnih pregledov dijakov in dijakinj 3. letnikov naučili dekleta samopregledova-nja dojk, fante pa samopre-gledovanja testisov. Pri ženskah se bodo osredotočili na informiranje o zgodnjem odkrivanju raka na dojki, pri starejših moških pa na informiranje o zgodnjem odkrivanju raka na prostati. MILENA B. POKLIC Ferrariji ali medicinska oprema Roman Šumak odgovarja na očitke, da se podjetje Mollier pojavlja v vseh zadnjih aferah v zdravstvu Ime podjetja Mollier je zadnje čase kar pogosto na tapeti. Pojavlja se v zgodbah o nabavah v Kliničnem centru (KC), pri izpolnjevanju javnih naročil ministrstva za zdravje, pri domnevno monopolnem položaju za odvoz nevarnih bolnišničnih odpadkov ... Tudi v državnem zboru se je prvak SNS Zmago Jelinčič-Plemeniti spotaknil obenj. Premiera Antona Ropa je potem, ko je opozoril na domnevne nepravilnosti, še vprašal, kdaj misli prekiniti sporne dejavnosti ministrstva, saj je prepričan, da bi bilo ministra zaradi domnevnih zlorab zakona o javnih naročilih smiselno zamenjati ... Za komentar vseh teh do- je bila sprožena celo preiska- gajanj, v katerih se kot tarča napadov vse pogosteje pojavlja celjsko podjetje Mollier, smo zato zaprosili lastnika, Romana Šumaka, ki je povedal, da ga dogajanja ne presenečajo, saj je že leta 1998 Jelinčič postavljal podobna vprašanja, na njihovi osnovi va, ki pa je pokazala, da ni šlo za nikakršne nepravilnosti. Šumaka pri zadnjih polemikah moti predvsem način in raven, ki spominja na gostilniško kvantanje. »Res je, da smo v preteklosti pridobili nekaj javnih naročil, še zdaleč pa ne vseh,« je povedal Šumak. Glavni kriterij za pridobitev javnih na- Tel: 03 42 54 660 SEJEM AVTO IN VZDRZEVANJE, CELJE, 11. DO 14. MAREC 2004 Člani, obiščite nas na sejmu Avto in vzdrževanje. Razstavni prostor ZŠAM Celje bo v hali L, prvo nadstropje» Simpatizerji în prijatelji združenja, pridite in se prepričajte o naših aktivnostih. Radi vam bomo prisluhnili in se pogovorili z vami. Na svojo željo pa boste postali tudi naš član. Se vidimo! ročil je največkrat cena, seveda ob ustrezni kvaliteti. »Štejem si v čast, da sem se kot Štajerc oziroma podjetnik izven Ljubljane uspel uveljaviti in ohraniti na trgu, ki zahteva izjemno strokovnost in usposobljenost, brez katerih naj ne bi bilo mogoče pridobiti tovrstnih naročil. Lahko povem, da smo lani od KC dobili le eno naročilo, nerazumljivo veliko jih je bilo razveljavljenih na ravni ministrstva za zdravje.« Zadnje čase se veliko govori tudi o centralizaciji nabav, vendar se bo šele sčasoma pokazalo ali je njihov edini cilj zares racionalizacija ali pa gre za politično obarvane odločitve. »Centralizacija nabav bi lahko prinesla več ekonomike in nadzora nad poslovanjem v javnih zdravstvenih zavodih. Ostaja pa pomislek, da bo to prineslo še večjo verjetnost, da se bodo tudi vnaprej preferirali veliki dobavitelji s sedežem v Ljubljani, ali pa velika podjetja, ki vidijo svojo poslovno priložnost tudi v dobavah medicinske opreme. Tipičen primer je nabava operacijskih miz za KC, kjer so ravnali tako, kot da kupujejo ferrarije in ne medicinsko opremo,« pravi in v isti sapi zatrjuje, da bi lahko njegovo podjetje kakovostno odlične mize dobavilo bistveno ceneje. Šumak pravi, da se na rezultate razpisov za izbiro ponudnikov medicinske opre- me ne pritožuje, ker to ni v praksi njegovega podjetja in ker tudi smiselno ni. »Pritožujejo se lahko tisti, ki imajo poseben interes in močne politične botre. Prav zato najverjetneje še vse do danes ni znan izbor za javni naročili medicinske opreme na Onkološkem inštitutu in Kliničnem oddelku za žilne bolezni KC. Trdim, da smo med kvalitetnejšimi ponudniki, kajti medicinsko opremo obvladujemo tako tehnično kot funkcionalno. Za vsako našo storitev nudimo tudi kvaliteten servis«. Šumak še pravi, da se podjetju Mollier obrestuje, ker že leta vlaga v razvoj in izobraževanje kadrov. Dejavnosti nadgrajujejo in plemenitijo s svojim delom, znanjem in izkušnjami. Čista trgovska dejavnost, ki je v zdravstvu trenutno zelo »in«, pa jih ne zanima. »Ker so pred vrati volitve, bo podobnih vprašanj in napadov še več, saj je vsaka poteza posameznega ministrstva pod natančnim drobnogledom, ki smo ga deležni tudi sami. Na osnovi številnih preteklih inšpekcijskih pregledov s ponosom ugotavljam, da sodimo med zelo urejena podjetja. Napade na svoje podjetje v tem kontekstu jemljem dovolj športno in brez nervoze, ker se zavedam, da se je lahko tudi skozi ta dejanja pričel predvolilni politični boj,« je zaključil Šumak. BRANKO STAMEJČIČ Dimnikar v pravni) luknji Mestna občina Celje ni pritožila na Upravnega sodišča, ki sredi februarja v zadevi delitve koncesije Ijanje dimnikarskih ritev odločilo v prid nikarstva Celje. Zdaj rajo v občini izdati odi bo, s katero bodo r« ljavili odločitev o pod« tvi koncesije podjetju " in Dimnikarstvu Maril nato pa razpis ponovit Rok za razveljavitev k« cesije je 60 dni, do tal pa bo po besedah predi nika oddelka za okolji prostor ter komunalo S va Plesnika obvezno no službo čiščenja dim kov opravljalo podje Ekos. »Glede na to, da lom Dimnikarstva Celje več razlogov nismo bili dovoljni, po mojem te ritve tudi po razvelja* koncesije ne bi smel opi ljati prejšnji koncesion. pravi Plesnik, ki še trdi, je bilo Dimnikarstvo v preteklosti krivo za nekaj požarov, poleg t( pa se je izogibalo plač nju koncesijskih dajatev.] Ko bo koncesijska pogt ba s skupnima ponudnil ma podjetjem Ekos in Dit nikarstvom Maribor raz\ ljavljena, bo po mnenju snika nastala pravno-fo malna luknja. Dimnika] tvu Celje je že pred letoi potekla pogodba, tista Ekosom bo razveljavljen v naslednjih mesecih. No postopek izbire konc narja pa bo trajal vsaj leta. »Najprej moramo pripraviti razpisno dol mentacijo. Trenutno vem ali bodo razpisni goji ostali enaki ali jih mo kje spremenili. Vem to, da si tokrat ne bomo magali z zunanjimi služI mi.« Ravno te naj bi prejšnjih razpisnih pogoj spregledale merila, ki so postavile same (kot na p mer, da mora vsak ponu nik, tudi skupni, izpoln vati vse pogoje za opravi nje dimnikarskih storitev Kljub sporočilu občin da dimnikarsko službo Celju še naprej opravi podjetje Ekos, ki je zan tega svoj sedež iz Dram preneslo celo v Celje, b< do ljudje še vedno odpir vrata tudi dimnikarjem, jih poznajo že dobrih let. Celjani bodo zadovolji s povečano ponudbo stol tev na trgu, obe podjet Dimnikarstvo Celje in Eko pa bosta v takšnih razifl rah životarili. Čez nekaj m secev bomo v Uradnem stu RS zagledali nov razpi Mestne občine Celje, s fe terim bodo vnovič izbR eno izmed omenjenih po jetij (razen če se pojavi' kakšno tretje). ROZMARI PETEl St. 9 - 4. marec 2004 J KJE SO NAŠI POSLANCI? Vlada hoče poslanski šprint Studentska farsa se nadaljuje fečina študentov, ki je včeraj izvolila novega »predsednika« KŠCR, sploh ni iredela, kaj počne na volitvah - So jim res obljubili 5 tisoč tolarjev za glas? Delovno predsedstvo, stoji Danijel Kociper Vodstvo Kluba študentov Ijske regije (KŠCR), ki ga do včeraj vodil Danijel Ko-er, je sklicalo izredni obč-zbor, na katerem so iz-ili novo vodstvo klub. To rsaj po trditvah představiv »opozicije« - Inicia-tie skupine KŠCR-ja prav 10 nelegitimno, kot je bi-dosedanje vodstvo klu- lelovno predsedstvo je vo-odvetnik Aleš Maček, več 200 študentov, ki so na itve prišli z naročenimi obusi, pa je za novega ■dsednika izvolilo Sama sarja, ki ima stalno pre-ališče na območju Obči-Polzela (čeprav bi lahko po študentski ustavi član CR-jaleizUECelje). Pre-l so volivcem razdelili glasnice, se jim Lazar, ena-kot drugi kandidat Ro-rt Novak, sploh ni pred-vil. Ko je bil izvoljen, pa agotovil, da bo skušal doli vrnitev dotoka denarja Ljubljane nazaj v celjski ib, poskrbel pa bo tudi za ijitiste pri športnih in kul-mih dejavnostih. Elvis ikl. edini predstavnik Ini-tivne skupine KŠCR-ja, ki Dzarja na to, da študen- 11 ne bi smelo biti vsee-kaj se dogaja z njihovim larjem, je bil edini pred-ivnik »opozicije«, ki so ga loli spustili v dvorano, ikl se je skušal v razpra-nekajkrat vključiti, ven-ga je Aleš Maček vsako-t prekinil z utemeljitvi-da to, o čemer želi razvijati, ni predmet občne-:bora in z grožnjo, da ga do, če ne bo z vprašanji nehal, odstranili iz dvoje. Dvorano je, podobno ! na volitvah pred letom i, varovala množica var-(tnikov, med katerimi je Na celjskem sejmišču do od prihodnjega četrt-do sobote štirje vsebin-> povezani sejmi. Celj-sejem bo že drugič za-fed združil sejme Avto Vzdrževanje, Moto boom Logotrans ter razstavo ipodarskih vozil, na ka-ih bo svoje izdelke in ritve postavilo na ogled tog 500 podjetij iz25dr-Neposredno se bo Mstavilo več kot 190 raz-gVljavcev iz Slovenije, prije, Madžarske, Ita-I. Švice, Nemčije in Bel- ftejveč neposrednih raz-pljavcev bo na sejmu Av-F vzdrževanje, ki je edi-ppecializirana prireditev FTemontne stroke pri nas. stal eden od članov KŠCR-ja Dejan Špeglič in natančno preverjal identiteto tistih, ki so želeli vstopiti v dvorano. V dvorano kina Metropol smo tako s težavo prišli celo novinarji, vstopa pa niso dovolili Bojanu Stojanovi-ču in Mateju Gorjupu, predstavnikoma Iniciativne skupine KŠCR-ja. Na vprašanje, ali nimajo možnosti volitev vsi člani kluba, je Danijel Kociper odgovoril, da so Sto-janoviča izbrisali iz članstva in sicer zato, ker naj bi konec lanskega leta »ukradel nek fascikel«. Več o tem Kociper ni vedel povedati, je pa potrdil, da je sam naročil, da so konec lanskega leta odnesli računalnik z bazo podatkov iz klubskih prostorov. Sicer pa so ob naročenih avtobusih predstavniki KŠCR-ja študentom za sodelovanje Poleg opreme za delavnice, salone in vozila bodo letos pokazali tudi veliko znamk avtomobilov, kot je že v navadi, pa predstavili tudi sodobno izobraževanje avto-serviserjev v poklicnih šolah. Sejem bodo spremljale številne strokovne prireditve, za naziv najboljšega pa se bodo zopet pomerili vulkanizerji in avtomehani-ki. Na sejmu Moto boom, ki so ga razstavljavci in obiskovalci že predlani (vsi sejmi so bienalni) zelo dobro sprejeli, bo sodelovala večina uvoznikov motociklov in skuterjev, tako da bo ponudba največja doslej. Veliko pozornosti bo gotovo na volitvah menda obljubljali tudi^denar. Kot nam je zagotovil eden od študentov, ki ni član nobene od struj v KŠCR-ju, naj bi mu za sodelovanje na volitvah obljubili 5 tisoč tolarjev. Plačevanje in obljube naj bi bile izvedene preko »posrednikov«. Medtem ko naj bi nekaterim za glasove plačali že pred volitvami, pa naš anonimni sogovornik na obljubljenih 5 tisočakov še čaka. Tovrstna motivacija pojasnjuje, zakaj večina študentov, vsaj po pogovorih sodeč, sploh ni vedela, za koga glasujejo in kaj na volitvah sploh počnejo. Vsaj nekateri so se zelo začudili, ko jih je nekdanji predsednik KŠCR-ja Danijel Kociper povabil še na Upravno enoto Celje, kjer je vložil vlogo za vpis zakonitega zastopnika društva v register. Takoj za njim sta na UE prišla Bojan Stojanovič in Matej Gorjup, ki sta vložila pritožbo na omenjeno vlogo. Kot je povedal pomočnik načelnika UE Celje Vinko Skale, naj bi vlogo predvidoma obravnavali v 30 dneh po vložitvi. Kljub temu, da so imeli predstavniki upravnega odbora KŠCR-ja, ki so sklicali občni zbor, s sabo na volitvah kar tri odvetnike, so po razglasitvi volitev kar pozabili na zadnjo napovedano točko dnevnega reda - predlog novega statuta. Če bi ga spremenili, bi to struji, ki se razglaša za vodstvo KŠCR-ja, močno olajšalo delo. Ker pa bo do spremembe verjetno prišlo po občnem zboru, ne bo nikogar motilo, da sta bili o tej točki predlagani tudi razprava in glasovanje. ALMA M. SEDLAR Foto: ALEKS ŠTERN Iz vseh koncev Slovenije prihajajo napovedi proslav in veselic, s katerimi se bomo Slovenci pridružili veliki evropski družini. Prvi maj bo letos bolj moder kot rdeč, zagotovo pa ne bo v barvah največje vladajoče stranke, oziroma vsaj manj, kot bi si ta želela. Njihov največji projekt za kitenje v letošnjem volilnem letu ima vse več razpok, ki se jim reče sprejemanje evropske zakonodaje. To je namreč postalo nova nočna mora slovenske vlade, ki iz tedna v teden dobiva poročila o manjših ali večji zaostankih resornih ministrstev. Izkazalo se je, da nam pred prvomajskim vstopom v Evropsko unijo manjka še 39 zakonov in za njihov večkratnik podzakonskih aktov. Križev pot se je začel z Evropsko komisijo, ki je v začetku februarja bentila nad dejstvom, da slovenski parlament davčnih zakonov, ki sta že v proceduri, ne bo sprejel pred majem. Ob nepravočasnem sprejemu zakonov bi lahko Slovenijo doleteli ukrepi EU, komisija bi proti državi zaradi neizpolnjevanja pravnega reda EU najverjetneje sprožila postopek, na koncu katerega bi se lahko Slovenija znašla na Evropskem sodišču. Med največjimi dolžnik je tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred katerim je sprejem kar 136 podzakonskih aktov. Minister za evropske zadeve Janez Potočnik sicer trdi, da položaj še ni alarmanten, saj naj bi po njegovem vedeli, da se bo delo zgostilo tik pred vstopom v EU. Vseeno pa so se poslanci znašli pred zahtevno nalogo sprejeti zajeten sveženj evropske zakonodaje. Opozicija pa je takoj jasno sporočila, da niso po-trjevalni stroj, saj gre za zelo občutljiva področja, ter se hkrati vprašala, kaj, če sploh kaj, je vlada počela doslej, saj je že zelo dolgo jasno, kateri del pravnega reda EU še moramo prevesti v slovensko zakonodajo. Državni zbor naj bi se po prvih napovedih zaradi sprejemanja evropske zakonodaje sestal na izredni marčev-ski seji, ki bi trajala kar teden dni. Vendar sta zaenkrat napovedani samo obe redni seji, marčevska in aprilska, po izredni poslanski razpravi o SIB banki in Orionu v začetku tega tedna pa zaenkrat ni novih napovedi izrednih sej. Pahor ob tem opozarja, da kljub trenutni osredotočenosti na problem izbrisanih ne gre pozabiti na druge teme, »evropska je ena od takšnih, zato bom skušal z vodji poslanskih skupin pritisniti, da bi se stvari uredile.« Po njegovem mnenju bo največ zapletov povzročili različni pogledi strank na vprašanje dohodnine in davka na premoženje ter podoben teme. Poslanec SDS Mirko Za-mernik ugotavlja, da je vlada očitno zaspala. »Paket evropske zakonodaje pomeni precejšnjo težavo. Ponavadi se je s sprejemanjem zakonov zapletalo v parlamentu, tokrat pa je krivda očitno na strani vlade, ki šele vlaga zakonske predloge,« pravi Za-mernik in poudarja, da po novem poslovniku ne bo mogoče stihijsko z amandmaji krpati in reševati nedorečenih zakonov. »Sam osebno pa se hkrati sprašujem, ali bomo v tej časovni stiski sploh znali presoditi, kaj je za nas dobro in kaj ne. Ni rečeno, da je vse kar predpisuje in zahteva Evropska unija, resnično dobro oziroma da je ustrezno za našo državo in da moramo sedaj takšno ureditev nekritično prevzeti,« pravi zgornjesavinjski poslanec. Njegov šentjurski kolega Jurij Malovrh (SLS) ni toliko evroskeptičen, vendar tudi on trdi, da je vlada očitno stvari jemala preveč zlahka. »Parlament jeseni in v prvih zimskih dneh praktično ni imel resnejšega dela, sedaj pa od naš pričakujejo skorajda triizmensko delo,« pravi Malovrh, ki kljub temu meni, da bo zakonodajo do 1. maja moč spraviti pod streho. »Sam ne vidim pretiranih medstrankarskih težav, pomembneje se mi zdi opozoriti, da bo hitenje povzročilo težave pri kvaliteti same zakonodaje, ki bi zaradi velike količine sprejetih zakonov lahko precej padla. Pri tem imam v mislih tudi neusklajenost med posameznimi zakoni, ki pokrivajo sorodna področja, na primer veterina in ostala prehrambena industrija,« opozarja Malovrh. SEBASTIJAN KOPUŠAR Štiri dni na kolesih pritegnila svetovna predpre-miera novega motocikla BMW, organizatorji pa pripravljajo še vrsto drugih privlačnih prireditev, od razstave predelanih motociklov do dirk in testnih voženj. Na razstavi gospodarskih vozil se bo predstavilo 37 podjetij, na ogled bodo težka gospodarska vozila vseh znamk, ki so prisotna v Sloveniji, pa tudi avtobusi, prikolice, dodatna oprema in rezervni deli. Dogajanje bo popestril tako imenovani transport show, v okviru katerega se bo 13. marca pred dvorano L zbralo okrog 250 vozil. Na 5. sejmu Logotrans, v Celju si ga bo mogoče ogledati drugič, bodo razstavljali - Št. 9-4. Na celjskem sejmišču bodo kmalu začeli graditi novo sejemsko dvorano, vredno okoli 300 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor družbe Celjski sejem Franc Pangerl, bodo razpis za izbor izvajalca objavili še ta teden. skoraj vsi ponudniki viličarjev in skladiščne opreme v Sloveniji, logistično dejavnost pa bo predstavila tudi vojska. V okviru sejma bo tradicionalno državno prvenstvo voznikov viličarjev, ki ga v sodelovanju s podjetjem Jungheinrich pripravljata društvi strojnih inženirjev iz Maribora in Celja. JANJA INTIHAR marec 2004 - Avtoriteta za podvige Odkar vem za košarko, vem tudi za Aleša Pipana. Bil je izjemen talent. Njegov vzpon se je praktično končal že leta 1981 na tekmi med Olimpijo in beograjskim Partizanom. Ro trku z Draganom Kičanovičem (nastavil je koleno) je Aliju, kot ga kličejo od nekdaj, odpovedalo koleno. Strgane so bile križne vezi, poškodovan meniskus. »A po petih minutah sem se vrnil na parket, kar je bil največji absurd. Bilo je le še slabše ...« Ko razmišlja o tistih usodnih trenutkih, njegov sicer odločni glas skoraj obnemi: »Ni me namerno.« Tedaj klubska zdravniška oskrba še ni bila tako vrhunska. Sprva so se ga odkrižali z lon-geto, po operativnem posegu in kasnejšem pregledu pa dejali, da pač ne bo mogel več igrati, težave bo imel nasploh pri hoji, kajti odmrl mu je hrustanec med kostmi in bolečine so bile neznosne. Vendar predal. Iskal je pomoč. Našel jo je pri dr. Duriču iz Valjeva. Sledila je dolgotrajna rehabilitacija, posebna vadba trikrat na dan, s ponavljanjem neskončnega števila določenih gibov do onemoglosti. In vrnil se je pod koše. Njegova velika ljubezen do košarkarske igre je zmaga-la, čeprav nikoli ni bil več sposoben tistega, kar je kazal pred poškodbo. A ostal je njegov met, pri katerem je bil domala ne-prekosljiv. V drugi polovici osemdesetih let je bil s Celjem najboljši strelec 1. B jugoslovanske lige, z nepogrešljivo kolensko opornico. Njegov prvi trener je bil Marjan Zalesnik. S III. osnovno šolo (tam je poučevala njegova mama Valči) je postal republiški prvak, ko je njegov soigralec že bil Zoran Gole, s katerim sta še vedno nerazdruž-ljiva. Ali je istočasno igral tenis. Pri 14 letih je bil najboljši Sloveniji, peti v tedanji državi. A se je popolnoma posvetil košarki. Pod vodstvom Zmaga Sagadina so celjski mladinci leta 1978 postali jugoslovanski prvaki na Ilidži. V finalu so premagali domačo Bosno. Ali je dosegel 56 točk! Ko trojk še ni bilo... Ob strani je norel Bogdan Tanjevič, domače občinstvo pa ploskalo neznancu s številko 11, ki ni mogel zgrešiti. Na mladinskem EP je z Jugoslavijo (Petrano-vič, Popovič, Sunara, Bogosav-Ijev, Nikolič, Benaček, Zrno, Savovič, Izič, Poček, Dogan) osvojil bronasto medaljo v Italiji. Izbrali so ga v najboljšo peterko prvenstva. V Tempu je izšel članek z naslovom »Aco Petrovič - Aleš Pipan, branil-ski par bodočnosti«. Zanj sta se najbolj ogrela Partizan in Bosna, po »politični liniji« je odšel k Olimpiji, kjer ga je tre- nerski dvojec Žagar - Daneu nerazumljivo puščal v ozadju. Spet se je vrnil v Tivoli, trener je postal Lazar Lečič. Ko je šlo na bolje, je sledil obračun s Partizanom... »Če bi se vendarle odločil za Bosno ali Partizan, bi se najbrž vse od-vrtelo drugače. Na žalost nisem mogel pokazati vsega, kar sem znal. Bili so lepi časi, a potreboval si tudi nekaj sreče za popolno uveljavitev.« Trikrat je bilo Celje na pragu takratne 1. A lige, druge najmočnejše na svetu, a vselej je bilo prekratko le za las. »Če bi nam le enkrat uspelo, bi v prvi ligi ostali. Danes se sprašujemo, če je Slovenija sploh imela interes po še enem prvoligašu. Sicer pa smo si veliko krivi tudi sami. V troboju z Mariborom in Slovanom smo si vsi polomili zobe.« S 195 centimetri višine je bil sodoben branilec, sposoben zadevanja s precejšnje oddaljenosti, prodorov ali duhovitih podaj. Brez dvoma spada v naj peterko Celja. Takole jo je sestavil: Zoran Gole, Matjaž Tovornik, Aleš Pipan, Dušan Hauptman (Matej Janžek), Pavle Polanec. »Zmago Saga-din in Mile Čepin sta udarila močan pečat pri delu celjski košarki. Prvi se je kot mlad trener učil na nas, lahko je veliko poskušal, saj je imel sijajno generacijo. Skrbno nas je priprav-ljal na napornih treningih. Drugi je legenda, iz Beograda je prinesel ogromno znanja, imel je posluh za košarko,« pravi o svojih najvplivnejših učiteljih Ali. Kot ekonomist je predaval na Srednji šoli za gostinstvo in turizem, predmet Gostinsko poslovanje. Poročil se je s Polono, njun sin Žiga je maturant na Gimnaziji Celje-Cen-ter. Ko se je popolnoma posvetil trenerskemu delu, je veliko kadil. Trikrat je že prenehal, trenutno se kljub nenehnim stresom »posti« že skoraj leto dni. Vodil je Pivovarno Laško v evroligi. V Mariboru, kjer je prvič sedel na klop kot vodja (Satex), pa je dočakal trenutek, ki si ga je tako želel. Postal je slovenski pokalni prvak. Kar mu je sicer kot igralcu že uspelo. Tudi tedaj (1982/83) je bila žrtev Olimpija, ki je v Celju doživela strahovit poraz, nato pa še splitska Jugoplastika. Pravilen izbor igralcev, točno določen cilj, zadostna količina kvalitetne vadbe in nepopustljivost, to je njegova trenerska deviza. Aleš Pipan je tudi slovenski selektor. Igralske kariere ne gre objokovati, nakazal je, da postaja izvense-rijski strateg. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Država podpira kvazi civilne organizacije Področje delovanja nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe je v Sloveniji še vedno v povojih, razdrobljeno in nesistematično financirano. Vendar naj ne bi bilo več dolgo tako, je na okrogli mizi v duhovno prosvetnem centru sv. Jožefa v Celju zatrdil nacionalni koordinator za nevladne organizacije dr. Fedor Černe. Z ustanovitvijo Centra nevladnih organizacij in z delavnicami po vsej Sloveniji odpira vlada vrata in nove kanale za delovanje teh organizacij, ki jih je v Sloveniji kar 18 tisoč in ki delujejo na najrazličnejših področjih, od humanitarnih do strokovnih in kulturnih ter športnih organizacij. Na potezi so zdaj te organizacije-same. Izboriti si morajo status, center pa bo pomagal odpravljati težave, ki zadevajo pravni okvir delovanja in si prizadeval predvsem za uspešno koordinacijo dejavnosti. V igri je tudi predlog, da bi odstotek od pobrane dohodnine namenili delovanju nevladnih organizacij in jim s tem omogočili boljše pogoje za delo, predvsem pa popolno neodvisnost od vladnih služb. Drugi sogovornik, direktor zavoda Anton Martin Slomšek, dr. Ivan Štu-hec je prizadevanja nacionalnih koordinatorjev za boljše delo nevladnih organizacij sicer podprl, a hkrati opozoril, da reda na tem področju ne bo, dokler se bodo med nevladnimi organizacijami pojavljale tudi tiste, ki so nastale iz nekdanjih podaljškov političnih organizacij. »Politika vlade do organizacij civilne družbe je slaba. Pravnih okvirov ni, finančnih tudi ne. Država še naprej podpira kvazi civilne organizacije, ki jih je nekoč ustanovila Dr. Fedor Čeme in dr. Ivan Štuhec sta na okrogli mizi zelo odkrito soočila mnenja z dveh bi partija. Te so se čez noč prelevile v civilne organizacije, pri tem pa so ohranile vse privilegije. Tipičen primer je razlika v pogojih dela med Karitas in Rdečim križem. Država bi morala za obe sorodni organizaciji ustvarjati iste pogoje, kar pa se ne zgodi. Torej vlada ne vodi le politike korenčka in palice, ampak politiko mačehe.« Pri tem je omenil Zvezo prijateljev mladine, ki je ohranila vse kanale financiranja, pa tudi takšen absurd, kot je status Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je tudi nevladna organizacija. Sodelujoči v razpravi, predstavniki različnih organizacij civilne družbe iz Celja, so opozarjali na konkretne težave - državno birokratiziranje, pomanjkanje institucionaliziranih virov financiranja in šibko logistično poro institucijam civilne družbe, vsem pa vladni strategiji ne verjai jo najbolj, saj menijo, da so aktivi sti kampanjske in jih vlada sproža krat, ko ji pridejo prav, bodisi za ji ugled v Bruslju ali pa, kar je še bolj žalostno, iz političnih ali nih nagibov. »Žal je civilna sfera nas še preveč spolitizirana, kar dol zuje tudi dejstvo, da so med nevladt mi organizacijami, ki jih država fina cira skozi Urad za mladino, tudi pod ladki političnih strank,« je opozt Štuhec in zaključil, da mora drži pokazati zelo jasna znamenja, da pot misli resno, kar se bo odrazilo pr vsem z namestitvijo svežih kadrov. BRANKO STAMFJĆ Nismo obsojeni na eno smer Polna dvorana Doma sv. Jožefa v Celju je navdušeno prisluhnila prvaku Nove Slovenije dr. Andreju Ba-juku in njegovemu videnju slovenske domovine, kulture in politike po vstopu v EU. Dr. Andrej Bajuk je kot prvi gost domoljubnih večerov na Jožefovem hribu poslušalcem opisal svojo življenjsko pot; zakaj je družina živela v Argentini, kam vse ga je vodila službena pot in po kakšnem naključju se je spet znašel v rodni Sloveniji in se hkrati vpletel v po- litiko."Slovenijo doživlja na dva načina; kot begunec v Argentini si jo je predstavljal zelo romantično, po vrnitvi se počuti soodgovoren zanjo. »Ni dovolj, da Slovenijo skušamo le obdržati, moramo jo pomagati ustvarjati, oblikovati. Živimo v prelomnih zgodovinskih trenutkih,« je poudaril. In čeprav včasih v parlamentu s svojimi predlogi naleti na gluha ušesa, ne bo odnehal, saj verjame, da se bodo stvari enkrat le spremenile: »Nismo obsojeni zgolj na eno in isto smer!« Sicer optimističnemu dr. Bajuku so ravno v petek v parlamentu znova padli v vodo vsi amandmaji, ki jih je NSi vložila na nacionalni kulturni program. Pred časom ni uspel s pobudo, da bi obdavčili kapitalski dobiček in denar iskali tam, kjer ga je v izobilju, »ne pa da ukinjamo davčne olajšave za tretjega in vsakega naslednjega družinskega člana.« Za to pobudo so mu poslušalci nadeli naziv slovenski Robin Hood. Skorajšnji vstop v EU prvak NSi vidi kot prednost, opozarja pa, da nas Evropa ne bo rešila vsega slabega, je in bo naša dolžnost. Kol tudi to, da se Slovenci ol žimo v množici narodov, tanemo domoljubni ter v vi vrsti poskrbimo zase, pa da sprejemamo podre nost in v glavah ohranjal socialističen način mišljen Svoje videnje Slovencev m evropskimi narodi bodo vi slednjih mesecih predsta' še dr. Janko Kos, Lojze j terle, Borut Pahor, dr. K« tan Gantar, dr. Dimitrij pel, Janez Janša, Tone Kui ner in dr. Alojz Rebula. J ROZMARI PETS Priznanja civilne zaščite Ob 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, ki ga od leta 1992 praznujemo tudi v Sloveniji, je bila osrednja prireditev v Cankarjevem domu v Ljubljani, celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje ter poveljnik CZ za zahodno Štajersko pa sta prireditev pripravila sinoči v Kulturnem domu Slovenske Konjice. Po pozdravnem govoru konjiškega župana Janeza Jazbeca je bil slavnostni govornik poveljnik CZ za zahodno Štajersko mag. Ivan Eržen, kulturni program pa sta prispevali konjiška godba na pihala in OŠ Pod goro. Priznanja in nagrade so podelili pripadnikom CZ, poklicnih in prostovoljnih reševalnih enot in služb ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam s Celjskega. Najštevilčnejši so bili bronasti znaki CZ; srebrni znak je med organizacijami prejelo PGD Loče, med posamezniki Dušan Naglič; zlati znak pa |e že na slovesnosti v Cankarjevem domu prejel Janko Žuntar. MBP cTUTEKS JUTEKS, proizvodnja talnih oblog d.d. PONUJA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE na Hmeljarski 1 v Žalcu. Na volio so naslednji prostori: n pisarne v izmeri od 8 do 21 m2,10 prostorov, pritličje; o večje število skladiščno-proizvodnih prostorov v izme 52 m2 do 1063 m2, ki se nahajajo v pritličju, 1. nadstropju in v kleti. o Možen je tudi stalen ali občasen najem prireditvene dvor ne (247 m2) in sejne sobe (64 m2), obe v 1. nadstropju. Prostori so na voljo takoj oz. po dogovoru. Dodatne informacije po tel. (03) 71 20 700; prostore si je možno ogledati vsak delavnik med 8. in 14. ur° j Celju naredili novo kremo, ki obljublja ženskam boljše spolno življenje tudi v zrelih letih - Prve uporabnice navdušene, ginekologi v ocenah previdni V lekarnah, na internetu, v travniških, zlasti ginekoloških dinacijah, na radijskih valovih, televiziji in v časopisih so se teli pojavljati pozivi ženskam, si vzamejd pravico do boljše-spolnega življenja. Da gredo ancipirano v posteljo ... po orcein. / zrelih letih, ko jih v me-javzi pesti pomanjkanje ženske-spolnega hormona estrogena in iledično trpijo zaradi slabše pre-itve nožnice, ki postaja vse bolj in vse manj prožna. Spolni od-si postanejo boleči, neprijetni ali 0 nemogoči. Telesne spremem-spremljajo pogosto tudi psiho-ke težave in da je nesreča pol- neredko tudi nerazumevajoč, irebiti tudi mlajši mož, ki se ni ipravljen odpovedati spolnim od-iom. No, po zagotovilih proizva-cev menda čudežne tekoče kre-za ženske to tudi ni več potreb-Zadeva deluje, zatrjujejo, in to le pri starejših, temveč pri vseh Bskah - celo pri tistih, ki sploh najo težav v spolnosti. Ženske, so kremo preizkusile, jim daje-prav. Celjski izum Nova tekoča krema, ki so jo ovorno poimenovali Viaree li-id in zapakirali v modro škat-), je nastala v laboratoriju celj-jga podjetja Get power! Direk-ir M i ro Stipič: »Strokovnjakom po treh letih raziskav lani po- 1 uspelo narediti izdelek, kakšnega smo iskali: učinkovitega I varnega za uporabo. Krema iz pravnih sestavin je brez barve, pnja in okusa. Ni hormonski prêtât, pa tudi ne klasična vlažil- krema. Njena uporaba je poem varna - edino ob vnetjih ali nosečnosti je ne priporočamo, en glavni učinek je namreč bis-tno boljša prekrvitev spolovila s tem tudi povečana vlažnost senzibilnost teh tkiv.« Kremo so registrirali kot koz-stično sredstvo, ker je na ta na-i najlažje dostopna. Na svoje Odajne police so jo sprejeli ve-rgovci in farmacevti, kljub te-l pa jo je mogoče kupiti tudi onimno - preko interneta ali naliti poštno dostavo: »Ženske o žavah v spolnosti zaenkrat še ne-de govorijo, spolnost v zrelem dobju pa je sploh tabu tema. iam, da se bo ravno v dobro nsk, za katere raziskave kaže-da jih je kar polovica spolno zadovoljenih, to spremenilo, obenega razloga ni, da so žen-spolnosti prikrajšane, da olče prenašajo najrazličnejše te- ; Radovan Ribič: »To ni čama krema, ampak sodo-l, nov izdelek, ki je sad slovenskih raziskav. Uporablja ga lahko vsaka ženska. V našem podjetju ga vsi uporabljamo in se o tem tudi normal-»0 pogovarjamo, brez skritih nasmeškov. Izdelek je plod rednega dela in je namenjen laž-jemu in lepšemu življenju Žensk, s tem pa tudi njihovim partnerjem.« K žave. Moški pri tem niso tako zadržani,« ugotavlja terapevt aku-punkturne masaže v podjetju Get power! Radovan Ribič. Morda je res že čas, da se to spremeni. Navsezadnje so tudi kondome moški pred leti kupovali bolj •kot ne na skrivaj, sedaj pa jih brez zadržkov, v javnosti, kupujejo ne le moški, temveč tudi ženske. Ženske težave Več kot polovica žensk ima različne oblike in stopnje težav v spolnosti. S starostjo se težave le še krepijo, saj se zaradi porušenja hormonskega sistema v menopavzi najprej pojavijo kratkoročne težave (vročinski navali, nočno potenje, nespečnost, izguba želje po spolnosti), nato pa zaradi skromne ravni hormona estrogena uro-ginekološke težave (uhajanje seča, suha nožnica, boleči spolni odnosi). Resda ženske klimakterij doživljajo različno intenzivno, a težave imajo prav vse. Kot opažajo ginekologi, pa šele zadnja leta bolj odkrito govorijo o njih in tudi iščejo pomoč - tudi zaradi težav v spolnosti. Spolna aktivnost žensk se namreč podaljšuje vzporedno s podaljševanjem življenjske dobe. Ginekologi jim pomagajo po svojih najboljših močeh. Deluje, vam povem, da deluje! V podjetju Get power! so, še predno so dali nov izdelek na trg, naredili anketo med 200 spolno aktivnimi ženskami. Radovan Ribič: »Pokazala je, da imà velika večina žensk težave. Trpijo in živijo s tem, velik del jih celo misli, da je to normalno.« Potem so, prav tako na vzorcu 200 žensk, ki so preizkusile vla-žilno kremo Viaree, spet naredili anketo: »Niti eden odgovor ni bil odklonilen, ena ni opazila bistvene razlike, vse ostale pa so bile navdušene,« so ugotovili. Pogovorili smo se z dvema rednima uporabnicama. Marjana: »Kremo uporabljam že 4 mesece. Zaradi operacije sem pred uporabo trpela zaradi suhe nožni- Damir Franič, dr. med.: »Veliko več žensk kot moških ne doživlja orgazma. To je velik problem. Če bi se ženske začele pogovarjati tudi o tem, bi se težave dale odpraviti. Problem je, ker ženske še vedno tega ne zahtevajo zase, pa čeprav imajo popolno pravico.« ce, zato mi je ginekologinja v bolnišnici svetovala uporabo te kreme. Malo me je bilo strah, ko sem slišala, da jo opisujejo kot viagro za ženske. Ker sem pred tem neuspešno poskusila tako rekoč že vse izdelke, ki so na tržišču, celo v seks shop sem zavila, sem bila še toliko bolj presenečena. Deluje, dejansko deluje. Razne druge kreme, olja in geli običajno zagotavljajo vlažnost nožnice le zelo kratek čas, ta pa deluje ne samo med enim spolnim odnosom, ampak tudi več kot 14 dni. V spolnosti sicer drugače nikoli nisem imela problemov, a ob prvi uporabi sem vseeno doživela mali šok. Doživljanje je bilo neprimerno bolj polno. Morda je to vplivalo tudi na kasnejšo večjo željo po spolnosti. Saj mi ni treba razlagati, da je tudi mož navdušen?« Anica: »Počasi se približujem 50. letu starosti. S spolnostjo sem imela vedno težave in nisem mogla razumeti, kako je lahko ljudem v takšno veselje, zakaj jih osrečuje. Sedaj vem. V spolnosti uživam in lahko rečem, da je 100-krat boljše kot prej. Zanimivo se mi zdi, da kreme ni potrebno uporabiti ob vsakem spolnem odnosu. Telo se vseeno odziva tako, kot se mora. Ne vem, če je to na psihološki ali kaki drugi ravni in mi je tudi čisto vseeno. Samo da deluje. Za menoj je že 30 let spolnega življenja, pa šele sedaj vem, za koliko lepega sem bila prikrajšana. Tega si ne bi več pustila odvzeti.« Ginekologi še previdno Če že, potem se ženske o svojih težavah v spolnosti pogovorijo s svojim ginekologom. Edino ti tudi lahko vsaki posamični ženski svetujejo tisto zdravilo ali pripomoček, ki je zanjo najbolj ustrezen. To so lahko preparati, ki vsebujejo hormone, ali pa običajna vlažilna sredstva. Nov izdelek naj ne bi bil ne eno ne drugo, ginekologi pa se z njim šele seznanjajo. Ravno danes ga bodo predstavili ginekologom v ljubljanskem Kliničnem centru, dogovarjajo pa se tudi za predstavitev na mednarodnem srečanju ginekologov in urologov v Portorožu. Ko smo za mnenja povprašali ginekologe s celjskega območja, so bili odgovori različni - od pomislekov, da izdelka, ki bi naj deloval podobno kot viagra (sistemsko), ne bi smeli prodajati kot kozmetični izdelek, opozorila, da so podobne izdelke razvili tudi v tujini, pa do tega, da je še prekratek čas v uporabi, da bi lahko njegovo učinkovitost realno ocenili. Ginekolog iz Rogaške Slatine, ki še se posebej posveča prav težavam žensk v menopavzi, Damir Franič, dr. med., kremo dobro pozna in sta jo z ženo tudi preizkusila: »Nesporno je, da krema poveča prekrvitev spolnih tkiv in da po mojem ne bi smela povzročati težav. Za oceno, kako se bodo ženske nanjo dejansko odzvale, pa je minilo še premalo časa. Vsekakor je to lahko rešitev za številne ženske, ki imajo težave z vlažnostjo spolovila. Da bi vedeli, koliko je ta izdelek boljši ali slabši od primerljivih izdelkov, bi bilo potrebno narediti posebno raziskavo. Vsekakor pa so v kremi sestavine, ki povzročajo nekoliko večjo prekrvitev v tem območju in s tem tudi prijeten občutek. Takšen učinek imajo tudi estrogenske kreme, pa to nekaterim ženskam ne ustreza. Vsaka ženska se drugače odziva, zato je tudi pomoč lahko vedno le individualna. Ali ta krema ustreza večini žensk ali ne, bo pokazal čas.« To pa bodo vedele, če jo bodo preizkusile, kajne? Če jim bo všeč, jim bo tudi čisto vseeno, ali deluje lokalno ali sistemsko, ali gre dejansko za svetovno inovacijo, ali pa le za enega iz množice sorodnih izdelkov. MILENA B. POKLIC »Redna uporaba tekoče kreme povečuje spolno odzivnost pri ženskah, vendar le ob spolni stimulaciji (božanje, spolno draženje in druge običajne aktivnosti spolnega življenja). Ne škoduje kondomu, je brez barve, vonja in okusa, zato se lahko uporablja tudi pri oralnih odnosih.« (iz navodil za uporabo) PIIK_AKTUALNO_Ï iagra za ženske? 6_ GOSPODARSTVO _Q Cetí^ Skoraj tretjina na minimalcu Na Celjskem okrog 3.000 industrijskih delavcev s samo 63 tisočaki na mesec - Bodo delodajalci vsaj malo popustili Tretjina industrijskih delavcev na Celjskem ima minimalno plačo. Marsikje so srečni, če jo sploh dobijo. Okrog 120.000 zaposlenih v industriji je prejšnji teden za eno uro ustavilo stroje. Opozorilno stavko so izvedli zaradi izjemno nizkih plač. Za to so, pravijo, krivi delodajalci, ki se že dobri dve leti niso pripravljeni pogajati o tarifnem delu panožnih kolektivnih pogodb. S pogajanji želijo sindikati doseči, da bi najnižji plačilni razredi delavstva zaslužili več. Z minimalno plačo, ki od decembra znaša 111.484 tolarjev bruto, se skozi slovensko draginjo prebija veliko zaposlenih. Narašča število ljudi, ki dobijo manj od minimalne plače. Jeseni jih je bilo že nad 15 tisoč. Po podatkih območne organizacije svobodnih sindikatov na Celjskem kar 80 odstotkov od skupno 9.000 industrijskih delavcev sodi v prve štiri plačilne razrede, slaba tretjina pa prejema minimalno plačo. To pomeni, da se skoraj 3.000 delavcev iz meseca v mesec prebija samo s 63 tisočaki. V regiji je že nekaj časa najbolj kritično v tekstilni industriji. Izstopa predvsem tovarna v Preboldu, kjer so srečni, če plačo sploh dobijo. Pri njih namreč že več kot eno leto izplačila zamujajo za nekaj mesecev. Zadnja plača, ki so jo dobili februarja, je veljala za lanski november. Zaradi nizkih plač in tudi siceršnjih številnih kršitev temeljnih pravic zelo izstopajo v celjskem Emu ETT, kjer se 130 delavcev tako boji za svoja delovna mesta, da niso upalo niti stavkati. Minimalne plače, ki pa jih sicer le še redki zaposleni v nekaterih družbah niso videli že od lanskega avgusta, imajo tudi v skupini Ingrad, ter v večini podjetij v nekovinski branži. V Steklarni Rogaška, na primer, prejema takšne plače kar 300 delavcev. V zadnjih šestih mesecih so minimalce dvakrat dobili vsi zaposleni. Tudi direktor Davor Šenija. S tem naj bi podjetju vsaj deloma pomagali pri premagovanju likvidnostnih težav. Zadnjič (kar pa, seveda, ne velja za tistih tristo delavcev) naj bi minimalno plačo dobili ta mesec. In če smo malce zlobni - od zdaj ne bomo niti za enega direktorja v celjski regiji več vedeli, koliko zasluži. Zato še zadnjič vsaj za Šenijo napišimo, da je njegova osnovna decembrska plača znašala okrog 63 tisočakov. Za vse ostale me-nedžerje bodo številke z njihovih plačilnih lističev še naprej ostale velika skrivnost. Pod povprečjem Sicer pa je podatke o tem, koliko znaša povprečna bruto plača v regijskem gospodarstvu, te dni nemogoče dobiti. Nimajo jih ne v sindikatu ne v gospodarski zbornici, čeprav bi bilo od institucij, ki predstavljajo delavce na eni in delodajalce na drugi strani, najmanj pričakovati, da vedo vsaj približne številke. V celjski podružnici Agencije za javnopravne evidence in storitve bodo s podatki o plačah razpolagali šele maja, potem ko bodo »obdelali« zaključne račune podjetij. Ker pa se v preteklem letu, vsaj na področju plačne politike, ni zgodil prav noben pretresljiv preobrat, se najbrž ne bomo dosti zmotili, če zapišemo, da so odnosi in razmerja tudi lani bili približno takšni kot leta 2002. To pomeni, da povprečne bruto plače v regiji še vedno zaostajajo za povprečnimi republiškimi, in da so edini, ki jih presegajo, zaposleni v podjetjih laške občine. Nad regijskim povprečjem so plače le v občinah Ceije, Vojnik, Štore, Zreče in Žalec, najslabše plačani so delavci v občini Prebold, kjer nimajo niti tretjine republiške plače. Zelo nizko so na lestvici tudi v občini Kozje. Sindikat ne bo odnehal Sindikati so po opozorilni stavki napovedali, da bodo trideset dni čakali na odziv delodajalcev na njihove zahteve po zvišanju najnižjih plač. Če ne bo pravega odgovora, bodo sindikalni pritisk nadaljevali, vendar posledic ne bodo čutili le v podjetjih. Podpora stavki in tudi njena dobra izvedba jim je gotovo še bolj okrepila sa- mozavest, pa tudi čas sd izbrali kar primeren, saj država tik pred evropski durmi. Od delavcev ni mogq zahtevati, naj delajo j evropskih normah, ne da se jim to poznalo pri plaa pravijo v sindikatih. Zatoj lastnikov in managerjev zi tevajo, naj merilo njihove uspeha ne bo le dobiček, an pak tudi zadovoljstvo deli cev. Vlada popušča? Doslej so se vsi pogov med delodajalci in sindik o zvišanju najnižjih plač ki čali pri davku na izplača plače, ki smo ga v Slovel uzakonili leta 1996 in sd po tem edinstveni v Evro Delodajalci trdijo, da bi n nižje plače lahko zvišali, bi se država odrekla temu d ku, ki bremeni bruto pla nad 130.000 tolarjev in ki i bi letos v njen proračun p nesel blizu 130 milijard larjev. Ali mislijo resno, I do lahko dokazali že v | hodnjih mesecih, saj je p mier Anton Rop na torkovi sestanku z reprezentativni sindikati napovedal, da vlada davek na plačno lii znižala. In sicer tako, da spodnjo mejo neobdavčlji ga praga dvignila na 165.C tolarjev. Novela zakona i bi začela veljati že sredi ta, ko naj bi se, kot še pri laga Rop, vsem zaposlen dvignile plače za 5.000 larjev. JANJA INTIHJ Bolje v zdravstvenem domu kot v parlamentu Rekordna mesečna plača tokrat v Slovenskih Konjicah - Občine od zdravstvenih domov zahtevajo obrazložitve Z marcem smo radovedni davkoplačevalci s pomočjo Agencije za javnopravne evidence in storitve dobili vpogled v plače direktorjev javnih zavodov. V tabeli najbolje plačanih ljudi so se znašli kar štirje direktorji zdravstvenih domov s celjske regije. Ajpes nam je tokrat postregel s podatki o decembrski višini bruto plač vodilnih oseb v javnem sektorju. Direktor Zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah Marjan Berginc je z dobrimi 1.765.000 tolarji bruto vodilni v regiji, s slabimi 60 tisočaki manj mu sledi Draga Kovač, direktorica Zdravstvenega doma Šentjur, direktor celjskega zdravstvena doma Brane Mežnar je za svoje delo prejel še slabih 250 tisočakov manj, direktor Zdravstvenega doma Žalec Franjo Velikanje skoraj 132 tisoč to- larjev manj kot Mežnar, 1.095.585 pa je dobil direktor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah Janko Čakš. Vsi zneski so, znova poudarjamo, bruto vrednosti, še vseeno pa nekateri presegajo bruto plačo predsednika države. Na »top« lestvici z decembrskimi bruto prejemki več kot milijon tolarjev, se je znašla tudi Splošna bolnišnica Celje, UPI Ljudska univerza Žalec, Okrožno sodišče v Celju, Celjske lekarne, Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti Celje in Psihiatrična bolnišnica Vojnik. »Pravno in moralno ne more biti plača direktorja večja od predsednika države, na lokalni ravni pa od plače župana,« je visoko plačo Marjana Berginca komentiral župan občine Slovenske Konjice Janez Jazbec, ki je obenem tudi član sveta zavoda JZD Slovenske Konjice. »Člani sveta smo sicer vedeli, da direktor poleg vodenja opravlja tudi zdravniško službo in dežurstva, niti približno pa nismo bili seznanjeni s številko, ki je kôt vsota vseh teh del obračunana kot plača.« , Manj strogo so se na visoko plačo Drage Kovač, kljub temu, da se je tudi ona že drugič znašla na zelo visokem mestu, odzvali v Šentjurju. »Če je takšna plača zakonsko dopuščena, potem ni nič narobe,« meni svetnik in član sveta zavoda JZD Šentjur Ludvik Žafran. Nataša Iskra, predsednica sveta zavoda šentjurskega zdravstvenega doma, o plači direktorice ni želela dati izjave. »Naša pravna služba se bo glede plače direktorja pozanimala na resornem ministrstvu,« je povedal Peter Stro- hal, predsednik Sveta javnega zavoda zdravstvenega doma Žalec. »Tako smo se odločili na zadnji seji sveta, kjer smo tudi izglasovali nagrado direktorju zavoda, a se ji je nato sam odpovedal.« Iskanje odgovorov Tudi ostale občine bodo od pravnih in računovodskih služb javnih zavodov zahtevale odgovore in pojasnila (danes, v četrtek, v Šentjurju ravno poteka sestanek v županovi pisarni), saj kljub dejstvu, da direktorji zdravstvenih domov poieg vodenja opravljajo še delo v ambulantah in ponekod še dežurstva, po mnenju mnogih to še ni opravičilo za visoke plače. »-Od direktorja pričakujemo predlog, s katerim bo pojasnil, če lahko kvalitetno opravlja tolikšen obseg nalog,« pravi Janez Jazbec. »Moje mnenje je, da bi zdravniško službo in vodenje zavoda morala opravljati dva delavca. Sicer naj se odpravi vsaj dežurstvo, plača pa naj se postavi v okvir, ki zadošča pogoju 90 odstotkov plače resornega ministra.« Spet drugi pa so mnenja, da bi bil znesek še večji, če bi delo, ki je sedaj združeno v eni osebi, opravljalo več oseb. Bodo odgovor res dali obljubljeni novi plačilni razredi, v katerem bo najvišja osnovna bruto plača za predsednika Republike in funkcionarje izvršne in zakonodajne oblasti znašala 1.224.777 tolarja, plača zdravnikov pa 827.416 tolarjev? Najverjetneje ne, saj so našteti zneski le osnovne plače, ki jim je treba prišteti še izplačila zaradi delovne uspešnosti, stimulacije, povračila raznih stroškov, devizne dodatke, nadomestila za delo v tujini... »Plača župana za občini kot je naša, je točno dob čena s količnikom 7,5 | 50-odstotno uspešnostjl kar pomeni, da moja plai znaša 589.916 tolarjev bn to. Mislim, da morajo bi tudi plače ostalih javnih ti lužbencev določene gld na odgovornosti, ki jih iitf jo po položaju,« je povedi konjiški župan Janez Ji bec. Nekatere občine si z vi: kimi plačami, za katere s me nič ne prispevajo, saj le-te v domeni resornih i nistrstev, ne belijo glave, t opazijo pa, da bi javni zavl di, namesto da dobiček ra delijo za nagrade, lahko v prispevali v infrastrukturo, katero pa je dolžna poskfl ti ustanoviteljica zavoda, rej tudi občina. ROZMARI PETE ýtOll partner z najboljšim ukusom GOSPODARSTVO Gorenje prvo po dobičku, Etol po prodaji Družbe s širšega celjskega območja, ki imajo delnice na borzi, s težavo prebrodile leto 2003 Družbe s širšega celjske-območja, ki imajo del-ice v borzni kotaciji (to so Gorenje, Pivovarna Laš-9, Etol in Comet), so lani Dslovale dobro, čeprav ne-niso dosegle načrto-ane rasti. Podjetja so v minulih dneh [»javila nerevidirane lanske ilance. Po rasti čistega do-ička je na 1. mestu Gore-e, čiste prihodke iz proda-pa so najbolj povečali v Eto- lobiček rasel hitreje od prodaje V Gorenju pravijo, da so île lani razmere na tujih trli izjemno težke, saj je bila državah EU stopnja gospo-irske rasti nizka, mednarod- 0 konkurenčnost evropske-gospodarstva pa je slabil izek tečaj dolarja v primer-R z evrom. Kljub temu so tovarni gospodinjskih apa-tov dosegli dobre rezulta-Čiste prihodke iz prodaje povečali na 128,9 milijar-tolarjev, kar je za skoraj 8 Istotkov več kot predlani, sti dobiček pa znaša 4,8 mi-jarde tolarjev in je večji kar 22,4 odstotka. Podobno rast prodaje kot atična družba je imela la- 1 tudi Skupina Gorenje, ki ustvarila 196 milijard to-rjev čistih prihodkov. Či-' dobiček skupine je znali 4,7 milijarde tolarjev in je bil od predlanskega večji za dobrih 15 odstotkov. Slabša prodaja v Bosni Pivovarna Laško je lani ob-držala vodilni položaj na domačem trgu, čeprav je prodala za 0,5 odstotka manj piva. To je posledica manjše prodaje na trgih jugovzhodne Evrope, zlasti v Bosni in Hercegovini. Kljub slabši prodaji je čiste prihodke povečala na 21,1 milijarde tolarjev, kar je za 8,7 odstotka več kot v letu 2002. Na domačem trgu je ustvarila 72 odstotkov prihodka. Čisti dobiček je v primerjavi s predlani povečala za skoraj 5 odstotkov in znaša dobri dve milijardi tolarjev. Uprava pivovarne je že predlagala, da lanskega dobička ne bi delili. Sicer pa znaša njihov nerevidirani bilančni dobiček 5,4 milijarde tolarjev. Za skoraj četrtino več prihodka V Etolu, kjer imajo investicijske družbe še vedno skoraj 60-odstotni lastniški de- lež, so z lanskim poslovanjem zelo zadovoljni, čeprav imajo manj dobička kot so načrtovali. Čiste prihodke iz prodaje so povečali na 6,7 milijarde tolarjev, kar je za 23,3 odstotka več kot leta 2002. Čisti dobiček znaša 783,7 milijona tolarjev in je za slabih 6 odstotkov višji od predlanskega. Dobrih 80 odstotkov prihodkov so ustvarili na tujih trgih, kjer imajo od lani tudi podjetji v Srbiji in Črni gori ter v Makedoniji. Uprava podjetja za letos napoveduje 7,4-odstotno rast prodaje. Donos na kapital naj bi se povečal na 8,4 odstotka, dodana vrednost na zaposlenega pa naj bi znašala 15,2 milijona tolarjev, kar je nad slovenskim povprečjem. Da bi lahko uspešno konkurirali sorodnim evropskim podjetjem, so se v Etolu odločili za gradnjo nove tovarne in za širitev proizvodnje v tujino. S takšno naložbo, ki jo ocenjujejo na-17 do 20 milijonov evrov, naj bi do leta 2008 prihodke iz prodaje povečali za 74 odstotkov, čisti dobiček pa naj bi bil v primerjavi z lanskim večji kar za 124 odstotkov. Doma bodo proizvodne zmogljivosti razširili zlasti pri aromah za prigrizke in za mesno industrijo, v tujini pa načrtujejo manj zahtevne tehnološke procese. Doslej se še niso odločili, ali bodo dodatne proizvodne zmogljivosti postavili v Rusiji, Ukrajini ali na Kitajskem. V Cometu pod načrti Podobne težave kot Gorenje so lani pestile tudi zreški Comet, ki večino svojih izdelkov proda na trgih Evropske unije. Čeprav so dosegli boljše rezultate kot leta 2002, so jim načrti spodleteli tako pri prodaji kot pri čistem dobičku. Ustvarili so 10,2 milijardi tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 11 odstotkov več kot leto prej, vendar za 9 odstotkov manj kot so načrtovali. Čisti dobiček, ki je znašal 552 milijonov tolarjev, je od predlanskega višji za 10 odstotkov, od načrtovanega pa je manjši za petino. Slabše finančne rezultate je reševalo plačilo za izgradnjo tovarne brusov v Rusiji. V Cometu upajo, da bodo letos zaključili ta projekt, vreden 8,4 milijona evrov. Lani so v Cometu namenili za naložbe dobro milijardo tolarjev. Večino denarja so porabili za posodobitev proizvodnje, največja pridobitev pa je bila nova mešal-nica. JANJA INTIHAR Banka Celje stopničko više Kljub ostri konkurenci J bančnem trgu je Ban-3Celje lani povečala tržni elež za 0,4 odstotne toč-e. Zdaj ima 6,5 odstotka ga, s 6. pa se je med báními povzpela na 5. me-o, kjer je bila doslej Ban-a Koper. Banka Celje je lansko po-)vno leto zaključila bolje It je načrtovala. Bilančno vsoto je povečala na 324,6 milijarde tolarjev, kar je za 18 odstotkov več kot predlani in za 5 odstotkov bolje od načrtov. Čisti dobiček je povečala za okrog 115 milijonov tolarjev in znaša 2,63 milijarde tolarjev. Celotni kapital banke se je s predlanskih 24,8 milijarde tolarjev povečal na dobrih 26 milijard. Na področju pridobivanja virov sredstev je lanske načrte najbolj presegla pri izdajanju dolžniških vrednostnih papirjev. V skladu z načrti je izdala za 10 milijonov evrov obveznic, kljub zniževanju pasivnih obrestnih mer pa je za 10 odstotkov presegla načrtovano depozitno poslovanje s pravnimi osebami. Da bi zagotovila dodatne vi- re, je pri tujih bankah najela za 55 milijonov evrov sindi-ciranega posojila. V banki tudi za prihodnja leta napovedujejo 10-odstot-no rast poslovanja. Sedanje storitve bodo še izboljšali, začeli pa bodo tržiti tudi nove, med katerimi še zlasti poudarjajo bančno-zavaro-valniške produkte in vzajemne sklade. JI Banka Celje H 324.6 224.3 275.6 2001 2002 2003 II i Bilančna vsota v mrd sit Vir: Banka Celje Banka Celje je lani povečala bilančno vsoto še za 18 odstotkov. Na Polzeli odpuščajo V Tovarni nogavic Polzela, kjer so v preteklem letu število zaposlenih zmanjšali za več kot sto, bodo letos še odpuščali. Trenutno v podjetju dela okrog 720 ljudi, tehnoloških presežkov pa naj bi bilo še kakšnih 75. Vodstvo naj bi končno odločitev o tem, koliko ljudi bo moralo še zapustiti tovarno, sprejelo že v prihodnjih dneh. Ukrep je nujen, pravijo, saj so se, da bi se obdržali na trgu, morali lotiti prestrukturiranja proizvodnje in komercialnih programov. Samo lani so v novo tehnologijo vložili milijon evrov, zaradi sodobne opreme pa se zmanjšuje tudi število potrebnih delavcev. JI Mercator presenetil Pretekli teden je bil v znamenju objave poslovnih rezultatov za leto 2003 nekaterih najpomembnejših slovenskih podjetij, članov borzne kotacije. Pritisk se je dvigoval vse do četrtka, ko so bili objavljeni poslovni izidi, od katerih najbolj izstopata Mercator (MELR) in Gorenje (GRVG). Ob splošno znanem pozitivnem poslovanju Gorenja je bil za marsikoga presenečenje dober rezultat Mercatorja. Njegov tečaj je v tem tednu nekoliko naraščal (za približno odstotek), ob tedenskem prometu slabih 300 milijonov sit. Delnice Gorenja so ob prometu slabih 200 milijonov nekoliko padle. Pri obeh podjetjih velja, da se bodo pozitivni učinki objave dobrih poslovnih rezultatov poznali šele v prihodnjih dneh. Pregled tečajev med 24. tebruarjem in 1. Pivovarna Laško 43.434.285 0 Indeks SBI20 v preteklem tednu ni doživel bistvenih sprememb. Po začetnem padcu je narasel, zopet padel in zopet narasel. Končni učinek preteklega tedna je tako zgolj porast za 0,5 odstotka. V preteklem tednu je bilo po uradni statistiki daleč največ trgovanja z delnicami Droge (DRPG), v višini dobrih 5,7 milijarde sit, vendar gre pri trgovanju z temi delnicami za sveženj, ki je rezultat pričakovanega kapitalskega povezovanja slovenske živilske industrije. Sicer pa delnice Droge izgubljajo svojo vrednost, v preteklem tednu so padle za skoraj 8 odstotkov. Indeksi med 24. lebruarjem in Pri ostalem trgovanju sta bili najprometnejši delnici Petrola (PETG) in Luke Koper (LKPG)4 s katerimi je bilo sklenjenih za dobrih 300 milijonov sit poslov. Največji donos med podjetji, uvrščenimi v redno kotacijo, sta imeli delnici Cometa (CHZG) in Istrabenza (ITBG), prva 6,2 in druga 4,7 odstotka. Največji padec so zabeležile delnice Term 3000 (ZMTG). Ponudba Save (SAVA) za prevzem omenjenega podjetja se je iztekla v sredo in lastniki delnic, ki prevzemne ponudbe niso sprejeli, so izgubili vsaj 20 odstotkov (v preteklem tednu je vrednost na borzi padla za 12,2 odstotka). Delnice Gorenja, Pivovarne Laško in Etola so ob precejšnji prometnosti zrasle za nekaj desetink odstotka (Gorenje za 0,3), skoraj 4,5-odstotni padec pa so, ob sicer dokaj nizkem trgovanju, utrpele delnice zreškega Cometa. Državni zbor je prejšnji teden potrdil novelo zakona o omejitvi nedeljskega dela trgovin. Izjeme so prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, letališčih, mejnih prehodih ter avtobusnih in železniških postajah z omejeno površino, ki ne sme presegati 80 kvadratnih metrov. mag. ROMAN JERAS ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. roman. jeras@ilirika.si (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. (03)42 88 119 NENAVADNI ZBIRATELJI Ljubitelj železne ceste Edinstvena zbirka železniških vozovnic v Sloveniji - Zgodovina na kartončkih Celjana Jožeta Resnika, ki je preživljal otroštvo ob Južni železnici, je prevzela železna cesta. Njegova zbirka železniških vozovnic je v Sloveniji edinstvena, ima prav tako zbirke modelnih železnic, starih železniških voznih redov, železniške literature ... V strokovni javnosti ga najbolj poznajo kot avtorja člankov ter knjig o železnici. Tako sta s soavtorjem Štefanom Stepicem pred dobrim desetletjem napisala knjigo o delno ohranjeni progi Celje-Ve- lenje-Dravograd, pred nekaj leti še knjigo Železniški predori v Sloveniji, ki je prva takšna pri nas. Tudi izjemne kretniške po-stavljalnice na celjski železniški postaji ne bi bilo več, če se ne bi pred nekaj leti zanjo odločno zavzel Celjan Jože Resnik. »Edini ohranjeni primer tovrstnih tipskih objektov pri nas, ki so bili zgrajeni na trasi Južne železnice«, kot ga opisujejo v Zavodu za varstvo kulturne dediščine, je namreč država nameravala preprosto podreti. Otroštvo v celjski Aškerčevi ulici, kjer je začel občudovati različne lokomotive in vagone, je vplivalo na vso življenjsko pot. Prvo službo je opravljal na železnici, pozneje je bil knjigovodja ter odšel v pokoj kot obratovni analitik vodne skupnosti. Večni Edmondson Za najširšo javnost je najbolj zanimiva Resnikova zbirka železniških vozovnic iz različnih držav, celin ter časovnih obdobij. Med več tisoč primerki so številne, predvsem takoimenovane Ed-mondsonove vozovnice, tisti mali kartončki, ki jih na vsej zemeljski obli izpodrivajo računalniške vozovnice. Velikost klasične Edmond-sonove vozovnice je po vsem svetu enaka, kar pričuje bogata Resnikova zbirka. Uporabljati so jih začeli v prvi polovici 19. stoletja ter se do danes niso spremenile. Za pre- Pišite nam! V tejle rubriki bomo predstavljali ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat nenavadno zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. V albumih Celjana Jožeta Resnika je na tisoče železniških vozovnic z vseh celin. Povsod se je uveljavil , enotni Edmondsonov format, značilni mali kartonček. teklost Slovenije, ki je imela potniške vlake med prvimi na svetu, so najzanimivejši naši Edmondsonovi kartončki. Resnikovi so iz časa Av-stro-Ogrske, kraljevine Jugoslavije, nemške zasedbe, druge Jugoslavije ter samostojne Slovenije. Med njimi so posebnosti kot je »peronska karta« (ki je omejevala gibanje po peronu), vozovnica iz prvega leta nemške zasedbe (s slovenskima krajevnima imenoma in žigom Nemške državne železnice), vozovnica z mednarodno nepriznano denarno kratico SLT (nadomestili so jo s kratico SIT) ... Iz novejšega obdobja je prav tako kartonček »dodatka za po- stajno storitev«. Na železnici cene vozovnic niso smeli povišati, pa so se spomnili, da lahko zaračunajo postajno storitev! V Resnikovi zbirki so prav tako številne druge vozovnice, ki niso v znamenju Edmondsona, vključno z računalniškimi. V Sloveniji je Celjan edini upoštevanja vreden zbiralec železniških vozovnic, po svetu obstajajo posebna društva. V glasilu nemškega Kluba zbiralcev voznih kart je predstavil slovenske vozovnice še v času Jugoslavije. V Resnikovi zbirki so seveda prav tako številne vozovnice iz evropskih držav ter z drugih celin. S kakšnimi se ponašajo v Zimbab- veju, Tasmaniji, Južni Afrila Etiopiji, Tajski, Indoneziji, Aj gentini, Kanadi, ZDA ...? CM govori so v Resnikovih albu mih. Nekaj Resnikovih vd zovnic je bilo celo na raa stavi v Nemčiji. Z modelno železnico se jj začel ukvarjati sredi petdë setih let. V posebnem albu mu so zbrane fotografije nji govih modelov petindvajsa tih lokomotiv ter več kot sta tih vagonov. Zbirko odlikt je modelna železnica našeg »savinjčana«. Če so Resnikovi pred mel zanimivi celo za evropsko jat nost, pa za zbirko med pr stojnimi v Sloveniji žal b pravega zanimanja. BRANE JERANKI Srečko - kadarkoli in kjerkoli! Plešoči natakar gasilskih veselic iz PGD Zavrh Nasmejanega in zgovornega Podpečanovega Srečka - gasilca, planinca, skrbnika pokopališča, po potrebi še »kelnarja« - pozna prav vsak krajan Galicije. Čeprav mu včasih zaradi neštetih obveznosti zmanjkuje časa, se ne bi odpovedali niti eni. Srečko je le redko doma. Če ni v službi, je pri gasilcih v Zavrhu; če ni v Zavrhu, jo je mogoče mahnil na Šent-jungert in če ni niti tam, verjetno ureja pokopališče v Galiciji ali kakšna druga »zaključna dela v zdravstvu«, kot temu v šali pravi ... »Včasih se mi stvari dogajajo druga za drugo in mi ne uspe vsega narediti,« pravi Srečko. Kot na primer nekaj dni nazaj, ko je bilo treba po službi na planinski dom pripeljati vodo, na pokopališču odmeta-ti sneg, vmes pa se mu je napovedala še novinarka. In vse to v enem dnevu. Ampak to še ni nič hudega, saj Srečko rad hodi in dela, s tem ohrani kondicijo, potrebno za gasilske aktivnosti. Rad pa tudi »čveka«. »Kar se še posebej dobro obnese, ko z gasilci pobiramo denar za koledarje, pozna pa se tudi, kadar kelnarim na gasilski veselici,« se pošali, »saj vedno naredim največ prometa.« Na znak sirene po dveh kolesih Ko Srečko sliši zvok sirene, se bolj malo ozira na cestni promet. »Enkrat je res bilo tako. Ko sem zaslišal sireno, sem se kar napol oblečen usedel v avto, nekaj metrov divjal »ritensko«, potem pa po dveh kolesih drsel do Zavrha. Pozabil sem namreč, da je mesec požarne varnosti in da bomo imeli vajo ...« Izprašani gasilec druge stopnje, kot je zdaj Srečkov uradni naziv, je pri prvem požaru sodeloval še preden je postal član PGD Zavrh. In že takrat zelo uspešno. »Moja prva gasilska intervencija je bila v delavnici, kjer že nekaj let delam. Sodelavcu se je na rezkalnem stro-ju vnelo hidravlično olje, jaz pa sem ga pogasil še preden je prišla poklicna enota podjetja,« se spominja Srečko. »Ognjena« izkušnja v službi kljub vsemu ni bila povod za odločitev, da se včlani v gasilsko društvo. »K završkim gasilcem sem šel, ker so zelo fejst pobi in dekleta«, pravi Srečko, »fino se imamo skupaj. In čeprav je včasih, ko prideš po celi noči domov utrujen in umazan, težko biti gasilec, mi ni žal, da sem. Nič namreč ne odtehta zado- NASI GASILCI mm Al mmm: j w poletje organizira njegovo gasilsko društvo, kot tudi na prireditvah ob dnevu žena, ki so bile več let v domeni završkih gasilcev). In tega, da je zelo dober sosed, razen če mu pred nosom hodiš v gobe. »Saj vem, da novinarji tako obrnete stavke, da se potem še sam komaj prepoznam,« bi na moj prejš- nji stavek odvrnil Srečko. T sta reč z gobami je res mal bolj za šalo napisana, saj je b Srečko nekoč v časopisu ž predstavljen kot zelo st gobar. Tisto, da je dober so sed in vaščan, vedno priprat ljen pomagati, pa drži. To Ij vam potrdil vsak, ki ga pozna ROZMARI PETE1 voljstva, ki ga občutiš, ko nekaj rešiš.« Želja: specialni tehnični reševalec Ker je Srečko tudi aktiven planinec z opravljenim tečajem za vodnike, se znajde tudi takrat, ko si je treba pomagati z vrvjo. »To pride prav, kadar gasilci čistimo rezervoarje ali obre- Za »naj« desetino Vaših predlogov za naj gasilsko desetino je že kar nekaj, po prvih tednih pa imata največ glasov Olga in Mirko Lešar iz PGD Lopata, ki ju bomo predstavili prihodnji teden, sledijo pa Roman in Srečko Očko, oba PGD Rečica pri Laškem, nato pa Vinko Jug, PGD Žalec, David Krk, PGD Andraž, Martin Cmok, PGD Slivnica pri Celju, Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah, Martin Cm st., PGD Gorica pri Slivnici, Ivan Buser, PGD Ponikva Edi Kovačič, PGD Dobje pri Planini ... Med bralci nagrajujemo tokrat Hano Jazbec, Dobje 23j Dobje pri Planini, ki lahko hišno darilo NT&RC dobi naj našem oglasnem oddelku. zujemo drevje. To je sploh moja specialnost.« V PGD Zavrh je zadolžen še za nošenje dihal- j NASI GASILCI nega aparata in pagerja. »Čebo | G|asujem za:...................... v društvu kdaj potreba in če , mlajši ne bodo hoteli, bi rad ' Stanuje: ............................ opravil tudi usposabljanje za I specialno tehnično reševanje,« | Aktiven v gasilskem društvu:. je še dodal Srečka. In česa še ne vemo o Sreč- . ku? Tega, da zelo rad pleše (še > Moje ime in naslov: ............. posebej na tradicionalnem sre- | čanju ansamblov, ki ga vsako L. INTERVJU lak nam vedno nekaj sporoča Na učni uri s slovenskim in evropskim politikom Alojzem Peterletom lovenci nismo zdrav narod, naravnost itrašujoči podatki pa so tisti o obolevati in umrljivosti za rakom. Zdravniki Ovprečju vsako uro pri enem Slovencu novo postavijo diagnozo: rak. Zastra-oćc so tudi prognoze, da bo do petinse-ndesetega leta starosti za rakom zbolel imanj vsak tretji Slovenec in vsaka če- Slovenka. In kaj sploh storimo, da ne bi zboleli in itali številka v tej žalostni statistiki? Rak, vsaka druga bolezen, ima nešteto obra- IV in mnogo je tudi poti, da ga premaga-Vsak si jo sam izbere in vsak je sam govoren za rezultate, posledice svoje iz-Kot je tudi vsak sam odgovoren za svo-izdravje, način življenja v najširšem po-Eden takšnih, ki si je izbral svojo pot ozdravitvi in ohranjanju zdravja, je tudi ojz Peterle, slovenski in evropski politik. V javnosti odkrito govorite o svoji iz-išnji, ko ste z železno voljo in naravni-metodami zdravljenja premagali hudo jlezen, raka. Kako ste sprejeli dejstvo, ste bolni, in kako se je potem začela ter idaljevala vaša pot k ozdravitvi, ki goro ni bila kratka in lahka? 0(M Baumit Gradbeni materiali d.o.o. Zagrebška ulica 1 1000 Ljubljana tel.: 01236 37 55 baumit.com www.kd-group.si ÉÉORODJI1RI1IÍ1894 Bežigrajska 10, Celje GRAD KflOKfij' Telefon/fa*: 03/541 75 98 GSM: 041/77* 718 _041/774723 /izdelava DEMIT fasad /izdelava strojnih ometov /slikoplesharska dela / suhomontažni sistemi KNAUF ■ fasadni sistemi ■ notranji in zunanji ometi ■ zaključni sloji za fasade ■ gradbena lepila ■ veziva ■ sanacijski sistemi malte za zidanje (28.1.2001) (28.1.2004) Akcijska ponudba wdja v vseh prodajalnah skupine Mercaror, Miscarorjevih thn&nih prodajalnah ter v prodajalnah Živik Kra^ od 3.3. do 14.3.2004 oziroma do prodaje zalog. Cene so vSTT. PosbvniststanMercator,d.d., Dunajska 107,1000 Ljubljana. » ^^ ■ . —_ «*nrnajboljsi sosea Brez dvoma y Mercator/// Računate na ugodno rešitev stanovanjskega problema? Preračunajte še enkrat in hitro vam bo kliknilo, da je naš stanovanjski kredit trenutno med najugodnejšimi. Obiščite nas in skupaj bomo prišli do pravilnega rezultata. Ljubljana, Dunajska 128a, 01 53 07 590 Ljubljana, Miklošičeva 30,01 23 06 368 Maribor, Poslovni center City, 02 23 80 342 Celje, Prešernova 27,03 42 87 802 Kranj, Tavčarjeva 21,04 20 13 884 Koper, Pristaniška 43a, 05 66 34 862 www.volksbank.si stanovanje@volksbank.si 'VOLKSBANK ZAUPANJE NAS POVEZUJE. RASTKO Eden od najuspešnejših slovenskih posebnih vzajemnih skladov v zadnjih treh letih; 138,67%(v SIT) 1.000.000 SIT —> 2.386.700 SIT IMAMO SE FAJN! SMO NAJVEČJA DRUŽINA NA CELJSKEM IN NAM NIKOLI NI DOLGČAS. 10.000 NAROČNIKA DRAGOCENE NAGRADE SO PRIPRAVLJENE! Pralni stroj, barvni TV-sprejemnik in potovanje v Dubrovnik čakajo morda prav vas! Dobitnike bomo izžrebali med vsemi, ki se bodo na časopis naročili do 8. aprila! Pri tem nismo pozabili dosedanjih zvestih naročnikov, saj bomo marca z žrebom izbrali enega od njih in ga nagradili z gospodinjskim aparatom. Nato pa vsak mesec še enega! flifro wůáitů-~> J V h n m ŽALEC I BRASLOVČE j VRANSKO : Šola, kjer se kali mladi rod Ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar o gradnji telovadnice, adaptaciji šole, devetletki in socialnih stiskah Tečajnice so pekle kruh na kmetiji Danice in Janka Turnška v Podvrhu. redu ali pa iskanje prostorov izven šole, mogoče v domu svobode ali župnišču ... Za vami je približno pol leta izkušenj z devetletko. Kako jo ocenjujete? Pri programu devetletke se je nekaj zadev izkazalo za odlične. V Grižah smo v 1. in v 7. razredu zelo zadovoljni. Sploh v 1. razredu opažamo, da devetletka ni bav-bav ter da so pretirane trditve o obremenjenosti otrok in tudi razmišljanja, da kader ni pripravljen. Opažamo, da to ni res, seveda pa smo se v Grižah pripravljali več let. Tudi v 7. raz- Izobraževanje podeželskih žena Članice Društva podeželskih žena v Braslovčah so se pozimi udeležile že tretjega taja. 'otem, ko so osvojile osnove računalništva in jih je učiteljica gospodinjstva Romi Grič-! poučila o peki kruha v krušni peči, so si zdaj izmenjale še skrivnosti in izkušnje pri Iti peciva. V društvu, ki ga vodi Dragica Kokovnik, se bodo na letošnjem zadnjem tečaju ganile z umetnostjo pletenja iz koruznega ličkanja. TT Zlatoporočna slovesnost na Vranskem redu skupaj s kolegi ne vidimo večjih problemov. Iz drugih sredin prihajajo pritožbe o preobremenjenosti otrok in predlogi, da bi nekatere programe ukinili. Osebno se mi zdi, da otroci niso vsak dan tako zelo obremenjeni. Je pa res, da imamo v manjših šolah več težav z organizacijo dela. Izbirnost naj bi omogočila otrokov razvoj na področju, ki ga bolj zanima. Prav tako kot izbirne vsebine so interesne dejavnosti tudi glasbena šola, verouk ali športne aktivnosti. Otroci so pri tem po navadi zelo uspešni, kar je po moje bistveno, saj potem napori niso več tako pomembni. Seveda pa je vprašanje, kdo je izbral izbirni predmet, otroci ali starši. Ste ena tistih slovenskih šol, ki sodi med Unesco šole. Se to odraža v vašem delu? Unesco nam daje program, neko rdečo nit. Vsi vzgojni programi in aktivnosti gredo preko Unesca. Kot prvi v slovenskih osnovnih šolah, imamo v Grižah dve učenki, ki sta razglašeni za Unesco glasnici. Preko Unesca izvajamo družboslovno naravoslovne tabore, kjer se povezujejo šole iz občine in tudi Slovenije, povezani smo z zunanjim svetom, trenutno sodelujemo z madžarsko šolo Lasz-lo Toth. V ta sklop gredo do- brodelni koncerti in drugo dobrodelno delo v šoli, tudi delo z učenci z učnimi težavami. Omenil bi skrb za čisto okolje v šoli, kraju in doma. Posvojili smo spomenik, vodnjak in kipec, ki ga varujemo, udeležujemo se drugih taborov ... Radi bi, da bi Unesco prišel v zavest učencev in učiteljev, upam pa, da tudi staršev in drugih krajevnih funkcionarjev. Šola Griže je ena redkih, kjer spremljate delo bivših učencev ... Menim, da premalo spremljamo uspeh v nadaljevanju šolanja. Gledamo le tekmovanja, kjer na podlagi mogoče enega učenca cela šola velja za uspešno. Po moje v šolah odgovarjamo tudi za učence 1. letnikov, saj z našimi oblikami in metodami dela pripravimo otroke do nekega znanja. Spremljali smo uspeh predlanske generacije, torej dijakov sedanjega 2. letnika, in ugotavljamo, da od 43 vpisanih učencev samo dva ponavljata letnik. S podatki, do katerih pa je zaradi tajnosti težko priti, smo zelo zadovoljni. Menim, da bi bil zadnji čas, da se ta tajnost ukini, da lahko v šolah spremljamo nadaljnje uspehe učencev in tako preverjamo sami sebe. Čeprav je res, da na uspeh oziroma neuspeh v srednjih šolah vplivajo tudi drugi dejavniki. Poroka pred pustom Pred pol stoletja sta mlada zaljubljenca Marica Cer-jak in Franc Hrastovec komaj še ujela predpustni čas, da sta sklenila zakonsko Po poroki sta se naselila v Zajesovniku pri Vranskem. Marica je skrbela za veliko družino, v kateri se je rodilo šest otrok, Franc pa je rudarji v rudniku Zagorje. Živ- ljenje jima je teklo v delu in skrbi za otroke, še sama se nista zavedala, kako se jima nabirajo skupna leta. Otroci so si ustvarili svoje družine in po vrsti odhajali, doma pa je ostal petorojeni sin Tomi s svojo družino. Zla-toporočcnca Hrastovec imata že 12 vnukov, zdaj pa si želita še kakšnega pravnuka. Želja bo glede na njuno či- lost in zdravje zagotovo izpolnjena. Zlato poroko sta praznovala v krogu otrok, njihovih družin in prijateljev. Cerkveno poroko z mašo je v župnijski cerkvi opravil domači župnik Jože Turinek, civilni obred v gostišču Slovan-Filač vranski župan Franc Sušnik, oba obreda pa so s petjem popestrili člani seksteta Vrane. TT Eden pomembnih dejav-tov, ki sooblikujejo živ-manj§ih krajih, je di šola. Kraj, kjer se delo e zelo občuti, so tudi Gri-Ravnatelj OŠ Griže Fran-Žagar sicer rad doda, da šola le eno izmed gonil, lakor pa ne edino, saj so Irižah zelo dejavna tudi ruštva. >Šola je povezana z druš-saj se v griški in podružní libojski šoli kali mladi j kulturnikov, športnikov planincev. Interes za so-lovanje je obojestranski,« udarja Franci Žagar, ki je li vodja aktiva ravnateljev skih osnovnih šol. Da je sko delo opaženo, doka-' eta dobro obiskani dobro-ni prireditvi, tako božič-•novoletni sejem kot do-idelni koncert. Del denar-ki so ga tako zbrali, so na-■nili za nakup računalniš-opreme, že lani in tudi lepa z zbranim denarjem eko šolskega sklada poma-jo socialno ogroženim rokom, da bi se lažje ude-iili šole v naravi, ekskur-e ali kulturnih prireditev. [Zadnje čase se vse več šol loča za različne oblike pbrodelnosti. So stiske v Mah v resnici tako velike? Socialne stiske so v šolah le večje. Da so starši v fi-mčnih težavah, v šolah naj-ije vidimo iz (ne)plačeva-položnic, zlasti malic in iil. Učitelji želimo, da bi ;li vsi otroci enake pogo-Prepričani smo, da denar more biti razlog, da se 'k ne bi udeležil naravo-'nega tabora, kulturne ali druge prireditve. Da niziramo dobrodelni koncert za nakup didaktičnega materiala in računalniške opreme, je razlog tudi v tem, da je denarja iz občinskih proračunov vse manj. Pa, vsaj na prvi pogled v različne proračune, vseeno lahko rečemo, da v občinah relativno veliko denarja namenijo za šolstvo ... To je res, še zlasti za novogradnje. Problem je, ker se je veliko denarja porabilo za prostorske potrebe devetletke. Ne bi si upal reči, da je katera od šol slaba, vendar menim, da pogoji niso enaki; v žalski občini so v nekaterih šolah že dogradili vse potrebno, v drugih pa še bomo. V Grižah še nimate prostorskih pogojev za devetletko. Kakšni so načrti? Pripravljeni so osnutki projektov, zdaj čakamo na soglasje ministrstva za šolstvo. Obveljala je varianta gradnje nove telovadnice ob obstoječi šoli. Staro telovadnico in dva prostora bomo adaptirali in tako pridobili knjižnico z medioteko, računalniško učilnico, specializirane učilnice za naravoslovje, gospodinjstvo in likovni pouk, dve učilnici za drugo triado ter kabinete za učitelje. Uredili in dozidali pa bomo še garderobe za prvo triado. Pomembno je, da bodo v stari telovadnici dobili prostor za igro tudi vrtčevski otroci. Letos naj bi dokončali vse projekte in pripravili potrebne dokumente, kar naj bi veljalo 10 milijonov tolarjev. Računamo, da bi v letu 2005 zgradili novo telovadnico, naslednje leto pa adaptirali šolo. Seveda je Franci Žagar »V OŠ Griže se moja plača in plače učiteljev izplačujejo po zakonu, drugih šol pa ne poznam. Sicer pa imajo organe, na primer svet šole, ki lahko naredijo red tudi na tem področju.« marsikaj odvisno od denarja, saj bomo skupno potrebovali približno 600 milijonov tolarjev. Sedanja telovadnica je ne le premajhna, na voljo imamo premalo terminov za vse, ki si želijo rekreacije v njej. Nova telovadnica bo zgrajena skladno s kriteriji za 9-letno šolo, torej z dvema vadbenima prostoroma, poleg šolarjev pa bo na voljo tudi za potrebe kraja in občine. Verjetno bo do tedaj treba rešiti kar nekaj prostorskih problemov? V prihodnjem šolskem letu bo veliko težav z zagotovitvijo prostora. Pripravili smo več variant, kot je na primer pregraditev male telovadnice, kjer bi lahko dobili dve učilnici. Možna rešitev je dvoizmenski pouk v 4. raz- Knjige nad kislo repo? Kljub nekaterim pomislekom v Velenju vztrajajo pri ureditvi knjižnice v prostorih nekdanje Name - Prostore bodi odkupili na ključ Zaradi bodočo knjižnice, ki naj bi jo v Velenju pridobili v prostoru nekdanje Name, je bilo porabljenega že kar nekaj papirja. Vendar vztrajajo pri odločitvi, da bodo knjižnico prestavili v 1. nadstropje nekdanje trgovine, pa čeprav se bodo še vedno našli »dušebrižniki, ki jim ta odločitev ne bo po godu,« kot pravi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Dogajanje oziroma zapleti so se začeli konec januarja, ko so z velenjske občine razposlali obvestila, da so sprejeli ponudbo podjetja Pilon Center za ureditev knjižnice v odkupljenih prostorih Name. Predzadnji januarski dan so predstavniki občine na ministrstvu za kulturo predstavili »noveliran investicijski program Knjižnice Velenje, ki naj bi bila locirana v objektu Name. Na ministrstvu so velenjski predstavniki predložili vso potrebno dokumentacijo. Župan Meh je povedal, da je občina s strani podjetja Pilon Center prejela ponudbo za odkup 2.100 kvadratnih metrov v objektu Name. Narejeni so že predinvesticijske študije in idejni projekti. Celotna investicija, ki je zajeta v proračunu MOV, bo skupaj z državnimi viri znašala predvidoma 824 milijonov tolarjev. Od tega naj bi ministrstvo 332 milijonov zagotovilo še letos, občina pa bo krila ostale stroške in naložbo končala v prihodnjem letu. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno do sredine marca, tako da bo se bo gradnja lahko začela v aprilu. Ministrstvo bo pogodbo o sofinanciranju pripravilo do sredine februarja,« so zapisali v MOV in dodali, da naj bi prvi bralci vstopili v knjižnico prihodnje leto ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem je treba vedeti, da je velenjska knjižnica, ki od februarja deluje kot samostojni zavod, v resnični prostorski stiski. V mestu so iskali različne rešitve, od novogradnje do ureditve knjižnice v prostorih Elektrotehne. Do razburjenja je v občini prišlo tudi zaradi ukinitve dejavnosti v Nami, saj je brez dela Stavba v središču mesta bo dobila drugačno podobo in vsebino. ostalo 50 zaposlenih, ki so skupaj s sindikatom opozarjali na več nepravilnosti. Prostori na ključ Kljub nekaterim pomislekom v Velenju niso odstopili od načrtov, le da so jih nekoliko spremenili. »V MOV smo v fazi pridobivanja projektne dokumentacije oziroma bo projekte za gradnjo knjižnice ponudilo podjetje Pilon Center, na osnovi teh projektov pa bomo preverili ceno,« je v torek zjutraj povedal župan Meh. Sedanji prostori v 1. nadstropju Name so potrebni temeljite prenove: za knjižnico bo treba urediti statično pod- poro, podreti stopnišče, urediti dostop z zunanje strani, zgraditi dvigalo, obnoviti zunanjo podobo... Vse skupaj naj bi dalo končno ceno, za katero v Velenju še ne vedo čisto natančno, kako visoka bo. Številke o sofinanciranju s strani ministrstva sicer držijo, v predračunski vrednosti naložbe pa je bila v prvotnih načrtih vključena tudi oprema. Zdaj naj bi, po pričakovanju župana Meha, opremo naročili na osnovi javnega razpisa. »V MO bomo pri gradnji knjižnice v Naminih prostorih vztrajali, ker boljše rešitve preprosto ni. Če hočemo ohraniti mestno jedro, nimamo druge možnosti. Ne vidimo trgovca, ki bi prevzel veliko trgo» no v središču mesta, kjer ni dovolj parkirj in dostopa,« pravi Meh in zatrjuje, da so MOV vse možnosti temeljito preverili, pi den so se odločili za pogovore, ter da v ob ni ni veliko posameznikov, ki bi nasprol vali predvideni rešitvi. O knjižnici naj bi se pogovarjali minuli p nedeljek na izredni seji mestnega sveta, ki so jo odpovedali. Točko »knjižnica« s stavili na redno sejo, ki bo 23. marca. Za pi klic izredne seje so se po Mehovih besed odločili zaradi počitnic in odločitve, da pi štorov ne bodo kupili v sedanjem stanju. »Pi smo sicer mislili reči, da je podjetje Pili Center kupilo Namo za 300 milijonov toli jev, mi pa bomo prostore odkupili za toli in toliko, vsekakor po pošteni ceni. Vend smo se odločili za odkup prostorov na kiji Torej, ko bodo izdelani projekti, se bomo lastnikom dogovorili za ceno, podobno Ii delamo pri stanovanjih.« V Velenju so že in novali posebno 9-člansko skupino, ki se pogajala o nakupu, župan Meh pa bo imen val še komisijo gradbincev, ki bo potem pi verila končno izvedbo in tudi ceno. Kar se tiče zaposlenih v bivši Nami, i razen 13 delavcev, ki jih ščiti zakon, osti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. O n črtih Pilon Centra, čigar lastnik je Tomi Ročnik, župan Meh pravi, da naj bi vsaj J prvotnih dogovorih v pritličju uredili v manjših lokalov in trgovin, tako da bi v N mi v bistvu ostala sedanja dejavnost. Na dri strani stavbe stoji tržnica, ki kriči po obnc in katere lastnik je prav tako podjetje Pilo Tako se, vsaj po nekaterih zatrjevanjih s deč, prihodnje leto (ko naj bi tržnico tem ljito obnavljali, bolje rečeno podrli in zgt dili na novo, ob tem pa med drugim zgrad tudi garažno hišo) zna zgoditi, da se bo Nami pod knjigami znašla tudi kisla repa URŠKA SELIŠN1 Foto: J Jubilej strojnega krožka V dvorani KZ Šempeter so se na občnem zboru zbrali člani Združenja za med sosedsko pomoč - Strojni krožek Savinjska dolina, ki ima sicer v svojih vrstah 268 članov iz Savinjske doline in okolice. Strojni krožek (SK) letos slavi 10-letnico, jubilej pa bodo obeležili sredi leta s priložnostno proslavo. Na zboru so precej besed namenili vstopu Slovenije v EU. Po mnenju predsednika Alojza Rojnika beleži kmetijstvo slabe ekonomske parametre, hkrati pa je ujeto v nedokončano oziro- Predsednik Združenja za medsoseď sko pomoč - Strojni krožek Savinjske doline Alojz Rojnik Z OBČINSKIH SVETOV Od proračuna do ravnateljice TABOR - Na zadnji seji so svetniki sprejeli proračun, v katerem naj bi se letos nabralo 234 milijonov tolarjev prihodkov, večji del proračuna pa bodo letos namenili izobraževanju. V tem sklopu je predvidena gradnja podružnične šole v Taboru in adaptacija vrtca. Taborski svetniki so se strinjali tudi z ustanovitvijo skupne občinske uprave, med petimi kandidati pa so pozitivno mnenje za mesto ravnateljice OŠ Vransko-Tabor izdali Darinki Jazbinšek. US ma komaj začeto strukturno in ekonomsko preobrazbo. Člani so menili, da je veliko premalo informacij,-kaj bo dejansko ob samem vstopu v EU, kakšna je zakonodaja, kako jih bo zadela davčna politika, kakšne so možnosti financiranja oziroma pomoč raznim programom in podobno. Kot je povedal predsednik Rojnik, bodo že v tem mesecu organizirali več predavanj in si tako ustvarili bolj realno sliko razmer, ki jih prinaša EU. SK Savinjska dolina, ki ga po operativni plati vodi Simon Gajšek, je v vseh letih doslej namenjal pozornost izobraževanju svojih članov, jim pomagal ob kakšni nezgodi, predvsem pa opravljal svoje poslanstvo s strojnimi storitvami, ki so omogočale lažje kmetovanje. Lani so opravili 8.500 delovnih ur. Program SK so kot običajno dopolnili s strokovno ekskurzijo in drugimi aktivnostmi. DARKO NARAGLAV Jezero kot siva lisa BRASLOVČE - Člani turističnega društva, ki ga vodi Boštjan Kragl, so lani največ dela namenili urejanju brunarice v bližini Braslovš-kega jezera. Brunarico, ob kateri so uredili okolico, dajejo v najem, lani pa so zabeležili rekorden obisk. Med največje zalogaje TD sodi organizacija dneva hmeljarjev, lani so prvič pripravili adrenalin triatlon, vse bolj odmevna pa je vsakoletna salamia-da. Siva lisa v delu je zaradi nerešenega lastništva in s tem nejasne prihodnosti še vedno Braslovško jezero. Na občnem zboru so si zadali podobne naloge kot lani, veliko pozornosti pa bodo namenili promociji. Maistrovim borcem v spomin LJUBNO - Po nekaterih podatkih je bilo v Zgornji Savinjski dolini vsaj 56 Maistrovih borcev, ki so po 1. sve- NAKRATKO tovni vojni sodelovali v bojih za severno mejo, njihovi sorodniki pa so v petek ustanovili Društvo generala Maistra za Zgornjo Savinjsko dolino. Člani si bodo prizadevali, da dopolnijo podatke o Maistrovih borcih iz Zgornje Savinjske doline ter najdejo spominsko ploščo, ki so jo leta 1939 odkrili na Ljubnem in je kasneje izginila. Če ploš- če ne bi našli, bodo po bes dah Iztoka Podkrižnik predsednika društva, izdeli novo, razmišljajo pa tudi postavitvi spomenika gen ralu Maistru in njegovim bo cem. Ob plošči ali spomef ku naj bi se ob spominsfe dnevih zbirali potomci Má strovih borcev, društvo pa I) organiziralo tudi udeležbo i drugih proslavah. Z zloženko na izlet Pred kratkim so se v dvorani Doma upokojencev Grižah na občnem zboru zbrali planinci PD Zabukov? ca, ki po številu članov in aktivnostih sodijo med najř večja in najuspešnejša PD v Sloveniji. V društvo je vključeno približno tisoč članov, ki so lat sodelovali na 24 izletih ter v mnogih drugih akcijah. & zlasti veliko aktivnosti so pripravili v okviru mladinskef odseka, kjer bodo tudi letos nadaljevali z raznovrstni delom. Plan akcij vodniškega in mladinskega odseka S skupaj s koledarjem in dragimi informacijami izdali; posebni zloženki. Zabukovški planinci bodo prihodu leto praznovali 55-letnico in so najstarejše planinsko drušn v Spodnji Savinjski dolini. Na občnem zbora so kulturni program pripravili harmonikarji DU Vrbje, učeš OŠ Griže in pevke ŽPZ Griže, ki so jim prisluhnili števil» ljubitelji narave in planin, med njimi tudi žalski župa® Lojze Posedel. DP Namesto valčkov kokode polka Je zdravniško društvo turističnemu »ukradlo« elitni Valčkov večer? Spor med celjskim zdrav-iškim in turističnim druš-nm glede organizacije Iracionalnega Valčkovega ečera je te dni na nekdaj itno, zlasti pa plesno-dru-abno prireditev z najdalj tradicijo v občini vrgel mno senco. Ttiristi obto-lijejo zdravnike, da so jim rireditev in njen naslov iradli, zdravniki pravijo, so se je zadnja leta ude->ževali predvsem člani nji-ovega društva in da prire-tev lažje izpeljejo sami. nam torej na plesu, na-ovedanem za to soboto, na-esto umirjenih valčkov »eta več polka ritmov, v slo- znane Kokode polke? Turistično društvo Celje I'D) je dolga leta samostoj-o prirejalo Valčkov večer, asneje so k pripravi prire-itve povabili Zdravniško ruštvo Celje (ZD), saj se je kazalo, da je to prireditev edvsem za zdravnike in Íiove družine. Letos se je îknilo. TD je želelo Valč-• večer prestaviti na poz-" jesenske dni. Razloga naj bila prezasedenost zaradi rejanja prostorov za poslo-inje društva in financiranje ejavnosti društva. Zdravniki, ki so na nek na-n v prejšnjih letih že »olast-inili« to družabno-plesno pri-sditev, pa so se odločili, da hlčkov večer pripravijo sali. »Temeljni razlog ni v tem, la na to prireditev tradicio-fllno v skoraj 90 odstotkih rihajamo zdravniki s svoji-partnerji,« pojasnjuje pod-edsednica ZD Jana Govc ■žen, »za samostojno orga-zacijo smo se odločili tudi ito, ker sami lažje pridobi-o pokrovitelje te družabno- Podpredsednica ZD Jana Govc Eržen z možem Ivanom na lanskem Valčkovemvečeni kirali. Najbolj pa jih je, očitno, ujezilo, da ZD »ni imelo niti toliko poguma in osnovne poslovne etike, da bi nas vsaj obvestilo o tem, da želijo letošnji ples organizirati sami... Tako imenovana celjska zdravniška elita je nizko pod povprečjem tega termina, ni dorasla kulturnemu dialogu in enostavno povedano nima poguma, da bi turističnemu društvu v obraz povedala: >Pejte se solitila v letu 2000 postavljena razstava Slomšek in Celje, ki ^bila na ogled v kapeli Žalostne Matere Božje v Opatij-I cerkvi v Celju. Delo kluba že vsa leta vodi Matjaž «ukuruzovič. BS NAKRATKO Sankaška nedelja na Pečovju PEČOVJE - V nedeljo, 7. marca, bo na Pečovju spet veselo, zabavno in predvsem tekmovalno. Športno kulturno društvo Rudar Pečovje je, tako kot lani, pripravilo sankaško progo na naravni progi na Pečovju (pri kmetiji Klavžar) in organiziralo tekmovanje, na katerem se bo lahko preizkusilo staro in mlado. Člani društva so uredili progo na dolžini približno 900 metrov. Nedeljsko tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, po prijavi in ogledu proge. Za otroke je obvezna uporaba zaščitne čelade, za ostale pa priporočljiva. Za štartnino bo treba odšteti 500 tolarjev, po tekmovanju pa bo žrebanje štartnih številk za praktične nagrade. MA Za srečo je treba skrbeti EKOS DRAMLJE d.o.o. Laze 17, 3222 Dramlje VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH _STORITEV _ Enostransko o izstopu Z letošnjim 1. januarjem je občina Vojnik kot ena od soustanoviteljic sama izstopila iz sveta Zavoda za turizem Celeia Celje, nemalo pa so bili presenečeni v občini Štore, ko so sredi januarja iz medijev izvedeli, da so za zavod postali nezanimivi. Na seji sveta zavoda, ki je bila 15. januarja letos, so namreč brez predhodnega pogovora, sklenili: »Zaradi reorganizacije se Občini Štore predlaga odstop.« Na isti seji se je oglasil član sveta zavoda in predstavnik Občine Štore Zmago Urisk in ocenil, da je bilo Sodelovanje Občine Štore z zavodom na področju turizma slabo. Nad takšno oceno in enostransko namero o izstopu je bil župan štorske občine Franc Jazbec nemalo presenečen. »Predlog, kot sem ga prebral v zapisniku, enostransko in elegantno, brez predhodnih dogovorov, rešuje problematiko v zvezi z nameravano reorganizacijo Zavoda za turizem Celeia Celje in posredno z izstopom Občine Štore. Iz zapisnikov s sej sveta zavoda je namreč razvidno, da se zavod v preteklem letu ni posebej ukvarjal s problematiko, ki bi se nanašala na občino Štore.« Dober teden po seji, na kateri je svet zavoda sklenil, da Občini Štore predlaga odstop, pa se je pri županu Jazbecu osebno oglasila direktorica zavoda Janja Repar in ga seznanila s sklepom sveta zavoda oziroma predlaganim izstopom Obči- Franc Jazbec: »Občina Štore ne namerava sama izstopiti, bo pa z razumevanjem sprejela enostranski akt zavoda, izključitev.« ne Štore, saj naj bi v prihodnosti zavod deloval samostojno, zgolj v okviru občine Celje. »V Štorah res ni kakšnega posebnega in širšega zanimanja za področje turizma, ocenjujem pa, da je naše turistično društvo z zavodom Celeia v minulem letu zelo dobro sodelovalo pri izvedbi nekaterih projektov na območju naše občine in širše, s katerimi pa zavod ni imel nobenih materialnih stroškov. Kljub temu, da je svet zavoda predlagal izstop, pa Občina Štore zaenkrat ne namerava sama izstopiti, bo pa z razumevanjem sprejela enostranski akt, izključitev,« pravi župan Jazbec. Občina Štore je svojemu predstavniku Zmagu Urisku že odvzela mandat za zastopanje v svetu Zavoda za turizem Celeia Celje. MARJELA AGREŽ Prej odjuga kot pločnik V Šmarjeti pri Celju že nekaj let neuspešno opozarjajo na nujno ureditev pločnika ob nevarni in zelo prometni magistrali. Ker ga ne dočakajo, so snežni zamet minulega tedna izkoristili za opozorilo na ta problem in postavili skoraj 4 metre visokega snežaka z zgovornim napisom. Če bo kaj zaleglo, pa ni rečeno. Foto: AŠ Boljši časi za Diirerja? NA KRATKO Trije partnerji snujejo projekt Anina galerija - Miillerjeva zbirka v javnosti? Gradovi v V Rogatec prihaja redar Vse kaže, da bo prvi redar skrbel za red v občini Rogatec že konec tega meseca. V preteklih dneh se je namreč končal postopek za ustanovitev skupne komunalni redarske službe občin Rogaška Slatina in Rogatec, ki sta ga občini opravili s sprejetjec odloka o njeni ustanovitvi. Slatinčani imajo komunalno-redarsko službo sicer že dve le ter menijo, da je prispevala k večjemu redu, posebno na parkiriščih, ki niso v zasebi lasti. Z Rogaško Slatino so se dogovorili, da bo njen redar v bodoče opravljal 20 odstotke dela v sosednji občini. Skupno financiranje in način dela bodo uredili s posebno pogol bo. Sicer pa so bili prvi pogovori o skupnem redarstvu obeh občin opravljeni že pre nekaj leti. bakru PODSREDA - V Slovens! bavarski hiši v Podsredi 1 do v petek, 5. marca, ob : uri odprli zanimivo razsta Reliefni odtisi gradov v bal avtorja Toneta Rožmana, i telja praktičnega pouka Srednji šoli v Krškem. Po poučevanja se ljubiteljsko! varja s proučevanjem ruda tva in rudnih bogastev, iz lavo modelov raznih rudi kih vozil, veliko svojega p stega časa pa namenja zgo< vini lokalnega prostora. T nutno se ukvarja z gradovi svoje veliko zanimanje iz ža tako, da izdeluje relief odtise gradov v bakru. V S vensko-bavarski hiši se predstavil z reliefnimi odi obstoječih^radov in razva Kozjanskega parka. Razsta' ki bo na ogled do 21. maja, pripravila kustosinja Nati Ferlinc Krašovic. T Kozjanski pavi v Avstriji PODSREDA - Po uspeš predstavitvi Kozjanskega p ka lani na sejmu Ab Hol Wieselburgu v Avstriji, kj se je Slovenija prvič predst! ljala, se je od 27. februai do 1. marca letos Kozjani park zopet predstavljal i omenjenem sejmu. Sodel vali so razstavljavci iz des tih evropskih držav. Na si mu so predstavili region; ne produkte ekoloških km tij iz zavarovanega obmoť Kozjanskega parka, naravi in kulturne lepote in znam nitosti ter kulturno in nar voslovno ponudbo največj ga slovenskega regijskega pa ka. Celotno in zelo raznol ko predstavitev so izvedli ski paj s Termami Olimia. R pravili so tudi Slovenski ^ čer s slovenskimi glasben mi skupinami. 'P Gera Fistrič v družbi dela njenih najmlajših potomcev (od leve): vnukinja Alenka, ki drži v naročju prapravnuka Nika, desno pa sta pravnuka Natalija in Luka. Spletna novost Slatinčanov V Rogaški Slatini so od preteklega tedna ponosni na novo spletno stran občine. Vsebuje več kot sto strani ter je med informa-tivnejšimi v državi. Zaradi hitrega razvoja interneta so se namreč v občinski stavbi po šestih letih odločili zamenjati dosedanjo spletno stran. Obiskovalcu so tako na voljo vsi sprejeti občinski predpisi, številni obrazci in vloge ter predstavitev različnih dogodkov. Sicer pa so na spletni strani prav tako zajeta področja turizma, kmetijstva, izobraževanja, vsega skupaj približno 150 povezav z različnimi sla-tinskimi ustanovami. Na spletu so med drugim turistični in kolesarski vodnik, katalog po- nudnikov kmetijskih prid« kov in podobno. Za lažje pi dobivanje različnih podatki je na voljo iskalnik. V občinski stavbi so povi dali, da bo stala nova spi« na stran 800 tisoč tolarji Veliko dela so namreč opf vili v občinski upravi, z la? nim znanjem. & Dobrota je sirota, so ugotovili že predniki. To velja tudi v primeru dolgoletnega gosta zdravilišča Rogaška Slatina, švicarskega zbiralca grafik, ki je poklonil del svoje izjemne zbirke Rogaški Slatini. Kurt Millier se je za plemenito dejanje odločil pred dolgimi leti, nekateri odgovorni pa se moralnega dolga do Švicarja v zadnjih letih izogibajo. Zbirka, ki je razglašena za kulturni spomenik, je bila leta in leta shranjena v slatin-skem grafičnem muzeju (ustanovljenem prav zaradi Švi-carjevega darila), kjer so pripravljali posamezne tematske razstave. Republika Slovenija se je danes že pokojnemu Švicarju oddolžila leta 1996 s srebrnim častnim znakom, ki mu ga je namenil predsednik države Milan Kučan. V časih družbene lastnine je bila zbirka podarjena Rogaški Slatini, po političnem preobratu pa se je znašla v lasti delniške družbe Zdravilišče Rogaška. Prva negotovost zaradi usode zbirke se je pojavila že v začetku devetdesetih let, zato je Občina Rogaška Slatina pohitela z razglasitvijo zbirke za kulturni spomenik. Znova se je pojavila predlani, ko je novi direktor delniške družbe Iztok Lipovšek grafični muzej zaprl, iz zgradbe pa odstranil štirideset tisoč grafik svetovno znanih mojstrov. Med njimi celo originala bakrorezov Albrechta Durerja, lesoreze Hansa Holbeina, dela Angleža Hogarta, ročno kolorirane bakroreze Sybille Merian ... Kam je vse to izginilo, so se vpraševali Slatinčani. Umetnine so se znašle uskladiščene na drugi lokaciji, v Rogaški Slatini. Dogajanje je odmevalo po vsej Sloveniji ter v Švici, kar je prispevalo k obisku kulturne ministrice Andreje Rihter. Ministrica se je januarja lani v Rogaški Slatini sestala z direktorjem delniške družbe ter županom mag. Brankom Kidričem. Po sestanku sta ministrica in župan napovedala ponovno stalno razstavo Miillerjeve zbirke (z običajnimi občasnimi tematskimi razstavami) že za pretekli maj. Po takratnem dogovoru treh partnerjev naj bi delniška družba poiskala nadomestni primerni prostor, občina in ministrstvo pa poiskala rešitev za zagotavljanje materialnih in strokovno tehničnih pogojev za razstavno dejavnost. Takratni direktor Lipovšek (ki ga je pred koncem leta nadomestil novi direktor Matej Goričan) je takoj po obisku ministrice javno omenjal, da bi lahko bila stal- Izjemno grafično zbirko švicarskega zbiralca Kurta Miillerja naj bi v Rogaški Slatini znova stalno razstavili. Občina je ponudila pritlične prostore v stavbi na vogalu nove promenade in Zdraviliškega parka. na razstava znova v istih prostorih ali v novogradnji nekdanje Vrtnarije pri hotelu Donat. Anina galerija Zdravilišče Rogaška se dogovora ni držalo ter ni poiskalo nadomestnega razstavnega prostora. Dragocena 101. rojstni dan 20. februarja je Gera Fistrič iz Golobinjeka praznovala 101. rojstni dan. Rodila se je v Košičkem Humu na Sutli in se kasneje preselila v Slovenijo. Vse življenje je bila gospodinja in kmečka žena. Rodila je tri otroke. Sin Franjo je že umrl, živita pa še hčerki Štef- ka in Ivanka. Ob 101. rojstnem dnevu so ji domačini, sosedje, člani društva upokojencev in drugi pripravili lepo srečanje z eno samo željo, da bi bila zdrava tudi v prihodnjih letih. Obiskal jo je tudi župnik iz Podčetrtka, gospod Lojze Krašovec. Gero Fistrič danes redno ali občasno obiskuje in se veseli srečanj z njo ob sestrah še sedem vnukov, devet pravnukov in trije prapravnu-ki ter drugi družinski člani in sorodniki. Gospa Gera večino dneva presedi na svoji postelji in se še povsem čila pogovarja s tistimi, ki si vzamejo čas, da z njo delijo nekaj prijetnih trenutkov. TV Miillerjeva zbirka je kljub dogovoru na tako visoki ravni še vedno v skladišču. Zato se je Občina Rogaška Slatina odločila ponuditi v brezplačni najem svoj poslovni prostor, v stavbi na vogalu nove zdraviliške promenade ter Zdraviliškega parka. Občina si prizadeva omenjeni prostor oddati v najem že tri leta, vendar interesentov ni. Občinski svet Rogaške Slatine se je zato pred nekaj dnevi strinjal z brezplačno oddajo v najem za stalno razstavo del iz Miillerjeve zbirke. Občina želi prostor nekdanje papirnice (v velikosti 123 kvadratnih metrov) obenem uporabiti za občasne razstave slatinskih likovnih ustvarjalcev. Občinska uprava je celo poskrbela že za ime bodoče galerije, ki bi se imenovala Anina galerija. Krsti- li bi jo po sveti Ani, zaščitni-ci Rogaške Slatine, kjer se po njej imenuje že elitni Anin ples. Predstavniki občine in delniške družbe so se sestali že večkrat ter dosegli o tem ustni dogovor. Delniška družba ali ministrstvo za kulturo naj bi zagotovila denar za plačo zaposlenega, ki bi skrbel za strokovno vodenje in pripravo razstav ter pokrivala materialne stroške. Za nekatere zadeve, na primer za zagotavljanje plače, sc ministrstva že dali vedeti, da jih ne nameravajo plačati. Kljub temu je mogoče sklepati, da so trije partnerji blizu resne rešitve. Odgovor iz Ljubljane, ki ga bo pripravila Celjanka Tanja Rožen-bergar-Šega, pričakujejo v teh dneh. BRANE JERANKO Zdravo življenje v Novi Cerkvi Projekt promocije zdravja iivimo zdravo«, ki ga za rajane Nove Cerkve od no-embra lani uspešno izva-Zavod za zdravstveno jrstvo (ZZV) Celje, se bii-zakijučku. Doslej so iz-Ijali 11 delavnic za več Iravja in prav vse so bile inožično obiskane, saj se vsake udeležilo od 100 do 30 krajanov. Preostale so ; tri, ki jih bodo pripravili marcu. Zadnja, prva marčevska de-vnica je bila včeraj. Name-jena je bila spodbujanju pri-lave zelenjave v domačem kolju. Na drugi delavnici 10. area bodo osvetlili pomen jodnjega odkrivanja raka na >jki, tretja (17. marca) pa o usmerjena v spoznavanje roničnih bolezni in obrav-avo zdravstvenih proble-lov v kraju. Delavnice bo-o 27. marca zaključili s te-om hitre hoje na dva kilo-letra, hkrati pa si bodo lah- 0 krajani izmerili še slad-pr in holesterol v krvi. V ZZV Celje so še posebej [dovoljni z odzivom kraja-iv, ki so s svojimi pobuda- 1 nadgradili projekt. Tako je skupina krajanov izven elavnic zamislila redno ob-ko telesne dejavnosti, in si-er hitro hojo. Srečujejo se Delavnice v Novi Cerkvi nikoli niso dolgočasne, zato so jih ljudje vzeli za svoje in nanje radi prihajajo. enkrat na teden. Da so krajani ideje projekta sprejeli, je prejšnji teden pokazala tudi krajevna skupinska pustna maska »Živimo zdravo«, ki so jo razgibali otroci, oblečeni v sadje. V krajevni trgovini je na ogled velika piramida zdrave prehrane, na kateri so dostopni tudi recepti iz zdrave kuhinje in knjižica o zdravi prehrani. Otroci iz OŠ Nova Cerkev so v času projekta organizirali ustvarjalne delavnice na temo »Živimo zdravo«, učili so se priprave zdravih jedi, na novoletni zabavi pa so slaščice nadomestili s sadnimi prigrizki in sadnimi kupami. Spomladi načrtujejo re- kreativne pohode in spoznavanje zdravih napitkov. Tudi osnovna šola v Socki spodbuja promocijo zdravja v praksi, saj bo učencem strokovna učiteljica kuhanja Cecilija Bož-nik predstavila, kako pripraviti praznovanje rojstnega dne na zdrav način. MBP, foto: JGE Frankolovčane mika nebo Jadralni padalci so se povezali v društvo Na Frankolovem, kjer ne manjka ljubiteljev letenja, so a svojem nebu dolgo opazovali jadralne padalce iz rugih krajev, saj so pri njih jadralno padalstvo zelo ;odni pogoji. Pred božičem a so končno ustanovili druš-*> jadralnih padalcev. Ugodno lego lahko zavida-Frankolovčanom v mnogih ajih. Če piha veter iz celj-e smeri, se lahko odpravijo J startno mesto na Konjiško nasprotnem primeru 3 Malo goro. Na Celjskem na-Oreč ni veliko mest, ki omo-čajo varen vzlet ter jadra-e, na mariborskem koncu pa *še manj možnosti, saj je Po-'orje premalo strmo. ' Frankolovski izleti v nebo 'seveda niso začeli z ustano-tvijo Društva jadralnih padcev Kajuh. Prvi predsednik "Uštva Karli Blazinšek je, 'Upaj s prijatelji, z zmajem že od konca sedemdese-let. Zmajarstvo je nato zas-in pred petimi leti so se tili novosti, jadralnega pa-lstva. Nebo navdušuje sesti jadralnih padalcev s Fran-'lovega, v društvu jih je vse- m vi Ur A V* mZm ■ teli nad prizoriščem smučarske prireditve Zlata lisica, spomladi bodo poskrbeli za urejanje štartnega mesta na Konjiški gori, ko bo skopnel sneg, bo tam društveno tekmovanje, jeseni naj bi bila prva meddruštvena tekma, vsako leto bo blagoslov jadralnih padal ... Frankolovsko društvo je po ustanovitvi poskrbelo tudi za svojo spletno stran (www.geo-cities.com/janiirsic/DJPFran-kolovo). Ena večjih želja je na- kup tandemskega padala, za vožnjo s sopotnikom, ki stane približno 600 tisočakov. Treba bo seveda najti sponzorje. Društvo želijo okrepiti z novimi člani. »Vključenih bi moralo biti vsaj 150 Frankolov-čanov,« se šalijo tamkajšnji jadralni padalci, saj namreč po znanstvenih raziskavah čuti od 10 do 15 odstotkov ljudi močno željo po letenju. Na območju KS Frankolovo pa živi 1.500 prebivalcev. BRANE JERANKO Kadi B padalec, ki je že srečal Abrahama. ga skupaj 12, vseh članov pa je zaenkrat več kot 30, saj so vključeni tudi dražinski člani. Iz različnih krajev so; vse do Vojnika, Socke in Konjiškega. Posebno upanje je skupina mladih Frankolovčanov, ki se pripravlja na tečaj jadralnega padalstva. Najbližji šoli sta v Celju, društva pa imajo že v Rimskih Toplicah, Radečah, Velenju in Obsotelju. Mlado društvo s Frankolovega je polno načrtov in navdušenja. Štirje člani so že le- Dražji zreški vrtec V Vrtcu Zreče je v 13 oddelkov razporejenih 222 otrok. Po odločitvi občinskih svetnikov bo tako tudi ostalo, saj so sprejeli tako imenovani fleksibilni normativ, kar pomeni, da bo število otrok v posameznem oddelku od zakonsko določenega normativa lahko višje za največ dva otroka. Tako pa je bilo tudi doslej. Manjše število otrok v oddelkih bi pomenilo še višje ekonomske cene od predlaganih. Vrtec Zreče je namreč pripravil tudi predlog povišanja cen za svoje programe v razponu od 3,5 do 10 odstotkov. Ker so bile cene nespremenjene že od oktobra leta 2001, So svetniki podražitev sprejeli, čeprav to pomeni za proračun mesečno dodatnih 370 tisoč tolarjev. Starši namreč zaradi slabše platSlne sposobnosti v povprečju plačajo le četrtino cene programa, saj jih je kar polovica razvrščena do 2. plačilnega razreda. MBP Vino pod drobnogledom V lani poleti ustanovljenem Vinogradniško-vinarskem društvu občine Vojnik, ki združuje že več kot 100 članov, se pripravljajo na prvo ocenjevanje vinskih vzorcev. To bo 31. marca, pridelek pa bo ocenjevala komisija pod vodstvom velikega strokovnjaka mag. Antona Vodovnika. Za ocenjevanje so se odločili, ker želijo, da vinogradniki preverijo kakovost vina na strokovni ravni, hkrati pa bi radi prispevali k zdravemu tekmovalnemu duhu. Predsednik društva Mirko Krašovec je povedal, da je bilo na novembrski društveni pokušini 62 vzorcev vin, na ocenjevanju pa jih pričakujejo še več. BJ NAKRATKO Pričetek gradnje junija SLOVENSKE KONJICE - Direktor Svetovalno izobraževalnega centra Franc Šelih ocenjuje, da je realen rok za začetek gradnje gimnazije junija letos. Gimnazijski prostori naj bi bili vseljivi najkasneje do 1. septembra 2005. To pomeni, da bodo za prihodnje šolsko leto nekje morali najti prostor še za dva gimnazijska razreda. Sedanja prva gimnazijska generacija ima pouk v OŠ Pod goro, kjer pa trenutno ni prostora še za prihodnjo generacijo. Kandidatov za vpis pa je dovolj. Dom krajanov JERNEJ - V KS se pripravljajo na gradnjo doma krajanov. Objekt bo predvidoma v središču vasi Sveti Jernej. Zemljišče že imajo in če bo vse po sreči, bo dom zgrajen še letos. Celotna naložba bo vredna okoli 30 milijonov tolarjev. Dobro tretjino bi naj prispevala konjiška občina, drugo pa krajevna skupnost in krajani, ki bodo tudi sodelovali pri vseh večjih delih. Prostori za upokojence VITANJE - Upokojenci so odprli prijetno urejene nove prostore svojega društva, ki jim jih je v upravljanje dodelila občina na Grajskem trgu. Tako se jim je končno uresničila stara želja, saj so se skupaj s planinci dolga leta stiskali v zelo majhnem prostoru. Za vinorodni okoliš Štajerska SLOVENSKE KONJICE - Vinogradniško vinarsko društvo, v katerem je skoraj 200 članov, je na občnem zboru spregovorilo tudi o predlaganem preoblikovanju vinorodnih okolišev. Kot je povedal predsednik Jože Tominšek, upajo, da bo parlament zamisel podprl še pred vstopom v EU. Gre za predlog, da bi se celotna dežela med desnim bregom Drave in levim bregom Save poimenovala v vinorodni okoliš Štajerska. Vinogradniki menijo, da bi sprememba omogočila boljšo prepoznavnost vin, predvsem pa večje možnosti trgovanja z grozdjem. Vinogradnik je bil doslej pri tem teritorialno omejen, saj ni mogel kupovati grozdja v drugem vinorodnem okolišu in iz njega pridelovati kakovostno ali vrhunsko vino. MBP MODRI TELEFON Pred napovedjo Bralka se je pritožila, ker iz zavoda za zaposlovanje še ni prejela potrdila o prejemkih v času brezposelnosti v preteklem letu, ki ga potrebuje za napoved dohodnine. Kot je izvedela, jih niso prejeli tudi njeni znanci, čeprav je zakonski rok potekel konec januarja. Na sedežu Zavoda RS za zaposlovanje v Ljubljani so nam v torek odgovorili, da pošiljajo potrdila iz prestolnice po državi od petka. V celjski enoti zavoda pa so napovedali, da bodo razpolagali s podatki od srede, torej od včeraj. Drevesa na poti Bralka je v petek opozorila, da je na Srčni poti nad celjskim parkom ter naprej proti Gričku na sprehajalni poti več podrtih dreves. Zanima jo, kdaj bo pot spet prehodna. Vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Celju Robert Hostnik je povedal, da bo najnujnejše očiščeno v prvih dneh tega tedna, ko se bo sneg stopil, pa še v novejšem delu poti (tam se namreč brežine še posedajo, zato drevesa težkega snega ne vzdržijo). Zavod svojih delavcev nima, zato dela opravi delavec gozdnega gospodarstva. Vodja obenem bralce vabi, da sporočajo podobne potrebe na telefon 54-51-988 ter 041/657-607. BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Last Minute Center* ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica "Vele"; Gubčeva i, 03/492 42 oo, www.lastminutecenter.si poglej in odpotuj! UMAG, 1. maj Sončkov klub. 3' app, veliko Sport koncert Oliverja Dragojevka do 2.S./3D/N i. «6.900 ŽUSTERNA. Sonikov klub 3* Žusterna/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Tu 5-, 12.3V2D/P0L m) 13.994 ROGAŠKA SLATINA Sončkov klub, 4* SavaŒagreb. ; 5., 12.3/2D/P0L «(13.990 POREČ, 1. maj Sončkov klub. Y hoteli. Sport brez meja, turnirji, prireditve... 27.4./5D/P0L i. »22.500 RAFTING PO TARI Budva, Sarajevo. Cetinje, pršut v Njeguših, rafting z vodnikom 1.474D/BUS 39.990! COSTA DE LA LUZ 4* Novo Santi Petri apartma, polet z Dunaja 5.377 D/N 79.900 EGIPT. Hurgada 4* Flamenco Beach Resort polet iz Gradca 13- 20. 27.3/7D/POL 99.900 PP 42.3000 Celje. Slovenij« Tel: IB «84 300, F« 03 C S EGIPT-Hurgada EGIPT - Hurgada RABAC AMSTERDAM« Vse Last Minute počitnice in 24.4., 27.4. J2.900 sit letalske karte lahko plačate na T obrokov ! CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE v masažni salon íayurveda, shiatsu, masaža z vročimi kamni...) i kozmetični salon (nege z dodatkom kisika, nega telesa...) |Efc romantične kopeli (Dianina ali Apolonova kopel) salon za pedikúro (kraljevska pedikural atraktivna ponudba različnih savn na več kot 500 m- Inform. iri rezervacije: 03 7345 166, www.zdravilisce-lasko.si Slovenska zdravilišča se povezujejo z avstrijskimi in madžarskimi V zadnjih letih so zdravilišča vedno bolj priljubljena mesta za sprostitev. Pomembno vlogo pri tem ima ponudba wellnessa. Njegov razvoj je bistvo mednarodnega projekta European Wellness Project (EWP), v katerega so poleg slovenskih vključena tudi najbolj znana avstrijska in madžarska zdravilišča. Namen projekta je razvoj regije kot vodilne evropske wellness destinacije, v kateri je poleg znanja in finančnih sredstev združena tudi obsežna ponudba wellnessa v tej mednarodni regiji dobrega počutja. V Sloveniji sta se projektu prvi pridružili dve podjetji, Krka zdravilišča in Terme Olimia, ki danes sodita med ustanovne članice projekta. »Z vstopom v projekt je vse dobilo druge dimenzije,« je na tiskovni konferenci dejal Marjan Hribar, predstavnik Krka zdravilišč iz Novega mesta. Do danes so se omenjenima pridružila še štiri podjetja: Radenska - Zdravilišče Radenci, Terme 3000, Terme Maribor in Hotel Sava Rogaška. V bližnji prihodnosti nameravajo k sodelovanju povabiti tudi strateško pomembne partnerje. »Na skupno sodelovanje smo dobro pripravljeni,« je povedal Vasja Čretnik, direktor marketinga Term Olimia. »Nekateri so mogoče bolj prepoznavni, a mi v tem vidimo priložnost zase.« S so- delovanjem v projektu postanejo ponudniki wellness storitev bolj opazni, hkrati pa lahko nastopajo na trgih, ki si jih kot posamezni ponudniki ne bi mogli privoščiti, saj pri tem ne gre zgolj za seštevek ponudbe posameznih partnerjev, pač pa za izkoriščanje sinergij-skih učinkov skupnega načrtovanja in trženja storitev wellness. Poleg tega pridobi sodelujoča regija, torej Slovenija, nov razvojni zagon, ki se kaže v večjem številu novih delovnih mest, razvoju turizma na podeželju in glede na to, da gre za storitve zelo visoke kakovosti, tudi v večjem vlaganju v izobrazbo prebivalstva, ki se zaposluje pri ponudnikih teh storitev. PV MEĐUG0RJE-K0RCULA 3 dni I24./25.-27. aprili 39.900 AKCIJA» prijave d« 15,3.15,000 --POPUSTA! Ibas-atio, 2 polp., ogledi, animacija) ELAFITSKI0T0KI-ŠIPAN plačal, potujeta 2 12^13.-20.6., 20.6.-27./28.6. BUS-LADJA/LETAIO 79.900 {prem, 7*polp„ hleb MUET - ZELENA PRVOMAJSKA OAZA SREDI JADRANA 5*poip. 21.900 |2M'"J CENA ZA 2 OSEBI 59.990 (2.5.-T.5.) lavio-bus, 5 polp., animacija) SUPER ŽUR ZA 1. MAJ KORČULA 5 dni ieia 22.500 OREBIČ 5 dni ieia 19.900 DUBROVNIK 5 dni že la 24,000 N. VIN00LSKI3 dni ie za 13.900 (ogledi, pikniki, zabave, šport tombola, koncerti) Zimska pravljica CVETUČNI SEJEM PORDENONE, 6.3., AVTOBUS, 8.500 SIT VIKEND PAKETI NA HRVAŠKI OBALI ŽE OD 12.000 SIT I DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506170 M nanizane lesene planšarske hiše v dolgi vrsti. Značilna za stanove je brunasta konstrukcija ostrešja, ki se dviguje vse do slemena. Lesen opaž pogosto zakriva bninasto konstrukcijo stavbe. Planšarskim hišicam so se pridružili vikendi, ki nekako ne sodijo na Za-jamnike. Poleti je na »Triglavski ulici« parkiranih vse več vozil, ki z gorsko idilo nimajo nič skupnega. Presenetila me je čreda krav, ki so odhajale po ozki gazi v dolino in za ta letni čas na planini niso običajne. Bilo je že pozno popoldne, ko so že tako dolge zimske sence postale še daljše in potrebno se je bilo posloviti. S počasnimi koraki sem zapuščal pravljično planino in malce kasneje tudi Pokljuko v upanju, da jo še obiš-čem. FRANCI HORVAT Pokljuki Najvišje ležeča »ulica« z lesenimi planšarskimi hišami in vikendi POTOVANJA 2004: AVSTRIIJA, MADŽARSKA, BELGIJA, BOSNA in HERCEGOVINA, ČEŠKA. EGIPT, FRANCIJA, GRČIJA, HRVAŠKA, ITALUA, LATVUA, ESTONIJA, MAROKO, NEMČIJA, NIZOZEMSKA, POLJSKA, PORTUGALSKA, RUSUA, SKANDINAVIJA, SLOVENUA, SRBUA in ČRNA GORA, ŠKOTSKA in IRSKA, ŠPANUA, ŠVICA. TURČUA, VELIKA BRITANIJA. INDIVIDUALNA POTOVANJA In S PALMO PO SVETU 2004: SINGAPUR, DUBAI in ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI, ŠRII LANKA, TAJSKA, MALEZIJA, JAPONSKA, KITAJSKA, ZDA, KANADA, KUBA Tine Mihelič je nekje zapisal, da so Zajamniki na Pokljuki najvišje ležeča Triglavska ulica. Priznam, da mi urbana središča niso pri srcu, toda ta gorski biser mi je izredno drag. Prvič sem ga obiskal pred leti in to v vročem poletju, ko so mi postregli s kislim mlekom. Imel sem občutek, da so se mi odprla nebesa. Še isto jesen sem obiskal planino, trave so se pozlatile, na gorah pa se je že iskril sveže zapadel sneg. 1\idi tokrat so bili občutki podobni in spoznal sem, da je to kraj, v katerem bi se rad postaral. Zadnje zime so bolj skope s snegom, zato sem Zajam-nike obiskal večkrat. Snega je bilo le za vzorec, pravega zimskega vzdušja pa ni bilo. Dolgoletna želja se mi je izpolnila šele pred kratkim, ko je na Pokljuki zapadlo več kot meter snega. Prva ugodna vremenska napoved se mi je ponudila ob koncu tedna. Sobotno jutro je bilo v Celju dokaj klavrno, temu primerno je bilo moje razpoloženje. V Tuhinjski dolini je rahlo snežilo in okolica Brnika je bila zavita v meglo, toda trma me je vseeno vodila na Pokljuko. Spoznal sem, da dobre zimske gume še niso jamstvo, da se brez težav pripe- lješ na planino. Drzna vožnja po zasneženi cesti proti Zajamnikom me je kmalu spravila na realna tla. Obtičal sem v snegu, ne da bi si lahko sam pomagal. Prijazni domačini so me rešili iz snežnega objema in me pospremili do Goreljeka, kjer sem parkiral svojega jeklenega konjička. Oprtal sem si nahrbtnik ter se podal proti želeni planini. Smreke so bile na debelo zasnežene in so pokrajini dajale pravljično podobo, v višjih predelih pa je pihal močan severni veter, ki je postopoma čistil oblačno nebo. Ugodne vremenske razmere in nebeška podoba Pokljuke so me spodbudili k hitrejši hoji ter spravili v dobro voljo. Za nameček mi je del poti olajšal traktorist, s katerim sem se peljal do Konjske planine. Še nekaj ovinkov in na debelo zasneženi Zajamniki so bili pred mano. Do prve in najbolj razgledne hiše na hribčku je bilo potrebno iti po celem snegu, ki mi je mestoma segal do bokov. Zaradi vznemirjenosti sem fotoaparat namestil na stojalo in napravil nekaj posnetkov. Na nebu so ostali samo še dekorativni beli oblaki, ki so samo dopolnjevali razglednico planine, dolina pa je bila zavita v meglo. Dostop: iz vasi Jereka pelje asfaltirana cesta proti Ko-privniku in Corjušam. Od tu pa mimo Šport hotela proti Gorel jeku, kjer te smerokaz usmeri proti Uskovnici in Zajamnikom. Precej lepša je ne-markirana pot iz Zg. Podje-lja, ki je iz Jereke oddaljen 2 kilometra. Pot zavije najprej čez senožeti do kolovoza, ki pelje na planino Ja-vorica (1.140 m) in naprej proti Zajamnikom. Za celotno pot bomo poleti porabili uro in pol in malce manj za povratek. Pred mano je bila znamenita »ulica«, ki razpolavlja planino na dvoje in ob kateri so KRIŽARJENJE PO NILU 5* hotel in 5* ladja, občudovali boste Kairo. Hurgado, Assuan- 19.V8D/POL+P 149.900 gl SONČEK j CELJE. Strata» 20 i Žrebanje pri Faturjevih Prejšnji teden smo objavili še zadnji, peti kupon in zastavili peto vprašanje v kvizu za sodelovanje na 32. izletu 100 kmečkih žensk na morje, ki bo v petek, 2. aprila, na obalo slovenskega morja. Tako kot prejšnja leta je tudi letos odziv kandidatk dober, žal pa jih bomo na izlet, ki bo tokrat samo en dan, peljali le 100. Javnp žrebanje bo na kmetiji odprtih vrat Fatur v Slatini pri Ponikvi v soboto, 6. marca, ob 18. uri. Pri Faturjevih že sprejemajo rezervacije za sodelovanje na žrebanju, kjer bo tudi zanimiv program z igranjem mlade glasbene skupine Mateja Moguja, sina Janka Moguja, odličnega harmonikarja, ki že dvajset let sodeluje na izletu. Informacije in rezervacije sprejema gospa Martina Fatur po telefonu 748-23-36. Na zadnje vprašanje v kvizu št. 5 smo dobili 65 odgovorov, med katerimi jih je bilo 15 nepravilnih, da smo največkrat prespali na Belvederju nad Izolo, v resnici pa smo bili največkrat v Luciji pri Portorožu. Izžrebali smo tudi peto potnico, to pa je Helena Ocvirk, Trna 17, Kalobje. Na kviz smo dobili dobili kar 364 odgovorov, največ za četrto vprašanje (160). Do ponedeljka dopoldne pa smo že prejeli 450 pravilno izpolnjenih kuponov kandidatk za sodelovanje na naši največji hišni akciji. Odgovore bomo sprejemali do srede. V prihodnji številki Novega tednika bo objavljenih sto srečnih potnic, predstavili pa bomo tudi program letošnjega izleta, ki se bo začel ob 7. zjutraj na glavni avtobusni postaji v Celju ter končal zvečer v hotelu Storman s slavnostno večerjo in zabavnim programom. Reportaža z žrebanja z vsemi imeni potnic bo na programu Radia Celje v nedeljo, 7. marca, po končanih čestitkah. T.VRABL NAKRATKO Za knjižnico, pošto in stadion ŠENTJUR - V Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu bo župan Štefan Tisel danes (v četrtek) ob 15. uri z izbranim izvajalcem del, družbo CM Celje, podpisal dve pomembni pogodbi. Gre za gradnjo poslovnega objekta, v katerem bosta imeli prostore knjižnica in enota Pošte Slovenije, ki je tudi soinvestitor gradnje objekta, ter posodobitev atletskega štadiona v Šentjurju. Vračila telefonskih preplačil ŠENTJUR - V občinski komisiji za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so ta teden začeli zbirati zahtevke občanov in lokalnih skupnosti, ki so po pogodbi s Telekomom do vključno aprila 1998 z lastnim denarjem in delom gradili javno telekomunikacijsko omrežje. Predsednik komisije Florjan Cveto Erjavec opozarja, da morajo občani predložiti tudi dokumente o svojih prekomernih vlaganjih. Zahtevki morajo biti zapisani na posebnih obrazcih, ki jih lahko občani dobijo na sedežih krajevnih skupnosti, kjer bodo do vključno 2. aprila tudi sprejemali njihove vloge. Lokalni turistični vodniki ŠENTJUR - V Ljudski univerzi in Turistično-informacij-skem centru so pripravili izobraževanje bodočih lokalnih turističnih vodnikov, ki se bo začelo jutri (v petek). Kandidati bodo po uspešno opravljenem izobraževanju, ki bo ob petkih popoldne in sobotah dopoldne, pridobili licenco za lokalna turistična vodenja. Podeželski plejboji na odru ŠENTJUR - Sodelovanje med Šentjurjem in Šentprimo-žem na avstrijskem Koroškem so pred več kot 20 leti zelo uspešno začeli člani MoPZ Skladateljev Ipavcev, temelji pa zlasti na kulturni izmenjavi. V kulturnem domu bodo to soboto ob 19. uri gostovali koroški rojaki Slovenskega prosvetnega društva Danica iz Šentprimoža. Deset igralcev Teatra ob Dravi se bo pod režijskim vodstvom Branke Bezeljak - Glazer predstavilo s komedijo Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih plejbojev. O e-dohodnini ŠENTJUR - V okviru projekta e-šole pripravljajo v OŠ Hru-ševec prihodnji četrtek, 11. marca, ob 17. uri predavanje o oddaji davčne napovedi s pomočjo računalnika. Krajanom bodo podrobneje predstavili zlasti digitalno potrdilo, ki je za marsikoga še neznanka, a ker državna uprava ponuja vse več storitev, ki jih je mogoče opraviti preko spletnih strani, še kako zanimivo. IS Lekarna za Rimljane za cesto Marko Diaci Šentjurska poslanca (ob Diaciju tudi Jurij Malovrh) sta se za vključitev gradnje dvopasovnega pododseka Dramlje-Šentjur v nacionalni program dolgo trudila, nazadnje pa le uspela. »Zahvala gre tudi županom Kozjan-sko-Obsoteljske podregije ter Občinskemu svetu Šentjur, saj so v državni zbor prihajale številne podpore oziroma zahteve po gradnji te ceste.« IVANA STAMEJČIČ Rimske Toplice so na 'artizanski poti 2 od po-ledeljka bogatejše za no-vo lekarno JZ Celjske le-larne. ■Lekarniška podružnica meri 54 kvadratnih metrov, v njej pa je zaposlena lna oseba. Delovni čas je Irilagojen zdravstvenemu lomu v Rimskih Toplicah, b sicer je zdravila na recept in tudi brez mogoče dobiti ob ponedeljkih, če-rtkih in petkih med 8. in 16. uro, ob torkih in sredah pa med 12. in 19. uro. Sova lekarna je za Rimljane velika pridobitev, saj so e morali doslej po zdra-lla voziti v Laško ali Celje- I BOJANA AVGUŠTINČIČ Nočni amandma y nacionalnem programu izgradnje avtocest v Sloveniji Jo decembra 2010 tudi dvopasovni pododsek Dramlje-Šentjur »Gradnja dvopasovnega ododseka Dramlje-Šent-ir, ki bo imel status regio-ilne ceste in bo Šentjur re-I povečanega tranzitnega rometa, bo po mojem da-č največja naložba drža-e na območju naše obči-ř,« je bil po izglasovanem mandmaja k resoluciji o acionalnein avtocestnem rogramu, ki so ga poslan-i podprli v nočnih urah mi-ulega četrtka, zadovoljen larko Diaci. Po zaenkrat še laični oce-, saj bo trajalo še kar nekaj sa, da bodo izdelani tudi (ojekti, bo naložba krepko presegala 10 milijard tolarjev. »Podrobneje bomo naložbo, ki je v program uvrščena kot del Štajerskega kraka oziroma V. evropskega prometnega koridorja, skupaj s predstavniki prometnega ministrstva in direkcije za ceste še marca predstavili Šentjurčanom,« pravi Diaci in dodaja, da mu je žal, ker v občini še ni izdelana prometna študija, ki bi zagotovo pospešila začetek gradnje. »Slednja bo tudi osnova za določitev trase, po kateri bo cesta speljana, najverjetnejša pa se mi zdi možnost, da bi se dvopasovni pododsek od av- tocestnega priključka v Dramljah na glavno cesto Ce-lje-Rogaška Slatina navezal vzhodno od Šentjurja, nekje pri Grobelnem,« razmišlja Diaci, ki uspeh amandmaja utemeljuje tudi z dejstvom, da je zaradi vključevanja vozil na avtocesto v Dramljah zdaj tranzitni promet skozi Šentjur resnično nemogoč. »Skozi mestno središče vozijo tovornjaki s Kozjanskega in Obsotelja, močan tok vozil pa je preko Planine tudi iz Posavja,« našteva in dodaja, da skozi Šentjur dnevno pelje zagotovo več kot 10 tisoč vozil. V gozd po pameti Konec tedna so gozdarji Zavoda za gozdove Laško pripravili dvodnevni tečaj iz varnega dela v gozdu. Teoretičnega in praktičnega dela tečaja v Trobnem Dolu se je udeležilo 18 kme- -tov. »Težke delovne razmere, slaba opremljenost lastnikov gozdov s sodobnimi delovnimi sredstvi ne smejo biti vzrok, da je tragičnih nesreč pri nas več kot na Švedskem,« je poudaril vodja Zavoda za gozdove v Laškem Dušan Debenak. Varno delo gozdarjev se namreč začne v izvajalčevi glavi in konča z odhodom z urejenega de-lovišča, ne pa z odhodom v bolnišnico. Za prikaz pravilnega ravnanja v gozdu so organizatorji povabili inštruktorje iz srednješolskega gozdarskega centra v Postojni, Občina Laško pa je izobraževanje sofinancirala. RP Zimska pravljica Za malčke laškega vrtca so bili zadnji, s snegom bogati dnevi še posebej lepi. .Po besedah vzgojiteljice Elizabete Pfeifer so morda najbolj uživali prav najmlajši, tisti, P so v letošnjo belo zimo prvič zakoračili na lastnih nogah. IS »Ati, jaz te imam tako rad kot bika!« Na obisku pri gostoljubni, veseli, barviti, športni ... družini Kavtičnik v Velenju Pri tisti družini Kavtičnik smo bili, kjer je doma ta čas velika slovenska rokometna in medijska zvezda, Vid. In kjer je doma njegov oče Jože, poslanec državnega zbora in športnik po duši. Pa mami Jana, ki jo Vid naravnost obožuje. Vidova sestra Mojca, bodoča ekonomistka, se je tisto sobotno dopoldne pripeljala iz Ljubljane, skupaj s prijateljico, Ljubljančanko Ulo. Kavtič-nikovi imajo radi, če se v njihovi hiši zbere veliko ljudi. Dom Kavtičnikovih je lep, topel, urejen: na oknih lončnice, veliko orhidej. Na stenah umetniške slike, povsod so drobni predmeti, ki spominjajo na neke skupne dogodke iz bližnje ali oddaljene preteklosti. Jože opazi Jano Družinska preteklost se je začela tistega dne sredi sedemdesetih let, ko je Jože na mestni ulici sredi Ljubljane pred sabo opazil Jano, ki se je živahno pogovarjala s svojo kolegico. Ko sta bili mladenki blizu Maximarketa, si ni mogel kaj, da ju ne bi ogovoril in ju povabil na pijačo. Instinkt? Študentka ekonomije, Ve-lenjčanka Jana in bradati študent fakultete za šport Jože iz Dravograda sta hitro ugotovila, da sta si všeč. Potem je šlo vse zlahka: prvo povabilo v kino, pa zmenki in obiski ter vse ostalo, kar sodi k mladosti, ljubezni in prijateljstvu. Kaj ji je bilo na njem najbolj všeč, ko ga je prvič zagledala na ulici tam sredi Ljubljane? »Od nekdaj so mi všeč korajžni, samozavestni moški,« Jana odgovori brez premisleka. Da na ulici kar tako ogovoriš dve neznanki, je že potrebno zbrati dovolj poguma in biti samozavesten. Čas se je potem odvijal v neštetih barvah, minila so štiri leta in še kakšen mesec čez, ko je Jože Jani predlagal po- roko. Nepričakovano, na presenečenje vseh sorodnikov, prijateljev in znancev, zlasti pa na Janino. Že takrat je bil Jože mož dejanj. Velika poroka Trinajsti oktober 1979. Poroka, za tiste čase velika, razkošna. Ženin in nevesta sta stopila pred matičarja na uradu v Dravogradu. Janina poročna priča je bila njena prijateljica Jana, Jože sije izbral brata Janeza. Poročno slavje se je odvijalo v hotelu Peca v Mežici, okoli šestdeset povabljencev je bilo z nevesto, ki je žarela v svetlo vijolični obleki in ženinom v črnem, z metuljčkom in dolgim belim šalom okrog vratu ter brado, ki si jo je obril šele tistega dne, ko sta mlada zakonca Kavtičnik prvič zibala. Skok v zakonski stan je za Jožeta pomenil veliko odgovornost, tako veliko, da se mu je dan pred poroko telesna temperatura dvignila na devetintrideset stopinj, ne da bi bila posredi kakšna bolezen. Veliko poročnih daril. »Največ je bilo kristala in vsi ti predmeti mi zlasti danes veliko pomenijo, ker so lep spomin. Pa veliko brisač, posteljnine in drugega, kar je potrebno za začetek, sva dobila v dar. Najini starši so nama veliko pomaga li, za poroko nama je moja mama podarila spalnico, tašča ku- hinjo. Za tisti čas je bila najina poroka res razkošna, a mi ni žal, da je bila takšna, spomini na ta dogodek so zelo dragoceni,« se je med našim pogovorom Jana nostalgično vrnila v čas pred petindvajsetimi leti. Letos bo pri Kavtičnikovih srebrna poroka. Mojca Da bosta živela v Velenju, sta se odločila mladoporočenca. Njun prvi dom je bilo skromno podnájemní! novanje, kjer sta sporni 1980 postala starša. V nišnici v Slovenj Grad mor so jo pripeljali z re se jima je junija rodit ka Mojca. »Mojca se jfi zjutraj, jaz pa si na di nega rojstva niti doptl sem mogel vzeti. Kot sor športne vzgoje sen biti že zjutraj na neki i je to čas mature, jaz 1 bil takrat predsedniki ■ * ^m ! fu£i' ~ -'Ca j^F Vrt 1 EJp f .—'. MÊÊMMf «j. .->* & T ■ ■jtfaF-- »»I1P\# m j JŘBI Jc^Ifm JĚ K Dravograd, 13. oktober 1979. Janina poročna priča je bila prijateljica Jasna, Jože si je izbral brata Janeza. misije. Tako sem že-rico lahko obiskal šele «,« se dneva, ko je prii oče, spominja Jože S, ki se je mnogo ka-ilovil od prosvete in EOje ter stopil v poza svojo stranko iz-tralno demokracijo ter se preizkusil na in bil izvoljen. Kot ; državnega zbora se i na delo v Ljubljano, Mojca pa je medtem zrasla v mikavno in i dekle. Mojca, ki je ae po očetovi sestri, udentka četrtega let-pomske fakultete. je že od otroštva dalla veliko talentov. ii postala odlična i ali pa glasbenica ir in kitaro). Zdaj se in športom ukvarja ljsko. Vid lajemniškega stano-se Kavtičnikovi pre-užbeno in vse je šlo tiuli staro in zdela- 0 sta Jana in Jože lah-ljala za novejši Za->del. Jana, ki je bila jši poti, da si kot ce-inomistka ustvari leno kariero, se je za-jolj nagibati k odlo-ie kar najbolj posve-n družini. Na poti je otrok. lila Mojca stara štiri maju 1984. leta do-a. »Vid se je precej a svet je prijokal Stili po roku, zato sem a porod čakati v bol-nož pa me je v tem 10 obiskoval. Tlidi na »da je bil pri meni, 1 je odšel na rekrea-ja sem, na moževo isenečenje, takoj po odhodu rodila. Tubi I rojen v slovenje-Inišnici,« pove Jana k. je že zelo zgodaj za-rjati s športom: v osili je igral košarko, I, tenis, dobro se je tudi na atletski ste-lolj je bil navdušen isom, sredi osmega pa se je odločil, da Svetil zgolj rokometu krat dalje igra v klu-irega član je še da- I srečen, tih otrok, ki «vsega razveseliti. Spoke, da mi je velikokrat r objem in vzkliknil: (je imam tako rad kot Bm Jože Kavtičnik po-lljubkim detajlom, j bil vseskozi vzoren lin dijak. Maturiral je pji tehniški šoli - elek-, kjer je bil predsed-Ške šolske skupnosti iriznanje kot najboljši eneraciji. Zdaj se je visoko poslovno šo-onomski fakulteti v »portna Iružina je v Kavtičnikovi dru-ehno prisoten. Jože otrok plaval za klub na Ravnah na Koroš-»ozneje navdušil nad ■ kot profesor šport-)e pa je veliko časa telovadnici, kamor stem času vodil tudi a. Z različnimi športi Zelo zgodaj ukvarja-®3na. In tako družina Kavtičnik veliko skupnega prostega časa namenja športnim aktivnostim, zlasti smučanju, tenisu in namiznem tenisu, plavanju, kolesarjenju. Doma imajo tudi trim kabinet in savno. »Če se le da, greva z možem na rokometno tekmo, sicer pa nas ves čas povezuje energija športa, ki je pozitivna energija,« se na to temo oglasi Jana. Kako Vidovi uspehi vplivajo na družinsko vzdušje, vprašamo. »Ne dovolimo si, da v našo družino poseže kaj od zunaj. Jaz pravim: ko ti gre dobro, ne bodi preveč dojemljiv za pohvale, ker boš takrat, ko ti bo šlo slabo, to stanje toliko težje prenašal,« odgovori Jože Kavtičnik in pri tem nima v mislih zgolj športa. Potem pa doda: »Sicer pa mi znamo pomagati drug drugemu, v dobrem in slabem, predvsem pa imamo radi čiste odnose, vse si odkrito povemo.« Chanel za najdražjo Koliko Jože Kavtičnik pozna svojo ženo, ki dela kot ekonomistka na velenjski osnovni šoli? Vprašamo ga, katera je njena najljubša barva. »Moja žena ima rada žive barve, recimo rdečo,« izstreli. In kateri je njen najljubši parfum? Pri tem odgovoru se malce zmede, ker se ne spomni imena. »V trgovini ga takoj prepoznam ...seveda, Chanel je!« se reši iz zagate. Vmes poseže Jana, s pohvalo, da je Jože zelo pozoren soprog, na to pa Jože: »Pa še vedno ne tako pozoren, kot moj oče, ki je moji mami vsakič, ko je prišel domov, poklonil cvet, nas otroke pa je razveselil z bonboni. Jana zelo rada pleše, skupaj hodiva v gledališče, predvsem v opero, pa na baletne predstave, oba imava rada kulturo in šport, res pa je, da zdaj te najine kulturne dogodke in prireditve usklajujeva z Vidovimi tekmovalnimi obveznostmi. Ampak, kamor koli greva, nama je fajn. Pri svoji ženi cenim predvsem to, da se je v dobro družine in otrok odpovedala obetavni poklicni karieri.« R/lami je legenda! Kako Mojca vidi svojega očeta? »Oče zna biti strog, ko je treba, je dosleden, nepopustljiv, zna pa biti tudi zelo zabaven. Mama je z mano predvsem frendica, je bolj mila, vedno me je v vsem razumela. Ker sva si z očetom po karakterju preveč podobna, se včasih tudi spičiva, sicer pa lahko rečem, da me je lepo vzgojil. Kot politika pa bi ga težko označila, predvsem pa se o tej njegovi vlogi doma ne pogovarjamo. Vse, kar vem o očetu politiku, ponavadi vidim in slišim po televiziji. Kadar se mu delo v Ljubljani zavleče v noč, prespi pri meni, takrat sva cimra.« Vid o svoji mami: »Mami je legenda! Skuha mi, kar si zaželim, vse mi naredi, kadarkoli in karkoli je treba. Zelo sva navezana drug na drugega.« In kako bi mami sprejela, če bi šel igrat rokomet v tujino? »Saj bi prihajala k meni na obisk,« je bil Vid kratek in jasen v odgovoru. Poslanec s šivanko v roki Jože Kavtičnik o sebi: »Vedno sem optimist in kar si zamislim, mi ponavadi uspe.« Se je kot politik kaj spremenil? »Name politika ni vplivala, ostal sem isti. Lahko pa vam povem, da znam dobro gospodariti. Še nikoli v življenju nisem bil v minusu, nikoli nisem imel nobenega kredita in nikoli v življenju si nisem od nikogar sposodil denar. Lahko vam izdam tudi to, da si sam krpam nogavice. Neumno se mi zdi, da bi zaradi ene same luknje vrgel nogavice kar stran.« Kako pa gleda na sinov razvoj, kariero? »Vid je še mlad in v teh letih mora biti v takšni sredini, kjer lahko kot športnik še vedno zori in dozori v pravega igralca. Torej mora imeti dobre soigralce, da lahko da vse od sebe in zdajšnji klub mu bo moral to omogočiti, da bo ostal v Velenju.« Se za Vida zanima veliko klubov, smo še radovedni. »Veliko je ponudb iz najkvalitetnejših evropskih klubov, sem v stikih s temi trenerji in me-nedžerji, a zaenkrat... skratka, Vid mora biti v klubu, kjer bo lahko ohranil svojo osebnost in hkrati napredoval kot športnik. Če bo to kje blizu, toliko bolje.« Zvezda Vid Kavtičnik o sebi, najprej o tem, kakšna dekleta so mu všeč. »To so samozavestne, nasmejane in zgovorne punce.« Je že na vidiku kakšna prava in edina? »Ne, še nobene ni na vidiku, sem še mlad, sploh pa se s tem ne obremenjujem, res pa je, da zdaj telefon pogosteje zvoni...« Kako se počuti pred tekmo, ima kdaj tremo, slabe občutke: »Jaz si pred tekmo vedno rečem, da imam danes dober dan. Če ni dober zame, je pa dober za kakšnega drugega igralca. Glavno je, da zmagujemo.« Kako se počuti zdaj, ko je velika rokometna zvezda evropskega formata? »Tega, da me imajo za zvezdo, se sploh ne zavedam. Zase vem, da se nisem prav nič spremenil, bolj se je okolica spremenila do mene: zdaj imam več znancev, vsi so do mene bolj prijazni ... Upam, da bodo takšni tudi takrat, ko mi ne bo šlo dobro, v kar pa dvomim.« Vid Kavtičnik je rojen v zo-diakalnem znamenju dvojčkov, tako kot njegova mami Jana in sestra Mojca. Jože Kavtičnik se je rodil v znamenju rib, torej trikrat dvojčka in enkrat ribi. »Mi nismo radi sami, veseli smo, če je okoli nas veliko ljudi, že v samem rojstnem znamenju ima vsak nekoga zraven,« je pogovor, ki se je odvijal v lepi ter z veliko okusa opremljeni hiši, v kateri družina Kavtičnik živi od leta 1995, zaokrožila Jana Kavtičnik, ki je pravzaprav osrednji lik v tej skupnosti, ki se ji reče dom. Dom v najbolj žlahtnem in popolnem pomenu. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Tistega dne, ko seje »bliskalo«, je bila pri Kavtičnikovih na obisku Mojčina prijateljica, simpatična Ljubljančanka Ula. Maturant Vid Kavtičnik, predsednik dijaške skupnosti Mami Jana in hčerka Mojca: prijateljici, zaupnici Zakonca Kavtičnik gresta rada med ljudi in se rada zavnita. Premalo denarja za kulturo? Obnova Knežjega dvorca, nov depo in knjižnica ter obnovljena fasada na zgodovinskem arhivu so le nekatere naložbe v celjsko kulturo Najbolj pereč problem, s katerim se srečujejo celjske kulturne inštitucije, naj bi bil že od nekdaj pomanjkanje finančnih sredstev. O tein ter o ostalih problemih so na torkovi novinarski konferenci spregovorili predstavniki nekaterih celjskih kulturnih ustanov. Eden izmed nepojasnjenih problemov ostaja zagotavljanje sredstev za plače zaposlenim v Osrednji knjižnici Celje. »Lani smo porabili 176 milijonov tolarjev za bruto plače triinštiridesetih zaposlenih, letos pa še ne vemo, s kolikšnim denarjem bomo razpolagali,« pravi direktor knjižnice mag. Brane Goropev-šek. Nič bolj optimističen glede finančnih sredstev ni niti upravnik celjskega gledališča Borut Alujevič, ki ga moti, da Mestna občina Celje kot ustanoviteljica gledališča in kulturno ministrstvo kot financer ne najdeta skupne besede glede zagotavljanja finančnih sredstev. Tako ime- Vodilni celjskih kulturnih ustanov so predstavili težave s financiranjem. novano jabolko spora pa so ustanovitveni akti, ki »si jih vsak razlaga po svoje«. Ministrstvo se namreč izgovarja, da gledališču »denarja ne bo dalo v celoti«, če ne sprejmejo ustanovitvenega akta, med- . tem ko občina od ministrstva zahteva »ves denar«. Alujevič vidi edino rešitev v sklenitvi pogodbe o delovanju vseh javnih zavodov (ki jih v celoti ali samo delno financira država), tako kot so to storili v Mestni občini Ljubljana. Skupna težava gledališča in ostalih kulturnih zavodov pa je tudi pomanjkanje prosto- Gimnazijec v prevzgojnem domu Z željo, da današnja mladina ob prezaposlenosti z elektronskimi mediji ne bi pozabila na klasično branje, je Igor Karlovšek, znani celjski pisatelj in odvetnik, pri Mladinski knjigi izdal nov roman Gimnazijec, ki ga je javnosti predstavil v torek v I. Gimnaziji Celje. »Knjiga o žalostni usodi nerazumljenih in vzgojno zanemarjenih mladostnikov je kruta, toda resnična zgodba vse večjega števila odraščajočih oseb, ki v iskanju življenjskega cilja zaidejo na kriva pota,« pravi avtor romana, ki se v svojem odvetniškem poklicu prevečkrat sreča z mladostniškim prestopništvom. Zgodba se dogaja v Celju, v I. gimnaziji, in v Radečah, v prevzgojnem domu, čeprav je pisatelj prepričan, da je prevzgojni dom vse prej kot rešitev za »nesrečno« mladež. Še več: »Te ustanove so le še predpriprava za veliko kariero na področju prestopništva in kriminala.« Na srečo se glavnemu junaku uspe otresti negativnih vplivov iz svoje okolice ... »Rad bi, da bi imel ta roman odmev, da bi ga ljudje brali,« dodaja avtor, ki pa si najbolj želi, da bi Gimnazijca uvrstili tudi v gimnazijski učni program oziroma da bi ga dijaki brali za domače branje. BA Od 4- marca! KOT RIT IN SRAJCA 118 min.. (Stuck On You), komedija Režija: Bobby Farrelly, Peter Farrelly Igraju: Matt Damon. Greg Kinnear. Eva Mandes, Wen Yann Shih, Pat Crawford do 10. marca ob 17h! MEDVEDJA BRATA Od O. PREKO VSEH MEJA 127 min., (Beyond Borders), .Režija: Martin Campbell Igrajo: Angelina Jolie. Clive Owen. Teri Polo, lin us Roacha ra za depoje. K reševanju slednjega sta pristopili tako Mestna občina Celje kot kulturno ministrstvo. »Celjska občina je zagotovila zemljišče v Trnov-ljah, na katerem bo Ministrstvo za kulturo zgradilo centralni depo, ki bo namenjen obema celjskima muzejema, gledališču, galeriji in še kakšni kulturni inštituciji,« je zadovoljna direktorica Muzeja novejše zgodovine Marija Počivavšek. saj vse kaže, da na občini in ministrstvu vendarle mislijo resno. Projektna naloga naj bi bila namreč že pri koncu, spomladi naj bi bil razpisan arhitekturni natečaj, rezultati tega znani v začetku poletja, jeseni pa naj bi omenjeni projekt končno začeli uresničevati. Pred jesenjo pa bo Zgodovinski arhiv Celje dobil novo fasado, za katero naj bi kulturno ministrstvo odobrilo 43 milijonov tolarjev. Beseda je tekla tudi o obnovi Knežjega dvorca, o nedavno tega podeljenih umetniških ateljejih 1er o želji, da bi v Celju pridobili še bivalni in umetniški prostor za gostujoče tuje umetnike, ki bodo obiskali knežje mesto. BOJANA AVGUŠTINČIČ OCENJUJEMO Kura ali Jajce, dokaz ali um? SLG Celje: David Auburn: Dokaz Da v Slovenskem ljudskem gledališču redno presenečajo z gledališkimi novostmi, ne le v slovenskem, pač pa tudi širšem srednjeevropskem prostoru, so z zadnjo premiero na svojem odru dobesedno dokazali. Dokaz je namreč naslov njihove zadnje novote', ki so jo na oder splavili le slab teden po tem, ko so zaprli vrata 13. Dnevov komedije. Hitro. Nova premiera je delo ameriškega dramatika Davida Au-buma, ki ga pri nas predstavljamo prvič. Kar ni nič čudnega, saj je igra Dokaz (Proof) šele pred tremi leti prvič oživela na njujorških odrskih deskah in v hipu postala uspešnica. Dokaz? Nenehno razprodane karte in pa najvišje ameriško literarno priznanje, Pulitzerjeva nagrada. Da p je dobil tako mlad avtor (Auburn je rojen 1969.), novinec na literarnem in tudi gledališkem področju, pa še en dokaz, da lahko z odlično idejo dobesedno razbiješ vedenjski vzorec tistega, kar pričakuje bralstvo oziroma v našem primeru gle-dalstvo. Zgodba o umrlem matematiku, njegovi zapuščini ter nepredvidljivih psevdozapletih med tremi protagonisti, ki razmišljajo o nevarnih posledicah genialnosti, nas nekajkrat iskrivo preseneti z dramskimi suspenzi, a za gledališkega obiskovalca, vajenegfi klasike, ima dve pomanjkljivosti. Prvič, preveč je ameriška, in drugič, narejena je preveč po filmsko. Da se razume, ameriška v smislu prodajanja psihologije vedenja, ki Evropejcem ni blizu. Zdi se, da nam Američani s svojo super močjo hočejo na vsak način zavdali tudi mentalno. Ali pa vsaj čustveno. Obe plati se namreč v Dokazu nenehno prepletata, prekrivata, predvsem pa sta v nam nerazumljivem nasprotju. Za občutek, da bi bistveno raje gledal film namesto predstave, pa so krivi nenadni hitri rezi; zatemnitve, ki jih je preveč in zgrešijo svoj cilj: ne gradijo pričakovanj, ampak ru- šijo gledališko naracijo. ij se zdi, da je scena kljub nc dežni (po)polnosti bodisi jj velika bodisi premajhna. Li ko bi jo minimalizirali tvářili drugačen občutek p stranosti. Nenazadnje se likemu matematiku omi um, tudi za eno od obeh hč( se bojijo podobno - brska po neraziskanih možganih je tako podobno brskanju onstranstvu, da se zdi, kot ne znali izkoristiti številu možnosti, ki bi jim jih lah) ponudila odrska teluiika. q 10 s sneženjem, vetrom, m peko in drugimi vremensl mi pojavi bi lahko prikazen 11 podobe zapletov in počuti glavah. Tako pa ostane rež na pol poti. Filmsko? A morate vedeti, da pra stava še zdaleč ni slaba. H kaj premierske treme je kri ve, da četverica akterjev ni sebe dala tistega, kar zmot in sem prepričan, da še b Gost na celjskem odru, genic ni znanstvenik Peter Terno šek, pa tudi njegova hči Tja Železník lahko v prihodnje veliko iztisneta iz dvojnosti ne norosti in genialnosti. £ Ije sta delovala Barbara Me vešček kot »kokoš« po amer, ko, običajna (malo)meščand hči, in pa Rast ko Krošl kot pi fesorjev učenec, občudovalec slednik. Svojo zaljubljenost znanstvenikovo hčerko hkrati v obetavno zapuščin profesorjevih zvezkov pa ' lahko še kontrapunktiral. D kaz: boste videli, koliko oska jev bo čez leto, dve prejela zgodba v filmu, ki ga pravzá snemajo. In še dokaz več, d zmorejo v Celju vsake tolik zvohati prvovrstno gledališk poslastico. Zdaj je še čas, daj izkoristijo na polno. P.S.: Prav zanima me, al je Auburnov Dokaz nasti pred scenarijem Čudovite^ uma ali ne. A če je na obé tekstih enaka letnica, to podobno dokazovanju tisteff s kuro in jajcem ? TOMAŽ SIMON 'novota: arhaizem - novosl noviteta Harlekinove štrene Dnevi komedije v Slovenskem ljudskem gledališču Celje pod srečno številko 13 so končali, a še odmevajo. O podrobnostih smo poročali v našem časopisu, kjer je minuli teden Harlekin (maskota Dnevov komedije) vzel stvari v svoje roke in v zadnjem stavku prispevka z naslovom Hec in špas za konec, na strani 19, o naklonjenosti sponzorje» zapisal: »... med njimi sta bila prvič tudi Gorenje in Mestna občina Celje z županom na čelu.« Pravilen zaključek Harlekinove štrene pa bi se moral glasiti: »... med njimi sta bila prvič tudi Gorenje in ministrstvo za kulturo, vsa leta pa sodeluje Mestna občina Celje i županom na čelu.« Razstava Jakšetovih izbranih del V Likovnem salonu Celje bo nocoj (v četrtek) ob 19. uri otvoritev izbranih del ti razstave z naslovom Umetnost treba da bude lepa. I bela. Marka Jakšeta, ki je bila slovenskemu občinstvu prvič predstavljena lansko leto v improviziranem razstavišču na gradu Kodeljevo. Marko Jakše velja za enega najbolj samosvojih sodobnih slovenskih slikarjev, saj pri svojem delu ne upošteva sodobnih slikarskih trendov. Jakše je slovensko likovno javnost* začetku devetdesetih let minulega stoletja presenetil s šokantnimi metaforami ter neobremenjeno eklektičnim slogom. Prepoznamo ga lahko kot umetnika, ki ga pri svojem delu vodi neizmerna domišljija, in kot avtorja, ki slikarskega postopka ne navezuje na predhodno izdelan načrt. BA Pipan je že od začetka sezone bral o kako so mu spodleteli štirje pokalni finali. Odslej ne bo več. Pokalni prvaki Slovenije 2004. V polnem sijaju je v končnici finala zable-stel Nebojša Joksimovič. eliki teden laške košarke Laško spet boljše od Uniona - Prvič šampioni! klubov iz celjske regije je v ijem odigranem krogu Jadranje in l.A-slovenske lige doseglo (ega dve zmagi, pa vendar si bo-zadnje dni v mesecu februar-zapomnili predvsem kot veliki len košarke v Laškem. Zmago-ju v pokalu so namreč Lašča-soboto dodali še zanesljivo igo v prvenstvu in še vedno os-neposrednem boju za ičnico štirih najboljših moštev. Slabše se godi - z izjemo Elektre -(ibom v l.A-ligi, saj je položaj vseh eostalih treh ekip sila težaven, še-jsebej, ker so se očitno že pričele le in igrice. Kako drugače tolma-p, da je Postojno porazil sosed in (posredni tekmec naših ekip v bo-jza obstanek. Kraški zidar, in to v pnjih desetih minutah, ki so jih gost-uobili z neverjetnih 35:16 in slavita 6 točk. Očitno je, da bo za ob-inek potrebnih vsaj 10 zmag in doli medsebojno razmerje, do tega ločijo naša moštva z dna še 3 zmage, b konca pa je le še 5 krogov. \l Mariboru se ni pretiravalo s slavjem Laška košarka, ki letos slavi 35. letnico, si bo dodobra zapolnila lnuli teden, saj ji je ua finalnem Inirju pokala Spar v Mariboru pri-nla prva uradna lovorika v zgodo-pi. Sijajno taktično in tehnično pri-Bvljeni na finale proti Union Olim-B, ki se je ponujal kot dejstvo že poj po žrebu, so Laščani še enkrat (kazali, da so tudi psihološko zelo Sijajna poteza vodstva kluba I Da v laškem klubu mislijo prav fa vse, pove tudi dogodek iz Ma-jibora, potem ko so Laščani osvojili naslov pokalnega prvaka. Med razglasitvijo najboljših in po-fclitvijo medalj so na igrišče pribijali tudi poškodovanega (prav J prvenstvene tekme z Unionom ftimpijo) in že operiranega Primoža Broliha, ki je prav tako dopil zlato medaljo, po katero je na parket prišel s pomočjo opornic, festa, vredna vsake pohvale. močni. Potem, ko so zmajem pogasili ogenj v prvenstvenem srečanju v Treh lilijah po dveh podaljških, so tokrat za naslov pokalnega zmagovalca potrebovali »le« en podaljšek, ki je prinesel veliko slavje v vrste Laš-čanov in njihovih privržencev. Trener Aleš Pipan je srečanje končal na kolenih in se s pogledom v strop dvorane zahvaljeval za svojo prvo lovoriko. Za podvig je najbolj zaslužen prav on. Pred sezono si je izbral ekipo, ki je bistveno cenejša kot lanska, ima pa neprimerno boljše rezultate in je postala nekakšen pojem igranja klubske košarke v tej sezoni v Sloveniji. Privlačna igra z odličnimi posamezniki, ki se znajo podrediti kolektivu, je prinesla uspeh, ki so ga dopolnili še Nebojša Joksimovič kot najboljši igralec turnirja, Saša Dončič kot najboljši skakalec in Igor Jokič kot prvi strelec turnirja v dvorani Tabor. Vendar pa slavje v Mariboru ni uspavalo pivovarjev, ki so z rutinsko igro v 23. krogu doma ugnali ekipo Širokega in ostali na delitvi četrtega mesta na tabeli. Dovolj je bila praktično odlična prva četrtina in 13 točk naskoka, kar so domači kljub naporom solidnih gostov znali braniti do konca. V oči bode 11 skokov več Laščanov, kjer sta se izkazala predvsem Nemanja Jelesijevič (10 točk) zli in Dončič (16 točk) z 9 skoki. Sicer pa je Joksimovič potrdil lovoriko iz Maribora, saj je bil tudi tokrat prvi strelec ekipe (skupaj 24 točk, v 1. polčasu kar 21). Ob skokih je treba omeniti še 12 asistenc domačih, kar govori o kolektivni igri Laščanov, ki jih v soboto čaka težko gostovanje v Zagrebu pri Ciboni. A glede na trenutno formo, so Laščani lahko optimisti tudi pred gostovanjem v hrvaški prestolnici. V predzadnjem krogu bodo gostitelji Krki, nato pa morajo še v Beograd k Crveni zvezdi. Povsem odpovedali Šentjurčani so v morda ključnem srečanju sezone proti Triglavu povsem odpovedali in doživeli poraz, ki jim »na stežaj odpira vrata« B-lige. Celotno moštvo je igralo daleč od pričakovanega, očitno so se igralci še enkrat prestrašili odgovornosti takšnega srečanja, kar je po tekmi poudaril tudi silno razočarani trener Kemoplasta Matjaž Tovornik. Ker imajo Šentjurčani od neposrednih tekmecev slabše razmerje v zmagah, bodo do konca, če želijo ostati Finale slovenskega pokala Pivovarna Laško - Union Olimpija 82:79 (21:28,39:48,61:61,69:69) MARIBOR - Dvorana Tabor, 1.100 gledalcev, sodniki Pukl (Maribor), Jeršan (Ljubljana), Kolar (Kranj). PIVOVARNA LAŠKO: Dončič 15 (5:7), Jokič 16 (4:4), Dojčin 9 (3:5), Rizvič 2, Jelesijevič 14 (6:8), Miškovič 5 (3:3), Joksimovič 21 (7:9). UNION OLIMPIJA: Baždarič 11 (5:5), Boisa 7 (1:2), Štelmahers 9 (4:4), Maravič 7 (3:4), Rahimič 8 (2:4), Petrov 4 (2:2), Anagonye 6 (2:2), Pavič 10 (1:2), Ožbolt 2, Dujmovič 15 (0:4). Prosti meti: Pivovarna Laško 28:36, Union Olimpija 20:29. Met za tri točke: Pivovarna Laško 6:24 (Dončič 2, Jokič 2, Joksimovič 2), Union Olimpija 7:19 (Dujmovič 5, Pavič, Štelmahers). Osebne napake: Pivovarna Laško 26, Union Olimpija 30. Pet osebnih napak: Dojčin (32.), Anagonye (37.), Miškovič (44.). Izjemno priljubljeni Saša Dončič še celo noč ni dal pokala iz rok: »Dam ga samo soprogi Mirjam, ona je moj največji navijač!« Najboljši strelec turnirja Igor Jokič je že zaprosil najboljšo slovensko košarkarico Daliborko Jocič, vzela pa se bosta po koncu v ligi, najbrž potrebovali kar štiri ■zmage, kar pa je glede na položaj moštva in stanje v kakršnem je, prava utopija. A pustimo se presenetiti. Presenetiti so odšli tudi Polzelani v Zagorje, a jim je to uspelo le v 1. polčasu, v katerem so za domačim favoritom zaostajali vsega eno točko. V nadaljevanju pa je Grega Arčan (20) imel premalo razpoloženih soigralcev, da bi lahko Mopsi presenetili. To ni (po pričakovanju) uspelo niti Zrečanom v Domžalah, pri vodilnem Heliosu. Do polčasa sta sicer Samo Grum (18) in Miro Juri-č (16) še držala korak, v nadaljevanju pa je bilo predvsem zaradi slabega skoka (36:22 za Helios) odpora kaj kmalu konec. V Šoštanju mislijo resno Elektra je čakala skoraj eno uro na Koprčane, ki so zamujali zaradi težav s snegom na poti. Kot da jih je to uspavalo na začetku, saj so se jim gostje dobro upirali. A v tretji četrtini so Blaž Ručigaj (19 točk, 8 skokov) in ostali v dresu Elektre prestavili. v višjo prestavo in predvsem z Igralec kroga: Blaž Ručigaj (Elektra). Peterka kroga: Ručigaj, Čmer (Elektra), Joksimovič, Dončič, Jelesijevič (Pivovarna Laško). Trener kroga (in tedna) : Aleš Pipan (Pivovarna Laško). dobro obrambo zlahka prišli do nove zmage v sezoni. Ob tem so uspeli pridobiti še novega igralca, reprezentanta Latvije Mariusa Lakso. Ta 23-letni krilni igralec, visok 208 cm, je bil v ZDA (univerza Providence), Šoštanj pa mu bo odskočna deska za odhod v Italijo po koncu sezone. Zaradi tega je praktično brezplačen, igral pa je na zadnjem EP. Ta teden pa bo tudi jasno, ali bo v dresu Elektre zaigral še Primož Kobale, Polzelan, ki se je vmil z Madžarske in že nekaj časa trenira s Šoštanjčani. Torej imajo v Šoštanju resen namen, da se do konca rednega dela sezone še prebijejo kakšno mesto navzgor in postanejo povsem dostojen nasprotnik v četrt-finalu prvenstva eni od naših ekip iz Jadranske lige. JANEZ TERBOVC Foto: VLADO LIPOVŠEK Sicer korektni policisti v Mariboru niso dopustili, da bi se igralci Pivovarne Laško lahko povese-lili skupaj z navijači pred dvorano Tabor. Zato sta se avtobusa ustavila na avtocestnem počivališču Zima, kjer se je začelo z gašenjem žeje, saj vodstvo kluba ni pozabilo iz Laškega vzeti »nekaj kartonov«. Moštvo je nato večerjalo v Ameriki, kasneje pa slavilo v Mavericku. Uradna proslava je sledila v soboto zvečer v Treh lilijah, kjer je bilo dovolj odojkov in piva za vse. Za vodilno šesterico! CMC Publikum in Šmartno optimistično v snežno pomlad Prestavitev začetka državnega nogometnega prvenstva je bila dobra odločitev združenja prvoligašev. Pred nami so zadnji štirje krogi »rednega« dela, potem pa se bo prva liga prepolovila na kandidate za prvaka in za izpad. Za ljubitelje nogometa na Celjskem bo pozornost usmerjena na boj Celjanov in Šmarčanov za ligo za prvaka. Peto Primorje ima 29 točk. Mura 28, CMC Publikum 27 in Šmartno 24. Razpored je naslednji: CMC Publikum - v gosteh Ljubljana, Maribor Pivovarna Laško, doma Domžale, Dravograd, Šmartno - doma Mura, Drava, v gosteh Olimpija, Koper, Primorje - doma Olimpija, Koper, v gosteh Drava, Gorica, Mura - v gosteh Šmartno, Domžale, doma Ljubljana, Maribor. Celjani Publikum je v Kopru na umetni travi premagal dru-goligaša Izolo s 4:0 (Baldo-valiev 2, Brulc, Kvas). »S prikazanim smo zadovoljni, predvsem z disciplino v igri. Nasprotniku nismo dopustili praktično nobene resne priložnosti. Mislim, da smo pred nadaljevanjem dobro pripravljeni. Vemo, kaj mo- ramo storiti v teh štirih krogih. V Šiški bo tekma zelo težka, saj je Ljubljana spet sestavila zelo dobro ekipo z izkušenimi igralci,« meni kapetan Simon Sešlar. Homogenost je razbil obračun Čadikovskega in Lunguja (Makedonec je suspendiran, »sodnega epiloga« še ni), morda pa jo bo izboljšala odsotnost reprezentanta Roberta Korena, ki svojih sposobnosti nikakor (razen redkih izjem) ni znal preliti v klubsko dobro. Mamljive tuje ponudbe so pred časom podobno onemogočile učinek Domna Beršnjaka, načele pa so tudi Dragana Ča- dikovskega, ki pa se logično ni želel na vrat na nos podati v tujo avanturo, ko bi se bolj okoristil klub kot on. Morda bo rešilna bilka neučinkovitega Publikuma (sodeč po številnih priložnostih, ne po doseženih zadetkih) Zoran Baldovaliev, ki bi lahko olajšal skrbi »ofenzivnega« trenerja Marijana Pušnika. A ključ bo še naprej v obrambi. Celjani sodijo med šesterico. Ali pa ne? Če ne bo šlo na igrišču, pa jim utegne uspeti izven njega. Publikum je po presoji poznavalcev najbližji izmed slovenskih klubov za pridobitev licence UEFA. Merkur le še za državnega prvaka Košarkarice celjskega Merkurja so izgubile finale slovenskega pokala, nato pa je vodstvo kluba odslovilo trenerja Dragomirja Bukvića in igralko iz Srbije in Črne gore Jeleno Mak-simovič. Sledila sta domača poraza v mednarodni ligi Trocal z Gospičem in Prištino (v dvorani Gimnazije Center je bilo precej več navijačev gostij, najbrž Slovencev, tudi z belimi čepicami), nato pa še odločilni obračun v Zagrebu s Croa-tio za četrto mesto. Celjanke so ob odmoru imele 17 točk prednosti, ki so jih v nadaljevanju zapravile, saj so ob klasični sodniški kraji povsem odpovedale. Na zaključnem turnirju bodo sode- lovali trije hrvaški klubi ter Priština, ki je tudi zelo hrvaško obarvana (trener, ključne igralke). Tudi v tretji sezoni lige Trocal ostaja glavna težava, zanimivo, sojenje. Merkurjevke so na nekaterih vročih gostovanjih ostale praznih rok predvsem zaradi domačih sodnikov, ki jih prav nič ni sram, medtem ko so v Celju doživljale enake travme, saj so jih oškodovali slovenski sodniki. Najbolj je, sicer zaradi neznanih razlogov, izstopal Mariborčan Matej Bol-tauzer. O prihodnosti je direktor kluba Matej Polutnik dejal: »Ježico smo v DP premagali le za 8 točk, kar je odločno premalo, zato smo se pogovorili z igralkami. Odslej moramo zmagova- ■ 5, PANORAMA MALI NOGOMET 1. SL 15. krog: Puntar - Nazarje 5:5 (2:3); Adamič (3,29), lpavec (6), Delamea (13,39). Brežice - Dobovec 5:8. Vrstni red: Litija 42, Puntar 35, Nazarje 24, Vitomarci 21, Ajdovščina, Dobovec 19, Beton 16, Metropol 15, Napoli 11, Brežice 9. KOŠARKA GOODYEAR LIGA 23. krog: Pivovarna Laško - Široki 80:69 (61:52, 47:38, 30:17); Joksimovič 24, Dončič 16, Jelesijevič, Miškovič 10, Jokič 9, Dojčin 5, Rizvič, Žerak, Vrečko 2; Čolak 17, Perković 11. Vrstni red: Reflex, Cibona 41, Crvena zvezda 38, Pivovarna Laško 37, Union Olimpija, Zadar, Budućnost 36, Krka 34, Split 32, Zagreb, Geoplin Slovan 31, Široki 30, Banjalučka pivara 29, Lovčen 28. 1. SL 22. krog: Elektra - Koper 69:52 (57:38, 34:26, 20:19); Ručigaj 19, Krejič 13, Nuha-novič 12, Nedeljkovič 10, Čmer 9, Auer 3, Goršek 2, Majstorović 1. Alpos Kemoplast - Triglav 70:86 (54:67, 32:46,12:22); Livajić 17, Tri- funovič, Ribežl 15, Jovano-vič 8, Petrovič 7, Hajrić 4, P. Maček 3, A. Maček 1; Lor-bek 25, Eržen 17. Zagorje -Hopsi 85:70 (61:53, 38:39, 17:20); Novakovič, Breže 20; Arčan 20, Finžgar 12, Skok, Josipović 10, Steffel 8, God-ler, Gržina, Vaši, Podvršnik, Goropevšek 2. Helios - Rogla 83:69 (65:53, 42:40, 15:25); Košir 17, Laskevič 14; Grum 18, Jurić 16, Sivka 9, Zinrajh 8, Zivanovič 7, Strnad 5, Brumec 3, Želj, Žni-darič 2. Vrstni red: Helios 39, Pivka 38, Zagorje, Elektra 36, Triglav 33, Koper 31, Kraški zidar 30, Hopsi, Alpos Kemoplast, Rogla 29. POKAL SLOVENIJE Polfinale: Pivovarna Laško - Koper 85:67 (68:53, 49:27,21:16); Jokič 20, Dončič, Jelesijevič 12, Miškovič 9, Joksimovič, Rizvič 8, Dojčin, Vrečko 7, Žerak 2; Češ-kovič 24, Djurkovič 14. Finale: Pivovarna Laško -Union Olimpija 82:79 (69:69, 61:61, 39:48, 21:28); Joksimovič 21, Jokič 16, Dončič 15, Jelesijevič 14, Dojčin 9, Miškovič 5, Rizvič 2; Dujmovič 15, Baždarić 11. TROCAL LIGA 22. krog: Croatia - Merkur 74:62 (51:49, 26:43, 17:22); Šumanovac 35; Jocič 22, Čon- kova 15, Temnik 13, Jereb 5, Erkič 4, Markovič 3. Končni vrstni red: Gospić 37, Šibenik 35, Univerziteti 33, Croatia 32, Merkur 31, Željezničar 29, Maribor 25, Wels 24, Jedinstvo 23, Ježića 22. 1. SL - ženske 2. krog: Ježića - Merkur 40:48; Radulovič 12, Kvater-nik 9; Jocič 18, Temnik 11, Jereb 7, Ramšak 5, Markovič 4, Erkič 2, Čonkova 1. Vrstni red: Merkur 4, Ježića, Odeja 3, Maribor, Ilirija 2, Sežana 1. SAVINJSKA LIGA 1. krog končnice: Pivovarna Laško - Tweed 0:20 (b.b:), Polzela - Ločica 97:55, Velenje - ŠK Žalec 64:57, Gomil-sko - St. Paul 87:44. ROKOMET SIOL LIGA 13. krog: Rudar - Celje Pivovarna Laško 19:39 (10:18); Gajič 6, Gradišek 4; Goren-šek, Kokšarov 7, Milosavlje-vič 5, Vugrinec, Brumen 4, Kozlina, Natek 3, Bilbija 2, Rutenka, Oštir, Bajram, Zorman 1. Velika Nedelja - Go-renje21:28 (12:10); Kozoma-ra 6, Planine 5; Kavtičnik 6, Mlakar, Sovič, Bedekovič 4, L. Dobelšek 3, Tamše, Sirk 2, Oštir, Štefanič, Kovič 1. Trn v peti naj bi bil sicer Mali šampion, kajti vse klubske selekcije morajo delovati pod okriljem kluba. Svoje bo povedal tudi Jani Žilnik. Skupščina kluba bo danes. Šmarčani Tudi šmarski nogometaši niso počivali in čeprav niso v dodatnem premoru odigrali nobene prijateljske tekme, so igro pridno pilili na treningih. »Na domačem igrišču smo se pripravljali po svojih najboljših močeh in samo upamo lahko, da bo vreme v prihodnje boljše in da bomo lahko pričeli s prvenstvom. Z Muro bi bili zado- voljni tudi z remijem, sai izgubiti ne smemo. Eno pričakovanja, drugo pa r« nost. Zmago pričakujejo di naši zvesti navijači, v dar bo borba težka. No\ ci so se zelo dobro vklju v moštvo. Vzdušje v ekip pravo. Upam, da bo v nei Ijo še bolje, da bomo o grali tako, kot znam< nam ne bo uspelo uvrstiti šesto mesto, to seveda za ne bo nobena katastrofa,« i vi visoki branilec Matej i Ijatovič. Bojevitost Šmar nov ne bo vprašljiva, (ne)lq liteta igrišča pa jim bo na roko. JŽ, ti z razliko vsaj 30 točk. Finale DP se igra na tri zmage, zato sem prepričan, da bomo spet prvaki.« V prvi sezoni lige Trocal je Merkur pod vodstvom Gojka Žvižaja postal prvak, lani pa je bil tretji. V prejšnji sezoni je osvojil obe domači lovoriki. V tej sezoni so nekatere igralke nazadovale, igra temelji predvsem na sicer odlični Daliborki Jocič, na sedanje stanje pa sta morda vplivala tudi odhoda Nataše Tratsiak (v Šibenik) in Alenke Potočnik (konec kariere). Vzpon izjemno obetavne Urše Kvas je zaustavila poškodba, ne kriv ne dolžen pa za rezultat odgovarja seveda trener Boris Zrinski. Če bi bil trio Jocič-Čonkova-Erkič bolj gibljiv in uigran, bi bil neustavljiv. Mojco Markovič bo moral Zrinski prepričati, da še zna igrati košarko, ostale igralke pa predvsem sprostiti, saj jim bojevitosti ne manjka. V ozadju pa na priložnost tako ali tako že čakajo najboljše slovenske mladinke ... DEAN ŠUSTER 14. krog: Gorenje - Inles 33:24 (17:13); Sovič 9, Sirk 7, Bedekovič 6, Tamše 5, J. Dobelšek 2, Kavtičnik, Mlakar, Kovič, Halilovič 1; Lesar 7, Štimec 5. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 27, Gorenje 23, Prule, Prevent 21, Koper 14, Termo 13, Rudar 12, Trimo 10, Adria, Ormož 9, Velika Nedelja 5, Inles 2. 1. SL - ženske, 13. krog: Celeia - Žalec 21:21 (11:11); Bilič 6, Čerenjak 5, Novak 4, Jeriček 3, Zorič, Sotler, Mi-trovič 1; Breznik, Stevanovič, Savič, Strmšek 4, Krajne 3, Randl, Agafonova 2. 14. krog: Krim - Celeia 37:12 (18:8); Logvin 8, Oder 5; Pro-kič 3, Sotler, Jeriček 2, Čerenjak,. Mitrovič, Naglič, Nenič, Novak 1. Olimpija - Žalec 29:27 (17:12); Djurkovič 7, Čigoja, Puš 4,- Savič 9,.Stevanovič 6, Breznik, Krajne, Randl, Strmšek 3. Vrstni red: Krim, Piran 24, Žalec, Olimpija 18, Ptuj, Burja 14, Škofja Loka 13, Celeia 9, Kočevje 6, Izola 0. VATERPOLO 1. SL 7. krog: Posejdon - Branik 5:29 (1:9, 1:7, 2:5', 1:8); Za-gernik 2, Manfreda, Jakoš, Tošič 1. Vrstni red: Triglav 14, Branik 10, Olimpija, Koper 8, Kokra 2, Posejdon 0. Podkoren je bil srečen za »Berija«. Vajdičeve prve točke KRANJSKA GORA: Velenjčan Bernard Vajdič, član čarskega društva Unior Celje, je v veleslalomu za svetovi pokal v Kranjski Gori osvojil 26. mesto in s tem svoje pn točke v svetovnem pokalu. »Na tekmo v Sloveniji sem pripravljal tako kot na vse druge. Vedel sem, da nimam k izgubiti, saj smo v Kranjski Gori veliko trenirali. Čeprav še dan pred tekmo vse kazalo na to, da jo bodo odpoveda je bila proga dobra. Tudi tekmovalci z višjimi štartnin številkami smo imeli odlične pogoje,« je dejal v soboto, nedeljo pa v slalomu odstopil že v prvi vožnji. Pred njim še finale evropskega pokala, ki bo med 4. in 14. marcem Španiji, in nastop na državnem prvenstvu. (JŽ Barbara Fidel (levo) in Jožica Šeško Miroteksu 18. zaporedni naslov CELJE: Kegljavke celjskega Miroteksa so že dva kroga pred koncem prvenstva osvojile naslov državnih prvakinj-Celjanke so dobile derbi v Cerknici s 6:2. Najboljša je bila Biserka Petak, ki je podrla 572 kegljev. Miroteksovke ostajajo vladarke, še posebej pa sta se v tej sezoni izkazali Joži' ca Šeško kot posamična državna prvakinja in najboljša kombinaciji Barbara Fidel. Tudi drugi celjski ekipi je usp1 enak podvig v l.B ligi. V 16. krogu so na kegljišču Golovca s 7:1 premagale Ljubljančanke in si prav tako že zagotovil« naslov najboljših v drugi ligi. (PŠ) Prvi vrh sezone v senci Aten Atletinja Jolanda Čeplak sinoči odpotovala v Bu-ímpešto, kjer bo od petka o nedelje potekalo svetov-o dvoransko prvenstvo. Jutri se bodo ob 17.30 za-eli kvalifikacijski teki na 00 metrov, sobotna polfi-alna teka ob 16.20, nedelj-ki finale pa ob 16.45. Čla-ica AD Jolanda Čeplak iz elja v letošnji dvoranski se-oni zaostaja le za Mario Mu-olo. Ko je pred dvema leto-la na Dunaju postala evrop-0ika, 17.4j|ack pot, 18.O0R^>pčvek (vsa® dru® sredo v mesej Oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.Í0 Večerni progam, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program gpalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TUJA LESTVICA 1. DON'T ŒAVE HOME-DIDO (5) 2. TAKE ME TO THE CLOUDS ABOVE -LMCVS.U2 (5) 3. AMAZING-GEORGEMICHAEL (4) 4. SUNRISE-NORAH JONES (1) 5. HOT FUDGE-ROBBIE WILLIAMS (1) 6. CATCH ME WHILE I'M SLEEPING- PINK (3) 7. NOT IN LOVE-ENRIQUE IGLESIAS (2) 8. TOXIC-BRITNEY SPEARS 9. JUST A UHLE WHILE- JANET 10. WALOU - OUTLANDISCH 13) je bil to moj prvi stik z intervjuvancem in poslušalci hkrati. V oddajo je klicala poslušalka in Vilija vprašala, zakaj nikoli ne govori o svoji služIli. Vili, ki je takrat še delal kot medicinski lehnik na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, je bil, kol je dejala poslušalka, tam pravi angel. Odgovoril ji je, da v tem čuti prav posebno poslanstvo, da je to delo zanj nekaj svetega in zato pač tudi nekaj, o čemer ne govori ...« Sandra, ki se na njegove besede večkrat spomni, podobno gleda na delo na radiu: »Ljudje me večkrat sprašujejo, kako naredimo to ali ono, pa v glavnem molčim. Radijsko delo je zame preveč sveto, da bi lahko o tem govorila kar tako, tja v en dan.« Še največ se je, prav v času, ko je bila zaradi rojstva hčera za nekaj let ločena od radia, o tem pogovarjala z možem Darkom. Šele ko je slednjič to vendarle storila in se v času urednikovanja Nataše Le-skovšek vrnila pred mikrofon, je možu zaupala, kako zelo jo je ves čas vleklo pred mikrofon. »Vsako noč, ampak prav vsako noč se mi je sanjalo, da sem spet na radiu ...« Najlepše sanje so se ji že uresničile. Za vse ostale, ki so ob tej, Sandrini največji strasti vselej ostajale nekoliko v ozadju, pa je časa še na pretek. ALMA M. SEDLAR DOMAČA LESTVICA 1. FLUID-ALYA (2) 2. LUNA NAD OBALO-KINGSTON (4) 3. OD TEBE BOLAN-JAN PLESTENJAK (6) 4. ZAČARANA-NINAKLUN (8) 5. NEMOGOČE JE - DOMEN KUMER (7) 6. YIN-YANG-POLONA (5) 7. ČAS ROJEN ZA DVA - VLA00 KRESUN& KLEMEN KLEMEN (1) 8. CRY ON MY SHOULDER -NATAUJA VERBOTEN (1) 9. TVOJ SVET -PANDA & TRKAJ (2) 10. VANILUA - LOS VENTILOS (4) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: IS IT 'COS I M COOL-MOUSSE T THE WAY YOU MOVE - OUTCAST PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: RING-SIDDHARTA STAY FOREVER-PLATIN Nagrajenca: Franc Tori. Na vasi 57a, Vitanje Pavla Starlekar. Slomškov trg 7. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK I VALČKOV L MARIANKA- VITEZI CELJSKI (8) 2 STARAVRBA-IZVIR (1) 3. NA KOPITNIK GREMO- ANS. MIRO KUNC (6) 4. ROSA-ANS.FRANCŽEROONER (2) 5. DOLINA SAVINJE - JOŽE GAUČ & GLASBA IZ SLOVENIJE (3) Predlog za lestvico: NESKONČNO ZAUUBUENA-MOORUANI SLOVENSKIH 5 plus 1. NAJ HARMONIKA NOCOJ NAM SPET ZAPOJE - IGOR IN ZLATI ZVOKI |7) 2. TEŠKI CAJTI-ŠIBOVNIKI (3) 3. ŠOPEK ZA ELZO-EKART (4) 4. POL ST01ETJA - ŠTIRJE KOVAČI (1) 5. Z ABRAHAMOM BOŠ ZDAJ PAR -ROSA (21 KAJ BI VAM PRAVIL-GREGORJI Nagrajenca: Eiica Plajhner. Kesnikova 4. Celje AnaAšič.Zagrad 123, Celje oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljekob22.15uri. lestvico Sluvt ki 5 pa ul) 23.15 uii. Za predloge z obeh lestvic lahko Radio Celje pico pripelje Ekipa Radia Celje je ta teden začela z novo nagradno igro, v kateri lahko sodelujete tisti, ki poslušate našo radijsko postajo na svojem delovnem mestu. Celjski radijci namreč dobro poznamo vsakodnevno izčrpanost in vemo, kaj se takrat najbolj prileže. Pica! Dvakrat tedensko boste v dopoldanskem in popoldanskem programu slišali stavek Radio Celje pico pripelje, ki bo označeval začetek igre. Imeli boste petnajst minut časa, da nas pokličete na studijski telefonski številki 490-08-80 in 490-08-81 ali nam pošljete e-mail sporočilo na naslov info@radiocelje.com oziroma fax na številko 544-10-32. Geslo, ki ga boste morali povedati v eter ali napisati na fax ali e-mail, je Kdor prej pride, prej melje. Zraven boste dodali Še naslov službe, kamor vam bo radijska ekipa v roku ene ure dostavila nagrado: pico za vas in vaše sodelavce! Pozorno poslušajte. Čas je torej za pico! Pripelje pa vam jo Radio Celje. 90,6 95,1 [E :i H 95,9 100,3 INFORMACIJE Ultrazvočni aparat za novorojenčke Dobrodelni koncert v organizaciji NT&RC in Glasbene agencije Petan za nakup aparata, ki omogoča zgodnje spoznavanje in zdravljenje bolézni novorojenčkov Odsek ta neonatalno pediatrijo Ginekološko porodniškega oddelka celjske bolnišnice skuša z zbiranjem do-nacij pridobiti sodoben ultrazvočni aparat za opravljanje pregledov pri novorojenčkih, ki stane približno 8 milijonov tolarjev. Z zbiranjem so pričeli v prednovoletnem času, doslej pa so zbrali dobre 3 milijone tolarjev. Da bi hitreje prišli do želenega cilja, jim je na pomoč priskočila tudi naša medijska hiša. NT&RC bo skupaj z Glasbeno agencijo Petan pripravil program dobrodelnega koncerta, ki bo v sredo, 24. marca ob 19.30 v dvorani Narodnega doma v Celju. Osrednji gostje bodo člani New Swing Quarteta, ki prav letos praznujejo 35 let delovanja, ob rednih koncertih pa so pripravili ali sodelovali tudi na več dobrodelnih prireditvah. V Celju se jim bodo pridružili Oto Pestner, skupina Pinochio in Alenka Godec, sodelovali pa bodo tudi ženska vokalna skupina Cvet ter Viki Ašič st. s prijatelji in vokalni kvartet Gr- Prim. dr. Zlata Felc: »Ultrazvočna preiskava omogoča hitro in neboleče ugotavljanje bolezni novorojenčkov« mada. program pa bo povezoval Tone Vrabl. Vstopnice po 4.000 tolarjev so v předprodají v pisarni Zavoda za turizem Celeia Celje v Narodnem domu ter v Knjižnici Šentjur. Manj bolnih in invalidnih otrok Namen dobrodelnega koncerta je zbrati čimveč sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za preglede novorojenčkov, ki jih sedaj delajo na zastarelem aparatu, ki stoji izven Odseka za neonatalno pediatrijo in služi prvenstveno za pregledovanje ginekoloških pacientk. Takih pregledov opravijo približno 2.000 letno, ambulantno in konziliarno pa še dodatnih 500 pregledov. »Otroške zdravnice - neona-tologinje se trudimo zdravstveno varstvo novorojenčkov izvajati po najsodobnejših strokovnih merilih. To pomeni, da skušamo zmanjšati obolevnost, umrljivost in invalidnost otrok z zgodnjim prepoznavanjem in zdravljenjem bolezni, ki jih s samim kliničnim pregledom ne odkrijemo. Ker vseh bolezni in razvojnih nepravilnosti ni možno odkriti že pred otrokovim rojstvom, jih skušamo prepoznati čimprej po otrokovem rojstvu. Pri tem uporabljamo neboleče, za zdravje otrok neškodljive preiskave. Mednje sodi ultrazvočna (UZ) preiskava, ki omogoča pri novorojenčku hitro prepoznavanje bolezni, npr. nepravilnosti možganov, trebušnih organov, kolkov in drugih organov. Dodatna prednost UZ preiskave je, da je neboleča in za otroka neškodljiva, opravimo jo lahko v prisotnosti otrokovih staršev v primerno ogreti sobi, novorojenček lahko leži med preiskavo v svoji posteljici ali varnem materinem naročju,« opisuje prednosti ultrazvočne preiskave vodja odseka prim. dr. Zlata Felc. Z ERINO KARTICO Mlečni namaz lighi z ieKî i, Nogavice Free Style, Tovorna nogavic Polzela . Dr.BEST gorenje BOSCH VODONČNIK Na dobrodelnem koncertu 24. marca bodo osrednji gostje New Svvi Quartet. O pomenu in prednostih ultrazvočnih preiskav govorijo tudi nekateri podatki. V celjski bolnišnici od leta 1990 pregledajo kolke vsakemu novorojenčku. Od takrat celjski ortopedi nimajo več operativnih posegov za korekcijo prirojenih napak kolkov, vsaj ne otrok, ki so se rodili v Celju. »S kliničnim pregledom odkrijemo v Sloveniji prirojene napake kolkov pri dveh do treh odstotkih novorojenčkov, z ultrazvokom pa odkrijemo pri 25 odstotkih novorojenčkov nezrele kolke. Pri teh otrocih je večja možnost, da bi prišlo do nepravilnosti, zato jih potem spremljajo ortopedi,« pojasnjuje dr. Felčeva. Praktično vsak dan z ultrazvokom pregledujejo tudi možgane, zlasti nedonošenčkov in novorojenčkov s težavami. Te preiskave delajo edini na celjskem območju, zato prihajajo na pregled tudi starejši otroci. To so pomembne preiskave, ki dajejo hitre j de, terjajo pa veliko preT nja preiskovalca. Z njin krijemo nepravilnosti pri' voju možganov, ki se lah! pregledu ploda v matei spregledajo, prav tako je mogoče prezreti pri nem pregledu. Pravočasne kritje in ukrepanje poi manj invalidnosti ali celo godnjih smrti. Letno se v lju rodi 10 do 20 otrok s šnimi nepravilnostmi. Razlogov, da po svojih čeh pomagamo neonatal pediatrom, da bodo še ' skrbeli za zdrav razvoj n otrok, je več kot dovolj. Vsi, ki želite prispevat nakup ultrazvočnega apa ta za novorojenčke, lahko nar nakažete na podrai enotnega zakladniškega čuna SB Celje št.: 01» 6030276827 sklic na šté ko 932300 - 282700 Ekipa Radia Celje bo ta mesec pripravljala novo nagradno igro, v kateri boste lahko sodelovali tisti, ki poslušate našo radijsko postajo na svojem delovnem mestu. Celjski radijci namreč dobro poznamo vsakodnevno izčrpanost in vemo, kaj se takrat najbolj prileze. Pica! Dvakrat tedensko boste v dopoldanskem in popoldanskem programu slišali »RADIO CELJE PICO PRIPELJE«, kar bo označevalo začetek igre. Imeli boste petnajst minut časa, da nas pokličete na telefonski številki 49-00-880 in 49-00-881 ali nam pošljete e-mail sporočilo na naslov info@radiocelje.com oziroma fax na številko 54-41-032. Geslo, ki ga boste morali povedati v eter ali napisati na fax ali e-mail, je Kdor prej pride, prej melje. Zraven boste dodali še naslov službe, kamor vam bo radijska ekipa v roku ene ure dostavila nagrado: pico za vas in vaše sodelavce. Pozorno poslušajte. Čas je torej za pico, ki vam jo pripelje Radio Celje. zrno na zrno fff E R A Gradnja in bivanje Srebrnim, rosa trm... moki nakit AoAiviAS za vsa srca... ADAIVIAS Celje, Ljubljanska 10 CMCelje cesre mostovi cěub d.d. Družbe za nizke in visoke gradnje 10, Štore, Mihael Romih, Trobni Dol 47, Šentrupert, Ivan Tovornik, Škarnice 24, Dobje, Cvetko Kovačič, Završe 17a, Grobelno, Janez Vošnjak, Podvin 33, Polzela, Jani Jazbec, Lesično 28, Lesično, Andrej Selič, Večje Brdo 10, Dobje, Franc Sedminek, Podlog 33, Šempeter v Sav. dolini, Janez Štraus, Vrba NH, Dobrna, Franc Mačkovšek, Senovi-ca, 16, Šmarje pri Jelšah, Stanko Glaser, Svetelka 6, Dramlje, Damjan Nežmah, Pod lipami 18, Celje in Lovrenc Verdev, Studence 35, Žalec. Nagrajencem čestitamo, po nagrade pa naj se oglasijo na oglasni oddelek naše hiše NT&RC, Prešernova 19, Celje. MoJ zdravnik 2004 V sodelovanju z revijo Viva tudi letos objavljamo kupon, s katerim lahko glasujete za svojega družinskega zdravnika (-co), ginekologa (-injo) ter pediatra (-rinjo). Glasovanje bo trajalo do 15. marca, slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo tudi letos na predvečer svetovnega dneva zdravja, 4. aprila. Vsak teden akcije bomo izžrebali enega glasovalca, ki bo prejel polletno naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci pa bodo ob koncu sodelovali v velikem žrebanju za nagrade: 3 telovadne naprave Ab Swing; 20 blazin Turbo ma-ximus in 50 praktičnih nagrad. Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, vsak bralec pa lahko glasuje samo enkrat! Pol leta bo revijo Viva prejemala Darja Pavčnik, Va-lentiničeva 52, Laško. ra^SSSf "MMUML J SPARKASSE 5 Nagrajenci nagradne igre Adamas Srebro za vašo izvoljenko za 8. marec smo obljubili 25 srečnežem, ki smo jih izžrebali med prejetimi kuponi. To so: Željko Črep, Badovin-čeva 4, Laško, Boris Jazbec, Kozje 34, Kozje, Bojan Ha-mar, Čopova 4, Žalec, Janez Golouh, Efenkova 13, Celje, Jože Holer, Lokavec 48, Rimske Toplice, Bogdan Kuclar, Olešče 18a, Laško, Ivan Arlič, Prekorje 8, Škofja vas, Erih Gabron, Lopata 15b, Celje, Jože Lesjak, Topolšica 116, Topolšica, Alojz Oprešnik, Ul. D. Kvedra 35, Šentjur, Denis Kerle, Heroja Staneta 1, Žalec, Pavel Tr-novšek, Ljubnica 27, Vitanje, David Lokmič, Šentjanž Diana Je zmagovalka! MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Kreatorki s Celjskega zlata bučka, nagrada za najlepšo slovensko maturantsko obleko Jadnji četrtek v februarju je bila v ljubljanskem Šent-obskein gledališču tekmovalna modna revija matu-ikih oblek. Sodelovalo je devet slovenskih in izven urence tudi nekaj hrvaških modnih oblikovalk; vsa-se je predstavila s štirimi kreacijami, pd idejo in izvedbo pri- line iz Domžal, organizator jtve se je že drugo leto za- pa dela v tej smeri, da bi po-ed podpisalo podjetje Be- stala zlata bucka nekakšen Zmagovalna kreacija Diane Kotnik Lavtižar SVETILA od 23. 2. do 20. 3. 2004 J? Adriatic slovenski viktor s področja modnega oblikovanja. Ob všečnem vodenju Rebe-ke Dremelj in »asistenci« iro-niziranega Krojačka Hlačka, smo si ogledali najnovejše modne vizije oblikovalk: Simone Mihelič, Tjaše Lupine, Barbare Plavec, Mojce Celin, Marije Resnik in Marjete Kast-ner. Navdušile so tudi kreator-ke s Celjskega: Jožica Viden-šek iz Celja, ki se je predstavila z rdečo, črno, črno-belo in srebrno polprosojno obleko z letos nadvse trendovskim ži-votcem; Jana Pirečnik Kna-pič iz Šoštanja se je poigrala s črno belim kubizmom in tri-barvnimi geometrijskimi sestavljankami na temo asimetrije; Diana Kotnik Lavtižar pa je strokovno komisijo (Nina Gazibara, Katja Pašnik, Stanka Blatnik, Nataša Zanut-tini, Darja Vidic in Vlasta Cah-Žerovnik) prepričala z vrhunsko dodelanimi toaletami, ki so ustrezale tudi ostalim predpisanim pogojem ocenjevanja. Kreativnost, usklajenost s tematiko mladostnega glamur-ja, aktualni modni poudarki in znova se je ponovila zgodba izpred dveh let, ko se komisija pri izboru obleke za mis Slovenije Nataše Kranjc, ni mogla odločiti med dvema oblekama iste oblikovalke. Tokrat sta bili predmet dileme vijolično-škrlatna ali modro-rožnata, obe pa delo Diane Kotnik Lavtižar iz Levca. Komisi- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK ja je na koncu izbrala slednjo in avtorici podelila nagrado, pravo zlato bučko, kipec zlate bučke in ček v vrednosti 100.000 tolarjev. Diana (avgusta bo postala mamica) je v svoje oblačilne mojstrovine vnesla modni patchwork, dodelan z mladostno frfotavimi bleščečimi metuljčki že lani. Letos pa je, zanimivo, prav ta motiv osvojil tudi svetovne modne ustvarjalce. Foto: STANE JERKO KUPON Izpomiene kuoon« Glasujem za: Kreacija Jane Pirečnik Knapič iz Šoštanja Kreacija Jožice Videnšek iz Celja BodyJam - ko spregovorijo vaši boki What rocks? BodyJam! What rocks? BodyJaaam! What rocks? BoodyJaaam! Tako nekako bo izgledala otvoritvena scena pri pre-mierni in edinstveni predstavitvi programa BodyJam v Celju. Čeprav bi marsikdo pomislil, da opisujem otvoritveno točko kakega rok koncerta, se niti ne bi veliko vštel. Res je, da na oder ne bo divjih rokerjev, a vzdušje v dvorani zato ne bo nič manj naelektreno. 8. marca bo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-Fit na Ipav-čevi 22 v Celju dan Les Mills programov. Celjanom bodo predstavili programe Body Pump in Body Atack, o katerih smo že pisali, in prvič v Celju prikazali še relativno nov program, BodyJam. Vadba tega programa traja 60 minut. Je vnaprej koro-grafirana in traja tri mesece, dokler se kombinacija ne spremeni. Zatorej, strah pred preveč kompliciranimi kombinacijami odpade."Časa, da osvojite elemente, imate tri mesece, tako da se lahko vsi vsega naučite. BodyJam se prične s tako imenovanim Jam ogreva- njem, kjer skozi nekaj preprostih in nizko intenzivnih kombinacij predstavijo nekaj gibalnih struktur, ki se nato nekoliko kasneje uporabijo za atraktivne plesne slike. Takoj za tem sledi bolj disko obarvan del oz. groove funk, ki je izredno dobrodošel za dodatno sprostitev. Nagradno vprašanje Kateri Les Millsovi programi se že odvijajo v Top-Fitu? ftlP 1 ^fj )_J IME IN PRIIMEK: KUPON TOP FIT REŠITEV: Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za tedensko brezplačno vadbo aerobike v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju. zaradi bolj mehkega gibanja. S tem ste pripravljeni, da vključite tudi boke v akcijo. Latin Flair oz. okus po latinu vpelje v svet BodyJa-ma, akcija se s tem prične. Hip hop je najatraktivnejši del. MTV-gibi so nam na dosegu roke, smo Dirty, smo Bad in še in še. Kot 5. vadbeni sklop sledi Kardio Jam, del, ki je sestavljen iz preprostih, niti ne toliko plesnih elementov, katerih namen je vzpostaviti dobro izhodišče za trening našega osrčja. V naslednjem hipu smo »totalno hip hop funky, man«. Hip hop/funk del nam omogoči izražanje celostne osebnosti skozi gibanje. Še vrhunec: latino karneval, salsa, Rio de Janeiro. Emocije prekipevajo, boki so na meji izpaha. In kot pika na i, zadnji del treninga, ki predstavlja tudi najintenziv-nejši del in ga tvori čisti pravi težki funk oz. hard funk, kjer se ob izredno atraktivni kombinaciji z nas ulijejo še zadnje kaplje potu. To je to, še ohlajanje oz. cool down, ki bi ga lahko poimenovali celo groove down, kjer se ob nizki intenzivnosti sprehodite skozi nekaj že dodobra osvojenih elementov za boljšo regeneracijo in varnost vad- Vabljeni na dan Les Mill-sovih programov v ponedeljek, 8. marca v Top-Fit na Ipavčevi 22 v Celju. Programe bodo predstavili vodilni slovenski inštruktorji Les Mills programov. Vstop je prost, potrebujete dobro voljo in športno opremo. Ob 19.00 uri Body Attack, ob 20.00 uri BodyJam in ob 21.00 uri Body Pump! Število setov za Body Pump je omejeno, zato, kdor prej pride... Vzdušje med vadbo je res nepopisno, saj se ustvari pravo klubsko razpoloženje, torej razpoloženje, ki ga poznamo npr. iz boljših plesnih zabav v raznih diskotekah. Vadba je izredno preprosta, motivacijska in dovoljuje vsakemu posamezniku, da razvije svoj stil gibanja in izražanja skozi glasbo. Gre skratka za zvrst vadbe, ki zasluži v svojem nazivu besedico jam (to jam; izvajati nekaj mimo pisanih pravil, improvizirati, vstavljati v neke obstoječe vzorce svoje vložke, svoj karakter...) NM Z električnimi stimula-torji ne moremo zmanjševati teže, je pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna. Nadja Škataro iz Celja bo po pošti prejel kupon za tedensko brezplačno vadbo aerobike. TEDENSK ASTR0L0Š! NAPOVED Četrtek, 4. marec: dan bo romantično obarvan, veni si bosta čustva in razum podajala roke. Dan je tudi u den za razreševanje zapletenih finančnih situacij, še sebno je ugoden za najemanje kreditov ali sklepanje slov. Petek, 5. marec: Venera, planet ljubezni, v petek pi de v Bika, tako bo želja po ljubezni in prijetnih, top medsebojnih odnosih velika. V sebi bomo občutili ko moč tudi nekaj konkretnega narediti v izboljšanju mi sebojnih odnosov. Sobota, 6. marec: imeli bomo željo urejevati drob malenkosti, ki nas bremenijo. Želja po kontaktih bo cer velika, vendar bomo notranje napeti, še posebno popoldanskih urah. Poskrbite za sprostitev. Nedelja, 7. marec: Zemlja bo prevladovala nad vodi zato bomo tudi mi na nek način prizemljeni. Pozitivi bo, če boste večino dneva preživeli v naravi. V sebi bos na ta način našli notranje ravnotežje, ki je v tem hitre času prava dragocenost. Ponedeljek, 8. marec: začetek tedna bo pod vplivoi dneva žena. Nikar ne pozabite nanj, ne glede na to, počasi kljub vsemu prehaja v pozabo. Planeti so poziti no naravnani, zato bo dan lep na prvi pogled, kot tu občutek bo nekaj posebnega. Torek, 9. marec: I.una je v harmonični Tehtnici in dajala čudovito počutje in tudi zunanji izgled posanwj nika bo nekaj posebnega. Morebiti bo neodločnost tist ki nas bo ovirala na naši poti, v tem času pač lahko pil magajo čustva strogi razum. Sreda, 10. marec: Luna bo v popoldanskih urah stopil v Škorpijona in negativno aktivirala Venero. Pazite ljubosumja, posesivnosti, naj vas črne misli in negati nost ne poneseta naprej. Napake in težave, narejene dan, boste težko popravljali. Astrologinja Gordai ASTROLOGINJA GOR DANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLO RES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ min) Osebna naročila: 041 519 265 naša DRAGOJEVIC gost: ROK KOSMAČ Cilje. Dvorana Golovec. 14.3. ab II. uri Vstopnica: blagajna bazena Golovec. Ekopool. BIG BANG. TIC. ŠEMPETER: Pizzeríja Rimljanka. VELENJE: BIG BANS KAJ BI DANES KUHALI Tortne kreme in namazi Maslena čokoladna tortna krema I Potrebujemo: 10 dag masla, 10 dag ostre moke, pol litra mleka, 10 dag sladkorja, 10 dag čokolade, po želji vanilijev sladkor ali orehi. Moko svetlo prepražimo na maslu in počasi ob neprestanem mešanju dolivamo mleko. Mešamo toliko časa, da dobimo gost bešamel, ki mu primešamo še vse ostalo. Maslena čokoladna tortna krema II Potrebujemo: 10 dag sladkorja v prahu, 10 dag čokolade v prahu, 10 dag masla ali margarine, 2 jajci, 3 žlice vode. Čokolado, sladkor in vodo nad soparo raztopimo, dodamo jajci in vse skupaj dobro stepamo nad soparo 3 minute. Dodamo še maslo in stepamo toliko časa, da postane masa gladka. Rumena maslena tortna krema Potrebujemo: 1 maslo, 4 rumenjaki, 5 žlic sladkorja, 2 del mleka, 2 žlici gustina, vanilij. Nad soparo stepamo najprej rumenjake s sladkorjem, zalijemo z mlekom, v katerega smo že prej zamešali gustin in dodamo še maslo. Vse skupaj mik-samo nad soparo, da postane zmes gladka. Ohlajeno namažemo po torti. Čajna tortna krema Potrebujemo: pol litra mleka, 3 žličke čajne mešanice (poprova meta, ja- pjje: MAJDA než, bezeg), 3 žlice gustina, 5 dag slad- KLA N Š E K korja, 5 dag masla, 2 jajci. Mleko s čajem skuhamo, pustimo nekoliko stati, precedimo in ohladimo. Nato primešamo vse ostale sestavine in do vrelišča neprestano stepamo (krema ne sme zavreti). Rumena orehova krema Potrebujemo: pol litra mleka, 6 dag ostre moke, 5 dag sladkorja, 5 dag masla ali margarine, 10 dag zmletih orehov, 2 rumenjaka, rum, vanilij ali sok limone. V mleko zakuhamo moko kot pri pudingu, dodamo vse ostalo ter ohladimo. Rožičeva krema Potrebujemo: pol litra mleka, 6 dag ostre moke, 5 dag margarine, 5 dag sladkorja, 1 del rožičeve moke. V mleku zakuhamo moko kot pri pudingu, dodamo vs ostalo in ohladimo. Skutna krema Potrebujemo: pol litra mleka, 8 dag ostre moke, 15 da& skute, 5 dag margarine, 10 dag sladkorja, pol limone, vanilijev sladkor. V mleku skuhamo moko enako kot pri pudingu. Sladkot in margarino zmiksamo, primešamo skuto, vanilij in limdi no ter zamešamo v ohlajeno gornjo maso. Nato pa vse do bro zmešamo. Pri receptu skutna zlivanka z dne 19. februarja se je prikradla napaka, zato ponovno objavljamo recept in se bralki Doris Kajtna zahvaljujemo za opozorilo. Potrebujemo: 10 dag margarine, 10 dag sladkorja, 3 jajca, 3/4 l mleka, 1/2 kg moke, 1/2 kg skute, 1 kisla smetana, sol, pest opranih in osušenih rozin ali na koščke narezana jabolka. Margarino, sladkor in rumenjake penasto zmešamo, dodamo mleko, moko in sol in vse skupaj stepamo v gladko maso. Nato rahlo primešamo skuto, jabolka ali rozine in sneg beljakov. Maso zlijemo v pomaščen in pomokan pekač in 5 minut preden je pečena polijemo še s kislo smetano, ki smo jo zmešali s sladkorjem v prahu in še spečemo, da smetana nekoliko porumeni. Zlivanko - pečemo približno eno uro. Po napovedih naj bi se smart forfour pri nas pojavil aprila, ko bodo znane tudi cene. Aprila smart forfour jem največ 165 km/h. Sledi nekaj zmogljivejši motor (1,3 litra in 95 KM), na koncu ali na vrhu je 1,5-litrski motor s 109 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti, kar zadošča za največ 190 km/h. Kasneje se pojavijo še dizelski motorji; menjalnik je vedno 5-stopenj-ski ročni, za dodaten denar pa ponujajo 6-stopenjskega sekvenčnega. Še vedno dobra prodaja Hrvaška je v marsikaterem pogledu posebna država, vsekakor ali vsaj malo tudi pri avtomobilih. V zadnjem letu in pol so vseskozi napovedovali, da se bo prodaja bistveno zmanjšala, vendar se ni. T\i-di v letošnjem januarju ne. Tako so v tem mesecu prodali 5.094 novih osebnih avtomobilov, kar je bilo za pet odstotkov več kot januarja lani. Najbolje prodajani avtomobil je bil januarja fiat punto, ki je tako prehitel dosedanjega prvaka renaulta clia, najuspešnejša tovarna pa Renault, ki je skupaj prodal 638 avtomobilov in si pridobil 12,5-odstotni tržni delež. Pri Renaultu zadovoljni Minulo leto je bilo za mški Smart, katerega jtnik je Mercedes Benz, emno uspešno. Izdelali [125 tisoč avtomobilov, r se zdi relativno skrom-Ištevilka, vendar pa je lart izdelovalec dokaj pcifičnih avtomobilov, »se doslej je Smart ponu-jmajhna vozila, zdaj se z pim modelom forfour pr-t odpravlja v razred, kjer doslej še ni bilo. Forfour 375 centimetrov dolgo ilo s petimi vrati, dovolj íosvoje oblike, s štirimi oma za doplačilo s pe-,sedeži. Pri sinartu for-r so za gradnjo uporabi-nano celico tridion, kar neni, da so na jekleno oserijsko školjko pritr-I posamezni pločevina-)ziroma plastični sestav-deli. lotranjost je oblikovana Irno, predvsem pa so upo- rabili vesele in svetle barve, pri čemer je treba omeniti, da je armaturna plošča prekrita z blagom. Oprema je načeloma bogata, je pa vse odvisno tudi od tega, koliko kupec doplača za različne dodatke. Ob vsej bogatosti opreme je zanimivo, da avto nima serijsko vgrajene klimatske naprave, vsaj v osnovnem paketu opreme ne. Zadnja klop je pomična naprej ali nazaj, od tega pa je odvisna tudi velikost prtljažnika, ki meri od najmanj 268 do največ 910 litrov, kar je seveda že povsem spodobna številka, še posebej za tako majhno vozilo. Pogonski agregati smarta forfour so trije; vsi z dokaj skromnimi gibnimi prostorninami. Prvi in osnovni je 1,1-litrski trivaljnik, ki ponuja 75 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti; po tovariških podatkih zmore avto s tem motor- a Ne zamudite priložnosti STAR® letnik 2004 j kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni s avtomobil do 530.000 SIT več !* HIDRAVLIČNI 0d 6 do 171 CEPILNIKI BERNARDI pogon preko elektromotorja ali traktorja - daljinski upravljale! ííSííř©»!!®?*.,. Dobriša vas 14.3301 PETR0VČE tel.: 03 713 14 10 www.uniforestsi Ker je čas pregledov poslovnih rezultatov, se temu niso mogli izogniti niti pri Renaultu. Kot pravijo, so imeli lani 37 milijard evrov prometa, kar je bilo za dobre tri odstotke več kot leto prej. Čisti dobiček se je povečal za 27 odstotkov na skupaj 2,48 milijarde evrov, pri čemer niti ne skrivajo, da je k dobremu rezultatu veliko prispeval Nissan, ki je v Renaultovi lasti. Japonska tovarna je imela lani kar 1,7 milijarde evrov dobička; pri Renaultu pravijo, da so poslovali dobro predvsem v drugi polovici leta, ko je stekla prodaja novega megana in scenica (na sliki). trniiii ittiuii'■>■>■ V Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 WWWjOV^^ PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM Sedež in prodaja: Ipavtevo 21, (elje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12 PSA slabše kot leta 2002 Prvič po šestih letih je imel francoski koncem PSA, ki ga sestavita Citroën in Peugeot, slabše rezultate. - , Vse doslej je bila korporacija v izrazitem vzponu. Tako je bilo tudi ni, ko je bilo čistega dobička za 1,49 milijarde evrov, pri čemer pa je TO OIEI™«!IE 1 znesek vendarle za 11 odstotkov nižji kot leto nazaj. Kot pravijo, naj j bil letošnji rezultat podoben lanskemu, veliko pa stavijo na novi fugeot 407, prihaja peugeot 107, pri Citroenu se bo rodil C4 ... DaimlerChrysler le z dobičkom 0 korporaciji DaimlerChrysler smo veliko pisali, saj jim posel ne te tako dobro od rok, kot so računali in napovedovali. A vendarle je ilo lani čistega dobička za 448 milijonov evrov. lanski čisti dobiček pa je precej manjši kot leta 2002, ko je ostalo kar f milijarde evrov. Za lani je najprej sicer kazalo, da bo dobiček višji, a [tovarna porabila veliko denarja za različne ukrepe (prestrukturiranje, fcdnje upokojitve odvečnih delavcev ...). Znotraj korporacije pa ima Siko več težav Chrysler, ki je recimo v zadnjih letih število zaposlenih Manjšal za 26 tisoč in opravil še vrsto drugih sprememb, vendar ne more fne more na zeleno vejo. Ob tem upajo, da se jim bo odločilen preboj Erečil letos, ko naj bi na trge postavili devet novih avtomobilov, še raj 25 pa v prihodnjih treh letih. PEUGEOT PARTNER 170 C 2,0 HDI2003 2.199.000 RENAULT KftNGOO 1,4 2000 1.199.000 MEGANE sedon LUXE DYN 1.9 DCI2003 4.230.000 Možen kredit do 6 let r obrestno mero T+ 0&_ f'1 AVTOTEHNIKA RO+SO FIATTIPOUSX 1993 298.000 FIAT UNO 1.0 _IS26_Mi PEU6E0T 306 Profil 1.6 1996 /97 959.000 PEUGEOT 607 2.2 HDI park 2003 7.400.000 RENAULT LAGUNA 1,9 TDCi_2002 4.198.000 RENAULT TWING0 1.2 1999 1.178.000 OPEL OMEGA 2.0 karavan 1997 1.240.000 Bežigrajska 1.13, 3000 Celj> b. Telefon: 03 42 63 300 SERVIS IN PRODAJA VOZILd.o.o. Skaletova 13 (Hudinja), 3000 Celje. Tel: 425-40 80 Fax: 425-40-88 TWING0 kolosej 1.2 ______2001 1.49m00 2001 1.890.000 TIP VOZILA LETNIK CENA V SIT SKODA 0CTAVIAC0MBI 2.0 2000 1.950.000 CLIO DYN 1.2 1998 880.000 SEAT CORDOBA 1.4 SE 1997 890.000 1998 1.380.000 ALFA 145 2.0 JUMPER 2.5 TPI 3SLH 1999 1.800.000 UGODNI KREDITI PREKO PORSCHE KREDIT IN LEASING! MALI OGLASI - INFORMACIJE PREGLEDI V ŽALCU TELEFON: (03) 713-17-77 DEL ČAS: PON. - PET. 7.00-20.00, SOBOTA: 8.00 -13.00 5 MOTORNA VOZILA POSEST prodam SAMARO, letnik 1995, dobro ohronjeno, rdečo, registrirooo, prodom. Telefoo 031 635-759. š131 LADO nivo 1.7, prvi lastnik, dobro ohranjeno, letnik 1998, reg. do maja 2004, prodam, cena po dogovoru, možnost menjave. Telefon 5488-239, i069 1070 MAZDO 323 HB 1.6 i, 5/91, omeriška, prvi lastnik, srebrna metalna barva, alu platišča, zimska kolesa, odlična, brez okvar, prodam za 420.000 SIT. Telefon (03) 5432-313, od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. 1072 RENAULTU 1.6 diesel, letnik 1985, vozen, neregistriran, prodom. Telefon 031 432-811, po 13. uri. 1076 NISAN micro 1.01*, letnik 92, reg. 10.7.04, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 836-118. Š137 A 41,9 tdi, letnik 97, prevoženih 128.000 km, vso dodatna opremo, prodam za 2.250.000 SIT. Telefon 031 258-348. 1093 AUDI 80,1.6 td quattro, letnik 1987, srebrne bane, a, sv, sončna streha, radio, prodam. Telefon 041 795-651. Š138 RENAULT 5 five, letnik 94, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 520-247, 1100 MITSUBISHI pojero 2.3 turbo diesel, letnik 86, dobro ohranjen, prodom. Telefon 041 233-973. 1100 ŠKODO felitio 1.3 glx, letnik 1996, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 783-135. Ž127 GOLF d, letnik 94, temno rdeče barve, garažiran, pni lastnik, prevoženih 140.000 km, prodam. Telefon 051 257-141. 2132 OPELvekfra 1.616 v, letnik 96, modre bom, prodam. Telefon 031 393-249. 1125 STROJI prodam KOSILNICO Odocipeljestroj, širino I40cm,z motorjem diesel, prodom. Telefon 031 268-679, (03) 577-1707. 1034 KOSILNICO BCS dupleks, s hidravličnim dvigom, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 793-833. 1032 DOBRO ohranjene kmetijske stroje: rotacijska kosilnica, ličkalnik, sejalnica koruze in šrotar prodam. Telefon (03) 5414-185,031838-499. 10381039 ŠROTAR za žito in klosje, večje izvedbe, ugodno prodam. Telefon 7810-560. 1048 STROJE za stavbeno kleporstvo prodom. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5707- 786 CENTER Celja. Prodam 1. nadstropje hiše, mansarda z vrtom, garažo (180 m1), lepa lokacija. Telefon 040 336-136. 948 CEUE-Šmorjeta. Prodam hišo no zelo atraktivni legi, primerno zo poslovno-stano-vanjski objekt. Hiša je velika 230 m7 (3 etaže), stoji na parceli 1200 m7, z vsemi priključki, vseljiva takoj. Telefon 041 734-454 ali 051 310-339. 621 POSLOVNI prostor, trgovina, 100 m', lastno parkirišče, sanitarije ogrevane, prodom. Telefon 491 60)0,031 608 189 V RIMSKIH Toplicah prodamo 1,6 ha kmetijskega zemljišča z gradbenimi parcelami. Informacije po telefonu 031 800-809, zvečer. š 124125 VINOGRAD z vikendom prodom Malih Do-lah. Cena po dogovoru. Telefon 5772-793. 1029 l# NEPREMIČNINE TEL 03 5451-006 041 368-625 NAKUP. PRODAJA, NAJEM ALOJZ KEN DA s.p, Dobrova 23/a 3000 CtUt 416. HISO in parcelo prodom v Strtenici nad Zibiko. Telefon 041 298-587. 1027 CELIE-Ostrožno. Stanovanjsko hišo v mirnem in idiličnem okolju, površina 392 m', etožnost p* l*m, prodamo za 166.000 EUR. Eurocomp d. 0.0., Mariborska 91, Celje. Telefon 041 644-709. GRADBENO parcelo, CeljeOstrožno, velikost 2699 m1, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 765-333. loso CEUE, center. Prodom ali oddam pisarne v velikosti 166 in 66 m!. Telefon 041316-423. 1090 ŽELEZNO pri Goliciji. Prodam gradbeno par-celo v velikosti 1300 m7. Telefon 041 316-423. 1090 VIKEND. Celje-Celjska koča, 40 m2, parcela 2500 m2, prodam. Telefon 051 331-877. 1111 CEUE, Trnoveljska. Poslovni prostor v poslovnem kompleksu, obnovljen 1999, približno 100 m1, s pripadajočim zemljiščem, prodamo za 18.000.000 SIT. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, telefon 041 368-625. n ŠMARJETA. Hišo, letnik 1960, na parceli 689 m2 in gradbeno parcelo, 825 m7, prodamo zo 24.500.000 SIT. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, telefon 041 368-625. n ARCUN. Hišo, letnik 1974,320 m7, parcela 899 m7, primerna za mirno obrt, prodamo zo 25 mio SIT. PgP Nepremičnine, Alojz Kendo s. p., Dobrova 23 a, telefon 041 368-625. cœeïESîzmm Aškerčeva 14,3000 CEUE Po trimesečnem brezplačnem parkiranju v parkirni hiši Celeiapark vas obveščamo, da smo sprejeli cenik, ki velja od 1.3.2004 dalje, in sicer: parkiranje za 1. in 2. uro...........................................................po 170,00 SIT 3. in 4. uro...............................................................................po 150,00 SIT 5. in 6. uro.....................................................-...........................po 100,00 SIT 7. in 8. uro...................................................................................po 80,00 SIT naslednja ura.............................................................:.................po 50,00 SIT Zainteresirani lahko sklenejo mesečne pogodbe za najem parkirnih mest z rezervacijo stalnega mesta v višini 14.000.00 SIT na mesec ter 11.000,00 SIT za parkirno mesto. Informacije po telefonu 03 49 CM) 178. Vabi vas parkirna hiša Celeiapark. ŠENTJUR. Eno etažo in pol, v dvostanovanj-ski hiši, v velikosti 181 m7, s pripadajočim zemljiščem in gradbeno parcelo, 362 m7, prodamo za 19 mio. Parcela 2.850.000 SIT. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, telefon 041 368-625. n ZIDANICO, na parceli približno 1600 m', v Šmartnem v Rožni dolini, prodamo za 6,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1004 35 let staro dvostonovanjsko hišo v Kidričevi ulici, Loško, prodamo za 22 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1004 12 lel staro hišo, na parceli približno 450 m7, no Ostrožném, prodamo zo 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1004 ZAZIDLJIVO parcelo, 2736 m7, v Gotovljah, prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1004 HIŠO-dvojček, približno 90 m7 stanovanjske površine, na parceli približno 400 m7, letnik 1950, v Novi vasi, prodamo za 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1004 DVOSTANOVANJSKO hišo v Šentjurju, velikost 200 m7, leto grodnje 1973, k ♦ p * m, vsi priključki, prodamo zo 23,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon 4900090,031 541-592. .132 STANOVANJSKO hišo v Laškem, Spodnja Rečica, površina 200 m7, parcela 1650 m7, vsi priključki, razen plina, takoj vseljivo, prodamo za 40 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon 490-0090,031 541-592. 1132 NOVO hišo v Šmarjeti, atraktivnega videza, 180 m7 bivalne površine, parcela 650 m7, vsi priključki, prodamo zo 52 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjevo 8, 3000 Celje, telefon 490-0090,031 541-592. 1132 MEDETAŽNO stanovanjsko hišo v Vojniku, na mirni lokaciji, k + p ♦ I ♦ 2, parcela 600 m7, velikost 200 m7, vsi priključki, prodorno za 29 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon 490-0090,031 541-592. 1132 HIŠO, 3 ha zemljišča in parcele za gradnjo ugodno prodamo. Telefon (03) 5777-196. 1091 kupim........................ BIVALNI vikend v mirnem okolju, zaželeno proti Savinjski dolini, kupim. Telefon 031 788-396. 1073 V OKOLICI Celja (10 do 30 km) kupim zazidalno parcelo. Telefon 031 326-784. 1097 POSLOVNI prostor kupim v Celju. Telefon 041 644-600. 1132 ZAZIDLJIVO parcelo kupim v Celju oziroma okolici. Telefon 041 644-600. 1132 POSLOVNI prostor, zo različno dejavnost, skladišče, dajem v najem ali prodam. Telefon (03) 5716-376,031 423-043. 2122 ŠENTJUR-!.: 070/888-979,03/42846-9 Robert Kukovec s.p. Mlinska ul. 22 Maribor KREPITI!!! Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit ni ovira, tel.: 02/252 48 26 041 750-560 041 331-991 ne Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon 490-0090,031 541-592.1132 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Celju najamem, najemnina do 30.000 SIT. Telefon 041 956-141,041 320-103. 1064 DV0 ali trisobno stanovanje, 50 do 70 m2, po možnosti opremljeno, v Laškem ali Rimskih Toplicah, najamem za daljši čas. Telefon (01) 5343-190, zvečer. ~~j ATRIJ SZ, Z.O.O.; lovo 7, CE MTtl- 03 42 63 122. 42 63 120 ]j Gsm: 031 342 118. 031 211 074 KUPEC NE PLAČA PROVIZIJE! ■a. 1985. 2.5 ss. NUDIMO POSOJIL DO 300.000 SIT 034925956, 03186211 PHHHIMaïi : 9-jJÍ3j!dáJJfJ3!/JJÙ jfl ENOSOBNO opremljeno stanovonje, v 1 bloku, najamem. Sprotno plačilo. Ta fon 070 811-478. STANOVANJE ali stanovanjsko hišo, v I ali okolici, najamem. Telefon 04171 301. ENO oziroma dvosobno stanovanje na mo v Celju. Nepremičnine Oziris, Coni jeva 8,3000 Celje, telefon 490-00)1 031 541-592. MInjam^ V CENTRU Celja menjam enosobno star nje za večje. Telefon 041 360-715. OPREMA DOBRO ohranjeno francosko posteljo ug« no prodam. Telefon (03) 5461-606. 10 REGAL za dnevno sobo, črne barve, ugodi prodam za 20.000 SIT. Telefon 03 724-853. PR0ST0VISEČ0 novo kuhinjsko n«® 90-60 cm, prodam. Telefon (03) 5741 112. ICS! SPALNICO, masivno, ohranjeno, staro 4* let, prodam. Telefon 041 763-217. KAVČ, pralni stroj, hladilnik, posteljo, no garnituro, kuhinjske elemente, stolov in mizo prodam. Telefon 0414W BBS MALI OGLASI - INFORMACIJE V*v Noyo V CELJU JJ fco0 JJ ^ NEPREMIČNINSKI URAD •otrdila o zemljiškoknjižnem stanju nepremičnin dokazilo o lastništvu) ■riprava vseh vrst obrazcev in vlog ter prodaja pravnih in sodnih taks »ridobitev geodetskih posnetkov ter mapnlh kopij zdelava zemljiškoknjižnih predlogov za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo rvedba postopka in priprava za vpis etažne lastnine iodne cenitve nepremičnin ■riprava pogodb (kupne, darilne, menjalne...) astopanje in svetovanje pri prometu z epremičninami í^sebni |:«ntakt smo vam.na m; ilovni dan med 9. in 14.30 ter 15 naslovu Ljubljanska c. 10, Celje 17. i KEMO R'PLAST d.o.o. TALNE OBLOGE Drofenikova 7, 3230 Šentjur zaposli RAČUNOVODJO Pogoji: - VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomija, smer finance - poznavanje SRS in predpisov iz področja DDV - znanje sestave računovodskih izkazov in letnih poročil - delovne izkušnje - obvladanje dela z računalnikom - natančnost, doslednost, zanesljivost, in ažurnost pri delu. :a delo, za dobro Delovno razme.rje bo z ustrezno kandidatko sklenjeno za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Kemoplast d.o.o., Drofenikova 7 3230 Šentjur, s pripisom »za razpis«. kupim !NE starinske predmete, pohištvo, slike, «rcelan, ure, kipe itd. kupim. Telefon 141 681-412,(03)5482-288. 1121 IE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Telefon 041415-412.1130 KRITINO Bramac, črne barve, staro 8 let, prodam. Telefon 041 631-499. L198 ŽIVALI menjam (0 peč za centralno kurjavo, na drva ali olje, menjam zo deske ali les za ostrešje. Infor- Si telefonu 031330-477. Ž118 IADBENI ATERIAL HOVA ali hrastova drva, z dostavo, prodam. Telefon 5461-039,031 776-591. Ú, ladijski pod, bruna, deske, kamen škrilj, prodom. Telefon 041 637-202. 923 PRAŠIČE, od 30 do 130 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon (03) 810-3076, zvečer. 978 JARKICE v začetku nesnosti in peteline za zakol prodajamo. Kmetija Winter, lopata 55, telefon 031 461-798. 260 PRAŠIČE, težke od 25 do 140 kg, prodam, možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078. 945 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodom. Telefon 041 759-681. Š82 PRAŠIČE, težke 30 do 70 kg, prodam. Telefon 5798-167,041 389-370.ši32 KRAVO dojiljo šaroie, brejo in dva telička bikca simentalca in črno bela, prodom. Telefon 5798-024. Š133 DVE kravi s svežim mlekom prodam. Telefon 5805-635, zvečer. i065 PRAŠIČA, 150 kg, hranjenega z domočo hrano, prodam, možnost zakola pri nas. Telefon (03) 5770-107,041 531-334. DVE ovci, ovna, dva jagenjčka prodamo za 65.000 SIT. Telefon po 16. uri, 041 507-123, (03) 5829-287. 1071 MLADO kravo, s teličko ali brez, tri telice, težke 250 do 300 kg, brez številke, prodam. Telefon (03) 5774-939, 031 215-511. 1077 ZAJCE, nemške lisce, breje samice, prodam. Kuder, Medlog 26 a, Celje, telefon 5472-110. 1082 KOBILO, staro 9 let, z rodovnikom, belo, primerno za šport in rekreacijo, prodam. Telefon 031 880-763 ali (03) 5720-285. ž 126 ŽREBIC0, staro 2 leti, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5777-393. 1106 KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjave jarkice v začetku nesnosti, cepljene, doslova. Telefon 041 375-677 L201 KOBILO posavko, brejo 11 mesecev, prodam. Telefon 031 692-582. L 202 NESTRPNO PRIČAKUJEMO IO.OOO. NAROČNIKA! DRAGOCENE NAGRADE VAS ŽE ČAKAJO! Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno ilačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! ?den 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. iMlillffl Ime in priimek: Kraj:_ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: KMETIJSKA zadrugo Laško vam nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. TEUCO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam ali menjam za dojiljo. Razlika po dogovoru. Telefon 5725-659. ž 131 TELIČKO simentalko, težko 230 kg, prodom. Telefon (03) 5735-101. L204 MUD0 krava, brejo 7 mesecev (drugega teleta), prodom. Telefon 5774-100. ČISTOKRVNE nemške ovčarje, brez papirjev, stare 8 tednov, prodam. Telefon (03) 5822-533. &142 ČISTOKRVNO nemško ovčarko, šolano, pridno čuvajko, prodam. Telefon 031 705-771 ali 5774-637. 1129 KMETIJSKI PRIDELKI prodam BELO mešano vino, sorte laškkenski rizling, souvignon in kemer, cena 250 SIT, prodom. Prodam tudi domačo slivovko. Telefon 041 472-370. 1033 SEMENA holandskih buč, teža buč 100 kg in 1 m dolg stročji fižol, zelo dober in razna druga semena, prodam. Telefon 031 305-074. ira? HLEVSKI gnoj, tudi manjše količine, prodam. Telefon 031317-714. 1054 KORUZNO silažo prodam. Telefon 041317- 434. ž 12 601. SLADKO seno in otavo, v kockastih balah, prodam. Telefon 5726-295. tin VINO, belo, rdeče ter žganje ugodno prodam. Telefon 031 532-444. 1101 SENO in slamo v kockah prodam. Telefon 041 663-137. 1102 SENO v kockah prodam. Telefon 05I 251-123. 1127 OSTALO prodam LEPO ohranjeno spalnico, obnovljen kolovrat in ostale starinske predmete ugodno prodamo. Telefon (03) 5835-456, 031 667-913. 1135 POČITNIŠKO prikolko Adria, s 3 ležišči, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 041 767-152. 942 NOVE in rabljene bazene in opremo za bazene prodamo. Telefon (03) 5772-140. 1802 DOMAČI sadjevec in peč Emo, z gorilcem Boflom, prodam. Telefon 031 528-149. š130 LOKAL, Singer stroj in govejo skrojeno kožo prodam. Telefon 5461-256. 1O81 PETEK, podjetje za inženiring procesov v živilski industriji, d.o.o. ROGAŠKA SLATINA vabi k sodelovanju kandidate za delovno mesto KLJUČAVNIČAR/ VARILEC ❖ Pogoji: - poklicna strokovna izobrazba IV. stopnje, profil ključavničar, varilec (TIG,MIG j ali druge strojne smeri - alternativno: V. stopnja - smer strojništvo - 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih - vozniški izpit B kategorije ❖ Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas - 6 mesecev, s poskusnim delom in z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas o Vabimo vas, da svoje prijave s priloženim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj ter dokazili o dokončani izobrazbi pošljete v osmih (8) dneh po objavi na naslov: Turistična agencija SONČEK išče sodelavce v Celju _ BODITE NAM PODOBNI: TURISTIČNI(A) REFERENT(KA) TU I potovalni center ZAPOSLIMO: - VRTNARJA ALI VRTNARSKEGA TEHNIKA Pogoji: fant do 35 let, 5 let delovnih izkušenj, lasten prevoz - VODJO SKLADIŠČA Pogoji: gradbeni ali strojni tehnik, starost do 35 let, poznavanje računalniških programov, lasten prevoz, izpit B in C - TRGOVCA - PRIPRAVNIKA (2 delovni mesti) Pogoj: končana trgovska šola - POMOŽNEGA DELAVCA V SKLADIŠČU Pogoji: IV. stopnja gradbene, kovinarske ali strojne smeri, starost do 30 let. lasten prevoz. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. BELO in rdeče vino prodam. Telefon 5773- '29. AVTOMOBILSKO prikolico, A testirano in elektro motor prodam. Telefon 031521- SPALNIC0, dobro ohranjeno, kolovrat in starinske predmete prodom. Telefon (03) 5835-456,031 667-913. 1028 NOVA okna, izložbena ali za dnevno, nova balkonska vrata s polkno, prodam. Telefon 040 326-280. 1030 KOVAŠKO nakovalo (ampus), nosilnost tudi do 500 kg, tovorno prikolico, z ročno in nožno zavoro, prodam. Telefon 031 415-589. 1044 NAROČILO za žrebčje meso - prodamo po simbolični ceni, 1000 do 1800 SIT. Prodamo suho koruzo v zrnju. Telefon 04] 888-162. ž 120 PRENOSNO klimo Velense, gretje in hlajenje, staro dva meseca, ugodno prodam. Telefon 5792-382,051346-766. 1059 PUHALNIK Tajfun, z motorjem in cevmi in čredo koz prodam. Telefon 041 654-729. š136 OVNA, starega 2 leti, slivovko in sadjevec, prodam. Telefon 5741-873, 041 930-168. š135 POLOVICO prašiča, 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5795-671, 031 840-078. š139 KRZNENO jakno številka 44 prodam po ugodni ceni. Telefon 5419-642. 1099 OVCO, jagenjčke, obračalnik za kosilnico Bûcher, kolesa za Muto, prodam. Telefon 041369-397. L189 KN1IGE »100 romanov« in gramofonske plošče, vse lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon (03) 5416-829. 1104 NOŽ za ročno rezanje travne silaže, kostanjev les za ograjo, prodam. Telefon 031 731-350. L199 SVINJSKE polovice, domače, prodamo. Telefon 041 228-363. Š141 ŽGANJE, zelo kakovostno, iz neškropljenih sliv, hrušk, jabolk 1er višnjevec in borov-ničevec, prodom po 700 do 1000 SIT. Prodam tudi pse mladiče, pasme kraški ovčar. Telefon 041 238-146. 1117 SVINJSKO polovico 90 kg prašiča, krmljene-ga z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 041 517-616. ms DVE breji telid, sivo-rjavi in nov mlekovod na 3 enote, ugodno prodam. Telefon (03) 8384-066,041 783-629. 1120 ZMENKI ALI vam je dovolj osamljenih, dolgih zimskih dni? Pokličite nas, če želite prijateljstvo ali resno zvezo. Organiziramo plese, delavnice o osebnostni rasti in izlete. Agencija Sončni žarek, Bojan Bevc s. p., Erjavčeva 45 o, Celje, telefon 041 429-567. n FANT brez obveznosti, star 40 let, iščem resno žensko do 45 let. En otrok ni oviro. Telefon 041 842-071. 1192 FANT, 32 let, išče dekle, staro od 25 do 30 let. Kličite od 8. do 12. ure, telefon 5461-369. 1063 ZAPOSLITEV NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. 714 ZA nedoločen čas zaposlimo KV kuharja-kuharico in natakarjo-natakarico. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Level 40,3301 Petrov- vztrajne terenske sodelavce z dobroto v srcu in iskrico v očeh. I Zavod VID, Planina 3.4000 Kranj | POTREBUJEMO dekle za strežbo v dnevnem baru. Vse informacije po telefonu 492-1420, 051 303-167. Peter Pišek s. p, lopata 17, Celje. 867 IŠČEM delo: čiščenje, pospravljanje, pomoč starejšim in bolnim. Sem urejena in odgovorno. Telefon 041 402-370. 950 DEJSTVO je, da večina ljudi napreduje prav v tistem času, ki ga drugi zapravijo. Telefon 041 459-322. Vladimir Bandelj s. p., Dušana Kvedra 36, Celje, ž 73 GOSTIŠČE Jana Zaleznik s. p., Križevec 1, 3206 Stranice zaposli kuharja ali kuhfr rico in natakarje ali natakarico, vsaj dve leti prakse. Telefon 041 748-905. p ZA nedoločen čos zaposlimo dve svetovalki. Plača • stimulacija. Telefon 041 221-637. Novela d. o. o., Cesta talcev 8 c, Jesenice. 1061 KEA, d.o.o. Lokarje 1/a, Šentjur razpisuje prosto delovno mesto KMETIJSKI TEHNIK -PRODAJALEC. Informacije po telefonu (03) 7490-090. „29 PEKA z delovnimi izkušnjami zaposlimo. Lasten prevoz. Prima Inženiring d. 0.0., Prušnikova 4, Vojnik. Telefon 051 342-232. 1087 FANTA, ki ima veselje, da se priuâ za peka, zaposlimo. Prima Inženiring d. 0. 0., Prušnikova 4, Vojnik. Telefon 051 342-232. 1087 DELAVCA v vulkanizerski delavnici, po možnosti avtomehanika, zaposlimo. Telefon 041 403-001. Dejan Pavel Štefančič s. p., Arja vas 10, Petrovče. ices Ml smo si izboljšali svoj standard, izboljšaj ga še ti. Sprejmemo prvih 30 klicev. Informacije od 8. do 10. in 12. do 17. ure, telefon (03) 4282-071. M.and-Link d. 0. 0., Podjavorškova 1, 3000 Celje. 1107 Zaposlimo univerzalnega rezkalca, 5 let delovnih izkušenj, možnost zaposlitve za nedoločen čas. Telefon (03) 749-1769. Modul 5 d. o. o.. F"roseniško 71, 3230 Šentjur._105£ URGENTNO! Podjetje zaradi širitve poslovanja sprejme 8 oseb. Začetek takoj. Informacije od 8. do 10. in 12. do 17., telefon (03) 4282-071. M.and-Link d. 0. 0., Podjavorškova 1,3000 Celje. 1107 OBDELOVALCA kovin - ključavničarja, za delo v proizvodnji strojev, zaposlimo. Janez Terglav s. p.. Tabor 44, telefon 041 758-771. ž 130 FRIZERKO, z izkušnjami za samostojno vodenje izmene, zaposlim. Telefon (03) 5416-065, po 19. uri ali 041 209-186. Andrejo lončarič s. p., Teharska cesta 51,Cef|e. 1112 PRODAJALKO tekstilnih izdelkov, z znanjem šivanja, zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Ivon Špan s. p., Quick -šiviljstvo - boutique, Gosposka 16, Celje. V REDNO delovno razmerje za prodajo na stojnici v centru Interspara v Velenju sprejmemo urejeno, komunikativno in izkušeno trgovko z ustrezno izobrazbo in lastnim prevozom. Telefon (03) 5484-927, Jožica Vincelič s. p., Trend, Mariborsko cesta 44, Celje. n M.and-Link d. 0.0. Celje, Podjavorškova 1, 3000 Celje, nujno potrebuje tri dekleta za delo v telefonskem studiu. Pokličite po telefonu (03) 4282-071, v četrtek in petek od 8. do 17. ure. 1122 RAZNO HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118, Oil 578 556 Share, d.o.o., Maribonb 7, C* NUDIMO instrukcije iz matematike za osnovne in srednje šole 1er fakultete. Telefon 041 383-594. Mag. Mihoelo Koštomaj s. p., Bukovžlak 93,3221 Teharje. 620 OBNAVLJAMO emajl kopalnih kadi. Po pripravi površine in nanosu emajla v več slojih bo vaša kopalna kad kot nova. Telefon 031 531-921, kličite po 15. uri. Mojmir Pirnovar Opes s. p., Pod Ostrim vrhom 31 o, 1420 Trbovlje. n KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stano-vonj v regiji Celja. Telefon 041 922-466, Gradbeništvo Klemenčič, Partizanska 15, Velenje. 936 RAČUNOVODSKI servis s 15-tetno troditijo in izkušnjami nudi vse vrste računovodskih storitev za d. o. o. in s. p., po najugodnejši ceni v regiji. Telefon 040 205-091. 931 BOKS za konja, z izpustom in pašnikom, v Vojniku, oddam. Telefon 031 893-742. 988 d ""jT^edeíewanje 24 4 " JL 090 44 17 ZAMENJUJEMO peči in radiatorje in vršimo vzdrževalno dela no ogrevanju in vodovodu. Telefon 5718-323. Maestral, Mi-gojnice 120,3302 Griže. Ž198 AVT0PREV0ZNIK Jože Jezerniks. p., Ul. Dušana Kvedra 42, (elje, je s 15.2.2004 prenehal z dejavnostjo. 1109 SEUTVE, prevozi pohištva, opreme ter prevozi v tu jino. Boštjan Južna s. p., Zlateče pri Šentjurju 2 a, telefon 031 393-249, 031 446-290. 1124.1123 LOKALNA firma s stalnim poslom išče ženske in moške z željo po večjem zaslužku. Izobraževanja, bonusi, nagradna pen tavanja. Pokličite takoj. Informacije od 8. do 9. in 11. do 16. ure, telefon (03) 4282-071. M.and-Link d. 0.0., Podjavorškova 1,3000 Celje. 1107 PODJETJE s permanentnim poslom sprejme osebe za redno ali honorarno delo. Izkušnje niso potrebne. Informacije od 8. do 10. in 12. do 17. ure, telefon (03) 4282-071. M.and-Link d. 0.0., Podjo-vorškova 1,3000 Celje. 1107 DEKLE za delo v dnevnem baru iščem. Telefon 041 910-557. Simona Plešnik s. p., Popovičeva 24, Celje. 1115 KRČME ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 GRADUUJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, telefon 54154)11. 1126 SERVISIRAM vse vrste plinskih štedilnikov, vršim priklop na zemeljski plin. Rado Stmad s. p., Tremerje 6, Celje, telefon 041 558-370 in 5488-214. 1131 35.1 90.6 irrnr.mHïl 95.9 100.3 »Skozi solze žalosti, ki nam polzijo po licu, ker nas je tako nepričakovarw zapustil, svita trdno upanje, da nas pričakuje pri Bogu.« ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega, dragega in nepozabnega patra MANESA (PAVLA) ZDOLŠKA dominikanca in rektorja bazilike v Petrovčah se iz srca zahvaljujemo za ustne in pisne izraze sočutja, za cvetje in sveče, za darovane maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga obiskali v bolnišnici in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu in strežnemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje. Hvala g. škofu dr. Antonu Stresu za pogrebni obred, vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter pogrebni službi Ropotar in pogrebcem iz Žalca. Hvala vsem govornikom grkokatoliškemu škofu Slamovirju Miklošu, skopskemu pomožnemu škofu Ki-ru Stojanovu, provincijalu p. Iku Mateljanu, vikarju slovenskih dominikancev p. Viktorju, predstavniku dekanijskih duhovnikov g. Branku Zemljaku, predstavniku župnije Petrovče g. Jožetu Stepišniku, predstavnici župnije Dramlje gospodični Mariji Korenjak ter županu Občine Žalec g. Lojzetu Posedelu. Iskrena hvala tudi cerkvenim pevskim zborom iz Dramelj, Petrovč in Žalca. Slovenski dominikanci in njegovi sorodniki. ... Ni življenjem, kar druži nas. Sovezimoáiejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Veliko prezgodaj nas je zapustila ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, teta in snaha DAMJANA KRAJNC roj. Petelinšek iz Kocenove ulice 2 v Celju (9.7.1960-20.2.2004) Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v času njene bolezni, jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam vtem težkem trenutku izkazali sočutje, darovali cvetje in sveče ter priskočili na pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: mož Željko, sinova Andrej in Gregor, hčerki Anka in Valentina, mama Silva, ati Marjan, sestra Jolanda in tašča Vida. Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki obstaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA MARIJE SIPEK roj. Knez iz Debra pri Laškem (20.9.1911-21.2.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, elektrikarjem Pivovarne Laško in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče ter izrazili ustno in pisno so-žaije. Zahvaljujemo se g. Matjažu Piklu za poslovilni govor, gospodu župniku za obred, pevcem, kolektivu Pivovarne Laško ter godbeniku za odigrano žalostin-ko. Hvala tudi sosedi Jožici Gradič za pomoč. Žalujoči: hčerka Ivanka, Marica, sin Ferdo z.ženo Darinko, vnukinja Zdenka z možem Otom, vnuka Marjan in Ferdo z ženo Angelco ter pravnuki Tadej, Zalika in Tilen. Sedaj je v srcu prazno mesto. Mamika. In nihče na tem si ga ne more napolniti... ZAHVALA MARIJA KOMPOLSEK iz Gotovelj 141 (1929-2004) Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo patronažni službi ZD Žalec, zlasti Jasni Tekavc-Gojzdnik za skrb in nego, dekanu Branku Zemljaku za opravljen pogrebni obred, Margit Juteršek in Martinu Derstvenšku za besede slovesa, pevcem Telekoma za odpete žalostinke in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo cenili, obiskovali in ji še posebej v zadnjih dneh življenja stali ob strani. Vsi njeni. Lepo nam je bilo, ko bila si z nami, sedaj trpimo, ko te več med nami ni. Tiho si nas zapustila, a naša solza se ne bo nikoli posušila. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče TEREZIJE KAMENŠEK iz Celja (4.12.1928-21.2.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Manci Žerjav, dr. Komerički ter gospe Ireni Štruc, ki so ji do zadnjega stale ob strani. Žalujoči: mož Lojze, sin Franc, hčerke Ljubica, Majda in Jelka ter šest vnukov in pet pravnukov. Rad bi še živel. živeti je lepo, a tx)g hotel je drugače in vzel me je v nebo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica IVANA PELKA iz Vrbnega 29 v Šentjurju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala govornikoma, pevcem Rogla in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, otroci Zvonko, Janko, Dragica, Marica in Olga z družinami ter ostalo sorodstvo. V SPOMIN NEŽIKI MAČKOVŠEK Prezgodaj si odšla. Pet let je minilo, kar te ni, a spomin nate lep je in živi. Vsi tvoji. INFORMACIJE »Najvažnejše v življenja so sledovi ljubezni, ki jih zapustimo, ko odidemo...« ZAHVALA Krutost življenja je neskončna. Zahrbtna bolezen nam je dne 15. februarja 2004 iztrgala našo mami JUDITO FEKETIJA Prejeli smo številne izraze podpore in sočutja, za katere se želimo zahvaliti vsem, ki ste imeli Judito radi in bili njeni prijatelji. Posebno hvala vsem njenim nekdanjim sodelavcem iz celjske bolnišnice, ki so bdeli nad njo in se z njo borili po svojih najboljših močeh in znanju. Prepričano smo, da je tam, kjer je zdaj, srečna, in da ne trpi več nobenih bolečin. Mladen, Sandra, Igor in oče Franjo. Pošteno, delovno in skromno si živel, /ximagal vsem in dobro jim želel. Zdaj lahko boš mimo s/ial in v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA ANDREJA KRANJCA zRifnika (1954 -2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom in znancem za darovano prelepo cvetje, številne sveče, sv. maše, tople besede sožalja in množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav posebej se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru iz Sv. Jakoba, župnijskemu upravitelju Boštjanu Čehu in g. dekanu Gračnerju za zgledno opravljen mašni obred. Prav tako prisrčna hvala Rifenčanom, Eri OSSS, Eri Market Šentjur in vsem ostalim, ki ste nesebično darovali sredstva. Zahvala tudi Mateji za poslovilni govor, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Rozika, sinova Andrej in Janez ter ostalo sorodstvo. __š134 i izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine, v naših srcih vidva živita, zato pot nas vodi tja, kjer mimo v tišini spita. Tam lučka ljubezni vedno gori in vajin nasmeh med nami živi V SPOMIN bo minilo eno leto, kar je zapustil naš dragi oče MARTIN ZUPANC Vojnika, Cesta v Šmartno 5 (1.11.1931-7.3.2003) bo minilo 8 nas je zapustila draga mama URŠULA ZUPANC Vojnika, Cesta v Šmartno 5 (7.10.1934-10.7.2003) Vsem, ki postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečko v spomin, iskrena hvala. Otroci Branko, Bogdan in Alenka z družinami. Življenje gre naprej, spomini na osebo, ki je več ni, pa za vedno ostanejo, pozabiti je nikdar ne moreš, mati ZAHVALA Zapustila nas je naša draga ANICA KOPRIVEC (15.7.1940-22.2.2004) Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem, prijateljem, sorodnikom ter kolektivu Juteksa d. d. in Plutona za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Iskrena hvala govorniku g. Mlinariču in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Strahovnik. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: Franci, Slavko, Roman, Janez in Jože ter ostalo sorodstvo. _ž123 Pred nami vajin je obraz, v srcu tiha bolečina, odšla sta tiho, brez slovesa, zdaj v grobu mimo spita in čakata na nas. Rože vajin grob krasijo in svečke v pozdrav gorijo, ostali so sledovi vajinih pridnih rok... V SPOMIN ALOJZ KOPRIVC (25.5.1912 - 5.3.2003 -1 leto) ANGELA KOPRIVC (27.3.1914 - 20.1.2001 - 3 leta) Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče. Tvoji koraki so utihnili, utihnil je tvoj glas, spomin nate pa živi, čeprav te med nami več ni. V SPOMIN Mineva leto dni, kar te ni več med ŠTEFANIJA KOTNIK (18.10.1923-28.2.2003) Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Ostaja nam solza, ti pa boš vedno v našem spominu. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo poznali in ji prižigate svečke. Vsi njeni: mož Herman, Olga, Joži, Miro z družinami. I hoja dlan je mehka zarja, ki upanje y nov dan poklanja. 7lw; pogled podnevi sanja in v nočeh se k zvezdam spravlja. 71nje je srce tako veliko, na rokah ga nosiš, ker ne bije tiho. V SPOMIN TOMU (4.3.2003-4.3.2004) Martin z mamico. f ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 20. 2: Monika KOLŠEK iz Šmartnega ob Paki - deklico, Ksenija PADEŽNIK iz Vitanja - dečka, Anica GLASER iz Grobelnega - deklico, Polonca POLAJŽAR iz Škofje vasi - dečka. 21. 2.: Irena KREVEU iz Sevnice - dečka, Milena PAPEŽ iz Tabora - deklico, Maja REZMAN iz Šoštanja - deklico, Irena HLASTEC iz Slovenskih Konjic - deklico. 22. 2.: Nevenka ČREŠNAR iz Zreč - deklico, Tina KOZ-MUS iz Celja - deklico, Lucija VERGLES iz Celja - dečka. 23. 2.: Marija OGRADI iz Latkove vasi - dečka, Mia JUREČ1Č iz Laškega - dečka, Mojca JAZBINŠEK iz Dramelj - deklico, Alja INKRET MU-HEK iz Celja - deklico, Jerica GAJŠEK iz Celja - dečka, Vesna CVIRN iz Sevnice - deklico. ■ smrti Celje Umrli so: Antonija MLINARIC iz Celja, 92 let, Dra-gotin KALISTER iz Celja, 80 let, Terezija KAMEN-ŠEK iz Celja, 76 let. Angela KARIN iz Celja, 82 let, Marija ŠTRUBEJ s Polzele, 90 let, Marija ZDOLŠEK iz Šempetra v Savinjski dolini, 89 let, Karl KUKOVIČ iz Dramelj, 79 let, Marija BEZEN-ŠEK iz Celja, 89 let, Edvard GOVEK iz Prebolda, 56 let, Damjana KRAJNC iz Celja, 44 let, Jožefa JUTERŠEK iz Zabukovice, 82 let, Marija KERSTEIN Celja, 91 let, Jo- žef TERGLAV iz Pongraca, 69 let. Žalec Umrli so: Cecilija BANOV-ŠEK z Vranskega, 82 let, Dušan BERGLEZ iz Žalca, 80 let, Ana MASTNAK iz Šempetra, 72 let, Leon VELKOVSKI iz Celja, 25 let, Marija PINTER iz Zabukovice, 91 let, Alojzij RAZGOR iz Landeka, 76 let, Helena STRAHOVNIK iz Do-briše vasi, 83 let, Frančiška PLESEC iz Ljubna, 97 let, Marija KOČEVAR iz Dolenje vasi, 73 let, Marija KOMPOLŠEK iz Gotovelj, 74 let, Franc SEDEUŠAK z Vranskega, 45 let, Marija HLAČAR s Polzele, 84 let, Rok PAVLIČ iz Pod-vina, 25 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Jože FRECE iz Krajnčice, 77 let, Edi LESKO-VŠEK iz Gorice pri Slivnici, 55 let. Velenje Umrli so: Alojz OCVIRK iz Ponikve pri Žalcu, 58 let, Anica VEITHAUSER iz Velenja, 53 let, Amalija KORTNIK iz Šoštanja, 76 let, Ivan FECE iz Velenja, 74 let, Janez VODUŠEK iz Mozirja, 74 let, Frančiška GOLEŽ iz Grobelnega, 70 let, Ema ERDELJA iz Hrastnika, 55 let, Franc PERŠAK iz Velenja, 59 let, Amalija TAJNŠEK iz Gornjega Grada, 75 let, Marija KUMER iz Šempetra v Savinjski dolini, 94 let, Frančiška REPNIK iz Škal, 87 let, Franc PODPEČAN iz Črnove, 61 let, Jožef JEZERNIK iz Ljubnega ob Savinji, 99 let, Marija ŠIPEK iz Laškega, 93 let, Štefanija ŽIBRET iz Kamnika, 79 let, Miomir DELEVIĆ iz Slovenskih Konjic, 88 let, Marija LESJAK iz Šoštanja, 83 let, Antonija DREV iz Šoštanja 89 let, Justina OKORN iz Griž, 68 let, Ignacij JOŠT iz Celja, 64 let. ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka ».CR . it, avstru. smučar Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske be-ležnice in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi 3. nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 11. marca 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 19. februarja. Prispelo je 1319 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 7 Vodoravno: VABA, ARAN, RUN, NADA, JOSE, LP, CES, DUALIST, OTRANTO, OCVIREK, LAURA, KARIATIDA, INAR, LAS, ART, ML, VA, EKIPA, NO, LEO, IGOR, OZIM, OTMAR, ERNANI, TALON, RAOS, NAO, BIK, ZA, KLER, RAVI, PLACIDO, OTAR, DOMINGO, BEKA, ABO, AKSIS, ANAR, TOTTI, HLAD, KAZALO, SARI, ANATAS Geslo: Velika trojica slavnih tenoristov. Izid žrebanja: 1. nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Mateja Tovornik, Škarni-ce 24,3224 Dobje. 2. nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Anita Kračun, Rove 17,3213 Frankolovo. 3. nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Amalia Arbeiter, Čopova ulica 25,3000 Celje, Angela Smreč-nik, Čreškova 15 3203 Nova Cerkev, Andrej Venek, Rečica ob Savinji 87,3332 Rečica ob Savinji. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 KUPON Ime in priimek: Naslov: _ Davčna številka: HOROSKOP Ona: Prišli boste v položaj, ko bo treba narediti odločno potezo in predvsem razčistiti pretekla nesoglasja na poslovnem področju. Začnite se zavedati svojih potencialov, ki so večji, kot mislite. On: Poskusili boste tudi tam, kjer sicer ne pričakujete kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da imate srečo. Nikar se ne obotavljajte in ne čakajte na prihodnjo priložnost, saj je še zelo daleč. Ona: Navdušenje w slo na povsem negotova pota, a se bo vse skupaj izteklo na najboljši mogoči način. Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, vendar se vam tudi zdaj ni treba prav nič bati. On: Poiščite si družbo in se zabavajte. pa boste videli kako se bo svet naenkrat spremenil in vse bo lepše in manj mučno. Nova znanka se vam bo dobesedno prilepila. prav nične boste imeli proti, celo ugajalo vam bo! Ona: Star prijatelj i pestřil sicer dolgočasen koneci na. Včasih je tudi obujanje spo nov prav prijetna zadeva, kiv bo tokrat razkrila tudi marsikt ro pikantno podrobnost iz prt klosti. On: Spustite se na realna t Sorodniki vas težko pričakujt vendar dobro premislite v kaki dogovore boste šli. Poskusili se ste držati ob strani, vendarba hitro spoznali, da tako ne bo S IffTfflfflE Ona: Na vrat si boste ttakop sitnarjenje do nedavnega zelo klonjene osebe, za kar ste krivi. Skušajte popraviti napako, drugače boste padli u j žave, iz katerih se boste le. rešili. On: Igrali se boste skrivaln prijateljico, ki bo v tem videla t di povabilo za kaj več. Na ku boste sicer nekoliko zadt vendar bo poželenje veliko kot ste si predstavljali na zače DVOJČEK M"™"" ^ Ona: Ne odkrivajte vseh kart. ki jim imate v rokah: polagajte jih na mizo počasi eno za drugo. In nikar ne hitite, saj sami dobro veste, da so najbolj sladke tiste stvari, ki se delajo počasi in z užit- On: V trenutku nepremišljenosti boste napravili nepomembno napako, ki vas bo stala nekoliko več. kot boste pripravljeni priznati. Poskušajte popraviti napako, drugič pa raje dobro premislite, preden ukrepate. Ona: Srečo imate, saj je trem no obdobje za vas zelo ugodn čepra v se vam bo zdelo sprva ra no nasprotno. Naj vas to nikar zavede! Z nekom se boste dom nili za sodelovanje, ki bo prina korist obema. On: Nekaj dni vas bo sprem\ la manjša smola, nato se obeta bolj veseli trenutki. Naj se zade malopoleže, nato pa poskusite vleči kar največ. Partnerka va je kljub čudnemu vedenju še ve Ona: Vaše želje so ogromne, zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusite se postaviti na realna tla, drugače boste na koncu lahko razočarani. Pretiravali boste v občudovanju nekoga, ki ni vreden vaših čustev. On: Opravili boste pomembno nalogo, nato pa si boste oddahnili in si privoščili počitek, ki ga že dalj časa potrebujete. Toda popolnega miru ne boste imeli, saj se n obeta zanimiva ljubezenska Ona: Prijazen nasmeh neznanca vam bo v veliki meri polepšal sicer precej dolgočasen teden, kise bo ravno zato razvil v zelo prijeten dogodek. Ta vam bo ostal v nadvse prijetnem spominu. Orv Zberite se in vse skupaj dobro pretehtajte, saj nekdo samo čaka na vašo napako. V čustvenih zadevah bo potrebna predvsem vztrajnost. Konec tedna sevam obeta nepričakovan obisk, ki vam bo veliko prinesel. Ona: Ne spuščajte se v posle, naložba se zanesljivo ne bo obrestovala. Raje počakajte na boljše čase, ki bodo vsekakor prišli. V posluje prav tako kot v ljubezni: kdor se prehitro zaleti, ga glava boli! Orv Posrečil se vam bo veliki met, o katerem že dolgo sanjate. Toda kaj hitro boste sprevideli, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. A kljub temu boste preživeli prav prijetne dne- KOZOROG j» Ona: Za prepir ste krivi pre vsem vi, zato bi bilo dobro, partnerju ponudite roko sprav Prevelik ponos vam lahko teški duje. Resnično iskren človek je tisti, ki zna priznati tudi svoje n On: Vse, česar se boste lotili, : bo razvijalo natanko po najbo ših predvidevanjih, zato i zrasel ugled v družbi in tudi va v zadnjem času malo zamajan samozaupanje. Očitno so težavi časi počasi mimo. Ona: Prijatelj ima povsem ke cilje kot vi, čeprav na prvi pc gled izgleda, da vam hoče molet nagajati. To je le igra, ki jo igra, resnici pa so v njegovem srcu čustva, ki vas bodo zelo prijetno pre senetila. On: Spoznali boste, da so stati čustva pozabljena, vendar na žtt lost lepri bivši partnerki. Ne bodite pretirano optimistični pri teh za devah; ljubezen je vse preveč abstraktna stvar, da bi jo lahko preá videvali. Ona: Poslušajte glas svojega srca in pozabite na svarila, ki vam jih dajejo "pametni"ljudje, zlasti še bližnji sorodniki. Je že tako, je prišel čas, ko se boste moraliO določenih stvareh odločiti povsetti On: Še vedno se niste odločili, kako preživeti prosti čas. Prijateljica bo prišla z zanimivo idejo in na vas je, ali jo boste izkoristili Ljubezen je sicer prijetna alternativa, vendar je za življenje potre-ben tudi denar. VODNIK Kinematografi si pridržujejo pravico do sprememb« programa. 20.40.'i,r^loodDadel 1300 1540, l810. Preko vseh meja 12.20. 15.00. 17.40, 20.20.23.00 Dobrodošli v džungli 16.10.18.30. in marmelada 19.20 Umazane lepe stvari 14.20. 16.40. 21.20. 23.50 LEGENDA: predstave so vsak dan iigfjgi KOLOSEJ Dobrodošli v džungli J3JL 16.00 Pravzaprav ljubezen 18.20.21.10 (v sredo odpade). 00.00 Ljubezen je luštna stvar v sredo ob 21.10 Kot rit in srajca 13.00. 15.30.18.00.20.30.23.00 Heroj 14.30. 16.40, 18.50, 21.00, 23.10 Medvedja brata JIM 16.20 Hladni vrh 18.30 2130™nCV Preko vseh meja 13.10.15.50.18.40. 21.20. 23.50 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto ŽALEC SOBOTA 20.00 Frida NEDELJA 18.00 Plačilo PETEK in NEDELJA 18.00 Plačilo 20.00 Skrivnostna reka SOBOTA 18.00 Skrivnostna reka 20.15 Plačilo PONEDELJEK 20.00 Plačilo ČETRTEK Torque: Divji v sedlu I Pravzaprav ljubezen PETEK 18.00 20.00 22.30 Šefova hčerka Dergi in Roza v kraljestvu sv SOBOTA Torque: Divji v sedlu Pravzaprav ljubezen jezdecu kitov 18.45 20.45 Ari kino: Sin 22.45 pred slovenskim startom Medvedja brata Pravzaprav ljubezen Divji v sedlu 16.00 18.00 20.30 20.30 20.00 Okarjevci 2004 Legenda o jezdecu kitov TOREK pred slovenskim startom Medvedja brata 19.30 pred slovenskim startom Na robu strasti 20.00 Oskarjevci 2004 Legenda o jezdecu kitov 17.00 Kulturni center laško Območno srečanje otroške gledališke skupine občin Laško in Radeče 18.00 Avla Kulturnega doma Slovenske Konjice_ Andraž Korošec: »Skozi moje oči« odprtje fotografske razstave 19.00 Likovni salon Celje _ Razstava del Marka Jakšeta odprtje razstave Godba Zgornje Savinjske doline ob mesccu kulture koncert 11.00 Plesni Forum Celje _ »Vila Čira-Čara« sobotna plesna matineja za otroke 17.00 SLG Celje ________ D. Auburn: Dokaz abonma Sobota popoldan in iz- 19.30 Tri lilije Laško Kantavtor Dani Kavaš solo nastop, s projekcijami a torjevih stripov 19.00 Knjižnica Velenje_ Beneški fantje: Legenda pred Avseniki kulturni veter 21.00 Braniborpub Bližani project funky latino jazz končen 20.00 Narodni dom Celje lïadicionalni valčkov ples 21.00 Plesni Forum Celje_ plesna predstava ob dnevu žena, gostovanje projektne skupine iz Ljubljane 22.00 Klub Central 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ivanka Godec: Narobe svet branje za velike in majhne otroke 20.00 Zlata dvorana Zdravilišča Laško_ Koncert MoPZ Antona Aškerca ob letošnji 120-letnici delovanja 10.00 Hermanov brlog MNZ Celje Naredimo in poslikamo cvetlični lonček Hermanom ustvarjalnica 18.00 Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice_ Tomo Jeseničnik: »Skeleti« odpnje fotografske razstave 19.00 Knjigarna Antika_ Literarni večer ob dnevu gostji večera: Alja Adam in Jana PutrleSrdič Seiko Araki Gerl japonske zgodbe in izdelovanje origamijev 18.00 Galerija likovnih del mladih. Stari grad Celje_ Likovna dela učencev OŠ Primož Trubar Laško odpnje razstave 18.00 Mestna galerija Šoštanj Razstava del Marjane Verbuč odpnje razstave P. Barbiere: Balada oSinjebradcu komedija enodejanka 20.00 Klub Central Reliefni odtisi v bakru ljubitelja gradov odprtje razstave 19.30 SLG Celje _ E. Fritz: Mirakel o Sveti Neži izven abonmaja 19.30 Kulturni dom Mozirje Razstave Galerija Mik: razstava slik akademskega slikarja Milana Rijavca iz Ljubljane, do 24. 3. Likovni salon Celje: razstava del Marka Jakšeta, do 27. 3. Gimnazija Celje-Center. fotografska razstava Vodnjaki Slovenije Francija Horvata, do 16. 4. Špesov dom starejših občanov Vojnik: razstava slik na steklo VesneKmvcar iz Ljubljane, do 8.3.; razstava slik olja na platno JaneStrušnik, od 8.3. do 31. 3. Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31. 10. Galerija Volk Celje: razstava akvarelov in pastelov Sava Kureta iz Celja, do 31. 3. Cinkarna Celje: razstava Rože za mamo, umetniške fotografije ValentineŠket iz Žalca, od 8. 3. do 30. 4. Etol Škofja vas: razstava olj na platno Aide Posavec iz Ljubljane, do 31.3. Galerija likovnih del mladih. Stari grad Celje: razstava del učencev OŠ Livada Velenje, do 6. 3. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna razstava del Franka Vecchie-te, do 6. 3. Razstavišče Barbara Velenje: razstava Infinitum Darka Slavca, do 10.3. Osrednja Knjižnica Celje: razstava Od pšenice do kruha avtorice Tatjane Kač, do 26. 3. Avla SB Celje: razstava Biološko in kemijsko eksperimentiranje gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole do 15. 3. Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč 14.00 Gorenje Gostinstvo_ Desa Muck: Panika predstavitev prvega romana za odrasle 17.00 Levstikova soba Osrednje knjižnice Celje_ Univerza za III. življenjsko obdobje predavanje Tamaře Punger-car: Okolju prijazen način gojenja vrtnih in okrasnih rastlin ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 4. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: razstava reliefnih slik na kovini Draga Bukviča iz Hrastnika, do 31.3. Galerija Otto Škofja vas: slikarska prodajna razstava del Vesne Filipič, do 29. 4. Galerija Borovo: razstava skulptur Branka Rojca, do 30. 3. Občina Slovenske Konjice: slikarska dela Milaiui luimovca-Didija. NLB Slovenske Konjice: slikarska dela Alojza Tomšeta. ZD Slovenske Konjice: slikarska dela Ztatka Praha. Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov društva konjiških likovnikov. Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: slike Beneške šole Lonardo da Vinci, Cezanne, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Tisnikarin drugi. Starinsko bidermajersko pohištvo. Stalne razstave MNZ Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka Stari pisker: stalna postavitev Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava 10.30 in 17.30 MNZ Celje_ Modistinja demonstracija obrtnika 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ivanka Godec: Narobe svet in še kaj predstavitev pesniške zbirke za otroke 19.00 Dom Sv. Jožefa Celje Andreja Jereb: Vzgoja mladostnikov za zrelo partnerstvo Nikodémovi večeri 20.30 Borza cafe_ Skupina Eclipse koncert za vse ljubitelje glasbe PinkFloydov I 1 mladinski center cene Gledališka igra: Čombo, sončni kralj četrtek ob 18.00 Slikarska delavnica Mravljica vodi slikar Stane Petrovič četrtek od 16.00 do 19.00 Uvodni sestanki za jezikovne tečaie nemščine, angleščine, španščine Informativni pogovor in vpis novih članov v gledališče SLA Stalnice: Kreativne delavnice po predhodni najavi, brezplačno od ponedeljka do četrtka, od 8.00 do 12.00 Dvorana, gledališki atelje četrtek ob 14.00 Kreativne delavnice vodi Barbara Zupane, brezplačno petek od 16.00 do 18.00 NOVO za člane MCC kluba 28+: karte za Kolosej Celje 780 SIT smon Dokumentarni film in pogovor o Afriki, vas Larabanga v Gani petek ob 20.00 Kino klub ŠMOCL Četrtek ob 20.00 in sobota ob 21.00 Jezikovni tečaji: Španščina: četrtek ob 16.30 Italijanščina: sreda ob 17.00 Stalnice: Meditacija, ponedeljek ob 19.30, pevske vaje sobota ob 15.00, namizni tenis, šah, tarok, nedelja ob 16.00 NOVO!!! Ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 brezplačno sproščanje in meditacija. Življenje naj bo eno samo veselje, ples in meditacija (OSHO). Tribuna o dopingu četrtek ob 19.00 Koncert: Al Jazzira - Konjice Dixie selection, četrtek ob 21.30 Tematski glasbeni večer (reag- petek ob 21.00 Ladv s night show KŠDD sobota ob 21.30 Ob dnevu žena, vsem ženskam Odprtje razstave: Arpad Šalamon Jazzy koncert: Exanimo ponedeljek ob 20.00 Rekreacija petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji badminton 18.00 do 19.00 odbojka 19.00 do 20.00 košarka 20.00 do 21.00 petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje 19.30 do 21.00 Okrogla miza: Reci da življe- razgovoro fenomenu samomora s strokovnimi gosti petek ob 19.00 v P2 Tradicionalni žur: Pridi na 0.3! srečanje klubov 03 regije, igrajo: The Elevators z Aljo, Carpe diem in DJ Elabjer; torek ob 21.00, v K4 v Ljubljani četrtek ob 19.00 v P2 vadba tenzegritete sobota ob 14.30 v OŠ Franja Malgaja Šentj ur rekreacija Klub ^ Smeh i/tpp Stalnice Delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita, ponedeljek ob 13.00 Gledališke delavnice, sreda ob 13.45 Pomoč pri učenju, četrtek od .30 do 15.30 Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj) a Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol ) Galerija Stane: Fotografska raz-»Brazilija«, avtor Andrej Kramer do konca marca 2004 NOV ODPIRALNI ČAS OB NEDELJAH: 15.00 do 21.00 Mapovedujemo otvoritev Cyber fight room Stane . filter-slavenia.org Ustvaijalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otro-ponedeljekod 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30; Starejši šolski i: torek od 18.00 do 19.30; Mlajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline Šolski otroci: ponedeljek od 18.00 do 19.30 Kulturnica Velenje 90,6 95,1 95,9 100,3 041/6S1 056 in 03/4g0 0222 POR, ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? brezplačna , Ljubljanska cesta 20 tel, številka: BREZPLAČNA QgQ 13 14 Raj za skoke čez plot? Brane Mihajlovič Kosta in Jure Lukaščik sta zagotovo debatirala o Dušanu Erjavcu, lastniku Ples foruma, ki je prvemu »vzel» lokal, drugemu pa primazal zaušnico. Škoda, da ga ni bilo na otvoritev, : gledalci brez dvoma uživali v prav posebni gledališki predstavi. Kosovelova 16, Celje PLESKARSTVO FASADERSTVO Številne goste je do zgodnjih jutranjih ur zabaval Zoran Predin, kije bil kljub hudem snežnem metežu dovolj nor, da se je v Celje pripeljal naravnost iz Pa smo ga dobili. Še en povsem nov, natančneje, prenovljeni lokalček v središču mesta. Klub Central, izredno prostorno nočno zbirališče, kjer je bila nekoč gostilna Madrugada. Se pravi podzemno kulturno dogajanje, kjer mobilni telefoni ne vlečejo nikamor. »Dejstvo, da pri nas ni omrežja, bo najbolj razveselilo tiste, ki radi varajo svoje partnerje,« je bil navihan Jure Lukaščik, znani plesalec in novopečeni gostinec, ki v svojem lokalu obljublja pestro glasbeno in umetniško dogajanje. Svečana otvoritev je bila v soboto zvečer, na mizi so nas pričakali arašidi, na brezhibnost avtomatov za kavo in čaje pa bomo morali počakati do naslednjega tedna, ko bo prostor do konca obnovljen. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Majo Slatinšek čakajo po uspešnem nastopu na Emi s skladbo Slovo brez mej novi izzivi. Četvorko in vse ostale plese je odplesala v obleki, v kateri je nastopila tudi na letošnjem predizboru za Emo 2004. Maja je že posnela tudi pesem, s katero se bo prijavila na Slovensko popevko 2004. Zdi se ji, da je na odru pomembna celota, tako scenska, plesna in pevska. Je zato tako očitno shujšala? »Res sem izgubila nekaj kilogramov, a ne zato, ker bi me menedžer Raay silil v to, pač pa sva se skupaj tako odločila, predvsem zaradi boljšega počutja in nekaj premajhnih hlač.« Maja je tudi uspešna back vokalistka. V minulih dneh je končala s snemanji spremljevalnih vokalov za Petra Janu-ša, ki s Platinom potuje v Turčijo, Še prej pa bo izšel ftidi njegov prvenec. SIMONA BRGLEZ Foto: GK Najboljši strelec nogometnega kluba CMC Publikum Mitja Brulc si je silno želel prestopiti v norveški Lillestroem. Pa ne da bi mu bil ta klub tako pri srcu, temveč ga je tja mikalo predvsem zato, da bi se pridružil Robertu Korenu, s katerim sta bila neraz-družljiva tako na Skalni kleti kot v Športnem parku Golovec, pa tudi še marsikje drugod. Mitja si je ogledal rokometno tekmo med Celjani in Prulčani, tokrat v družbi svojega dekleta Maje. Foto: SHERPA Obleka za maturantski ples in Emo Vedno vroča in atraktivna Bernarda Barišič, kije med Česani zadnje čase znana po tem, da je pevcu skupine Parni valjak pokazala, da ne nosi modrčka, je v Central resda prišla sama, kar pa ne pomeni, da se ni okoli nje že čez nekaj minut trlo postavnih mladcev, ki so hoteli svoj del torte. Komu je zapela znano Happy Birthday, pa vam seveda ne bomo izdali. Do ušes zaljubljena t» levizijka Tina Huremfr vič se je s svojim snemalcem lotila reportaž* o nočnem življenju. Nas seveda zanima, če je obiskala tudi znani nočni klub, kamor je nekoč rad zahajal njen novi fant. esmna § PC LEVEČ, Leveč 18,3301 Petrovče 8 tel.; 03 426 75 86 Pa ostanimo v duhu ameriških filmskih nagrad in poi limo posebnega Oskarja za vzdržljivost našemu podžij nu Francu Filipčiču, ki je bil pri svojih triinpetdese letih eden najstarejših obiskovalcev sobotnega več«