M. Deželak: »Slov. gospodar« je že ve6krat piaal o po'rebi, da se nakup zemlje omogoči le tistini; "d jo bodo res saml obdelovali. Tak klic je bil tudi v 43. številkl pod naslovom: »S sodelovanjem ljudstva in oblasti bi se lahko mnogokaj obrnilo na bolje.« Misli v tem članku so za naše kmečko vpražanie velike važnostl. Posestne razmere Danea je zemlja v Sloveniji v veliki meri ast malega kmeta. Precejšnji del kmetskega ?tanu t- rijo kmetje, ki ne pridelajo iovolj živeža, predvsem žita, na domačem posestvu. Poleg teh imamo Se nekaj veleposestev, nekaj graščin pa tudi še precej trdnlh kmečkih gruntarjev. Radi gospodarske krize, ki je zavladala pred približno desetimi leti, se pa marsikje zemlja prodaja, čemer bo ponekod vzrok tudi družin3ke razmere. Proda se navadno tistemu, ki za semljo največ nudi. To so pa dostikrat drugi stanovi ln ne kmet. Na ta način prehaja zemija v nekmečke roke. Potrebna je javna pomoč Če se kje prodaja zemlja, bodisi vse pose3tvo, bodisi samo nekaj parcel, se mi zdi važio, da bi država ali samoupravna (banovina, jbčlna) oblast posredovala v tem smislu, da il za preživljanje ene kmečke družine dovolj /eliko zemljišče spet kupil kmečki človek, katerl bl b svojo družino posestvo obdeloval. V orimeru, da dotičnik nima dovolj denarja za lakup posestva, bi naj ori banovinskem ali Jrfavnem denpn-p- '*-•-=' aosojilo, ki Zetnlja knteiu! bi se z obrestmi vred odplačevalo v dolgem roku, na primer v razdobju 20 do 30 let. Razkosavanje je škodljivo Pri prodaji kakšnega srednje velikega posestva nikakor ni priporočljivo posestvo razkosati. Če je dovolj veliko, seveda nlč ne škoduje, če se iz takega velikega posestva napravi dvoje ali več posestev, vendar vsako tako na novo nastalo posestvo mora biti zmožno preživljati kmečko družino. Izjema se lahko napravi v industrijskih krajih, ker imajo tu mali kmetje priložnost za zaslužek in radi tega razkosanje kmetij ne škoduje v tolikšni meri. Nasprotno pa v čisto kmetskih krajlh ni primerno, da se posestva preveč razkosajo. Nujno je potrebno, da se vse stori, da bo cilj vse naše kmetijske politlke, da se ohrani in vzdrži srednji kmet. V krajih, kjer je več malih posestev, kočarjev ali bajtarjev, je pa potrebno, da se tem nudi zemlja, kjer je na prodaj, na način, kakor sem povedal spredaj, s pomočjo dolgoročnih posojil. Zemljo naj kupnje le kmet V bodoče bi se naj z zakonom prepovedalo drugim stanovom kupovatl zemljo, kajti tem služi le kot luksus in predmet, v katerega se da varno naložltl denar. Zemljo naj kupuje le tlsti, ki jo bo res obdeloval, to je kmet! Te misli sem poudarjal že na kmetijski anketi leta 1938. v Ljubljani. Kako je drugod? Veliko danes slišimo o ruskem boljševizmu. Resnica je, da se revolucija v Rusiji nl začela na vasi, v podeželju med kmeti, ampak v me- stih, posebno med vojaštvom. Ruski kmet je pa bil za revolucijo tudi vnet. V saratovski guberniji ob Volgi, ki je najbolj žitoroden kraj v Rusiji, smo videli vsi, ki smo bili tam vojni ujetniki, da je bila polovica, in to naj- boljše zemlje, v lasti veleposestnikov, grašča- kov, eno četrtino zemlje so imeli kmetje, na- zvani kulaki, ostalo četrtino so pa posedali mali kmetje. Pripomnim, da velja to za vas Kisilevko. En graščak je imel tu polovico zem- lje, večjih kmetov, kl so posedali eno četrtino zemlje, je bilo 12, a ~ialih bajtarjev preko 80, in ti so imeli preostalo četrtino najslabše zem- lje. Približno enaka slika je bila tudi drugod.  Ni čudno, da se ta ruski kmet ni navduševal  za carski režim, v katerem so imeli vso oblast  v rokah bogati veleposestniki. Ako slišimo da- nes o raznih vzrokih r-iske revolucije, na pri-  mer prejšnja slaba uprava, majhna izobrazba  ljudstva itd., je gotovo med vsemi temi na  prvem mestu bil glavni vzrok: velika neena- kost v zemljiški posesti, ko je na eni strani bil graščak, na drugi pa veliko število mallh kmetov-kočarjev, dočim je bilo število sred- njlh kmetov razmeroma majhno. Tudi v Španiji ni bilo mnogo boljše. Pravična razdelitev zemlje je državna potreba RaŁi naštetih dejstev smatram za potrebno, da se zemlja pravično razdeli, in 4o je nujna državna in narodna potreba. Čim več ljudi v državi bo zadovoljnih, tem bolje za državo. Gorje pa državi, če je stanje obratno. Zato je treba vso pozornost naše javnosti usmeriti v to, da se tam, kjer so dani pogoji, z vsemi sredstvi podpirojo pa tudi snujejo kmetije srednje velikosti.