Ali nam hočete pomagati? Zalostni gmotni položaj učiteljstva je prikipel do vrhunca. Vsa Sirja javnost mora vedeti o tem, ie se le koliSkaj briga za u5iteljstvo. Prišlo je tako daleč, da je potrebno, in sicer nujno potr.bno izboljšanja učiteljskih plač na Kranjskem spoznala najvišja šolska oblast, ki dosedaj ni imela navade, posegati v materijalno stran učiteljstva. Kakor smo razvideli iz poročil v deželnem zboru Kranjskem, je stavil sam deželni predsednik predlog c. kr. deželnega šolskega sveta v LjubIjani, naj deželni zbor končno žc tudi uredi vneboupojočo krivico, ki se godi kranjskemu učiteljstvu pri njegovih nizkih, naravnost sramotnih plačah. Eoliko smo _e pisali o tem mi sami, dokazovali potrebo in dolžnost povišanja plač, sklicevali zborovanja in shode, na katerih smo potom resolucij prosili in zahtevali, da se nas u.liši! Ali vse zaman do danes! Obljubovali so nam le in nas odkladali z lepimi besedami. Čestokrat bhio tudi govorili gluhim ušesom, ali pa so nas opsovali od neke strani z -lačno gospodo." Kakor že rečeno, toliko in toliko smo že moledovali in prosili, da nas je odkritosrčno povedano — sram kot postene delavce, ki smo svoje delo izvršili v polni meri in moramo tako poniževalno prosjačiti kakor navadni poulični berači. In, če je nas sram, stotisočkrat večja sramota tistim, ki imajo naš položaj v rokab, pa ga nočejo izboljsati zaradi svojih strankarskih koristi. Vsem stanovom, bodisi nradnikom, delavcem, dninarjem in drugim, se njihov položaj boljša, le uSiteljstvu, ki opravlja deže 1 i in državi najvažnejSo službo, no.e niti prva niti drnga pomagati. Da je sedaj pet minut pred dvanajsto nro posegel c. kr. deželni Solski svet v našo perečo zadevo, je vzrok dejstvo, ker preti kranjski deželi bankerot v učiteljskih močeh, ker stoji dežela pred zadnjimi vrati, ki se odpirajo v pognbo kranjskemu šolstvu. Merodajni faktorji naj z deželnim šolskim svetom pogledajo, kam plovemo v sedanjih dneh. Učiteljev manjka na vseh koncih in jih bo manjkalo, dokler se ne pokaže draga perspektiva učiteljskemu stanu. Pred vsem pa naj vzemo učiteljako gmotno vprašanje v resno razmišljevanje poslanci kranjske dežele. Gospodje poslanci, izToljeni od ljudstva, naj gledajo, kaj je Ijudstvu v resni.no korist. Ta naj si zapomnijo, da izobrazba ljudstva zavzema prvo mesto. Le izobrazba je ključ do prave blaginje. Pri neomikanih in neizobraženih narodih ne najdemo nikjer blaginje. Vesoljni svet se je povzpel do Bedanjega blagonosnega položaja le po izobrazbi. Zato je vsak, ki zavira pouk in izobrazbo ljudstva, velik sovražnik ljudake sreče, ne pa njegov osrečevatelj. Ves naš položaj ima 36 mož v deželi v rokah. To so deželni poslanci treh strank. Ko smo sklicali o Veliki noči ogromne številen shod za izboljšanje naših plač, so nas zagotovile z obljubami vse tri stranke, da se nam bode ustreglo, kar najbolj mogoče. Napredna in veleposestniška stranka sta tudi držali do danea besedo. Ne tako tista stranka kijo vodijo ljudje, ki slovenskemu ljudstvu še niso pridobili niti ene dobrote ali pravice. To je stranka navadnih farizejev Bvetopisemskega vzorca. Na jeziku in po svojih časniških glasilih kliče ta stranka, da hoče delati le nza ljudstvo in za ljudstvo." Kakšno je to delo vidimo. V deželni zbornici uganja ta stranka po svojih poslancih najvecji politi.en švindel, ki ne koristi ne Ijudstvu ne komu drugemu. Glavna bojna parola je: splošna volilna pravica. Vedeti pa moramo, da ti ljudje ne mislijo na pravice ljudstva temveč na svojo strankarsko korist, priti do večine v deželnem zboru, da bi potem pognali deželo v največje dolgove v pomoč svojim zavoženim strankarskim napravam. Ker kličejo ti laži-dobrotniki, da hožejo le korist ljudstva, zakaj uganjajo to neplodno obstrnkcijo v deželni zbornici ? Zakaj no.ejo mirnim potom delati za resnično koristne in potrebne stvari, ki bodo ljudstvu in drugim v korist? Zakaj no.ejo pripoznati, da je dolžnost dežele poboljšati pla.e učiteljstvu? Saj ljudstvo, tisto ljudstvo, za katero hočejo delati, zahteva šol in pouka. To pa zahteva za to, ker vidi dober sad, ki ga donaSa pouk in izobrazba. Če ljudstvo izprevidi potrebo šol in učiteljskega dela, potem naj nas tudi plača kakor bogato plačnje druge stanove, ki so mu potrebni in tudi — nepotrebni. Grdobija prve vrste je od strani tiste katoliške gospode, ki živi od žuljev ljudstva, da po taki poti, kakor v deželnem zboru izbija malo boljši košček kruba učiteljstvu iz rok. Sramota in zaničevanje tistim, ki so izželi iz ljudstva že na tisoče, ki pa svojemu bližnjema ne privoščijo najpotrebnejšega priboljška! U5iteljstv!o s svojimi družinam i strada in mora sramotno beračiti pred javnostjo za poboljšek kruha, med tem ko ošabni katoliški mogotci in osreževalci ljudstva kupujejo graščine na stotiaoče vrednosti, da bodo za svoje laži — delo ugodneje živeli. USitelj si izobraževalec ljudstva, zato pa ponižno glodaj kosti, ki padajo z bogato obložcne mize teh mogotcev in hvaležno poljubljaj nogo, ki te pri tem suje. Ta prosvetljeni čas in te katoliško pravične Ijudi si bo vse učiteljstvo zapomnilo, da ostanejo njihova imena z Neronovo krvoločno slavo zapisana v kroniki učiteljstva! S to nasilno katoliško gospodo hodi tudi človek, ki sodi v naš stan. Kaj hočemo potem pričakovati od drugih, ki so proti nam, če tak Žlovek, ki z nami vred zajemlje vse dobro in slabo, pomaga valiti skale na grob, v katerem spi naša pravica ?! Ali ni take vrste človek slabši od brata-ubijalca? Navdaja nas sto in sto misli ob razmišljevanju učiteljskega gmotnega vprašanja in vse gredo proti istemu zaključku, kjer stoji zapisano: Dobro šolstvo je odvisno od dobrega učiteljstva. Ako pa uSiteljstvo trpi pomanjkanje, potem ni pričakovati posebnega od njega. Komur je mar ljudska blaginja, naj deluje na to, da se nčiteljstvu kmalu pomaga. Tisti pa, ki z obstrukcijo zadržujejo regulacijo, naj si zapomnijo, da se bo to maščevalo nad njimi. To maščevanje tudi pride prej ali slej! Učiteljstvo pa deluj med ljudstvom in mu kaži, kje so pravi njegovi prijatelji in kje volkovi v ovčjih kožah.