4/10 št. brezplačno S E P T E M B E R 2 010 Štorski občan DRAGI BRALCI ŠTORSKEGA OBČANA Tisto, kar je prijetno, vedno prehitro mine. Zdi se nam, da so ta štiri leta našega mandata mimogrede odplavala po reki življenja. Spomini bledijo, sledi, zapisi in fotografije pa ostanejo. Z veseljem lahko zapišem, da je uredniški odbor našega OBČANA sodeloval odlično, lahko bi rekli kar prijateljsko. Mogoče je pozitivno prav to, da v našem glasilu ne objavljamo strankarskih dogodkov ali malo slabše rečeno političnih konfliktov, odbor je namreč sestavljen iz članov, ki so jih predlagale posamezne stranke. Vsi smo se trudili, da smo vas obveščali, kaj se je dogajalo na terenu občine, vse ostalo, kar sodi v vodenje občine, pa je bilo prepuščeno občinskim službam. Odlično delo našega odbora je ves čas spremljal tudi župan, ki je vsem članom odbora za časopis na zadnji seji podelil priznanje za ustvarjalno in vestno delo pri izdaji Štorskega občana. Nagrada oziroma motivacija za pisanje prispevkov ste bili tudi vi, dragi občani, ki ste nas od časa do časa pocukali za rokav in nam povedali, da našega Občana z veseljem preberete od začetka do konca. Naj tako ostane še naprej. Novemu uredniškemu odboru želimo, da nadaljuje s takšnim veseljem kot naša ekipa ali pa še boljše. Ljudje, ki živijo s krajem, lahko tudi doživeto pišejo. Ivanka Tofant za uredniški odbor Štorskega občana Uredniški odbor štorskega Občana. Od leve proti desni: Mojca Korošec, Ivanka Tofant, Manca Mirnik, Jože Kragelj, Miran Jurkošek, Srečko Križanec, Emil Kačičnik, Dušan Volavšek ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI ZANIMIVOSTI ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV SREBRNE NITI DUHOVNE STRANI ŠPORT VABILA 4 14 16 28 32 35 38 41 Tokratni številki Štorskega občana smo zaradi lokalnih volitev, ki bodo v nedeljo, 10. oktobra 2010, dodali posebno prilogo - LISTA KANDIDATOV ZA LOKALNE VOLITVE V OBČINI ŠTORE 2010. Občinska volilna komisija občine Štore obvešča vse občane, da bo predčasno glasovanje za volitve članov občinskega sveta, župana in članov sveta KS, ki bodo 10. 10. 2010, potekalo na sedežu občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, in sicer v • torek, 5. 10. 2010 od 8.00 do 15.00 ure, • sredo, 6. 10. 2010 od 8.00 do 17.00 ure, • četrtek. 7. 10. 2010 od 8.00 do 15.00 ure. Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 sreda: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 7.00 - 8.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 7.00 - 8.00 Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda 8.00 - 9.00 Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 SEPTEMBER 2010 December 2006 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 Uradne ure: četrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne skupnosti Svetina: četrtek 15.00 - 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na CDju ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v začetku decembra pričakujemo vaše prispevke do 20. 11. 2010. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Prispevke zbrala: Urška Buser Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore 3 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI! Oktobra letos se izteka mandat meni kot županu in 14 članom občinskega sveta občine Štore. Polni optimizma, volje do dela in z veliko načrti smo ob koncu leta 2006 začeli opravljati svoje funkcije. Žal je kaj kmalu sledil hladen tuš, ko smo začeli spoznavati, da ne bo šlo vse tako, kot smo si zastavili. Na naslov občine so prihajale vedno nove in nove izvršbe, prihajali so dokumenti, pogodbe, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo, prišli so kriminalisti, računsko sodišče, proračunski inšpektor. Prišlo je do blokade transakcijskega računa. Predvsem prva tri leta je bilo veliko truda vloženega v to, da smo se uspeli z vsemi upniki, ki so vložili izvršbe, dogovoriti in podpisati izvensodne poravnave, kar nam je omogočilo, da je bil v letošnjem maju deblokiran naš transakcijski račun. To pomeni, da lahko s sredstvi sami razpolagamo, ne pa da moramo praktično za vsak račun prositi sodišče, da nam odobri sredstva, da ga lahko poravnamo. Sredstev za investicije nismo imeli in s tem so bile naše možnosti pridobivanja državnih in evropskih sredstev omejene, tako da smo bili vsi skupaj še dodatno prikrajšani. Vseeno smo budno spremljali različne javne razpise in s projekti kandidirali na tistih, katerih sofinanciran delež državnih in evropskih sredstev je bil dovolj visok in tako primeren za našo prazno blagajno. Ravno ta mesec smo prejeli sklep, da je odobren projekt Rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa. Projekt je vreden 1,3 mio EUR, od katerih bo kar 83,5 % prispevala Evropska unija, občina Štore pa okoli 200 tisoč EUR. Skupaj z občinama Podčetrtek in Zagorska sela iz Hrvaške smo uspeli na razpisu IPA Slovenija Hrvaška za projekt 48 UR in pridobili sredstva v višini 989.069 EUR za izgradnjo povezovalnega kanalizacijskega kanala med obema obrtnima conama, katerega izgradnja se bo pričela prihodnje leto. Na isti razpis smo v letošnjem letu prijavili dva projekta, in sicer Priključitev kanalizacije Lipa na RZ-10 v vrednosti 1.162.084 EUR in projekt Vzpostavitev skupnega učnega centra Gasilko v vrednosti 545.896 EUR, vendar odgovora še nismo prejeli. Prav tako v kratkem pričakujemo odgovor na prijavo projekta Obnova kulturnega doma Štore. Iz evropskih kohezijskih sredstev smo v tem mandatu financirali izgradnjo kanalizacije Kompole, ki bo namenu predana v oktobra letos. Projekt je bil vreden 230 tisoč EUR. Na občino dnevno prejemamo različne zahteve, pobude ali prošnje. Usklajevanje med željami in možnostmi, predvsem denarnimi, je velikokrat zelo težavno, kljub temu smo se trudili, da smo enakopravno zastopali interese vsakega občana (od najmlajšega do najstarejšega), podjetja, društva ali vasi in s tem zagotovili enakopraven razvoj cele občine. Vsako željo smo proučili z vso resnostjo in jo, v kolikor je bilo mogoče, realizirali. Tako smo poskrbeli, da ima večina naših društev osnovne možnosti za svoje delovanje, da smo obnovili ali popravili najnujnejše odseke naših cest, da sproti opravljamo letno in zimsko vzdrževanje cest, da širimo mrežo javne kanalizacije, da z gradnjo športnih igrišč zagotavljamo pogoje za športne aktivnosti itd. Naši največji projekti, kot so trgovina, knjižnica, vrtec, športna dvorana in športne površine pri osnovni šoli, kulturni dom itd. pa so projekti, ki so namenjeni vsem našim občanom. Ob koncu tega pregleda našega mandatnega obdobja se želim zahvaliti članom občinskega sveta in obema podžupanoma za konstruktivno delovanje v splošno korist, posebej pa vsem vam, dragi občani in občanke, da ste celotni mandat z razumevanjem sprejemali dejstvo, da delujemo z zelo omejenimi možnostmi in da vam ni vseeno, kaj se dogaja v vaši občini. Hvala. Miran Jurkošek, župan 4 SEPTEMBER 2010 POVZETEK ZAPISNIKA 3. izredne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 4. 8. 2010, ob 17. uri v sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. vloga tožb zoper oškodovanje občine Štore; 2. dolg občine Štore; 3. sklep o delnem povračilu stroškov za organiziranje volilne kampanje za lokalne volitve v občini Štore; 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje- in visokošolsko središče; 5. pobude in vprašanja. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Občinski svet občine Štore je na 3. izredni seji 4. 8. 2010: • sprejel sklep, da se je seznanil z dopisom odvetnika Marjana Feguša, da je le ta vložil tožbe zoper oškodovanje občine Štore; • sprejel sklep, da se je seznanil z dolgom občine Štore na dan 31. 5. 2010, ki znaša 4.280.860,00 EUR, in na dan 30. 6. 2010, ki znaša 4.093.460,00 EUR, vključno z vsemi obveznostmi do dobaviteljev; • sprejel sklep, da se v naslednji številki Štorskega občana objavijo podatki o dolgu na dan 31. 5. 2010 in 30. 6. 2010, objavi se zmanjšanje obveznosti za obdobje od 3. 12. 2008 do 30. 6. 2010, posebej se pove, da je zaenkrat znanega dolga iz naslova poroštev (od katerih ni nobene nepremičnine) najmanj 2.878.835 EUR, za katere je občina vložila tožbe; • sprejel sklep o delnem povračilu stroškov za organiziranje volilne kampanje za lokalne volitve v občini Štore; • sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje- in visokošolsko središče; • sprejel sklep, s katerim podaja soglasje k spremembam statuta javnega zavoda Regijsko višje- in visokošolsko središče. Ad 5. Pobude in vprašanja G. Buser je predlagal, da se v naslednji številki Štorskega občana objavi članek, da je bila sklicana tiskovna konferenca, na kateri je bilo prisotnih 5 članov komisije za pregled poslovanja j. p. Komunala Štore in pove, kakšne informacije so bile podane na tej tiskovni konferenci. V daljši razpravi se člani občinskega sveta niso mogli sporazumeti, ali je članek s takšno vsebino političen in kot tak ne sodi v Štorskega občana, ali ne. Odločitev o objavi članka so zato prepustili odboru za izdajo časopisa. Župan je člane občinskega sveta seznanil z dopisom krajanov Prožinske vasi, v katerem zahtevajo izgradnjo semaforiziranega prehoda čez cesto pri avtobusni postaji v Prožinski vasi, izgradnjo manjkajočega pločnika med Prožinsko vasjo in Štorami ter prevoz otrok v OŠ Štore iz Prožinske vasi. Župan je pojasnil, da je Direkcija RS za ceste aprila letos posredovala informacijo, da je ureditev para avtobusnih postajališč v Prožinski vasi predvidena še v letošnjem letu (po odkupu vseh potrebnih zemljišč in izbiri izvajalca na razpisu), glede izgradnje pločnika med Štorami in Prožinsko vasjo pa, da se pripravlja dokumentacija. Glede prevoza otrok pa se bo skušal dogovoriti z Izletnikom Celje, da bi avtobus na redni liniji vsaj dvakrat dnevno (zjutraj in po končanem pouku) peljal na Lipo in tam odložil oziroma pobral otroke. Nekateri člani občinskega sveta so se odločili, da se odpovedo sejnini za to sejo in jo namenijo v dobrodelne namene. Lidija Buser STANJE DOLGA OBČINE ŠTORE NA DAN 31. 5. 2010 in 30. 6. 2010 v EUR Stanje dolga občine Štore v EUR na dan 31. 5. 2010 na dan 30. 6. 2010 Obveznosti iz naslova zadolženosti, rednih kreditnih obveznosti in obveznosti do dobaviteljev 4.280.860,00 4.093.460,00 Občina Štore je zmanjšala dolg (iz naslova izvršb, izvensodnih poravnav in kreditov) od 3. 12. 2008 do 30. 6. 2010 za 1.615.333 EUR. 5 SEPTEMBER 2010 ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI GRADBIŠČA V OBČINI ŠTORE JESENI 2010 1) Rekonstrukcija Udarniške ulice na Lipi - Štore v dolžini 280 m. 2) Ureditev novih tribun v športnem parku Lipa. 3) Izgradnja športnega igrišča v spodnjih Štorah. 4) Rekonstrukcija lokalne ceste LC 036040 - Pečovje (sp. Pečovje - zg. Pečovje) v dolžini 530 m. Vsi projekti se bodo zaključili predvidoma do konca novembra 2010. Alenka Obrul USPEŠNO DOKONČANO Nova avtobusna postaja v Javorniku ... ... ter pri spomeniku na Svetini. Branko Mlakar 6 SEPTEMBER 2010 HURA, USPELI SMO! ZGRADILI BOMO NOV, VEČJI, LEPŠI IN ENEGETSKO VARČEN VRTEC ZA NAŠE NAJMLAJŠE Občina Štore je od službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko prejela sklep o sofinanciranju projekta »Rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa v Štorah«. Novi vrtec bo zajemal 14-oddelkov v dveh etažah in bo sodoben, ekološki, nizkoenergetski. Zgrajen bo po novih standardih na osnovi pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Evropska unija bo prispevala 1.085.672 EUR, kar predstavlja 83,5 %, občina Štore pa bo morala prispevati 215.633 EUR oz. 16,5 % vrednosti celotne naložbe. Celotna vrednost projekta znaša 1.301.305 EUR. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Prvotni cilj projekta je zagotoviti ustrezne prostorske pogoje na eni lokaciji za izvajanje predšolske vzgoje in izboljšati kvaliteto bivanja otrok. Splošni cilji projekta so: zmanjšanje rabe energije oziroma povečanje nizkoenergetske učinkovitosti objekta, zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za predšolsko vzgojo in združitev oddelkov na eni lokaciji, okolju prijaznejša izgradnja objekta, izboljšati kvaliteto bivanja na območju in prispevati k boljši kakovosti življenja ljudi na območju vrtca in ustvarjati nova delovna mesta. V novozgrajenem delu je predvidenih 5 oddelkov za I. starostno obdobje s pripadajočimi prostori, večnamenski prostor, servisni prostori, kot so: kuhinja, delovno-energetski prostor, komunikacije (stopnišče in dvigalo za prevoz invalidov) ter zunanje pokrite površine, namenjene za parkiranje zaposlenih v vrtcu. V etažnem delu novega vrtca pa so predvideni oddelki za II. starostno obdobje, in sicer 7 oddelkov in 2 oddelka za I. in II. starostno obdobje s pripadajočimi prostori. V obstoječem zidanem delu se bodo uredili prostori za zaposlene (shramba, garderobe, sanitarije), prostori upravnega dela (pisarne ravnatelja, administratorja, računovodstva, arhiva, sanitarije in garderoba), komunikacije (stopnišče, dvigalo). Občina Štore bo v prihodnjih mesecih izvedla vse potrebne javne razpise za izvajalce, tako da bi se že v začetku prihodnjega leta pričela izvajati dela, ki ne motijo delovanja obstoječega vrtca. Večja gradbena dela pa bomo izvajali v poletnih mesecih. Otvoritev našega novega vrtca pričakujemo z začetkom šolskega leta 2011/12. Alenka Obrul 7 SEPTEMBER 2010 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN KANALIZACIJA V KOMPOLAH Investicija izgradnje javne kanalizacije v naseljih Kompole in Draga je v zaključni fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja. V letih 2004-2009 se je v posameznih fazah gradila javna kanalizacija v naseljih Kompole in Draga. Celotna investicija obsega izgradnjo kanalizacije za odvod komunalnih odpadnih vod in delno meteorne kanalizacije v dolžini približno 3900 m ter izgradnjo črpališča za prečrpavanje komunalnih odpadnih vod. Skupna vrednost posameznih faz izgradnje znaša 745.000 evrov, ki jo je v večini financirala občina Štore in delno evropski skladi. V občini Štore se bo lahko z dano investicijo v javno kanalizacijsko omrežje priključilo 80 objektov naselij Kompole in Draga. Kanalizacija je zgrajena do čistilne naprave v obrtni coni Štore, nanjo pa se bodo gospodinjstva lahko priključila takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja, ki bo pridobljeno predvidoma do konca septembra. Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija Celje bo lastnike objektov, ki imajo možnost priključiti se na javno kanalizacijo, o tem pisno obvestila. Pred priključitvijo na javno kanalizacijo je potrebno pri upravljavcu (Vodovod-Kanalizacija) pridobiti soglasje za priključitev. Vloga za priključitev se poda na sedežu podjetja Vodovod-Kanalizacija, na Lavi 2a, v Celju. Alenka Obrul MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN OBVESTILO O JAVNI RAZGRNITVI Vse lastnike nepremičnin na območju občine Štore obveščamo, da bo na sedežu občine Štore potekala javna razgrnitev modelov množičnega vrednotenja nepremičnin v postopku poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, ki ga izvaja Geodetska uprava Republike Slovenije. Modele množičnega vrednotenja nepremičnin sestavljajo vrednostne cone, vrednostne ravni in vrednostne tabele za posamezne vrste nepremičnin. Javna razgrnitev bo predvidoma trajala od ponedeljka, 27. 9., do petka, 5. 11. 2010. Razgrnjeni podatki bodo na vpogled v času uradnih ur občinske uprave občine Štore. Razgrnjeni podatki o modelih množičnega vrednotenja nepremičnin bodo dostopni tudi na spletni strani Geodetske uprave Republike Slovenije http://prostor3.gov.si/zvn/ZVN.html. Jože Šepec, strokovni sodelavec Odbor za socialo občine Štore opaža, da se je v zadnjem času povečalo število ljudi, ki so se znašli v materialni stiski. Zato bi radi opozorili na možnost pridobitve izredne denarne socialne pomoči, za katero lahko vsakdo, ki se je znašel v takšni stiski, zaprosi pri Centru za socialno delo Celje. Zakon o socialnem varstvu določa, da se izredna denarna socialna pomoč dodeli družini ali posamezniku, ki se znajde v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na nastanek katerih posameznik oziroma družina ne more oziroma ni mogla vplivati. Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli v enkratnem znesku, če gre za trenutno materialno ogroženost, ali za obdobje, če gre za ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca. Naslov: Center za socialno delo Celje Opekarniška cesta 15 b 3000 Celje Uradne ure: Ponedeljek: 8:00 - 12:00 in 13:00 - 15:00 Sreda: 8:00 - 12:00 in 13:00 - 17:00 Petek: 8:00 - 12:00 Mojca Korošec, odbor za socialo občine Štore 8 SEPTEMBER 2010 PODPORA PROJEKTA BUČKE 2010 (KULTURNA INFO TOČKA ZA MLADE 2010) AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN V tekočem letu je ob podpori MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT - URAD RS ZA MLADINO stekel projekt BUČKE 2010 ali KULTURNA INFO TOČKA ZA MLADE 2010. Naš namen je podpirati in informirati mlade; srednješolce, študente in nasploh mlade do 29 let v savinjski regiji. Mlade iz občine Štore vabimo, da se nam pridružijo pri projektu, ki ponuja izobraževanje in druženje na različnih področjih: • Prostovoljno mladinsko delo Mlade želimo vzpodbuditi k večjemu udejstvovanju pri prostovoljnem delu za področje kulture, kulturne dediščine in turizma. Ustanovili smo neformalni klub BUČKE, ki včlanjuje mlade prostovoljce in jim omogoča usposabljanje. • Informiranje in svetovanje za mlade Mladim nudimo 48-urni servis, kjer preko spleta odgovarjamo na vsa zastavljena vprašanja. Prav tako urejamo posebne številke spletnega časopisa AMVZETA in nudimo brezplačen dostop do interneta E- BUČKE v kulturni info točki. • Participacija, aktivno državljanstvo Mlade informiramo o njihovih pravicah in dolžnostih ter priložnostih, da jih navdušimo nad družbeno participacijo ter prepričamo, da postanejo aktivni državljani. V ta namen smo razvili spletno orodje BUČKA SI - e, model načrta osebnostnega razvoja. • Socialna integracija mladine z manj priložnostmi V naš projekt želimo vključiti mlade, ki so brez zaposlitve, zato še naprej sodelujemo z ZAVODOM RS ZA ZAPOSLOVANJE, PUM Celje, kot tudi drugimi podpornimi organizacijami. Mladim predstavljamo različne oblike možnosti zaposlovanja, predvsem na neprofitnem področju s poudarkom na kulturnem področju. • Neformalno izobraževanje in usposabljanje za mladinsko delo Za mlade organiziramo predavanja in delavnice, kjer ozaveščamo o možnostih neformalnega izobraževanja. Naš namen je, da mlade na zanimiv način vključimo v projekte, ki zajemajo področje kulture, kulturne dediščine in turizma. Vsi mladi, ki si želite svoje znanje nadgraditi in stremite k neformalnemu izobraževanju ali pa si želite le družiti in spoznavati nove ljudi, vljudno vabljeni k sodelovanju pri projektu. Obenem vabimo tudi šole, mladinske organizacije, društv, ki želijo, da v njihovih prostorih organiziramo predavanja ali delavnice (grafične, lutkovne, likovne …), da sodelujejo pri neformalnem izobraževanju mladih. Urša Holcinger, projektna tajnica PortaB KIT 9 SEPTEMBER 2010 AKTUALNI DOGODKI AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Društvo »Raznolikost podeželja« (Mojca Krivec, KGZS-Zavod CE, upravljavec LAS) Umaknjen 3. javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije za leto 2011: V skladu s sklepom UO Društva "Raznolikost podeželja" z dne 31. 8. 2010 je 3. javni poziv Društva "Raznolikost podeželja" za oddajo projektnih predlogov za izvajanje "Lokalne razvojne strategije občin Celje, Laško, Štore, Vojnik 2007 - 2013" za leto 2011 umaknjen. Razlog za sprejem sklepa o umiku javnega poziva so potrebne organizacijske spremembe delovanja LAS, ki se bodo po navodilih MKGP izvedle v prihodnjih mesecih. Javni poziv za leto 2011 z nekaterimi vsebinskimi dopolnitvami bo kmalu ponovno objavljen. Ko bodo sprejeti predpisi, ki bodo vplivali na višino sofinanciranja, pa bo objavljena dopolnitev javnega poziva za leto 2011. Konec avgusta zaključeni vsi projekti iz LIN 2008 in 2009 O zaključku projekta »Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju« smo že poročali. Za zainteresirano javnost bomo konec oktobra ali v začetku novembra pripravili predstavitev zaključkov in rezultatov vseh osmih projektov. Kraja in datuma še ne vemo, zato vas vabimo, da spremljate obvestila na naši spletni strani www.raznolikost-podezelja.si. Kraške jame na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik (Mojca Hribernik, KŠJK 'Speleos-Siga' Velenje) V avgustu smo jamarji končali s projektom Kraške jame na območju občin Laško, Celje, Vojnik, Štore. V avgustu smo izvedli še zadnje ekskurzije in naravoslovni dan o kraških jamah. Vse ekskurzije so bile za udeležence brezplačne. Udeleženci pa so dobili tudi prigrizek ali pa kar pravo malico. Prvo ekskurzijo smo izvedli že konec leta 2009. Ogledali smo si manjše jame ter slap ob poti na grad Lindek. Z gradu Lindek pa smo imeli čudovit razgled na kar lep del Slovenije. Naravoslovni dan smo izvedli v okolici Laškega. Najprej smo si ogledali Ulčnikovo jamo v dolini Gračnice. Potem votlino nad Pljuskanico v Ložah. V Padežu smo si ogledali nekdanji rudnik svinca in srebra. Rudnik smo si ogledali, ker je kljub temu, da to ni naravna kraška jama, poln kraških pojavov. Po ogledu rudnika smo šli še do slapa Sopot na Lahomnici. Udeleženci naravoslovnega dne so bili večinoma mladi do 25 let. Udeleženci so bili iz različnih krajev Slovenije, tudi s Ptuja, Ljubljane. 10 Na ekskurziji Kraške jame v okolici Celja in Štor smo se peš podali skozi Bojanski graben in potem še na Bojanski vrh. Ob poti smo si ogledali manjše kraške jame. Veseli pa smo bili, da so bili skoraj vsi udeleženci iz občin Celje in Štore - domačini. Še posebej smo bili veseli otrok, saj je ravno izobraževanje mladih najbolj učinkovito. Tudi v umetnih jamah nastajajo kapniki. Mladi udeleženci v Fantovski jami SEPTEMBER 2010 Na ekskurziji Kraške jame v okolici Celja in Laškega smo si na Celjski koči ogledali, kje je bilo nekoč brezno. Potem smo se na Tovstem vrhu spustili v manjše brezno. Od tam pa smo šli ponovno v rudnik v Padežu. Vsem udeležencem bi se v imenu kluba zahvalila za prijetno družbo in upam, da se še kdaj vidimo. Foto: Mojca Hribernik Dvig prepoznavnosti in kakovosti učnih in oglednih vsebin na podeželju (Mojca Krivec, KGZS-Zavod CE, vodja projekta) AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Projekt predstavlja nadgradnjo in nadaljevanje projekta »Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju«. Nastal je na pobudo ponudnikov, ki so po sprejetju prvih skupin ugotovili, da je prenos znanja, bogate tradicije podeželja in kulturne dediščine na mlade zelo zahtevno delo. Zaradi tega želimo z izvedbo usposabljanj in pripravo učnih listov dvigniti kakovost izvedbe učnih programov. Poleg tega želimo tudi dvigniti prepoznavnost obstoječe ponudbe v širši okolici, saj gre za inovativno dopolnilno dejavnost na kmetijah, s katero smo potencialne uporabnike že seznanili s katalogom, sedaj pa želimo ponudbo predstaviti tudi na internetu, ki je najbolj razširjen medij. Ponudnike pa bomo tudi opremili s tablami. Ponudnike bo na dveh delavnicah na temo podajanja učnih vsebin v septembru usposabljal dr. Gregor Torkar. Jeseni bomo izvedli še tečaj računalništva, saj brez poznavanja osnov in uporabe elektronske pošte v sodobnem svetu ne gre. Širšo javnost pa bomo seznanjali s projektom preko prispevkov v občinskih glasih na območju, ponudniki pa se bodo predstavili tudi na raznih prireditvah in sejmih. Mojca KRIVEC, svetovalka specialistka II za področje razvoja podeželja V okviru projekta »Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov (48 UR)«, ki je delno sofinanciran iz Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013, skupaj s projektnim partnerjem na občini Štore izvajamo OKOLJSKO SVETOVANJE OBČANOM IN GOSPODINJSTVOM Vsak prvi četrtek v mesecu med 13. in 15. uro vas vabimo v malo sejno sobo občine Štore, kjer okoljsko-raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic v okviru projekta 48 ur svetuje občanom in gospodinjstvom. V sodelovanju z občani želimo prispevati k čistejšemu okolju in vas informirati o izgradnji kanalizacije, centralnih čistilnih naprav in okoljske infrastrukture. Alenka Obrul, vodja projekta 48 UR 11 SEPTEMBER 2010 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ZEMELJSKI PLIN - ENERGIJA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Energija ima vse večjo vlogo pri zagotavljanju družbene blaginje in izboljšanju kakovosti našega življenja. Spodbuja se ozaveščanje ljudi o racionalni rabi energije in uporabi potrošnikom in naravi bolj prijaznih virov energije, med katere spada tudi zemeljski plin. Po letu 1990 narašča v svetu najhitreje (ravno) poraba zemeljskega plina. Slednji je postal zaradi svojih pozitivnih lastnosti zelo konkurenčna alternativa nafti in njenim derivatom ter obnovljivim virom energije na račun cenejše investicije v plinski ogrevalni sistem. Tudi prihajajoča desetletja bodo nedvomno v znamenju zemeljskega plina, na kar nakazujejo številne smeri razvoja. Zakonodaja že sedaj narekuje vse večje in strožje zahteve po varovanju okolja. Pričakovati je, da bodo v prihodnje zakonodajni predpisi še ostrejši in hkrati z njimi strožji nadzor nad njihovim spoštovanjem. K varovanju okolja pripomorejo tudi različne davčne olajšave, subvencije in ugodne oblike financiranja za potrošnike, ki spodbujajo prenovo ogrevalnih sistemov in prehod na uporabo zemeljskega plina. Ker je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo, je že sedaj močno prisoten pri uporabi za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje. Zemeljski plin je v Sloveniji prisoten v več kot 60 občinah, med drugim tudi v vaši občini. Občina Štore je oskrbovana z zemeljskim plinom že od leta 1997 in razpolaga z več kot 6.800 m distribucijskega plinovodnega omrežja. Dobro razvejano plinovodno omrežje se nenehno širi in šteje danes že več kot 150 zgrajenih priključnih plinovodov, ki omogočajo dostop odjemalcev do plinovoda. Priključitev na omrežje pa je zelo preprosta in hitra. Vzroki za rast uporabnikov zemeljskega plina so nižje cene energenta v primerjavi z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO), visoki izkoristki plinskih ogrevalnih sistemov, nizke vrednosti emisij ter prihranek s prostorom, saj je slednji nenehno dostopen preko plinovoda in zato ne potrebujemo cisterne. Uporabniki zemeljskega plina so še posebej navdušeni nad enostavno in vsestransko uporabo energenta ter nizkimi stroški vzdrževanja plinskega sistema (malo emisij), stroški nakupa energenta pa so enakomerno razporejeni skozi celo leto in se plačujejo mesečno po položnicah. Številna gospodinjstva in podjetja, ki se nahajajo na območju plinovodnega omrežja, so kurilno olje že zamenjala z ekonomičnim zemeljskim plinom. Zemeljski plin nudi potrošnikom večje udobje in zagotavlja kvalitetnejši način bivanja. Priljubljen je pri vseh generacijah. Mlajšim generacijam omogoča/lajša hiter tempo življenja, od starejše generacije pa ne zahteva dodatnega napora za ustrezno preskrbo v kurilni sezoni. Zemeljski plin postaja torej uveljavljen trend med posameznimi energenti, saj omogoča večje udobje, je cenovno dostopen širokemu krogu potrošnikov in prijaznejši do narave. Ob hitrem razvoju tehnologije pa je pričakovati, da se bo raznovrstnost njegove uporabe razširila še na druga področja. Vaš ADRIAPLIN Zemeljski plin je »in« 12 SEPTEMBER 2010 VSAK DAN SVEŽE MLEKO Pitje svežega, nepredelanega kravjega mleka je koristno in zdravo, ker vsebuje visokokakovostne beljakovine, mlečni sladkor, maščobe in veliko kalcija v človeku dostopni obliki. (http://www.mlekomati.com/mediji.html) V Štorah, točneje na Lipi v neposredni bližini zdravstvenega doma lahko že nekaj časa kupujemo mleko kmetije Lavbič iz Dramelj. To je njihov zaenkrat tretji mlekomat, nikakor pa ne zadnji. »Pri iskanju novih lokacij smo se najprej obrnili na občino Štore, kjer je bila županu Miranu Jurkošku ideja o postavitvi mlekomata zelo blizu. Še več, na občini so takoj pristopili k realizaciji izdaje potrebnih dovoljenj, priskrbeli so nam podatke o zemljišču in kontaktirali z zdravstvenim domom Štore, ki ima zemljišče v uporabi;« nam je zaupal Anton Lavbič, lastnik mlekomata. »Potrošniki dobivajo vedno slabše mleko za vedno več denarja, kmetovalec pa vedno manj denarja za pošteno pridelano vrhunsko mleko« (Žurnal Ljubljana| 14. 5. 2009, 06:33 | Ana Porenta |) To so besede slovenskih kmetov, ki že nekaj časa opozarjajo na nevzdržno stanje v kmetijstvu. Posledično, kot lahko sami doživljamo, pa se slabša stanje tudi pri kvaliteti življenja in zdravju posameznika. Danes mleko ni več naravno živilo, kot je to bilo nekoč, ko so mleko lahko pili »neposredno iz kravje žleze«. V današnjem času, ko je tehnologija toliko »napredovala«, je uporaba mleka kot naravnega živila že skoraj nemogoča, zatrjuje Polona Kovič - strokovnjakinja za zdravo prehrano. Že tudi prekuhavanje mleka doma je kemični proces, ki izniči veliko telesu potrebnih sestavin, maščobe spremeni v beljakovine, uničijo se koristni encimi, da sploh ne omenimo vitaminov. Samo surovo naravno mleko je živo živilo, polno telesu koristnih sestavin. Kljub temu, pravi Matej Gregorčič z Inštituta za varovanje zdravja, je priporočljivo v primeru surovega mleka le-tega zaradi zagotavljanja širše mikrobiološke varnosti podvreči toplotnemu postopku. Mleko uvrščamo med zdravju koristna živila, vendar SEPTEMBER 2010 pa se zaradi omejevanja trenda debelosti priporoča uživanje polposnetega ali posnetega mleka. Če mleku mehansko niso odvzeli maščob, jih ima med 3,6 - 4,2 %. Maščobe lahko z mleka posnamemo tudi sami, in sicer s prej omenjenim postopkom - toplotno obdelavo. Tudi mi smo si ogledali postopek proizvodnje mleka na kmetiji Lavbič v Dramljah. Lastnik nam je razložil celoten proces, torej pot od krave do mlekomata, ki je, kot sam zatrjuje, biološko popolnoma neoporečna. Mlekomat na Lipi je zanimiv še zaradi ene posebnosti - je namreč v celoti rezultat dela strokovnjakov podjetja ETRA d.o.o. iz Štor. Kot nam je povedal Jani Glavač - solastnik podjetja, pa to ni osamljen primer, njihovi mlekomati že dlje časa omogočajo potrošnikom neposreden dostop do svežega, naravnega mleka po vsej Sloveniji, naročila za njihove mlekomate pa prejemajo že tudi iz tujine. Uporaba mlekomata je zelo preprosta. Avtomat natoči mleko v podstavljeno posodo, potrošnika pa usmerja govorno, nam je še povedal Jani AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Glavač, solastnik podjetja ETRA, ki v Sloveniji edino proizvaja tovrstne avtomate. Liter mleka iz avtomata stane en evro, ohlajeno je na štiri stopinje celzija. V hladilniku je lahko še tri do štiri dni. Posebnost avtomata je tudi ta, da mleka, ki je starejše od 24 ur, sploh ne natoči. Prav tako je tudi v primeru izklopa oz. izpada električne energije in posledičnega dviga temperature mleka. Na mlekomatu je več opcij točenja, kupec se lahko odloči za nakup enega litra, polovice litra ali tudi samo dveh decilitrov. Poleg mlekomata je tudi avtomat za prodajo steklenic ali plastenk. Če pa se vam slučajno zahoče samo poskusiti mleko, so ob avtomatu tudi plastični lončki. Koristne povezave, kjer si lahko o mleku in izjavah strokovnjakov preberete ali ogledate še kaj več: http://tvslo.si/predvajaj/kako-kravjemleko-vpliva-na-zdravje/ava2.36051500/ www.mlekomati.com/mediji.html Prispevek pripravila: Mojca Korošec, Emil Kačičnik 13 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN IMAŠ ŽIVAL? POSKRBI ZANJO! Veliko ljudi ima svoje pse ali mačke ne le kot ljubljenčke, ampak že kar družinske člane. Kljub temu pa mnogi pogosto kar pozabijo na svoje zakonske dolžnosti kot lastniki živali. Vsak lastnik živali je po zakonu dolžan skrbeti ne le za njihovo zdravje, ampak mora storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, priskrbeti kakovostno in količinsko ustrezno hrano in vodo, skrbeti za njihovo redno gibanje, jim preprečiti pobeg in zagotoviti ustrezne bivalne pogoje. O tem, v kolikšni meri izpolnjujejo lastniki živali te zahteve zakona, morda kdaj drugič. Danes bomo spregovorili o velikem problemu, ki bo aktualen v prihajajočem jesenskem času, torej času »ženitve« psov in mačkov. Ta problem je neupoštevanje 11. člena Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS 45/2007), ki pravi: »Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti spočetje nezaželenih živali.« Vse mačke ali pse, ki niso namenjeni nadaljnji vzreji in razstavam (torej pasemske živali), bi tako odgovorni lastniki morali po zakonu kastrirati oziroma sterilizirati. 14 V Sloveniji je več psov in mačk, kot je ljudi, ki bi jih posvojili. Vsako leto se tako povrže tisoče nezakonitih legel in tisoče mladičkov protizakonito izgubi življenje v prvih urah svojega življenja. Če pa preživijo do primerne starosti za oddajo, pa zaradi tega, ker jih večinoma ne morejo oddati, pristanejo zavržene na cesti in, če imajo srečo, v zavetišču, kjer dobijo še zadnjo priložnost za preživetje. Naraščajočemu številu brezdomnih muckov in kužkov ter ne nazadnje kršitvam zakona bi se lahko izognili z enim samim obiskom pri veterinarju. Strošek kastracije samca in sterilizacije samice je manjši od vzdrževanja enega legla mladičev! Poleg tega pa so sterilizirane in kastrirane živali varne pred spolno nalezljivimi boleznimi in nekaterimi oblikami raka, ker se manj potepajo, so tudi manj v stiku z drugimi, morda okuženimi potepuškimi živalmi in še posebej so varnejše pred avtomobilskimi kolesi. Prav tako v času parjenja niso zvočno moteče za okolico, samci ne markirajo svojega teritorija, samice pa nimajo krvavitev in izcedkov. Zmotno je mišljenje, da je za samico dobro, da ima vsaj eno leglo pred sterilizacijo. Takšno mišljenje ne vodi v nič drugega kot v rojstvo mnogih nezaželenih mladičev, ki so takoj po rojstvu pobiti ali kasneje vrženi na cesto. Za samičko poboj njenih mladičev (kar ni samo nezakonito, ampak skrajno nehumano in kruto dejanje) pomeni velik stres in porast bolezni, poleg tega jo nagon sili k ponovnemu parjenju. Če samičko steriliziramo še pred prvo gonitvijo, zelo zmanjšamo tveganje za razvoj raka jajčnikov, maternice in seskov. Kastracija samca zmanjša možnost nastanka rakavih tvorb na testisih in prostati, z zgodnjo kastracijo pa preprečimo razvoj spolnega vedenja in zmanjšamo agresivnost do drugih živali in celo lastnika. Najbolje je, da se ta preprost kirurški poseg opravi, dokler je žival še mlada, pri 2 do 5 mesecih, ali v katerem koli starejšem življenjskem obdobju. Sterilizacija in kastracija sta v dobro lastnikov, njihovih živali in okolja. Mačke še vedno lovijo miši in psi še vedno čuvajo svojo družino in posest. Živali se na zunaj ne spremenijo, postanejo pa bolj vodljive in bolj vdane, njihovi lastniki pa naredijo korak bližje temu, da bi bilo na cestah in po zavetiščih manj brezdomnih trpečih živali. Špela Korošec MUCA Ko sem s kolesom se vozila, ob cesti majhno mucko sem opazila, ki jo nekdo zavrgel je, vsaj tako kazalo je. Sem drugi dan tja zopet šla, mucka je še vedno tam bila, kako naj rešim ta problem, ker jaz v domu oskrbovancev sem. Mucko sem nahranila, jo v vrečko namestila in po hišah sem hodila, prosila ljudi, da bi ji dom ponudili. Sreča se mi je nasmehnila, mucki sam dom našla. Jaz pa srečna sem bila, ker dobro delo sem napravila. Vida Mohor, članica društva proti mučenju živali SEPTEMBER 2010 MOJA ŽIVAL, MOJA ODGOVORNOST 4. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI SVETOVNA DEKLARACIJA O PRAVICAH ŽIVALI Prepričana sem, da ima sleherna žival svoje pravice in da zanikanje teh pravic vodi človeka do tega, da dela zločine proti naravi in proti živalim, prepričana sem, da moramo spoštovati načelo, da imajo vse živalske vrste pravico do življenja. A žal je človek že ničkolikokrat z iztrebljanjem mnogih živalskih vrst prekršil in še krši to sožitje v lastno škodo, namesto da bi spoznal, da človekovo spoštovanje živali samo utrjuje njegovo spoštovanje do drugega človeka in zato se mora človek že od otroštva naprej učiti; živali opazovati, razumeti, spoštovati in ljubiti. ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN 5. SVOBOŠČIN ŽIVALI 1. Odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti, 2. odsotnost bolečin, poškodb in bolezni, 3. odsotnost strahu in neugodja, 4. možnost vedenja, značilnega za živalsko vrsto, 5. primerno bivalno okolje. Vsakdo, ki naleti na primer mučenja živali, naj se sklicuje na Zakon o zaščiti živali (Ur. l. RS št. 98 z dne 3. 12. 1999). Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. (Kazenski zakonik RS, mučenje živali, 342. člen) Verica Štante, podpredsednica društva proti mučenju živali celjske regije ČE ŽELITE POSTATI ČLAN DRUŠTVA PROTI MUČENJU ŽIVALI, se lahko včlanite v pisarni društva DPMŽ , Gosposka ulica 6, 3000 Celje. Uradne ure vsak četrtek od 17.00 do 19.00 ure ali tel. 03/5485-709. Če pa želite pomagati društvu z donatorsko pomočjo, lahko to nakažete na: TRR 06000-0014 385593, banka Celje. OBVESTILO KONJENIŠKEGA DRUŠTVA ŠTORE Že več let zgoraj omenjeno društvo prvo nedeljo v oktobru pripravi blagoslov konj in konjskih vpreg. Letos bo ta slovesnost 3. oktobra ob 15.00 uri pred društvenim prostorom v Gajski hosti v Kompolah. Vsi ljubitelji konj in domačih živali vljudno vabljeni. Pridite na to svečanost. Kot vsako leto konjenica na ta dan obišče nekatere zaselke občine Štore. Za leto 2010 je določena naslednja trasa pohoda: • Prožinska vas (športno igrišče Straža), • spodnje Štore (pred gasilskim domom), • Lipa Štore (pred pošto), • Pečovje (športno igrišče), • Laška vas (športno igrišče Žlajfa), • Kompole (društveni prostor). V primeru deževnega vremena obhod odpade. Marjan Gajšek SEPTEMBER 2010 15 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN PRAZNIK KS SVETINA in 40. OBLETNICA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA SVETINA Svetina praznuje svoj krajevni praznik 29. avgusta, ko je pred 135 leti v kraj prispel prvi učitelj in s tem za tiste čase odrezani hribovski vasici omogočil opismenjevanje in šolanje otrok. Zaradi tega lahko rečemo, da krajevni praznik simbolizira znanje, ki je dandanes še kako pomembno. Svetina poleg vseh vzgojno-izobraževalnih institucij prebivalcem nudi še dodatno šolo življenja z naravo in povezavo med teoretičnim in praktičnim znanjem. Tega se morda premalo zavedamo, zagotovo pa so prave priložnosti še pred nami. 16 Krajevni praznik praznujemo zelo različno in samo prireditev poskušamo kombinirati s katerim izmed pomembnejših dogodkov, ki se v tekočem letu zgodijo v kraju. Tako smo letošnji praznik proslavili skupaj z 40. obletnico prostovoljnega gasilskega društva Svetina. Gasilstvo ima v Sloveniji globoke korenine. Če je bil prvoten razlog za vznik gasilske dejavnosti pogostost požarov (les je bil osnovni gradbeni material, kurišča pa so bila odprtega tipa) in slabe transportne povezave, pa je gasilstvo sedaj, v sodobnih časih, veliko več. Gasilci so sinonim za kakršnokoli pomoč, pa naj si bo to požar, neurje, poplava ali pa prostovoljna delovna akcija. Da vzdržujejo opremo in lastno pripravljenost za posredovanje, žrtvujejo veliko prostega časa. Tega dejstva največkrat ne opazimo in se njihovega pomena in požrtvovalnosti zavedamo šele takrat, ko potrebujemo pomoč. Gasilci pa so tudi nosilci družabnega utripa v svojih lokalnih okoljih, kar je za današnjo družbo, ki neprestano nekam hiti, velikega pomena. Na Svetini so gasilsko društvo organizirali pred 40 leti, čeprav je bilo v kraju tudi že pred tem kar nekaj aktivnih gasilcev. Organizirano delovanje prostovoljnega gasilstva je pomembno zaradi opremljenosti, pripravljenosti in učinkovitosti, še posebej pa zaradi vzgoje mladih generacij in tudi pozitivnega vpliva na miselnost vseh nas. S svojim delovanjem in zavzetostjo so dober zgled in ogledalo današnje družbe. Vsem članom PGD Svetina čestitam ob njihovi obletnici in se jim zahvaljujem za ves čas, požrtvovalnost in trud, ki so ga namenili za to, da smo krajani deležni pomoči, ko jo potrebujemo. Praznovanje je potekalo v soboto, 11. 9., na igrišču na Svetini, pričelo pa se je s slavnostno povorko gasilcev v spremstvu domače godbe na pihala ali 'Anzekovih muzikantov'. Proslavo je, tako kot že mnogokrat, vodila Betka Vrbovšek, nastopili so učenci OŠ Štore, prisotne sem pozdravil tudi sam kot predsednik KS Svetina, in pa župan Miran Jurkošek. Seveda pa je glavna beseda pripadla jubilantom, gasilcem, ki so se vsem zaslužnim zahvalili s podelitvijo priznanj. Po proslavi smo vse prisotne počastili s sveže kuhanim golažem, za katerega je bila odgovorna skupina kuharjev, imenovana hribovci. V nadaljevanju so za veselo razpoloženje poskrbeli že omenjeni 'Anzekovi muzikantje' in Šentjurski muzikantje. Vsem krajanom še enkrat čestitam za praznik, vse sodelujočim pri organizaciji prireditve pa se najlepše zahvaljujem. Jani Jurkošek, predsednik KS Svetina in podžupan SEPTEMBER 2010 SREČANJE UPOKOJENCEV KOMPOL, ŠENTJANŽA IN DRAGE Kljub napovedim vremenarjev, da bo v soboto, 11. septembra, vreme nestabilno, nas je ta dan grelo sonce in dišalo je že po jeseni. Narava nam že poklanja svoje dobrote, saj se jablane in slive v mavričnih barvah kar klanjajo od teže sadežev. Klopotci v vinogradih pojejo svojo pesem in oznanjajo, da bo grozdje kmalu pripravljeno za trgatev. In prav to soboto smo se upokojenci Kompol, Šentjanža in Drage dobili v Prožinski vasi pri vinogradništvu Darje in Janija Glavača. Prijetno presenečeni nad urejenostjo domačije, vinske kleti in gostoljubnostjo družine Glavač smo uživali ob dobri hrani in vrhunski kapljici vse popoldne do poznih večernih ur. Za veselo razpoloženje sta poskrbela muzikanta Rudi in Jože, pridružila pa sta se tudi domača sinova Primož in Tomaž, ki pri Glavačevih poskrbita za veselje družine. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Utrinek sprehoda po Straži Darja in Jani s ponosom gledata na svoja sinova in rada povesta, pred kakšno preizkušnjo je bila družina ob Tomaževi nesreči. Mogoče jih je prav to privedlo do tega, da so pripravljeni sedaj svoje veselje deliti tudi z drugimi. To vzdušje smo z Glavačevimi delili tudi mi. Bilo je prijetno. Ivanka Tofant Predsednik društva upokojencev Mirko Vešligaj z Janijem Glavačem INTERNA KNJIŽNICA PRI DRUŠTU UPOKOJENCEV ŠTORE Prostovoljci projekta Starejši za starejše pri društvu upokojencev Štore nameravamo ustanoviti interno knjižnico. Glede na to, da se bližajo dolgi zimski večeri in da je veliko starejših, ki ne morejo do knjižnice, pa bi mogoče prebrali kakšno knjigo, smo prostovoljci prišli na idejo, da bi knjige SEPTEMBER 2010 nosili tistim, ki ne morejo do društvenih prostorov, kar na dom. Obračamo se na vas dragi občani Štor, če imate mogoče kakšno knjigo, ki je primerna za starejše ljudi in vam je odveč, podarite nam jo in brezplačno jo bomo posojali našim starejšim občanom. Nekaj knjig sta nam že podarili Mohorjeva družba in Mladinska knjiga Celje. Hvaležni vam bomo mi in naši bralci. Ivanka Tofant 17 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN KONJENIKI ŠTOR SPET V NEUMU V konjeniškem klubu Štore je v letošnjem letu prevzel predsedniško mesto Dušan Leskovar iz Šentjurja. Pohvale vredno je to, da je Lesi, tako ga namreč kličemo, bil pripravljen sprejeti funkcijo v drugi občini. Vsem je znano, da ima konjeniški klub prijetne prostore v Gajski hosti v Kompolah, ki pa so jih na čelu s prejšnjim predsednikom Emilom Bučarjem v večini Vsakodnevni utrip v Međugorju financirali in naredili sami člani. Marsikaj je potrebno v okolici še postoriti in Lesi je dober organizator, tako da bo zagotovo vse tisto, kar so si zastavili, narejeno. Tudi letos smo bili člani konjeniškega kluba že na tradicionalnem kratkem oddihu v Neumu Prijeten je občutek, ko prideš v drugo državo in te sprejmejo oziroma gostijo kot dobre prijatelje. Letos smo med bivanjem v Neumu obiskali Korčulo, poromali v Međugorje in se ustavili tudi na slapovih Krke pri Šibeniku. Bilo je prijetno in upamo, da naslednje leto to ponovimo. Ivanka Tofant Udeleženci izleta na polotoku Pelješac PREDSTAVITEV OBČINE ŠTORE NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU Občina Štore je, kot že lansko leto, sodelovala na 43. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju na razstavnem prostoru občin savinjske regije. Namen skupnega razstavnega prostora občin Celje, Laško, Štore, Vojnik in Dobrna je predstavitev turistične ponudbe subregije. 18 Našo občino sta zastopali dve društvi, in sicer društvo vinogradnikov in kletarjev Polič ter pihalni orkester Štorskih železarjev. Člani društva vinogradnikov so na stojnici predstavljali plod dela v vinogradih in kleteh. Tako so se obiskovalci sejma lahko prepričali, da tudi v Štorah znamo pridelati kvalitetno vino. Celotno dogajanje na razstavnem prostoru je s svojim ubranim igranjem popestril pihalni orkester, ki se mu je z igranjem na činele pridružil celo župan Miran Jurkošek. Ker več kot besede povedo fotografije, še nekaj utrinkov s predstavitve na sejmu ... Maja Godec SEPTEMBER 2010 ŠENTOŠČEVA NEDELJA NA SVETINI Prazniki so namenjeni temu, da praznujemo. Predpraznično dogajanje sili ljudi k medsebojnemu sodelovanju, med praznovanjem se medsebojno povezujemo in zbližujemo, v dneh po praznovanju pa še dolgo obnavljamo dogodke in se spominjamo doživetega. Prazniki so res dragoceni trenutki našega življenja. Praznik, ki v občini Štore zbere največ ljudi iz vseh krajev v bližnji in daljni okolici, je »šentoščeva nedelja« na Svetini, kot domačini tradicionalno imenujemo prvo nedeljo v avgustu, ki je posvečena Mariji Snežni. V »šentoščevih gajih« so se zbirali že naši predniki, še poganski Slovani, pravi etnozgodovinar Ovsec, zato je teoretično zelo verjetno, da je Svetina že od naselitve naših prednikov v celjsko okolico privlačila in vabila na ravnico, ki se je razpela med Romancami in Velikim vrhom. Kakor koli, v zgodovinskih pisnih virih je bilo ime »Suvetina« zapisano že v začetku 15. stoletja. Veličastna, v gotskem umetnostnem slogu zgrajena cerkev Marije Snežne vabi v svoje zavetje svoje častilce že od leta 1480 dalje. Če so se včasih svetinska romanja okoli praznika Marije Snežne raztegnila na več dni, da jih je moral prav nič praznično SEPTEMBER 2010 razpoloženi cesar Jožef II. celo prepovedati, pa je v hitrem tempu modernega človeka že dvodnevno praznovanje vredno spoštljive pozornosti. Kaj šele, če se zbere večtisočglava množica. Že na predvečer praznika, ki je bil letos 1. avgusta 2010, se je zbrala množica ljudi k maši, ki jo je daroval domači župnik dr. Vlado Zupančič. Po njej se je v čustveno ganljivi procesiji z lučkami pomikala dolga procesija pred in za Marijinim kipom, pod večerne zvezde pa so hitele pete litanije, prošnje in zahvale. Iz vsakega srca malo drugače, odvisno od posameznikovih upov in strahov. V nedeljskem jutru se je pod umito nebo oglasilo praznično pritrkavanje. Pesem zvonov je spremljala romarje, ki so se v kolonah vozili na Svetino. Prva mašna daritev je bila opravljena v cerkvi, kjer so se ljudje s priznanjem ozirali pod svod, kamor so se peli zeleni venci in tiho občudovali Marijin monogram pred oltarjem. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Glavna slovesnost je bila na prostem pred cerkvijo. Na bogoslužni prostor, ki je bil bogato okrašen s cvetjem in umetelno nameščenimi modrimi trakovi, je stopil novi celjski škof, dr. Stanislav Lipovšek v vsem svojem bogoslužnem sijaju in s številnim spremstvom duhovnikov, ministrantov ter drugih sodelujočih. S kleno besedo je nagovoril prisotne, še posebej pa je nagovoril svetinske godbenike - »Anzekove muzikante«, ki tradicionalno spremljajo slovesnost »šentoščeve« nedelje z godbo na pihala. Po slovesni procesiji so se romarji podali med stojnice in ponudnike gostinskih dobrot. Že v popoldanskih urah so si, opogumljeni z novim upanjem, ki ga je podarilo praznovanje, podajali roke in se poslavljali s priznanjem in obljubo: »Lepo je bilo! Naslednje leto spet pridemo!« Seveda, Svetina in Marija Snežna vas pričakujeta! Betka Vrbovšek 19 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN SPRETNOSTNE IGRE V LAŠKI VASI 2010 Letošnje poletje ni bilo ravno dolgo, je bilo pa na trenutke zelo vroče. Še posebno v mesecu avgustu se je temperatura dvigala v Laški vasi, saj so potekale priprave na spretnostne igre. Ker nam je na koncu ponagajalo vreme, smo prestavili termin in s strahom ter upanjem pričakovali prvo soboto v septembru. Vreme tudi za to soboto ni kazalo najbolje, pa smo si rekli: »Kar bo, pa bo!« Nekaj minut pred drugo uro so začeli prihajati najpogumnejši. Prijavile so se tri otroške ekipe, ki so tekmovale v štirih igrah: skakanju v žakljih, podiranju kegljev z žogo, teku dvojčkov in štafeti z vodo. Prvo mesto so zasedli ŠKD Rudar Pečovje, 2. mesto Smeškoti iz Laške vasi, najmlajši, naše Zvezdice, pa so s ponosom prejeli pokal s št. 3. Po razglasitvi rezultatov za otroke in podelitvi nagrad smo imeli malce predaha in čas za pogovor ob prijetni glasbi, pijači in slastnih porcijah čevapčičev. Za vse to gre zahvala našim marljivim vaščanom, ki so poskrbeli, da nam lakota in žeja nista odnesli dobre volje. Ter seveda donatorjem: občini Štore, Marjanu Gobcu, Agici Godec, Srečku Gorišku in Boštjanu, ki so nam materialno pomagali pri igrah. Letos smo se še bolj potrudili tudi na področju pravil in sestavi ekipe. Ker si želimo, da igre ne bi imele samo tekmovalnega, ampak tudi družabnega in zabavnega duha, smo vztrajali pri tem, da ekipo sestavljajo tri ženske in trije moški. Sodniki so pravično sodili po v naprej določenih pravilih, zato na moje veliko veselje ni bilo prepiranja in pritoževanja med ekipami. Bilo pa je veliko smeha, zabave in dobre volje. Vseh šest prijavljenih ekip je tekmovalo v sedmih različnih igrah: prevoz vode v samokolnici, štafeta po lestvi, podiranje kegljev z žogo, oblačenje dekleta, tek na smučeh, skakanje v žakljih in prenašanje kegljev med nogami. Čeprav je vmes tudi deževalo, smo uspeli izpeljati prav vse. Končni seštevek točk je v sam vrh postavil sledeče ekipe: 1. mesto: ŠKD Rudar Pečovje, 2. mesto: Hribovci, 3. mesto: Laška vas. Z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad se je zaključil uradni del. Zabava, druženje, šport in glasba pa so se nadaljevali še pozno v noč. Imeli smo se res lepo. Vsaj za eno popoldne smo združili ljudi več vasi naše občine v Žlajfi, kjer se tudi čez teden radi srečamo. Veseli nas, da je bilo tudi vam všeč. Obenem pa vabimo, da se prihodnje leto udeležite spretnostnih iger tudi vi, ki vas letos ni bilo. Se vidimo! 20 Milena Dobnik SEPTEMBER 2010 POREČ BEACH PARTY S ŠTORSKO GODBO »Povabimo vas na morje!« se je glasilo povabilo našega novega prijatelja. In že smo godbeniki veselo pakirali šotore. Tokrat smo se namreč odzvali povabilu direktorja kampa v Poreču. Kamp je bil miren in vsi so bili poskriti po šotorih in prikolicah zaradi močnega naliva. A to nam ne pride do živega. Naše največje veseljake so hitro zasrbeli prsti in že se je začela prava dežna veselica. Ob prvih zvokih domače glasbe so vsi prikukali na plano. Pa smo spravili kamp na noge! Kar z dežniki ali brez, v trenutku se je okoli nas zabavala množica ljudi. Še preden so se naši fantje dobro ogreli, je že posijalo sonce. Hitro smo pograbili inštrumente in se skupaj z mažoretkami odpravili proti plaži. Kmalu smo ugotovili, da nam sledi cel kamp. V lokalu na obali pa je nastal pravi beach party. Ljudje so plesali in se veselili, mi pa smo jim igrali do poznih večernih ur. Naša glasba je zasvojila ljudi. Posebej se je izkazal naš župan, Miran Jurkošek, ki nas je vse presenetil. Z veseljem se nam je pridružil in pokazal, da se tudi s činelami odlično znajde! Tako smo se zabavali kar tri dni. Niti v sanjah si nismo predstavljali tako pozitivnega odziva. Pohval in vabil kar ni bilo konca in z veseljem se v Poreč vračamo tudi drugo leto. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Na poti nazaj smo se ustavili še pri g. Zvonku Kresniku, ki nas je prijazno pogostil. Ob tej priložnosti se želimo posebej zahvaliti našemu sponzorju Štore Steel, županu Miranu Jurkošku in seveda našima kuharjema, ki sta tako dobro skrbela za nas. Eugenija Štraus IZ SIVEGA VSAKDANA V MAVRIČNO DRUŽBO Še pred nekaj meseci je bila osamljenost moja vsakodnevna spremljevalka. Živim sama z odraslima otrokoma. Moj vsakdan je bila služba, gospodinjstvo, služba, gospodinjstvo ... Praktično sem pozabila nase. Nekako sem sprijaznila s tem, da sem vsak dan samo med štirimi stenami. Ko pa sem bila prvič na srečanju aktiva žena v spodnjih Štorah, se je zame nekaj v življenju spremenilo. Pravzaprav mi je to zelo manjkalo družba, pogovori, petje. Že na prvem srečanju sem bila zelo navdušena. Komaj čakam naslednje druženje. Tudi piknik v Kresnikah (sodelovanje s konjeniki) in telovadba sta me zelo navdušila. Priporočam vsem osamljenim ženskam, ne samo upokojenkam, tudi tistim, ki smo SEPTEMBER 2010 malo pred tem, da se vključijo v aktiv žena. Deluje v Kompolah, Štorah, na Svetini in sedaj v spodnjih Štorah. Naredile boste nekaj za svojo dušo, boste videle. Resnično hvala društvu upokojencev Štore, da so uvedli aktiv žena. Dragica Škoberne 21 ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE KAPELICA PRI MARIJI Edina cesta za prevoz lesa iz višje ležečih hribov v dolino in obratno je bila z govejo ali konjsko vprego mimo današnje kapelice pri Mariji. Pot je bila zelo slaba, utrujajoča, naporna tako za ljudi kot za živino. Kjer danes domuje Marija, vklesana v skalo, so živino napajali, kmetje pa so se ravno tako spočili in okrepčali, nato pa pognali vprego v hrib. Nekoč je par volov skupaj z vprego zdrsnil po klancu navzdol in se ustavil šele globoko v dolini. Zgodil se je čudež! Vsi so preživeli! V zahvalo so dali vklesati v skalo Marijo, ki nas še vedno varuje! Ljudje od blizu in daleč hodijo h kapelici pri Mariji prosit za zdravje, srečo in se hkrati zahvaljevat. Prav tako je že od majhnega hodil po tej romarski poti g. Ivan Trafela - Vanč, ki ga je pot življenja zanesla v drug kraj, vendar se je rad spominjal kapelice pri Mariji. Zadnje čase sta skupaj z g. Milanom Mernikom večkrat obiskala ta kraj in prosila za božjo milost. V znak zahvale sta se odločila za izgradnjo ograje. Najlepše se zahvaljujemo g. Ivanu Trafeli in g. Milanu Merniku za podarjen material, pogostitev in vložen trud. Vendar pa brez pridnih rok naših vaščanov ne gre. Tudi njim iskrena hvala za pomoč pri izdelavi ograje. S skupnimi močmi smo poskrbeli za večjo varnost pohodnikov. Naj vas korak zanese mimo kapelice pri Mariji v najlepšo vas, na Svetino! 22 Leonida Cmok, ŠKD Rudar Pečovje SEPTEMBER 2010 KAM LE ČAS BEŽI ... 1. 2. Gradnja gasilskega doma okoli leta 1952 (fotogrfija ge. Golaž) Izlet gasilcev na Mrzlo planino okoli leta 1954 (fotografija ge. Golaž) 3. 4. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Republiško tekmovanje v Novi Gorici okoli leta 1971 (fotografija ge. Golaž) Nogometna tekma stari - mladi okoli leta 1978 (fotografija g. Franca Tržana) 23 SEPTEMBER 2010 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN KRIV JE BIL ABRAHAM Lepega junijskega popoldneva, bila je sobota, smo se zbrali v gostišču Hochkraut v Tremarju, kamor nas je zvabil naš dobri prijatelj, slavljenec Franci Sevšek, da skupaj z njim nazdravimo in proslavimo prihod njegovega Abrahama. Vzdušje na tem praznovanju je bilo čudovito, saj so za to tudi poskrbeli odlični muzikantje FANTJE IZPOD LISCE, ki jim ni zmanjkalo prijetnih igric, igranja, predvsem pa njihovega prelepega petja. Da je vse skupaj bilo še toliko lepše, so mu za presenečenje ROŽCE pripravile program, kakršnega si lahko vsak samo želi. Seveda pa to ne bi bilo to, če programa ne bi povezovali njegovi hčerki, Teja in Nika. Marsikomu, predvsem pa slavljencu - očiju se je potočila solza sreče. Vmes smo pa tudi še drugi poskrbeli za prijetno razpoloženje z raznimi igricami. Med drugim je bila tudi igra z baloni. Razdelili smo dvanajst balonov, se pravi za vsak mesec en balon. Vsak, ki je balon prejel, ga je moral poleg slavljenca prebosti, da je balon razneslo. V vsakem balonu je bil listič, na katerem je vedno pisalo vse v prid slavljencu. Tako je čisto po naključju dobil balon g. Franci M., ki je moral slavljencu v mesecu avgustu skuhati lovski golaž. In to se je res zgodilo. V nedeljo, 22. avgusta, ki je bila kot nalašč lepa, sončna in prijetna za takšno druženje. G. Franci M. je golaž pripravil, kakršnega on vedno zna. Poleg slavljenca so bili vabljeni tudi njegova žena Ida in vsa njegova družina. Imeli smo se zelo lepo. Tako smo nekaj uric preživeli skupaj in pokramljali v prijetnem razpoloženju, seveda pa smo Franciju nazdravili še na mnoga zdrava leta. S tem je bila naloga g. Francija M. iz Svetine opravljena. V poznih večernih urah, ko smo se razšli, smo si obljubili, da naj bi to postalo tradicija vsako leto v avgustu - golažijada pri njegovih prijateljih Franciju in Danici M. na Svetini. Bomo videli, ali bo to držalo. Danica Maček VINOGRADNIKI IN STROKOVNE EKSKURZIJE 24 Strokovno izpopolnjevanje je tema, ki jo skušamo vinogradniki čim večkrat vključiti v naše aktivnosti društva vsako leto. Kot vsa društva smo seveda tudi mi finančno omejeni, vendar nam tudi z lastnimi in donatorskimi sredstvi uspe vsako leto spraviti pod streho vsaj eno strokovno ekskurzijo. V tem letu smo se odločili, da se ponovno podamo na pot v tujino, da vidimo in preverimo, kako vinogradniška opravila potekajo v tujini. Za naš cilj smo si izbrali južno Tirolsko v Italiji, ob reki Adiži. Nad pokrajino, kjer je vsaka ped zemlje zasajena ali s trto ali s sadnim drevjem, smo bili vsi zelo navdušeni. Prepričala nas je urejenost tako krajev kot tudi vinogradov in sadovnjakov. Seveda pridelujejo tudi odlična vina. Njihove izjemne geografske lege omogočajo pridelavo praktično vseh svetovno znanih sort grozdja in vin. Toda najbolj so ponosni na svoje avtohtone sorte, kot so traminec, fernač, lagrein ... Ugotovili smo, da je pravzaprav to njihova posebnost, tržna niša, dodana vrednost. Torej ponosno predstavljanje tistega, kar je samo njihovo. Zanimiva filozofija, ki bi še kako prav prišla tudi slovenskim, predvsem štajerskim vinogradnikom. Konec avgusta pa smo uspeli pripraviti še strokovno ekskurzijo v Sloveniji. Ni nam bilo treba daleč, da smo našli odlična vina. Začeli smo v Šmarju pri Jelšah pri vinogradniku Vrežetu in naših prijateljih vinogradnikih, nadaljevali v Rogaški Slatini pri znanem vinogradniku Mijošku in se oglasili tudi pri ekološkem vinogradniku Šumanu v Slovenskih goricah. Vsi so nekoliko manjši vinogradniki, s katerimi lažje primerjamo tehnologijo in pripravo vin. No, za konec smo si ogledali še trenutno najbolj sodobno klet v Sloveniji in tem delu Evrope, klet Zlati grič v Slovenskih Konjicah. Bliža se jesen in čas, ki se ga vinogradniki zelo veselimo. Konec septembra, v začetku oktobra sledi namreč trgatev in vinogradniki postanemo kletarji. Vsem vinogradnikom želim dobro letino, odlična vina in obilo užitkov ob zmernem pitju vina. Letos bomo pripravili še društveno trgatev, pohod vinogradnikov in pa žegnanje vin ob koncu leta. Takoj v začetku prihodnjega leta pa sledi že tradicionalna društvena pokušina vin novega letnika. Naj se ob koncu prispevka najprej zahvalim vsem našim donatorjem, podjetjem Etra, Eurostil, TMD Invest in Vrhovšek. Predvsem pa tudi našim članicam in članom društva, ki se v tako lepem številu udeležujejo vseh dogodkov, ki jih pripravljamo. Stane Ferencak ml., predsednik društva SEPTEMBER 2010 Občina Štore ŠKD Rudar Pečovje ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Turistično društvo Štore Almini dnevi na Svetini - srečanje svetovnih popotnikov 2010 10. oktober 2010 od 10. – 17. ure KUHINJA POD KOZOLCEM VABI! Vabimo vas, da se s svojo ekipo udeležite izziva turističnega društva Štore in se prijavite na tekmovanje v kuhanju klasičnega golaža v kotličku. Tekmovanje smo tudi letos pripravili v okviru prireditve Almini dnevi na Svetini. H kuhanju se lahko prijavite društva ali ekipe posameznikov. Novo v letošnjem letu je spremljevalno tekmovanje v pripravi najboljše fižolove solate (po lastnem receptu). Če ne boste tekmovali, nas samo obiščite, poskusite zmagovalni golaž, se pomerite v kmečkih igrah, sprehodite po podeželski tržnici in si oglejte čare ene najlepših hribovskih vasic v Sloveniji. Navodilo Vsaka ekipa je sestavljena iz od treh do petih članov. Golaž se kuha na odprtem ognju (plinski gorilnik) pred obiskovalci in komisijo. Organizator priskrbi: meso, vodo, jedilni pribor, pvc posodo za deljenje, kruh, delovno površino. Tekmovalne ekipe priskrbijo: plinski gorilec in jeklenko, kuhinjski pribor, vse sestavine (razen mesa). Ekipe lahko prinesejo: domač kruh, pecivo, mošt, dekoracijske dodatke ipd. Komisija bo ocenjevala: delovni prostor, delovni proces, usklajenost sestavin z recepturo, videz in okus jedi, pogrinjek in spremljajoče aktivnosti (tematiko, spremljajoči dogodek, glasbeni vložek, humoristični prispevek, ples, toples ipd.) Kuhanje se prične na znak sodnikov in šele takrat lahko ekipa prižge ogenj, začne rezati čebulo in meso. Kuhanje od startnega znaka do konca traja tri ure, potem pa golaž, kotliček in ekipa opravita svoje poslanstvo še pred sodniki. Golaž ocenjujeta strokovna komisija in občinstvo. Strokovna komisija ocenjuje strokovno plat izvedbe in priprave golaža. Občinstvo ocenjuje kvaliteto pripravljene jedi, umetniški vtis, opremljenost, videz. Prijavnina na ekipo znaša 20 €, prijave pričakujemo do 1. 10. 2010 oz. do zasedenosti vseh kotličkov (20). Vsaka ekipa prejme praktične nagrade. Informacije in prijave: tdstore@gmail.com in na tel. št 070 899 152, Emil. 25 SEPTEMBER 2010 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN DOLINA MALTE - GMUND - VRBSKO JEZERO Upokojenci DU Štore smo se enoglasno odločili za izlet malo čez mejo. Odhod ob 6 uri. Vožnja proti Gorenjski in skozi predor Karavanke, v Avstrijo. Nadaljevali smo pot po avstrijski Koroški mimo Beljaka in Špitala do Gmünda. Postanek za sprehod po mestecu Gmünd, ki leži ob sotočju rek Malta in Lieser in je do danes ohranilo svoj srednjeveški značaj. Obdaja ga dobro ohranjeno mestno obzidje, glavni trg z imenitnimi meščanskimi hišami priča o nekdanji moči in gospodarskem pomenu mesta v bližini rudnikov železa in zlata. Vredno si je ogledati tudi larno cerkev Marijinega vnebozetja in kostnici. Po želji ogled Porschejevega muzeja, ki spominja na leto 1944, ko je svetovno znani inženir Fredinand Porsche tukaj ustanovil tovarno avtomobilov. Gmünd pa je tudi izhodišče za izlete v gore. Tudi mi smo se podali po prelepi alpski cesti (Malta-Hochalmstroße) po dolini reke Malte, dolini »padajočih voda«, ki je svoje ime dobila po številnih slapovih. Cesta z ostrimi zavoji je drzno speljana skozi predore, vklesane v živo skalo. Na poti smo občudovali gorsko naravo v različnih vegetacijskih conah. Na koncu ceste, na višini 1900 m, smo zagledali največji jez v Avstriji. Sprehodili smo se ob umetnem jezeru, v katerem odsevajo vrhovi Visokih Tur, v arhitekturno zanimivem gorskem hotelu ob njem pa smo si ogledali zanimive razstave (pridobivanje elektrike iz vodne energije v visokogorju, najlepši kristali vzhodnih Alp, vodno umetnost naravne objekte, ki jih je izoblikovala voda). Nato smo se vrnili v dolino in nadaljevali pot po južni strani Vrbskega jezera. Krajši postanek v kraju Marija Otok (Maria Wörth), po katerem je jezero dobilo svoje ime. Nato smo se povzpeli na hrib nad jezerom do razglednega stolpa Pyramidenkogel. Ta s svojo edinstveno lego na višini 905 m omogoča veličasten razgled na očarljive gore, jezera in doline avstrijske Koroške, pogled namreč sega do Karavank pa vse do Visokih Tur. Vmes se lesketa modrina Vrbskega jezera in doline štirih jezer … Nadaljevali smo pot skozi koroško glavno mesto Celovec in po dravski dolini na mejni prehod Vič pri Dravogradu. Dobra večerja nas je čakala na slovenski strani v Prevaljah. Hvala vodički Marjani za strokovno vodenje in razlago. Za odlično organizacijo pa gre zahvala Mariji Lamut. Tone Planinšek V enem od prejšnjih številk Štorskega občana smo vam zastavili nagradno vprašanje pod rubriko "Spoznajmo svoj kraj". Izžrebana nagrajenka, Fanika Mlakar, Šetjanž 20, Štore, je pravilno odgovorila na vprašanje in ugotovila, da so bile na fotografiji šentjanške pečine in je zato od predsednika turističnega društva prejela nagrado. 26 SEPTEMBER 2010 POLETNE IGRE DOMA LIPA Julija smo v domu Lipa Štore za stanovalce pripravili prve poletne športne igre. V igre smo vključili tri stanovalce iz vsakega nadstropja. V vsako ekipo pa smo prav tako vključili enega zaposlenega. Tako so se stanovalci in zaposleni pomerili v metu na koš, metanju pikada, igri vrzi obroček ter igri vrzi kocko, kjer je bilo potrebno veliko sreče. Po odigranih štirih igrah smo za tekmovalce in gledalce pripravili pogostitev, za katero se lahko zahvalimo pekarni Geršak ter hotelu Žonta. Sledila je slovesna podelitev medalj, narejenih v delovni terapiji, ter nagrad, katere so prispevali vrtnarstvo Ocvirk, Simobil, Simps, CNR d.o.o. ter Metro d.d. Tako stanovalci kot zaposleni so se odlično zabavali. Poskrbeli smo, da so preživeli čisto drugačen dan, športno obarvan. Navdušenje je še nekaj dni odmevalo po domu Lipa. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Petra Lajlar, dipl. del. ter. 27 SEPTEMBER 2010 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN KOVINARJEV POHOD DO VRHA IN NAZAJ Bil je še en lep poletni dan in dolgo načrtovan vzpon je bil pred vrati destinacija sam vrh Triglava. 16. 7. 2010, pod okriljem Kovinarjeve odprave, smo se kot ekipa pravih alpinistov odpravili s Pokljuke proti Vodnikovi koči, ki je predstavljala prvo točko našega vzpona. Naša kolena so se komaj dodobra ogrela, ko je že sledil vzpon proti Planiki, drugi točki našega »dnevnega reda«. Tako imenovani dom pod Triglavom ponuja odlične panoramske razglede, kakor tudi prostor za zaslužen počitek. Čeprav smo bili že malo utrujeni, so naši pogledi uhajali k našemu cilju, zatorej smo se še isti dan odpravili proti Triglavu. Vzpon je bil hud, strm in na trenutke nevaren, vendar smo kot ekipa uspeli osvojiti zastavljeni cilj. Ob zasluženem odmoru ter pijači na samemu vrhu smo si pred spustom postregli še z enim izmed najlepših pogledov, ki jih ponuja mati narava. Spust nazaj proti domu Planika, kjer smo tudi prespali, smo zaključili z družabnim večerom. Naslednje jutro smo odrinili že zelo zgodaj proti Prehodavcem ter pot nadaljevali do sedmerih jezer. Tamkajšnja koča je bila kot nalašč za druženje, kar smo skozi družabne igre si pridom izkoristili. Sledil je še zadnji dan naše odprave in pot nas je ponesla proti Komarči in težko pričakovani zadnji postojanki Bohinju, od koder smo pot z avtomobili nadaljevali do Štor. Iskrena hvala vsem sopotnikom, kot tudi našim vodičem Gorazdu Bokšanu, Alešu Apotekarju iin Iztoku Ivakiču. Udeleženci kovinarjevega pohoda so bili: Zvonko Jager, Matjaž Štancar, Primož Kaluža, Matej Križan, Matevž Čater, Marcel Mulej, Peter Štor, Anže Jager, Boštjan Šlatau, Denis Šalamun, Oskar Drobne in Marjan Gajski. Matej Križan 28 SEPTEMBER 2010 Na podlagi sklepa upravnega odbora turističnega društva Štore (TDŠ) z dne 11. septembra 2010 o postopku kadrovanja v organe TDŠ za mandatno obdobje 2010-2014, objavljamo RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA CLANE ORGANOV TURISTICNEGA DRUŠTVA ŠTORE Turistično društvo Štore zbira predloge za možne kandidate za organe TDŠ: - predsednika in podpredsednike TDŠ, - člane UO TDŠ, - predsednika in člane nadzornega odbora TDŠ, O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN - člane disciplinskega razsodišča TDŠ, - predsednike in člane stalnih svetov TDŠ. Razpis velja od 20. septembra do 25. oktobra 2010. V primeru nepopolnih kandidatur bomo obvestili predlagatelje, da v osmih dneh vloge dopolnijo. Prijavnice za zbiranje predlogov kandidatov z vsemi prilogami mora predlagatelj poslati na naslov: Turistično društvo Štore, Cesta XIV. Divizije 15, 3220 Štore. Na prijavnici, ki je priloga tega razpisa, je lahko podana kandidatura le za enega kandidata. Komisija za kadre, priznanja in pravne zadeve obravnava kandidature in skladnost z razpisom ter jih posreduje UO TDŠ v nadaljnjo obravnavo. Razpis, pa tudi sklep z navodili in prijavnica so objavljeni na internetni strani občine Štore - Aktualno, http://www.obcina-store.si Vsa dodatna pojasnila in informacije lahko dobite na TDŠ, Emil Kačičnik, tel.:070/ 899 152 ali emil.kacicnik@gmail.si Mojca Korošec, predsednica komisije za kadre, priznanja in pravne zadeve PRIJAVNICA ZA ZBIRANJE PREDLOGOV - KANDIDATOV ZA VOLJENE ORGANE TURISTICNEGA DRUŠTVA ŠTORE PREDLAGATELJ-ICA (popoln naslov - čitljivo):........................................................................................................................................................ e-naslov predlagatelja/ice:.......................................................................................................................................................................... predlaga KANDIDATA/KO(popoln naslov - čitljivo) . ............................................................................................................................................................. e-naslov kandidata/ke (obvezno):............................................................................................................................................................................ (istega kandidata lahko predlagate za več različnih funkcij, vendar vsakič na svoji prijavnici. Predlagate lahko tudi kandidate iz drugih delov Slovenije) KANDIDIRA ZA: _ _ _ _ _ _ _ predsednika TDŠ, podpredsednika TDŠ, člana UO TZŠ, predsednika in člana nadzornega odbora, člana disciplinskega razsodišča, predsednika stalnega sveta TDŠ, svet za razvoj turizma (pokriva področja podeželja, gozdnega prostora, obvodnega, kulturnega, športnega turizma in varovanja okolja), _ svet za razvoj (pokriva področje izobraževanja, prostovoljstva, informiranja), _ svet za kadre, priznanja in pravna vprašanja, _ svet za mladino in izobraževanje (pokriva področje predšolske in šolske mladine ter študentov), _ svet za promocijo, informiranje in marketing. Kratka obrazložitev: kandidat s svojim podpisom potrdi, da se strinja s svojo kandidaturo ter soglaša tudi z drugačno razporeditvijo v organe turističnega društva Štore po usklajevanju v komisiji za kadre, priznanja in pravna vprašanja. Pravilno izpolnjena prijavnica zagotavlja konstruktivno pomoč pri sestavi organov turističnega društva Štore. Podpis predlagatelja: Datum: SEPTEMBER 2010 Podpis kandidata: 29 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN KRVAVICA, ČEMŠENIŠKA PLANINA IN ZAJAMNIKI Krvavica je manjši vrh na obrobju Savinjske doline, ki nas prevzema s svojo kopasto obliko, kot da je kmet pravkar zgrabil na kup ogromno sena. Doseže komaj 909 metrov in je v spodnjem delu bogato porasla z drevjem in podrastjo, v zgornjem delu pa je precej skalnata. Vzpon s taborske strani zahteva kar nekaj plezalnih spretnosti. Malo pod vršnim grebenom je v poldimnik oblikovan prehod, zavarovan z jeklenicami in klini. Previdnost ni odveč tudi na vršnem grebenu, ki vodi do vpisne skrinjice. Druga stan hriba kaže gole rdeče skale, ki jih povezujejo s prelito krvjo Veronike Deseniške, ki naj bi jo Celjani skrivali na bližnjem ojstriškem gradu in jo na vrhu gore umorili. Na tej strani se je v vznožju možno usmeriti proti Čemšeniški planini, bližja pa je pot do Zajčeve koče, kjer ne manjka dobrot. Razdelili smo se v dve skupini. Nekaj jih je šlo na Čemšeniško planino, drugi pa do Zajčeve koče, kjer smo se hladili v gosti senci in si gasili žejo s hladnimi napitki. Pot na izhodišče pod Krvavico ni niti malo podcenjujoča, saj posebnih bližnjic ni ali pa so znane le domačinom. Mi jim nismo zaupali, saj so bile brez markacij. Z nekoliko daljšo potjo s Čemšeniške ni bilo težav, saj smo bili zaradi preteklih izkušenj bolj pozorni. Dan, ko so napovedovali nevihte, smo kar dobro izkoristili, saj smo jim še pravočasno ušli. Naužili smo se svežega zraka, se nagledali pomladanskega cvetja, med katerim je prednjačil čemaž, si utrjevali kosti ter se greli na pomladnem soncu. Vse v korist dobrega počutja in utrjevanja zdravja. 30 Zamajniki na Pokljuki so bili nekdaj slikovita pašniška planina. Danes je tam živine le še za vzorec, večina pastirskih stanov pa je preurejenih v počitniške hišice. Raj med pokljuškimi gozdovi s čudovitim razgledom na Julijce človeka ne more pustiti brezbrižnega. Pisano gorsko cvetje, tu in tam kakšen ptičji pozdrav, žvenket kravjega zvonca in mir, ki mu moraš znati prisluhniti, vse to smo občutili tisti praznični junijski dan, ko smo se iz Podjelja po strmem in temačnem kolovozu povzpeli na to edinstveno planino. Bohinjska Srednja vas ima tu svojo ulico s hišnimi številkami, ki jih je tu najbrž več kot v dolini. Uživali smo ob pogledu na snežne vršace in se trudili, da bi jih prepoznali. Tisti dan smo se peljali še skozi pokljuško vas Koprivnik, kjer je kot duhovnik služboval pesnik Valentin Vodnik, in Gorjuše, kjer izdelujejo znamenite čedre, naprej do hotela Šport, da smo se odžejali, nato pa še do novega športnega centra ob nekdanji vojašnici. Občudovali smo novo biatlonsko progo, moderno strelišče ob novem hotelu, lične lesene hišice ob progi in uživali ob pihljanju vetra in miru, ki ga je le tu in tam zmotil kakšen avtomobil. Idila, ko jo je težko opisati - moraš doživeti. Jožica Krajnc, planinsko društvo Železar Štore SEPTEMBER 2010 SKORAJ NAJSTNIK(I) Ni kaj; dobrih 10 let je minilo, odkar znotraj naše občine deluje pevsko društvo LPZ Bojansko Štore. V tem desetletju se je znotraj društva zvrstilo precej sprememb, posebej takšnih, ki so kakovostno raven zbora zviš(ev)ale. A stalnica, ki je pomembna za dosego omenjenega, ostaja ista - zborovodja Radojka Kragelj. Slednja je v obdobju, ko se predstavlja kot strokovni vodja omenjenega zbora, dokazala, da se ne znajde in počuti dobro le v sredi, kjer je potrebno nakazati pot pevcem in pevkam, pač pa je mnogo svojih sil usmerila celo v to, da se pevska naravnanost na Slovenskem dejansko širi. In tako je LPZ Bojansko Štore ravno zaradi njenih poznanstev in vizij, ki nakazujejo bogato glasbeno bero ob sodelovanju z drugimi društvi, gostoval že na Primorskem (Batuje, Nova Gorica), v krajih osrednje Štajerske (Duplek, Kidričevo) ter, kakopak, v umetnostnih središčih občin Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje, Vojnik … Med zanimivost tovrstnega slavljenca lahko prištejemo tudi to, da se mešani pevski zbor nenehno širi in medse privablja pevce, ne le iz občine Štore (čeprav ti prevladujejo), ampak so se nekateri, verjetno tudi iz razloga po druženju in spoznavanju (ne samo pevske kulture!) kulturnega udejstvovanja kot takega, pripravljeni voziti na vaje iz Celja in stičnih občin s celjsko. Zaradi navedenega sploh ni nenavadno, da zbor zlasti v zadnjih dveh letih intenzivno sodeluje z mešanim pevskim zborom gostincev iz Celja, v katerem funkcijo SEPTEMBER 2010 zborovodje prav tako opravlja Radojka Kragelj, ki je, to moramo na tem mestu posebej poudariti, s svojim delovnim elanom in voljo, da se pevski duh razleze širše po naših krajih, leta 2002 prejela srebrni grb občine Štore in s tem poklonila izreden pečat celotnemu društvu. Pa sploh ni podčrtaj v pečatu, pač pa v napredku zbora; glasovi so se namreč vsako leto bolj izoblikovali v izrazite; tako tenoristi kot basisti; tako altistke kot sopranistke. Vsi prihajajo do izraza, vendar nikakor ne kot posamezniki oziroma posameznice, temveč kot prijetna celota, ki ima pravo melodijo. Spevno; takšno, ki te ponese v višave in ti spodnese tla, če morda to potrebuješ za preporod v razpoloženjskem smislu; navsezadnje mnogo ljudi išče prav glasbo za okušanje pristne sreče; in LPZ Bojansko Štore nadvse osrečuje druge; že samo zato, ker s(m)o. En glas. Ena pesem. In obratno: pisana paleta dobrih želja. V vrstah pevskega zbora Bojansko Štore je veliko tistih, ki bi radi, da se končno zgodi obdobje adolescence, tudi v pevskem smislu, saj vemo, da bomo lahko izvajali in se soočali še z bolj mikavno glasbeno literaturo, s katero bomo komu morda zbudili skomine po petju ali pa ga/jo spodbudili, da bi začel (znova) peti. Na glas! Takrat, ko bomo zreli za obdobje 20-ega rojstnega dne in še leta kasneje pa bomo najverjetneje dovzetni za (ne)kaj drugega, bolj klasičnega. A tudi časi se spreminjajo in celo generacije po 50-em že lahko nosijo kavbojke kot svojo drugo kožo. Zatorej, pustite se presenetiti z nami - na rednem letnem koncertu, letos bo to 27. novembra, potem pa vsako naslednje leto v podobnem terminu. Nikoli namreč ne veste, kaj vse vam lahko pove glasba. Včasih celo reši kakšno uganko. Danes je vsekakor to, koliko je star zbor LPZ Bojansko Štore. Le naj zdaj, po vsem povedanem (beri: zapisanem) kdo reče, da biti 10-letnik ni svojevrsten blagoslov? Mislim(o), da je za nas (člane in članice, op.p.) svojevrsten dosežek ta obletnica, za nekatere pa okus, ki ga ponuja naša torta notnega recepta. Si boste (še) kdaj odrezali kakšen kos? Ali pa vsaj poskusili, če je res glas(ba) tisti(-a), ki nasiti? Telo. Duha. Dušo. Ne oklevajte, drznite si storiti kaj izmed naštetega, ker potem ne boste nehali, saj boste ugotovili, da glasba resnično daje. Vzame pa samo tistemu, ki meni, da mora. Želeti in upati (si) je potemtakem nuja. In to ne velja le za svet umetnosti … Ob sklepu in v poudarek zapisanemu pa bi želela znotraj zbora izpostaviti 3 osebe, in sicer: gospoda Jožeta (JOK-a, op. p.) in gospo Radico Kragelj; slednja sta dejansko zakrivila nastanek zbora LPZ Bojansko Štore pred 10-imi leti. Za ta, na trenutke celo tvegan podvig, sta imela takrat in tudi danes neumorno voljo in predvsem namenjata vse svoje dobre nagibe za ohranitev tega. Drugi, ki mu želim(o) izreči javno pohvalo in zahvalo - v imenu vseh članov in članic LPZ Bojansko Štore, pa je gospod Slavko Štarkel. On je namreč tisti, ki omogoča, da zbor diha in preživi z vsemi sredstvi, potrebnimi za življenje na glasbenih deskah in sicer. In verjemite, njegova velikodušnost ne pozna meja. Iskrena HVALA! Kam se sedaj nagiba vaša odločitev? Bi (za) peli z nami? Pridite, pevske vaje imamo vsak četrtek med 18. in 20. uro v prostorih glasbene sobe kulturnega doma v Štorah. Spoznajte nas! Ali pa nas zgolj obiščite na katerem izmed koncertov. Prvi, kot že rečeno, nas čaka 27. novembra 2010 v dvorani kulturnega doma v Štorah. Takrat boste pa še dejansko uvideli, zakaj neki si tako želimo postati najstniki! Matej(k)a Zakelšek O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 31 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN STAREJŠI S PROSTOVOLJCI NA SVETINI Kot že nekaj let prostovoljci projekta Starejši za starejše pri društvu upokojencev Štore popeljemo tiste starejše, ki so večinoma doma, na kratek izlet. Prostovoljci - vozniki smo letos vse, ki niso imeli prevozov svojcev, odpeljali na Svetino. V cerkvi Marije Snežne je bila sv. maša za zdravje vseh starejših. Lep obred je opravil g. župnik dr. Zupančič, za petje med mašo pa smo poskrbeli kar sami udeleženci. Ogledali smo si tudi cerkev, ki je v obnavljanju in se ponaša z Jezusom na križu, ki je edini takšen primerek v Evropi. S Svetine smo se odpeljali na skupno kosilo v gostišče Mlakar v Javorniku in ga zasedli do zadnjega kotička znotraj in zunaj. Za posladek po dobrem kosilu pa je poskrbelo društvo upokojencev, ki je dobilo sredstva od nekaterih občinskih svetnikov, ki so se odpovedali sejnini v prid humanitarnosti. 32 G. Gradišnik je kljub letom, ki jih že ima za seboj in ki jih dobro skriva, poskrbel za dobro voljo s svojo harmoniko. Najstarejša udeleženka je bila Karolina Mulej iz Šentjanža, ki ni skrivala hvaležnosti, da je bila z nami in ob slovesu zapela vsem Najstarejša udeleženka , Karolina Mulej za srečno rajžo. Nepozabni trenutki bodo vsaj za nekaj časa pregnali osamljenost nekaterih starejših. Ko smo odhajali, so nas pozdravljali sončni žarki, topel veter pa nas je pobožal v slovo in klical nasvidenje prihodnjič. Letos nas je bilo 98 udeležencev, morda toliko ravno zato, da bi obujali spomine, kako smo v mladosti romali na Šentoščevo nedeljo k Mariji Snežni. Prostovoljci se opravičujemo vsem tistim, ki jih nismo mogli popeljati s seboj, pa bi to želeli, ker smo bili omejeni s prostorom pri Mlakarjevih. Obljubljamo, da za naslednje srečanje ne bo omejitev. Hvala vsem voznikom in bodite še naprošeni. Ivanka Tofant SEPTEMBER 2010 PRAZNOVANJE V AKTIVU ŽENA KOMPOLE Članice aktiva žena Kompole so julija praznovale rojstne dneve, med njimi tudi okroglo obletnico. Z dobro voljo so se nam pridružile tudi članice aktiva žena iz spodnjih Štor. Zabavo smo imele v prostorih konjeniškega društva v Gajski hosti. Popestrili so jo muzikanti, med njimi Tomaž in Rudi ter konjeniki Boris, Franci in Pepči s svojimi štirinožci. Posebno doživetje za eno izmed članic, ki je praznovala okroglo obletnico, je bilo, da se je s kočijo popeljala po Kompolah ob zvokih Tomaževe harmonike. Kako prijetna so ta druženja, potrjuje to, da smo se razšli v poznih večernih urah. SREBNE NITI ŠTORSKI OBČAN Ivanka Tofant PIKNIK V ŽLAJFI Navada je, da se upokojenci poleg skupnega letnega srečanja sestajamo še po območjih, da se bolje spoznamo in razvedrimo ob sproščenem druženju. Taka srečanja so poleg zimskih območnih občnih zborov še v poletnem ali jesenskem času na tako imenovanih piknikih. Piknik za območje Štor, Pečovja, Laške vasi in Vrh je pripravil naš pododbor v petek, 20. avgusta 2010 v Žlajfi, potem ko je bil zaradi slabega vremena dvakrat preložen. Prostor smo si sposodili pri ŠD Laška vas, ki je poleg igrišča in že obstoječe brunarice uredilo še veliko senčnico z mizami in klopmi za večjo skupino udeležencev. Tudi ognjišče z velikim pekačem in vodo imajo na dosegu rok. Vse to so nam blagohotno posodili, za vse ostalo pa smo poskrbeli sami. Ker prav v teh dneh narava ni skoparila z gobami, smo za uvod skuhali okusno gobovo juho. Z doma pečenim kruhom se je prav prilegla, saj je začetek srečanja sovpadal s kosilom. Medtem smo že vse pripravili za peko piščančjih krač in čevapčičev. Narezali smo tudi zelenjavo ter sladke dobrote, ki jih je poleg ostalega skrbno pripravila naša predsednica. Tudi glasbe ni manjkalo. Jože in Rudi sta namreč pripeljala s sabo vso »ferštekerijo«, kot jo običajno uporabljata v dvoranah. »Da se bo daleč slišalo,« sta rekla. Ob kozarčku žlahtne kapljice je beseda lažje stekla, tudi kakšna že skoraj pozabljena domača pesem je privrela iz grl in zmotila gozdno tišino. Živahen klepet je ob plesu in petju trajal vse do mraka, ko so se nekateri začeli poslavljati. Do noči smo zapustili prostor še zadnji »pometači«. Piknik je v zadovoljstvo vseh lepo uspel. Pri izvedbi piknika sta se najbolj izkazali obe Marici, glavni kuhar in pek je bil Roman, asistirale pa smo mu Silva, Zofka in jaz. Blagajno je skrbno plemenitila Erna, vsi udeleženci pa so skrbeli za dobro razpoloženje in zmerno aerobiko ob glasbi. Vsem, ki se niste odločili za naše skupno druženje, sporočam, da je bilo lepo. Prav bi bilo, da bi se v bodoče v večjem številu odločali za tako obliko druženja, tako ogromen trud organizatorja ne bi veljal le za peščico ljudi. Zahvaljujem se vsem, ki ste omogočili izvedbo piknika, posebej še predsednici območnega odbora, ki je kljub poškodovani roki večino priprav opravila sama. Jožica Krajnc Obvestilo! Vsem članicam aktiva žena spodnje Štore sporočam, da bomo imele odslej sestanke vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 18.00 uri. Sestajale se bomo v kulturnem domu v prvem nadstropju - nekdanji Cerarjevi sobi. Dobrodošle na kavico in klepet. Verica Štante, aktiv žena spodnje Štore SEPTEMBER 2010 33 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN PLESNA TELOVADBA IN SLASTEN GOLAŽ Prelepa sobota je bila tisti dan, ko smo imele ženske aktiva žena spodnje Štore telovadbo na prostem. G. Tržan nam je za ta namen odstopil svojo vrtno jasico. Ker je v bližini gozd, je tudi rahlo pihljalo, tako da nam ni bilo prevroče. Ženske smo se začele zbirati in tudi naša dva prijatelja muzikanta sta že prišla. To sta Rudi in Jože, katera nas vedno rada obiščeta. Na lepo pokošeni in urejeni travi smo bile nekatere tudi bose. Postavile smo se v krog in pričele z plesno telovadbo, bi lahko temu rekli, saj ko sta muzikanta igrala, smo bolj plesale kot telovadile. A smeh je bil! Sledil je golaž, ki nam ga je pripravila ga. Zdenka Koklič. Izvrstna dolgoletna kuharica, moja prijateljica, ki rada priskoči na pomoč, doma je iz sosednje vas i- Proseniško pri Ogorevcu. Malo smo zapele, zaplesale, pa tudi kakšna šala je zopet popestrila dogajanje. Čas v prijetni družbi je kar hitro tekel, a za konec so nas presenetili »klobasarji« iz Kompol. Veste, kdo so to? Kovač, Vrečar, tast od Vrečarja, pa še na novo g. Plank. Vsi s svojimi instrumenti. Najbolj izviren instrument je imel g. Plank (narejen iz vodovodnih plastičnih cevi). Ženske kar niso mogle dojeti, da je bilo kar naenkrat 10 muzikantov. Pridružil se jim je še naš sosed, g. Tržan, tudi izvrsten muzikant. V poznih urah smo zaključile naše druženje s skladbo Golica, saj ni veselice brez golice. Vodja aktiva Verica Štante ZAHVALA Za lep in cenjen obisk g. župana občine Štore Mirana Jurkoška in gospe Lamut ob mojem jubileju se iskreno zahvaljujem. Angela Krajnc 34 SEPTEMBER 2010 ŠTORSKI OBČAN Vrhe, gručasto, razpotegnjeno naselje na slemenu severno in vzhodno od Teharij, se je večinoma zgnetlo okoli cerkve sv. Ane ali pod njo, kot piščeta okoli koklje. Starim domačijam in obnovljenim hišam sledijo nove, moderne zgradbe. Zahodno pod cerkvijo je že več sto let zadnji dom, pokopališče tukajšnjih faranov in krajanov. Tako se sem, pod okrilje sv. Ane, stekajo poti živih in mrtvih z obeh koncev naše fare, s Teharij in Štor. Nad vsemi pa je na najvišje mesto postavljena lepa vaška cerkev častitljive starosti. Njen zvon je bil vsem generacijam, še zlasti pa med vojno in po vojni trpečim v taborišču pod vznožjem na severni strani, mili glas med vpitjem ukazujočih in zadnje upanje zemeljske in nebeške rešitve. Pisni viri pripovedujejo, da naj bi svetišče zgradili v 16. stoletju. A grb celjskih grofov nad glavnim pročeljem ter gotski stavbni členi govorijo v prid trditvi, da je bila cerkev pozidana pred izumrtjem celjskih grofov leta 1456. Verjetno je bilo takrat prvič prenovljena. Tudi kasneje so jo večkrat prenavljali, temeljito predelavo pa je doživela že v drugi četrtini 18. stoletja. V 19. stoletju so zopet močno posegli v notranjščino: z novo opremo in slikarijami so najbrž uničili ali zakrili veliko starejšega umetnostnega bogastva. Pustili pa so najdragocenejše: glavni oltar iz leta 1651. SEPTEMBER 2010 Vsakega obiskovalca, pa naj bo romar ali le izletnik, posebej očara glavni oltar. V treh nadstropjih se skriva pravo razkošje baročnega rezbarstva. »V tronu kraljuje kip sv. Ane Samotretje (sv. Ana, Marija in Jezus). Ta je mlajši kakor druge podobe na oltarju, ki predstavljajo Marijino sorodstvo. V tronu je bila namreč pred tem Marijina soha, ko so oltar prenesli sem, so postavili vanj sv. Ano. Zdaj sta na oltarju dve sv. Ani. Ob številnih zares izbranih rezbarskih delih tega oltarja se zdi kar škoda, ker se zanj še niso zmenili restavratorji, saj bi obnovljen predstavljal največjo privlačnost cerkve in kraja.« (Franc Petrič, Romarske cerkve) V ljudskem izročilu in iz napisa za tabernakljem na oltarju izvemo, da so oltar pripeljali iz cvetoče Marijine božje potne cerkve v Petrovčah, kjer so izdelali novega, starega pa so prodali. To tudi razloži, od kod to bogastvo. Cvetoča Marijina božja pot si je lahko privoščila novo naročilo pri takrat priljubljenem rezbarju, stari oltar pa so prodali. Cerkev svete Ane je dragocena vsem faranom, a tudi drugim od blizu in daleč je poseben kraj miru in molitve. Zato jo seveda želimo ohranjati tudi v prihodnje. Dragocene stvari pa seveda zahtevajo tudi svojo skrb in obnovo. Še zlasti je pomembna streha, ki zaščiti objekt in njegove notranje vrednosti pred vremenskimi vplivi in propadanjem DUHOVNE STRANI NA POT K SVETI ANI umetnin v notranjosti. Zadnja leta se je veliko delalo na župnijski cerkvi sv. Martina, letos pa svoje delo usmerjamo k sveti Ani. Nujno je urediti streho, saj že nastaja škoda na freskah in če tega ne bi storili, bi se kmalu poznalo tudi na oltarju. Že tretjič smo prosili za finančno pomoč Ministrstvo za kulturo (že leta 2003/04 in 2008/09), a nam tudi tokrat niso namenili sredstev. Za pomoč sem prosil tudi občino Celje in občino Štore, pa do tega trenutka, ko to pišem, še nisem prejel odgovora. Ker pa je delo treba storiti, se ga v septembru lotevamo, v upanju, da bomo lahko poplačali stroške. Predračunska vrednost del za obnovo strehe zvonika in cerkve je 76.000 €. Denarja ne bomo zbirali po domovih, vabim pa tudi ob tej priložnosti, da po svojih močeh podprete obnovo te lepe cerkve s svojim darom. To lahko storite osebno, lahko pa se obrnete tudi na župnišče. Vsem darovalcem se v imenu župnije zahvaljujem in naj Bog povrne vašo dobroto s svojimi bogatimi darovi. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi dobro obnovili to lepo svetišče in da bo še stoletja naprej pomnik vere in kulture, pričevanje človeške solidarnosti in dobrote ljudi, ki živimo v tem kraju v začetku 21. stoletja. Miha Herman, župnik na Teharjah 35 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN 36 ORATORIJ - PAZI ČAS "Pazi, čas!" so bile besede, ki so v dneh od 23. do 25. avgusta 2010 odmevale v ušesih otrok, njihovih staršev ter animatorjev, ki so bili del letošnjega oratorija na Teharjah. Začelo se je v ponedeljkovem jutru, ko je skupina dvanajstih animatorjev z nasmehom na obrazu že nestrpno pričakovala prihod vseh 36 otrok, ki so se odločili, da bodo še zadnje dni svojih počitnic preživeli v družbi vrstnikov in prijatelja Jezusa. Osrednja tema letošnjega oratorija je bil čas. Vse dni smo odkrivali, kako čim bolj koristno preživeti čas, ki nam je podarjen. Že kmalu na začetku smo se naučili tudi oratorijsko himno ter jo potem prepevali vsako jutro in na koncu vsakega dne ob dvigu in spustu oratorijske zastave. V ponedeljek smo v oratorijski zgodbi spoznali našo novo prijateljico Momo. Deklico, ki je bila brez staršev in je prišla živet v zapuščen amfiteater. Tam so jo lepo sprejeli tamkajšnji otroci in kmalu postali nerazdružljivi prijatelji. V njihovem življenju pa so se nato pojavili sivi gospodje, ki so ljudem spretno izmikali čas, ne da bi kdorkoli to sploh opazil. Ljudem so nalagali delo in jim obljubljali vrtoglave vsote denarja v banki časa. Kmalu so zasužnjili tudi prijatelje deklice Momo, kar pa je bil vzrok za to, da se je deklica odločila, da jih razkrinka in ljudem vrne ukradeni čas. Pri tem ji je pomagala želva z nenavadno močjo, Garmi, ki je Momo vodila do mojstra Urnika. Ta ji je izročil rožo enournico, s katero je ljudem vrnila ves nakradeni čas. Ob tej zgodbi smo z otroci spoznavali, kako mi izkoriščamo čas. Pogosto smo podobni sivim gospodom, trudimo pa se, da bi ravnali tako, kot nam naroča Momo. Rekla je namreč, naj ne bomo skopuški s časom, ko ga delimo z drugimi, in ne sebični, ko ga imamo zase. V katehezah je tekel pogovor o času, ki ga namenimo sprejemanju, igri, delu, nedelji in nebesom. Seveda pa nismo pozabili na ustvarjalnost, saj smo jo vsak dan na različne načine izražali v delavnicah. Naredili smo želvice iz gline in blaga, angelčke, poslikali oratorijske majice ter izdelali rožice, ki smo jih na koncu podarili staršem. Sledilo je kosilo, ki je bilo po zaslugah dobrih gospodinj vedno zelo okusno. Na oratoriju pa so nas obiskali še nekateri gostje. V ponedeljek popoldne je prišel čarovnik Jurij, ki nam je s svojo spretnostjo pokazal številne čarovniške trike, v torek popoldan pa je med nami zavel športni duh, saj je v našo sredo prišel športnik, nogometaš Aleš Kačičnik. Z nami je delil zanimive izkušnje iz športnega življenja. V zadnjih dveh urah oratorija smo si vsak dan vzeli čas za velike igre. Tako so otroci prvi dan med seboj tekmovali v igri Giga mavrica, v kateri so z zbiranjem barvnih lističev ustvarjali veliko mavrico. V torkovem popoldnevu pa smo še posebej uživali. Imeli smo namreč vodne igre, med katerimi so nas obiskali tudi teharski gasilci in poskrbeli, da nihče izmed nas ni ostal suh. V sredo smo se podali na lov za zakladom. Z iskanjem smo pričeli že pri cerkvi sv. Martina, potem pa nas je pot vodila vse do cerkve sv. Ane, kjer so nas pričakali starši. Sledila je zaključna sv. maša, pri kateri smo se Bogu zahvalili za lepo preživet oratorij. Po maši smo razrezali še torto, ki so nam jo pripravili starši, potem pa se s solzami v očeh poslovili in si obljubili, da se prihodnje leto zopet vidimo. Letošnji oratorij bo med nami ostal v lepem spominu, saj je privabil lepo število otrok, animatorjev in seveda vseh ostalih, ki so kakorkoli pripomogli k njegovemu uspehu. Hvala g. župniku za njegovo idejo in organizacijo, staršem, da so nam zaupali svoje otroke in nas med oratorijem večkrat razvajali s kakšnimi dobrotami, animatorjem, da so žrtvovali svoje dragocene počitniške urice, gospodinjam, ki so poskrbele za dobra kosila, piceriji Picikato za darovane pice, teharskim gasilcem za "vodne igre" in vsem, ki so kakorkoli podprli oz. spremljali naše delo. Martina Rezar SEPTEMBER 2010 Vtisi otrok, ki so preživeli čas na letošnjem oratoriju Na oratoriju je bilo zelo zanimivo, čeprav le za nekaj dni. Veliko smo peli in ustvarjali. Spoznala sem tudi nekaj novih prijateljev in upam, da se naslednje leto spet srečamo! Sara DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Oratorij mi je bil všeč, saj so bili animatorji zelo prijazni. Naučil sem se, kako si pravilno razporediti čas. Želim si, da bi bil oratorij tudi drugo leto! Denis Super zabavno je bilo! Najbolj fino je bilo, ko so prišli gasilci in smo se polival z vodo! Všeč mi je bilo, da sem spoznala nove prijatelje. Želim si, da bi bil naslednje leto oratorij še daljši in bom spet v veseli družbi! Aneja Kot vsako leto sem se tudi letos udeležil oratorija. Tokrat ne v drugi župniji, ampak v domači fari na Teharjah. Animatorji so nas razporedili v tri starostne skupine, sam sem bil v najstarejši. Imeli smo razne delavnice, peli smo, se igrali in tudi molili. Vsako jutro smo dvignili zastavo in zapeli himno. Vsak dan nas je čakalo kakšno presenečenje v obliki zanimivih gostov, kot so: obisk čarodeja in prikaz nekaterih trikov, nogometni privrženci smo uživali v predstavitvi znanega igralca nogometa ter predstavitev dela gasilcev. Oratorij mi je bil zelo všeč, saj sem se spoznal veliko novega in poučnega ter se družil s prijatelji. Želim si, da bi naslednji oratorij trajal več dni, saj so trije dnevi prehitro minili. Ob tej priložnosti pa bi povabil ostale, ki si želijo druženja, igre, petja in zabave. Se vidimo na Teharjah prihodnje leto! Andraž Bilo je fajn. Imeli smo se super. Želim si, da bi bilo drugo leto enako. Urh Na oratoriju je bilo cool. Vse je bilo super. Razen ene stvari: bil je prekratek. Upam samo, da bo tudi naslednje leto. Če bo, se takoj prijavim. Žiga SEPTEMBER 2010 Všeč so mi bile vodne igre, igrica in delavnice. Imeli smo vsakodnevno veliko igro. Oratorij je trajal tri dni. Pri vsakodnevni veliki igri mi je bil najbolj všeč skriti zaklad. Veliko smo se tudi sladkali. Imela sem se super. Maša Na oratoriju je bilo zelo lepo. Trajal je tri dni in vsak po svoje je bil zelo lep. Naučili smo se himno, ki smo jo ob dvigu zastave vsako jutro zapeli. Mentorji so nam pripravili igrico o punčki Momo, ki je pregnala sive može in vrnila vsem čas. Igrali smo se razne igre, najbolj zanimive so bile vodne igre, saj smo se na koncu lahko polivali s pravo brizgalno gasilskega vozila. Tudi kuharice so skrbele za dobro hrano, pijačo in najboljše na koncu, sladoled. Vsi smo z navdušenjem pojedli pizzo s pečenim krompirjem. Zadnji dan smo se veseli, kljub dežju, sprehodili do cerkve pri sv. Ani na Vrheh. Tam smo imeli zaključek z mašo, po kateri smo vsi skupaj s starši pojedli veliko torto. Vsi skupaj smo se dogovorili, da se naslednje leto spet vidimo in g. župnik je obljubil, da naslednje leto oratorij spet bo. Anja 37 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Veliko zmago Kovinarjem prinesel župan občine Štore Občina Štore z županom Miranom Jurkoškom je kljub ogromnim težavam, s katerimi se srečuje ob globalnih težavah gospodarstva, uspela zagotoviti sredstva in izvajalca del za podrtje dotrajanje in za okolico nevarne tribune in izgradnjo nove. 38 Kot se za jesenski čas spodobi, se je v Štorah začela nova sezona v ligaškem nogometu. Nogometaši Kovinarja so težko obdržali status tretjeligaša. Vodstvo kluba je na negativnih izkušnjah preteklega prvenstva takoj začelo priprave na novo sezono. Vsem je bilo jasno, da bo treba nekaj korenito spremeniti v igralski zasedbi, če želi klub, ki letos praznuje visok jubilej (80 let delovanja Kovinarja)spet navduševati domače ljubitelje nogometa. Tako so uspeli doseči dogovor z vodilnimi v celjskem prvoligašu CMC Celju, da se Kovinarjem priključijo nekateri talentirani mladi nogometaši, ki zaenkrat še ne igrajo vidnejše vloge v matičnem klubu. Res da je novo moštvo Kovinarja še vedno ostalo z jedrom domačih igralcev, pa vendar lahko govorimo o popolni preobrazbi Kovinarjev. Mladi igralci, ki so se pridružili moštvu, so omogočili trenerju Štancarju, da se je v letošnje prvenstvo podal s pogumno napadalno igro, ki so jo domači navijači pogrešali kar nekaj sezon. Je že tako, da v nogometu štejejo samo zmage in atraktivna, z goli obogatena igra. In prav takšen slog igre goji letošnje moštvo „železarjev“. Po končanih štirih krogih prvenstva so neporaženi in vodijo v prvenstvu, ki so ga strokovnjaki označili za najbolj izenačeno v zadnjih letih. Če pogledamo ostala moštva, vidimo, da imajo Kovinarji za nasprotnike same izkušene ekipe. Še ena značilnost izstopa v letošnjem ligaškem tekmovanju. Če so v Štorah zelo pomladili svoje moštvo, so na drugi strani ekipe, ki bodo naskakovale letošnji naslov prvaka lige, v svoje vrste zvabile kar nekaj izkušenih prvoligaških igralcev. Čas bo seveda pokazal, ali so se pri Kovinarju odločili pravilno. Trener po štirih odigranih krogih opozarja, da je moštvo še daleč od tega, česar je sposobno. Prav tako kot moštvo pa doživlja spremembo tudi Kovinarjeva infrastruktura. Sanje starejših nogometašev po nujni prenovitvi tribune so se na veliko veselje vseh začele uresničevati. Občina Štore z županom Miranom Jurkoškom je kljub ogromnim težavam, s katerimi se srečuje ob globalnih težavah gospodarstva, uspela zagotoviti sredstva in izvajalca del za podrtje dotrajane in za okolico nevarne tribune in izgradnjo nove. Morda se mnogo občanov ne zaveda, kaj pomeni takšna investicija za šport in razvoj kraja. Vsi tisti, ki so davnega leta 1962 uživali ob odprtju danes dotrajanega stadiona, pa bodo z veseljem povedali o tem veliko lepega. Naj spomnimo: "Športni stadion na Lipi je bil dograjen v letu 1962 in je ob otvoritvi vseboval naslednje objekte: nogometno igrišče, atletsko stezo s pripadajočimi atletskimi objekti, tristezno avtomatsko kegljišče, opremljeno telovadnico, igrišča za rokomet, košarko, odbojko, trim stezo, dvostezno igrišče za balinanje in dvorano za namizni tenis. Opravljeno je bilo 59.142 ur prostovoljnega dela in vloženo ogromno lastnih finančnih sredstev". Aleš Korošec, NK Kovinar Pred prijateljsko tekmo s CMC Celjem. Končna lestvica v 3. SNL - vzhod O 1 Kovinar Štore 4 2 Paloma 4 3 Odranci 4 4 Malečnik 4 5 Grad 4 6 Čarda 4 7 Koroška Dravograd 4 8 Simer Šampion 4 9 Tromejnik G-Kalamar 4 10 Stojnci 4 11 Aha Emmi Bistrica 4 12 Zreče 4 13 Tehnostroj Veržej 4 14 Šentjur 4 Z 3 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 P 0 0 1 1 0 0 1 1 1 2 3 1 3 3 N 1 2 1 1 3 3 2 2 2 1 0 3 0 1 Dg 10 5 11 7 7 5 4 4 6 7 12 1 4 4 Pg 5 2 7 6 3 3 4 4 7 9 11 4 12 10 GR 5 3 4 1 4 2 0 0 -1 -2 1 -3 -8 -6 T 10 8 7 7 6 6 5 5 5 4 3 3 3 1 SEPTEMBER 2010 HAJDUK IZ SPLITA V ŠTORAH Kovinarji praznujejo visok jubilej - 80 let nogometnega kluba ŠPORT ŠTORSKI OBČAN Kovinarji bodo na nepozaben način obeležili 80 let delovanja kluba. Na revijalno tekmo prihaja nepozabna ekipa Hajduka iz let, ko so v nakdanji skupni državi pomenili pojem za navijače iz vseh krajev države. Kovinarji bodo 80-letnico nogometa v Štorah praznovali prav na poseben način. Nogomet je v Štorah zaznamoval pretekla desetletja razvoja kraja, v katerem se je našlo včasih skoraj toliko nogometašev, kot je bilo krajanov. In brez pretiravanja bi lahko rekli, da je večina odraščala ob odkritem simpatiziranju z Dalmatinci iz Splita, znanimi pod nogometnim imenom Hajduk. Pisec članka ni našel pravega razloga za to, se pa morda poraja misel, da je bil eden od povodov težko železarsko življenje. Številni krajani so si ga vsaj nekoliko lajšali z dopustovanjem tam "doli" v Dalmaciji, kjer ljudje slovijo po svoji odprtosti in pristnem prijateljstvu, kraji pa po prečudoviti morski klimi. Takšne vezi so stkala prijateljstva do danes. Zato se je organizatorjem slovesnosti ob obletnici delovanja kluba porodila ideja, da krajanom Štor in okolice vsaj za en dan spet vrnejo tista nostalgična leta (za mnoge najlepša v življenju). Vabilo je bilo naslovljeno na veteransko moštvo Hajduka in na veliko veselje Kovinarjev so nogometaši iz Splita takoj pristali na srečanje. Aleš Korošec, NK Kovinar Kovinarji leta 1964 Veterani Kovinarja in Steklarja 2009 Tako napovedujemo velik dogodek za štorski nogomet in celoten kraj. Nogometna tekma med veteranskima ekipama Kovinarja in splitskega Hajduka bo v soboto, 25. septembra 2010, ob 16.00 uri na stadionu Lipa v Štorah. 39 SEPTEMBER 2010 ŠTORSKI OBČAN ŠPORT MALI NOGOMET 40 Razpored - jesenski del 2010 Kolo 12 Loka veterani - Smrkci Laška Vas - Rogači BS Polule Rudar Pečovje - Mlacomm Svetina Štore steel - Prožin Ranivok - Bar Ek Kompole, 3. 9. 2010 ob 17:15 Kompole, 3. 9. 2010 ob 18:00 Kompole, 3. 9. 2010 ob 18:45 Kompole, 3. 9. 2010 ob 19:30 Kompole, 3. 9. 2010 ob 20:15 Kolo 13 Mlacomm Svetina - Loka veterani Smrkci - Štore steel Prožin - Laška Vas Rogači BS Polule - Bar Ek Ranivok - Rudar Pečovje Štore, 10. 9. 2010 ob 17:15 Štore, 10. 9. 2010 ob 18:00 Štore, 10. 9. 2010 ob 18:45 Štore, 10. 9. 2010 ob 19:30 Štore, 10. 9. 2010 ob 20:15 Kolo 14 Loka veterani - Rudar Pečovje Bar Ek - Prožin Štore steel - Mlacomm Svetina Laška Vas - Smrkci Ranivok - Rogači BS Polule Kompole, 17. 9. 2010 ob 17:15 Kompole, 17. 9. 2010 ob 18:00 Kompole, 17. 9. 2010 ob 18:45 Kompole, 17. 9. 2010 ob 19:30 Kompole, 17. 9. 2010 ob 20:15 Kolo 15 Ranivok - Loka veterani Rudar Pečovje - Štore steel Mlacomm Svetina - Laška Vas Smrkci - Bar Ek Prožin - Rogači BS Polule Štore, 24. 9. 2010 ob 17:15 Štore, 24. 9. 2010 ob 18:00 Štore, 24. 9. 2010 ob 18:45 Štore, 24. 9. 2010 ob 19:30 Štore, 24. 9. 2010 ob 20:15 Kolo 16 Štore steel - Loka veterani Rogači BS Polule - Smrkci Bar Ek - Mlacomm Svetina Laška Vas - Rudar Pečovje Ranivok - Prožin Štore, 1. 10. 2010 ob 17:15 Štore, 1. 10. 2010 ob 18:00 Štore, 1. 10. 2010 ob 18:45 Štore, 1. 10. 2010 ob 19:30 Štore, 1. 10. 2010 ob 20:15 Kolo 17 Loka veterani - Laška Vas Smrkci - Prožin Mlacomm Svetina - Rogači BS Polule Ranivok - Štore steel Rudar Pečovje - Bar Ek Štore, 8. 10. 2010 ob 17:15 Štore, 8. 10. 2010 ob 18:00 Štore, 8. 10. 2010 ob 18:45 Štore, 8. 10. 2010 ob 19:30 Štore, 8. 10. 2010 ob 20:15 Kolo 18 Bar Ek - Loka veterani Prožin - Mlacomm Svetina Rogači BS Polule - Rudar Pečovje Ranivok - Smrkci Laška Vas - Štore steel Štore, 15. 10. 2010 ob 17:15 Štore, 15. 10. 2010 ob 18:00 Štore, 15. 10. 2010 ob 18:45 Štore, 15. 10. 2010 ob 19:30 Štore, 15. 10. 2010 ob 20:15 OLMN Štore Branko Mlakar SEPTEMBER 2010 ŠKD RUDAR PEČOVJE in OBČINA ŠTORE vabita na 15. sezono AVSENIKOVEGA ABONMAJA POLK IN VALČKOV Prvi koncert bo 3. oktobra 2010 ob 18.uri v kulturnem domu Štore, kjer se vam bodo predstavili zmagovalci letošnjih festivalov narodno zabavne glasbe v Sloveniji. Nastopili bodo: • • • • • • • • • zmagovalec festivala slovenske polke in valčkov: Ansambel Novi spomini, zmagovalec Škofje Loškega festivala: Kvintet Dori, zmagovalci festivala na Vurberku: ansambel Akordi, zmagovalec festivala v Mariji Reki: ansambel Vrh, absolutni zmagovalec festivala v Števerjanu: ansambel Iskrice, zmagovalec 39. festivala Pokaži, kaj znaš v Dobju: ansambel Zakrajšek, zmagovalec mednarodnega festivala Graške gore: skupina Jodel Express, zmagovalci Ptujskega festivala: ansambel Iskricein ansambel Akordi, absolutni zmagovalec 30. Zlate harmonike na Ljubečni: Žan Bregar Cena vstopnice: 10€ Po koncertu sledi manjša pogostitev Prodaja vstopnic: občina Štore (tel.:03/780-38-41), Bistro Opoka Štore, kegljišče Lipa Štore, trgovina Etra-Selič center Šentjur, TIC Celje in eno uro pred koncertom. Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremembe programa. OBČINA ŠTORE Vljudno vabi vse občane na nepozabni dogodek 1. BAZAR DRUŠTEV OBČINE ŠTORE Sobota, 2.10.2010 ob 18. uri v kulturnem domu Štore Dragi občani, čas je, da spoznate delovanja vseh društev občine Štore in se ob tem neizmerno zabavate Vstopnine ni!!! Za zabavo in pogostitev je poskrbljeno. Info: tel. št.: 03/780 38 40 e-mail: kultura@store.si www.store.si Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremembe programa. Pravljična dežela kulturnega doma Štore predstavlja Otroški gledališki abonma »ŠTORČEK« sezona 2010/2011 Informacije: občina Štore, T: 03/780 38 40, 031/367 889, E: kultura@store.si 1. Kekec in Pehta 2. Janko in Metka 22. 10. 2010 ob 17.00 19. 11. 2010 ob 17.00 3. Sneguljčica 4. Zobni zajček 18. 2. 2011 ob 17.00 15. 4. 2011 ob 18.00 Vpis abonmaja za leto 2010/2011, do 21. 10. 2010, občina Štore. Cena: 10 € (cena vključuje vse štiri predstave) občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje, turistično društvo Štore nedelja, 28. 11. 2010, ob 17.00 uri kulturni dom Štore Cena vstopnice: 12,00 EUR. Predprodaja in prodaja vstopnic: občina Štore (tel.: 03 780 38 40, e-pošta: kultura@store.si, www.store.si,), TIC Celje, bistro Opoka Štore, kegljišče Lipa, trgovina Etra Šentjur in eno uro pred predstavo KULTURNO DRUŠTVO PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV * MAŽORETNA SKUPINA MAJDE MARGUČ - ŠTORE- V A B I K VPISU V MAŽORETNO SKUPINO VSE OTROKE OD 3. DO 7. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE Treningi bodo potekali vsako Sredo od 14.00 do 15.30 ure v telovadnici Osnovne šole Štore. Več informacij na telefonu 070 899 152, Emil, ali na spletni naslov: emil.kacicnik@gmail.com metalko letak A4.ai 1 13.9.2010 6:15:38 C M Y CM MY CY CMY K ORGANIZATOR PRIREDITVE ŠD Kovinar Štore občina Štore konjeniško društvo Štore občina Štore in ŠKD Rudar Pečovje turistično društvo Štore PD Železar Štore občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje in TD Štore ŠD Laška vas občina Štore in ŠKD Rudar Pečovje občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje in TD Štore LPZ Bojansko Štore občina Štore in ŠKD Rudar Pečovje ŠKD Rudar Pečovje občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje in TD Štore PD Železar Štore ŠKD Straža DVK Polič ŠKD Rudar Pečovje DVK Polič občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje in TD Štore društvo upokojencev Štore DVK Polič DVK Polič DVK Polič občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje in TD Štore občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje, TD Štore in ŠD Kovinar društvo upokojencev Štore karate klub Štore KDAJ 25. 09. 2010 2. 10. 2010 ob 18.00 3. 10. 2010 ob 15.00 3. 10. 2010 ob 18.00 10. 10. 2010 16. 10. 2010 22. 10. 2010 ob 17.00 23. 10. 2010 14. 11. 2010 ob 18.00 19. 11. 2010 ob 17.00 27. 11. 2010 28. 11. 2010 ob 17.00 4. 12. 2010 17. 12. 2010 18. 12. 2010 december 2010 december 2010 januar 2011 januar 2011 18. 2. 2011 ob 17.00 12. 3. 2011 marec 2011 marec 2011 marec/april 2011 15. 4. 2011 ob 18.00 7. 5. 2011 18. 6. 2011 24. 6. 2011 Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremembe programa. DOGODEK 80. obletnica delovanja ŠD Štore Bazar društev občine Štore tradicionalna štorska konjenica z blagoslovom konj Avsenikov abonma polk in valčkov Almini dnevi kostanjev piknik Kekec in Pehta (otroški gledališki abonma Štorček) kostanjev piknik Avsenikov abonma polk in valčkov Janko in Metka (otroški gledališki abonma Štorček) 10. obletnica LPZ Bojansko Štore gledališka monokomedija »FOTR«(Lado Bizovičar) Barbarin pohod božičkovanje za otroke z Mačkom Murijem 2010 zaključni izlet PD zimske igre za pokal Straže žegnanje vin tradicionalno sankanje pokušina vin Sneguljčica (otroški gledališki abonma Štorček) občni zbor društva upokojencev Štore ocenjevanje vin letnika 2010 ocenjevanje salam in kruha praznik vina, kruha in salam Zobni zajček (otroški gledališki abonma Štorček) Veter v laseh 2011 letno srečanje društva upokojencev Štore pohod na Svetino KOLEDAR DOGODKOV DRUŠTEV OBČINE ŠTORE 2010/2011 KJE športni park Lipa kulturni dom Štore Gajska h.- Kompole kulturni dom Štore Svetina Prostori PD Železar kulturni dom Štore Laška vas kulturni dom Štore kulturni dom Štore kulturni dom Štore kulturni dom Štore Pečovje (zbirno mesto) kulturni dom Štore / Prožinska vas Šentjanž nad Štorami Pečovje Prožinska vas kulturni dom Štore kulturni dom Štore Prožinska vas Prožinska vas kulturni dom Štore kulturni dom Štore 7. 5. 2011 kulturni dom Štore Vrunčev dom Svetina KONTAKT 041/767 949 (Matej K.) 031/367 889 (Dejan S.) 041/622 385 (Emil B.) 031/367 889 (Dejan S.) 070/899 152 (Emil K.) 03/57 71 236 031/367 889 (Dejan S.) 041/284 441 (Zdravko R.) 031/367 889 (Dejan S.) 031/367 889 (Dejan S.) 031/319 799 (Mateja Z.) 031/367 889 (Dejan S.) 041/353 404 (Leonida C.) 031/367 889 (Dejan S.) 03/57 71 236 031/763 077 (Primož K.) 041/903 567 (Stane F.) 041/353 404 (Leonida C.) 041/903 567 (Stane F.) 031/367 889 (Dejan S.) 03/57 70 111 041/903 567 (Stane F.) 041/903 567 (Stane F.) 041/903 567 (Stane F.) 031/367 889 (Dejan S.) 031/367 889 (Dejan S.) 03/57 70 111 031/383 856