71. številka. V Trstu, v sredo 3. septembra 1890. Tečaj XV. „E D I N O S T4' izhaja d\akrat ni teden. vsako sraic m loboto ob 1. uri popolndn« „Edinost" stane : f.H TBfl leto gl. 6.-; izven Avut 9,— gl. 1a polu leta „ 3.—: - , 4.50 „ ta četrt lota „ 1.80; „ „ '2 25 „ Posamične številko h«* dobivajo t pro-dajalnieah tobaka v Trste po « kot.. v Gorici in V Ajdovščini po « no*. Na Earoftbe brez priložene naročnine se 'jpravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila raiun« po s n«». v ritica v petitu; za naslove r dol) i nI •'•rkami ho plačuje prostor, kolikor l>i ga obsedlo navailuih vrstic. Poelara. javne zahvale, osmrtnic« itd ho račune po pogodbi. >"s; dopisi se pošiljajo uredništvu v ulioi Carintia St. 25. Vsako pismo mora biti iraukovano, ker nefrankovana so no sprejemajo. Rokopisi so no vračajo. * aročnino, reklamacijo in insornt«1 j>re-ema upr^vnlitvo v ulici Carintia Odprte reklamacije so prosio poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko? 'V tdinojt je m t 0 našej narodnoj organizaciji. m. Ako hočemo, da se res kaj stori, treba se je nemudoma lotiti dela. Začeti se mota iz središča in ravno naši poslanci — deželni in državni — so zares v prvej-vrsti poklicani, da stvar vzamejo v svoje roke. Zbrati se morajo v odbor, ki naj slovenski narod organizuje po razvitih načelih, ter potem kot osrednji odbor cele organizacije vodi delovanje okrajnih in krajnih zborov, ter jih podpira, svetujoč in pomagajoč jim pri delu. Poslancem podelil je narod svoje zaupanje, njih pravica in njih dolžnost je v prvej vrsti, da vodijo nnrod in da skrbe za njegov blagor s tem, da ga ukrepe ter mu tako pripo-moreje do njegovih pravic. Saj je to tudi v njih lastnem interesu! Koliko več bode veljala njih beseda, kedar se bode vedelo, da ne govore tje v en dan, kedar bodo vsako svojo trditev in vsako svojo zahtevo lahko podprli s konkretnimi slučaji! Saj nekateri naši poslanci se radi hvalijo se svojim uplivom v visokih krogih, kako prijetno bode tedaj zanje, da bodo imeli vedno priložnosti dovolj, uporabljati ta svoj upliv v to, da Čisto na tihem pridobe narodu mnogo stvari, katere so malenkostne vsaka posebej, katere so pa v svojej celoti precej večje važnosti — za narod — nego v»o glasne, sladkodoneče ministerske izjave in obljube. Tu se bodo potrudili za malo gmotno podporo pri ružnih javnih delih, tam bodo na podlagi konkretnih dat lahko odstranili nezmožnega ali nepoštenega ali nam krivičnega uradnika ter bodo preskrbeli, da na njegovo mesto pride Človek pošten, zmožen in naroden, tam bodo poskrbeli, da se urede šole v postavnem smislu itd. Pri vsem tem pa bode tudi rastel PODLISTEK. Sprehod v Čepovan. Potopis kultur nn-topiČen. Spisal Fran Zakrajski Mestoselec. (Konec.) Ć ep ova n stoji blizu v sredi te doline njihov upliv pri ljudstvu. Ne bode se jiui treba bati za svoje mandate: kedar bode ljudstvo videlo, da se res pridno brigajo za njegove potrebe, da jih poznajo, ris povsod pomagajo, oklenilo se jih bode še' bolj, in dokler bode prepričano, da delajo zanje, stalo bode vedno za njimi v vsakej sili in nezgodi, v vsakih razmerah in v vsakem položaju. Koliko krepkejše in od-j ločnejše — in uspešniše — bodo potem lahko postopali 1 Kedar se osnuje in začne delovati osrednji odbor, zatekali se bodo k njemu narodni obrtniki in kupci, ki se hočejo j naseliti, a ne vedo kje; dijaki, ki so izvr-j sili svoje študije, a ne vedo, kam bi ho obrnili; narodni bogataši, ki hočejo naložiti svoj denar v narodnih podjetjih, a no vedo kje, —■ vedno bode imel na razpolaganje dovolj močij, pripravljenih za narodno delo. In osrednji odbor, poučen o vseh razmerah, odkazal bode lehko vsakemu pripravno mesto, kjer bode lehko deloval svojemu narodu in sebi na korist. Ako se izvrši in utrdi taka organizacija, potem se nnui ni več bati za obstanek, vsi nasprotniki ne bodo mogli opraviti ničesar. Seveda pa bodo treba neprestanega dela in truda v vseh raznih odborih, največjega pa v osrednjem in bojimo se, da se tako delo nič kaj ne bode dopadalo nekaterim naših poslancev. Toda če pomislimo, da neso voljeni samo za to, da se na svojih poslanskih sedežih dolgočasijo, in da oni neso še storili svoje dolžnosti, ako so v budgetnoj debati ponižno povedali, da Slovenci se netnajo vsega, kar hočejo in kar jitu gre po postavi, pridemo do zaključka, da jim vendarle ne bode preostajalo nič druztga, nego da so prav resno poprimejo ravno takega dela. Slovenski narod se bode počasi na- ševati in pa trdno prepričanje, da gotovo veličal mož, kateri so poslanci samo radi tudi njemu zasvetijo boljši časi, ako vsak zabave in časli, ali pa radi lastnega do- stori svojo dolžnost! —č. bioka, in ako h« oni ne obrnejo na drugoj pot, obrne se od njih in si poišče drugih --- morebiti ne tako imenitnih, — a delav- nejših in boljših mož, ki se ne bodejo branili delati v njegov prospeh. ! Danes sicer nikogar nočemo napadati, »tli no moremo si kaj, da ne bi omenili i ... i stvari, ki so tiče naših poslancev in ki jo tudi v zvezi z našim predmetom. 1 žene 3 male mline in žago (pilo), da jo nekaterim pomostno zidanim kladezetn potrebni dotiček ; odčeka ae potem v podobi pohlevnega bistrega potoka, pridnim pericam v rabo ter se p o g r e z n e konec vasi. Ta voda no le da je bistra kot golot (kristal), tudi čvrsto moč ima v sebi. Će si se po hribih močno upehat in ti ne vstreza več limo.iovec, kislo mleko in ceI6 nad popisanimi gorami do 1000 m. vis., tamarind, napij se čepovuuske vode, koj ■kacih 5 ur hoda od Gorice, 606 na. nad t,o odžeja in puatf ti v ustih so preprijeten morjem; ima snažne, stavbenohigijenično, to je dovolj saksebe zidane, večidel s korci pokrite hiše (nad 70); šteje 1430 preb. 5 krčem in 4 prodajalnieo. Cerkev 340 let stara s precej visokim dalekovidnim zvonikom in posvečena sv. Janezu, dala jo menda tudi vasi ime (Caput, Joannis: Cap-čep; Jovan). Lepo jo opravljena. Po prizadevali prvega njenega župnika, veleč, g. BI. Grče, in se sodelovanjem bogo-služnib prebivalcev, dobila je cerkev lani pookus. O njej bi kaj debelo pogledal grški modrijan Talet. kateri je smelo trdil da izvira vso iz vode in gotovo bi Pegaz še enkrat cebnol v skolo, dn bi iz nje iz-kresal tako Hipokreno. Pa tudi slovenskih poetov vrli očak Vodnik bi, čepovaušice so napivši, še bolj navdušeno zapel: Moj- stru pevcev naj mi teče ta požir!" S kako hladnim ali zmerno gorkim zrakom je v najhujših pasjih dnevih, ko drugde, v Trstu ali Gorici, palijo solnčui žarki nove orgije, letos pa prostrano lopo iz ro- Oepovan obdarovati, posna zanega kamenja, pred katero se je prostor razširil, z lipami zasadil in zaprl z železno ograjo. Sloveča čepovanska voda, za katero se je celo goriška občina poganjala, ker jo nekako zdravilna, mrzla 7° do 8° R. in sestoji po kem. preiskavah tudi iz železa izvira nad vasjo, teče po leseni se zidanimi stebri podprti strugi skozi njo; me se iz teh točnih podatkov: Mes. junija: Ob 6 uri zutraj 10°, ob 12. uri 20°, ob 6. uri zv. 12° R. Mes. julija: Ob 6. uri zutraj 12°, ob 12. uri: 22° ob 6. uri zv. 14° R. in to v najgorkojih dneh. Za služnost in potrebe si> razen prodajaluic in krčem na razpolago c. kr. p oš ta, katero služi vsakdanji sel, mnogo rokodelcev, osobito kovači Politični pregled. Notranje dežela. Vender, vender enkrat! Sedaj je jasno, kako smo prav imeli, trdeči, da so do-Naši poslanci so poklicani, da (trga- godki zadnjih dni po Italiji in — v Trstu nizujejo narod, a poprej jim je treba da za našo državo velepomembni. Ćud na, pose organ i zujejo mej seboj. Mnogo se je gubna je bila taktika nemških liberalnih govorilo zadnjo jesen in zadnjo zimo o listov in naše vlade v očigled rovanju shodu vseh narodnih državnih in deželnih drzne iredento to- in onstran črno-rumenih poslancev Koroške, Štajerske, Kranjske in kolov. Mi smo — poz naj oči pravi položaj Primorske. Določen je žo bil čas in kraj — svarili in svarili, toda zastonj: glas nas in tudi o programu se jo že govorilo in bil jo glas upijočega v puščavi. Nedavno pisal«. Naenkrat pa se je stvar začela od- smo pisali, kako gospod Crispi, reeto ofi-lašati in sedaj je, kakor se vidi, popol- cijelna Italija, misli in čuti. Mišljenje to noma zaspnla. Kdo je kriv, ne vemo, tega izvestno ni posebno ugodno našej državi, pa smo preptičani, da neso krivi temu no In uprav to, da se je celo Crispi čutil Istrski, no Tržaški, ne Štajerski in ne primoranega z debelim prstom potipati Koroški poslanci. Zdi se nam pa, da so slavno iredento, priča nam, kolike dimen-drugod nekateri, kateri se ravno teh pet- zije jo že zadobila agitacija te poslednje slancev iz mejnih dežel nekako boje, ka- in da to nikakor ni več „otročarija*. Rekli kor bi imeli slabo vest. Naj bo kakor- sino že, da je bila dosedanja taktika na-koli, zadnji čas je že, da se res enkrat ših odločujočih krogov pogubna: utajili so snidejo vsi naši poslanci, ter se dogovore, vsak pojav te drzne pošasti, zatisnili so kako naj bi se postopalo. Z današnjo tak- oči, da bi ne videli nevarnosti. Ali gotiko ničesar ne dosežejo. Kedar pa bodo spoda iredentovei so si drugače tolmačili enkrat skupaj, takrat pa naj se tudi prav to prizanesljivost, nego so si želeli na Du-resno začne pretresovati vprašanje trajne naju. Prizanesljivost to so si tolmačili kot organizacije celega slovenskega naroda, slubost in nezmožnost in posledica je bila, Naj so osnuje po ti h ali drugih načelih, da so postajali dan na dan drznejši. Se le glavno je, da se vendar enkrat zdramimo pok zadnjih petard v Trstu — odmev i/ sedanje lenobe, in da se vendar enkrat Rimskih dogodkov — razjasnil jim je začne splošno, intenzivno in enotno delo- pravi položaj in gospoda na Dunaju so se vanje na obširnej stvarnoj podlagi. Kakor prestrašili. Sedaj se pa oglašajo jeden za vsak začetek, težak bode tudi ta, a nihče drugim : „Neue Freie Presse*, „Wiener so no sme ustrašiti začetnih težav; misel Tagblatt", e tutti quanti, ter obsojajo več na tužni nas nar. d mora vsakega navdu- ali manj ostrimi besedami iredentovska in mizarji, med kojimi se odlikuje v teh-nolngiškem muzeji izobražen strugar. Zastopana je hišna obrt »osebno v gorenjem Ćepovanu (žebljarji), koja je razširjena potem v iiokovcu, T r i h u š i in v V o j s k e m. Za juvno varnost skrbi c kr. ž a n d a r tu e r i j s k i oddelek, ki se-stoji zdaj iz inteligentnih in celo umetcljuo (godlttno) izobraženih orožnikov. v Cepovan ima dobro obiskovano šolo, katera v sodelovanji uljudnoga g. učitelja Mlekuža z gospodom župnikom vrlo napreduje bodisi v izgoji, prvem smotru, ali v potrebnih znanstvih. Ne bom govoril o cerkvenem duhu; samo to naj povem, da če kdo dvoji, ali se ujema narodno vzbujeni duh z nravitostjo in retigijoznimi čuti in zunanjo izjavo verskega mišljenja bez himbe, nujde baš v Ćepovanu temu popolen dokaz in da pomestni laški „pro-gressou v teiu pogledu ne le senca ni, temveč so ti prikazuje, Če piimerjaš bolji slan, v svoji strašni pomilovanja in grajo vredni nagoti. Mislite je, da se prava omika da izvrstno ali prav za prav edino zidati na podlagi verskega duha. Medsebojno so pospešujeta in krepita. Blagor občini, ki ima to neovrgljivo načelo goječega voditelja ! V Ćepovanu deluje kat. p o l i t i e k o e ž e 11 let staro dr u št v o, ki šteje nad 50 udov, in katero vodi g. BI. Grč a*) župnik in matičin ud, z ono zavedno vs-trajuostjo in zrelo politiko vedno, dejal bi večjega delokroga. „Pravi heroizom, piše Lessing, je sličen skritim iskram v kremenu ki mirno spo, dokler jih na videlo ne spravi zunanja moč," Te besede se dajo s pridom obrtioti na delovanje čepo-vanskega pol. društva; samo da, ko na videz počiva, ne spi; temuč se pripravlja in krepi. Ni ga dalekosežnoga vprašanju na našem političnem polji, sosebno na Primorskem, in že povzdigne to polit, društvo moški svoj glas, ki svetuje ali zahteva. S tem pa, da postavljam, sosebno glede na-rodostnega duha Čepovan, kakor zaslužuje, na p r v nekj Basegi0) neUi yigini iz Brda \ t.škim. spisi. Sveti oče je zavkazal du- bHlo ^ |n nekateri dfUgi iz Kopra> _ | hovnom, da študirajo socijalno vprašanje, Omenjene osebe so udje laškega političnega j kajti I e v e r a more rešiti to vprašanje. dmštva |n fl0 0fltali y pomjanu dari in n04f j dokler so bile volitve končane. Vino seje; točilo na brente in moštele za protivno! „ ^^^ stranko. Takšnega nemoralnega prizora so j L/ r I J I, morda še ni videlo pri volitvah v Istri. Iz Pomjanščine meseca avgusta. [Izv. Prodani kmetje iz Karkavca, iz Ko-, dop.J Kakor je znano, volitve za pomjansko štabone, iz Gasona in nekateri iz Šmarja' mestno občino bile so ukazane za III. vo- lokali so in jeli muso od stare kravetine, | lilni razred dne 19. avgusta, a za U. in I. katero so jim dali ubiti in pripraviti lahoni razred dne 20. t. m. Vsakateri, ki pozna v oštariji pri Kociančiču, — kakor da neso veliko in prostrano pomjansko občino, mesec dni nič okusili — in nekateri so v njene narodne razmere in število volilcev pijanstvu kričali: aviva nostri tulijani! III. razreda — namreč 787, II. tela 387 Koperski lahonski agenti so se vedno pro-in I. tela 187 upisanih volilcev — moral ducirali svojimi govori pred volilno hišo je predvideti, da za vse tri volilne sku- in so vzhičeno kričali in po svoje nago- i pine ne zadosčuje tako kratek čas varjali slovenske kmete, da žnjiuii glasujejo. C. kr. glavarstvo v Kopru moralo bi Tu se je slišalo: caro di qua, caro di IA. ukazati tri dni za III. razred, dva dni za Piero, se dei nostri? Menigo, non semo II. razred in ednega za I. velilni raz- noi buoni amici P Giovanni, perche ne fe red. Dosedanji upravitelji, gospodarji po- questo torto P cosa no se mejo, che teni mjanske občine in njih pomagači, Koper- con noi, che coi preti cranzi e croati ? ski Irihoni, dobro so znali, da preveliko Cosa volfe aspettar da quei foresti P Noi j število volilcev, posebno iz HI. razr., v semo vicini e buoni amici. Andč bever un ednem dnevu bode napravilo strašanske litro — veni prender una porzion di carne zmešnjave in nered, a celemu svetu je in še drugih pogrdnih besed proti duhov-' znano, da se naši nasprotniki znajo naj- nikom, kateri uiti nočem omenjati. j boljšo okoristiti, če nastane zmešnjav« in Slovanska stranka ni imela n..bene i nered — in tako se jo pripetilo. inteligentno osobe — ni duhovnika, ni j Volilcev ID. razreda prišlo je v Po- učitelja, — katera bi agitacijo vodila | injan čez 000 od edne in druge strani. Vo- ali ljudem svetovala. Lahonskira advokatom lilna komisija, to so ve, bila je pristransko in drugim udom laškega političnega druš-sestavljena : v*i do enega njihove stranke, tva je bilo slobodno hujskati slovenske Začelo se jo voliti v torek dne 19. t. m. kmete proti njih mirnim duhovnikom in ob 9. uri zjutraj, pa se je volilo celi učiteljem _ katerih ni bilo nobenega v dan in celo noč do drugega Pomjanu. Pa rt lahonski šarlatani so še dneva do 8. ure zjutiaj — z malim tako drzni, da kriče po svojih laških no-počitkom kake jedne ure za kosilo in ve- vinah, da se gg. slovenski in hrvaški du-čerjo : torej 23 ur. hovniki in učitelji preveč pečajo s politiko Spomnit mi jo, da stari župan po- in sploh z volitvami — in da hujskajo in mjanski in njegov tajnik deset dni pred dražijo slovenske kmete proti njim. Lažejo, volitvami neso mogli dostaviti ni Šked, ker grozno lažejo. povsod so jima odgovarjali: za starimi Za slovenske kandidate glasovali so ne gremo več ni v raj. — Osem dni brez pijače in bez kravetino — oni iz pred volitvami poslali so naši hudi Marezigo in iz Truška, dve tretjini iz nasprotniki nekatere prodane duše v Šmarja, vsi iz Manzana in polovica iz Karkavce, kjer so začeli vznemirjati in Pomjana — a vsi iz Kostabone, iz Kar-hujskati mirne kmete proti duhovnikom kavča, iz Gosona in kakšnih 50 Paulanov sploh — a posebno proti tamošnjemu de- iz Kopra glasovali so za lahonsko stranko, kanu. Tu so prosto in brezobrazno lagali,! Iz Glerna so doma ostali, tam smo namreč, da kranjski duhovniki mislijo pro- imeli efijalta — naj mu Bog oprosti. — dati jih Hrvatom iu ustrojiti povsod hr- V III. razredu volilo je kakih 400 volilcev vaške Šole. ! za obo Btranki. Lahonska škeda zmagala Pilo se je in jelo nekoliko dni pred je za nekoliko glasov, volitvami na ručun lahonsko zmage. —. Naših volilcev v III. razredu vrnilo Priprostemu in lahkoumnernu kmetu daj ae je domov kakih sto, ne da bi volili, — piti in jesti zastonj, pa grdi in psuj mirne ker so čakali celi dan in do polunoči brez in poštene duhovnike in učitel je, pa si si-• jesti in piti — trudni in lačni in so ae guren, da ti bodejo vse verovali in kričali | bali, da 110 bode ni drugi dan končane v pijanstvu: avviva tulijani! m . . . . per! volitve. Oni so slabo naredili, ker vsaki preti cranzi e croati. Dan pred volitvami njih glavni voj- si je.mogel donesti dvajset, trideset soldov v žepu in čakati, dokler bi bili prišli na voda — predsednik političnega društva dr. red. Tisti kmetje naj gredo v Buzet, pa Venier — pregledal je vse našo trdnjave, i naj se učijo od onih kmetov, koji so ostali potem dal je svojim podrejenim potrebite ' povodom prve tamošnje nafte zmage pet dni napotke in zapovedi — pa so je vrnil v in pet noči na volišči. Slavna komisija ni; svoj glavni stan. — Koperski župan pokli-1 hotela volitve preložiti na drugi dan, ker cal je par dni pred volitvami k sebi vse so so bali. da no bi Lahoni — propali. V II. razredu glasovah* je 134 po štenih slovenskih kmetov iz Marezige, iz Truška in iz Šmarja — a 140 prodanih kmetov iz K orkavča. iz Kostabone, iz Gosona in nekateri iz Šmarja in iz Pomjana. V sredo na večer slovanska Htranka imela je veČine 40 glasov in zniHga je bila njim sigurna — ali slavna lahonska komisija pretrgala je volitev in preložila jo za četrtek, no drugi dan pomogla je lahonskej stranki stara kravetina in pijača — kakor tudi petače. C. kr. komisar, g. Rebek, vedel seje — kolikor jo nam znano — nepristranski in pokazal je svojo navadno eneržijo-Ker pa so bili c. kr. komisar, žandarmi, kakor tudi cela komisija in pisarji tako trudni, da neso mogli več na nogah stati, odložilo se je volitev za I. razred na neodločeni čas. Ljubi slovenski kmetje, ki ste pokazali, da se ne bojite lahonskih koperskih advokatov, ni drugih laskih bradačev, čast in poštenje vam; prepričali ste nas, da čutite, da v vaših žilah teče še kri slovanska, pokazali ste, da neste lačni mesa stare lahonske kravetine, ni žejni njihove pijače — čast in slava vain — le taka naprej, vaša bode zmaga ! A Vam nesrečni in lahkoiimni kmetje, kateri ste obrnili hrbet svojim slovenskim bratom in ste se prodali svojim najhujšim nasprotnikom za licer vina, za porcijo mesa iu za par goldinarjev — posebno oni iz II. razreda: naj Vam Bog oprosti in razsvetli pamet in razum do prihodnjih volitev. Pomislite le in verujte meni, da tisti lahoni, kateri so Vas lepo gladili, za roko vodili v oštarijo in vas na lice poljubljali (resnično) — da oni isti lahoni v sebi mislijo in drže vas za svoje uboge in zapuščene ščave, za svoje orodje, za svoje uboge slepo in gluhe hlapce. Vprašajte le vašo žene in vaše hčere, katere hodijo vsaki dan v Koper al pak v Trst — vprašajte jih le, kolikokrat se jih je žalilo z mrzkimi in grdimi besedami na trgu v K o p r u, na parniku iz Kopra v Trst: mostra di ščava, maledetta ščava, p.... di ščava, fiol d' un can di ščavo, figura p.... di ščavo itd., a vi tem vašim hudim nasprotnikom več verujete, kakor svojim duhovnikom in odkritosrčnim prijateljem vašega jezika in roda! V prihodnje se bodo nadaljevalo o volitvah pomjansko občine. Iz Podgradske občine 22. avgusta- *) Se samozavestjo, kakoršne še nesmo doživeli v našej občini, nastopil jo predvče-ranjem nov prerok, obrovskega Pilata naslednik, Marotti. Ta dosedaj maloznani mož priženil se je k nam na 'lepo Pila-tovo premoženje in mislili smo s prva, da bo h časom možak. Motili smo se. Kolikor starejši, toliko bolj čuden je. Na led se da speljati ne samo po enkrat, ampak čistokrut. Že marsikdo se je že ponorčeval ž njim. Leto« uporabili so to lahkovernost Poreški lahoni v svoje nečisto namene. Nahujskali so Marottija proti našemu županu, češ, da mu bo ta poslednji vzel državno cesto izpred hišo iu mu tako uničil krčmo in trgovino. Se ve, da neso opustili hvaliti Marottija, kako razumen in pameten da je, kako zasluži s svojo bistro glavico županski stol in deželnozborski mandat! Marotti šel je zopet na led, zdrsnilo se mu je in razbil si je svojo bistro glavico 1 Oh, kako strašen je bil ta padec! Marotti ni razume), da ga hočejo zlorabiti najhujši sovražniki nas Slovencev. Po bistri glavici šumelo mu je samo poslanstvo in županstvo. V svojej neizmer-nej modrosti ni zapazil, da jo lahonom za Marottija toliko, kakor nam za lanski sneg, nego da hočejo s peklensko zvijačo uničiti in oškodovati zopet občino našo, katera je po triletnem trudu našega župana prvikrat urejena in so prikazujejo kali poštenega in razumnega gospodarstva. •) F o uuklučji zakannjeno. Nekateri sicer trdijo, da Marotti ni tako nespameten, kakor se misli, da je torej vedel, kaj dela. Ako je to res, ako je vedonia begal ljudstvo, ki ni vedelo zakaj se prav za prav bojuje, je toliko huje. Kajti begane ljudi v škodo, in v narodno propast se ne da nikakor opravičiti. Ljudstvo, med katerim Marotii prebiva, katero ga živi in hrani, to pošteno a siromašno ljudstvo, bo spregledalo. In ko na-tanjko razvidi, kaj so nameravali, kako so je hoteli speljati na led, tedaj gorje nasprotnim možem ! Državna cesta jim ne bo pomagala več, ljudstvo jim ne bode verjelo več, ako še deset cest napeljejo k Pilatovej hiši! Prva prilika za Marotta bila je predvčerajšnja deželnozborska volitev. Ves razvnet Iftal je po Obrovem, Javoriji in j Gradišči in grozil se ubogim kmetom, da; ne jim bodo „tamburalo", ako ne gredo v j Podgrad voliti tako, kakor on hoče. Ljudje j so kar strmeli, videči ga tacega. Prestra-1 šili so so. Radi ali neradi udali so se i pritisku. Nakladali so volilce na vozove in prevažali jih so v Podgrad. S tscimi sredstvi torej hoče ta najnovejši junak prisiliti ljudstvo, da mu zaupa, da ga spoštuje. Ima li še kaj pojma o političkoj in volilnej morali P Misli li, da se zaupanje in spoštovanje da prisiliti P Misli li, ker je par tisočakov priženil, da bode zdaj vse strahovalp Moti se, jako se moti, kajti „svaka sila do vremena". Ljudstvo spregleda, zbudi se in spozna svoje prijatelje, ki nikdar tako ne delajo, in tudi delati ne morojo, ker jim je Breča ljudstva na srcu. Pomagači Marottovi tudi neso rok križem držali. C. kr. notar Dopiera in c. kr. gozdni asistent Lino dogovorila sta se, da morajo priti vsi Pregarci ravno ta dan v Podgrad podpisovat neko pogodbo o zemljiščih. Na ta način dobila sta vse Pre-garijske volilce v svoje kremplje. V Podgradu bil je uprav sramoten prizor. Bivši župan JakLetič w svojim sinom, Galo, slavni Črv, kunštni Tine, slavni Felčina, — sploh kar je te vrste možakov — to jo bila Marottijeva garda. Marotti pa je imel vse roko polne posla. Zabavljalo se je, grdilo naše prvake, posebno duhovščino, ki jo trdno stala na braniku proti tem drzovitem napadu. Da se nošo naši volilci ogibali to družbe, prigodilo bi se bilo morda kaj neprijetnega. — Celo c. kr. okrajni glavar sam moral jo neke možo opominjati, da se v volilnem lokalu dostojno vedejo. Zvečer pridrvilo je v volilno sobo nekoliko pijanih ljudi in o. kr. okrajni glavar uporabiti je moral celo svoje dostojanstvo, da jih je izgnal in mir napravil. Volilo je od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer, nepretrgano, 170 volilcev. Mi nesmo bili ni najmanje pripravljeni na tako drzno agitacijo, katere nosmo vajeni. Nevarnost bila je, da propademo. A Podbežci zvedeli so proti večeru, kaj se godi in prihiteli so na pomoč. To naj si zapomnejo naši ljudje, kateri vedno govore : vsaj bodo brez nas odpravili. Ako bi bili prišli v škodo in nraraoto, bili bi krivi samo tisti, ki ne pridejo blizu. O tacih prilikah naj bo vsak mož na svojem mestu. — Zvolili smo torej 14 volilnih mož, ki bodo vsi kakor eden glasovali za naša dosedanja poslanca in pokazali Porečkim lahonom in njihovemu agentu Marottiju, da smo tukaj Slovenci gospodarji na svojih tleh in v svojej deželi in da so no pustimo tlačiti, naj pride še tako gnjusni prit'sk iz Poreča. (Volilci so dne 25. p. ui. tudi res tako storili. Op. vredn.) Marotti pa nuj si dobro zapomni ta nauk. N«j ve, da s takim delovanjem ne doseže nič. Dobro, da smo ga spoznali. Upamo, da se ne prikaže več na tak način. Ako pa bi ga bo srbelo in bi hotel, kakor ne grozi, pri prihodnjih občinskih volitvah zopet tako rogoviliti, dokazali mu bodemo šo bolj jasno, da poper ni tako po ceni, kakor njegova modra glavica sa- vsak, ki bode glasov« kupoval, ako tudi s Porečkim denarjem. Zapeljanim volilcem, ki do zdaj neso vedeli, da se jih zapeljuje, odpirajo se že oči. Nobeden jih ne bode več gonil na volišče, kakor goni m<5sar neumno živino v mesnico. Domače vesti. nja. Tudi bodemo malo bolj natanjko podtalnice celjske (Hotel Straus), pri katere j t ž.-jo sv j namenja, da so obudili ireden-gledali v zakon in skrbeli, da se kaznuje. svira odelek vojaško godbe. —Ob jednom tiško gibanje po Italiji; indentizem jo nadaljuje se koncert v restavraciji go*p. bilo le sredstvo in ne idejni. Km .tu jo Simona Kukcca. 'iredentizem poital silovitejši ; čutil »v jo II. I. Dne 8. septembra med 9. — 10. i vedno bolj po časnikih, zborih, govorih iu ob uro dopoludne prosto zbiranje v restav-! zadnjih volitvah v Kimu. V Romagni so so raciji g. Simona Kukeca, ob 10. uri do-j zanj tako vneli, da se j;- že zbralo no-poludne odhod na Stari grad, ob polu 12. • koliko norcev ter pripravilo orožje hoteč uri povrat v mesto, kjer je prosti obed v I napraviti ekspedicijo v I»tro. Društvom, raznih gostilnah. 2. Točno ob polu 2. urij koje je vlada zadnjič razpustila, bil jo popoludne zbiranje in odhod do gostilne i namen buditi in vzdrževati iredentiŠke „pri zamorcu", od tam na vozeh do Žalca, namene ter pripravljati vse potrebno, da 3. Slavnostni sprejem v trgu Žalec. 4. Ve- j »e čim prej vname boj z orožjem. In vi-Nadvojvoda Ludovik Viktor došel je !ika ljUveselica z javno telovadbo, deli bodete, da prej ali pozneje radikalci v Opatijo, kjer se bode mudil 4 tedne, jraznih Sokolskih društev, s sodelovanjem to store, kajti no manjka se mej njimi Za družbn 8V Cirila In Metoda na- voJ8Š^e g"dbe, tamburašev, pevcev raznih predrznežev. Ustvarili si bndo knkšno žrtvo bral je dne 1. sept. g. Ivan Mazzarol lgl.'>wkih društev, kolesarjev itd. popofleb-)in morda kmalu dosežejo svoj namen. 85 kr. v gostilni Via Murat. - Pri veselici, ™™ programu, ki se bode dobival p.i (Ne boš Jaka! Op. ur.) Največjo krivdo pevskega društva „Hajdrih" na Prošeku veselici. 5. Zvečer povrat v mesto v hotel tega nos. naprednjaška stranka, ki se sama od dne 31. avgusta nabralo se je 7 gld.' »Pri bulcm voluM> tuk«J P'°"ta imenuJ« radikalno, ter pušča republikan- n noy£ vojaško godbo, petjem itd. — Opazko: cem, da uganjajo svojo burke. Napred- „Sokolov večer" pretekle sobote pri- Slavnostne karte za vstop k vsem točkam »jaški listi obsojajo vladino naredbo. Vladi vabil'je v vrt hotela „Europa" prilično slavnosti veljajo za Sokole in pevce 50 svetujejo, naj bodo v svojej sredi popust-število izbranega občinstva. Program se kr" za dr"ge poM.ne.nike 1 gl. 20 kr. in Ijiva. Z enakim sistemom je na pr. Roje izvršil povsem ugodno. Ptvoi „Delal. *a ™ billL' 1 80 ^ - »lavno-. magim prišla že v roke raznim polifškitn podp. društva" peli so ta večer izredno Htne kft,te veliA : Vstopnica k velikemu strankam, osobito iredentiškej. Mej temi precizno, čemur je zbrano občinstvo bur- k«»certu ™ posamezne 50 kr., za rodbine bode vladin odlok napravil velikansk ukini« nim odobravanjem pritrjevalo. - Tambu- 1 ~ Sokoli in Pevci H,> Pr0Hti« ~ ~ HeneAki ća*nik 8k,ePa' da vI,lda 8 8V0' raše naše čuli smo zopet, po daljšem pre- Vstopnina k sijajnemu plesu 1 gold. — ju« veduiu. pnvoljevanjem stranko razvaja, sledku. In tudi ta večer je pokazal, da so Vstopnina k ljudski veselici 30 kr. - kar bode ista vlada kmalu sama spoznala, oni sedaj ljubljenci Tržaških Slovencev. Za ^Celjski Sokol" ODBOR. Razburjenost radi zadnjih vladnih odlokov Že pri prvem nastopu pozdravili so jih Vabilo k v e s o I i c i, katero priredč lašk,m' iredentarskimi krogi veli-vsi navzoči kaj simpatično. Pri proizvaja- Openski rodoljubi v korist novo kanska- Nekateri odposlanci so minolo šonju posamičnih točk so ti pojavi iskrenih ustanovljajoči se domačej godbi, dne 7. sep- botu v R,mu navcs!ah na vrat spominske] simpatij stalno naraščali i«, prešli pri točki: tembra t. I. na vrtu Melalanove gostilne Podobl Lll,ize »ek naP"> H kftterim Prol° „Karišik slovanskih pesni" v pravo odu- «a Opčinah. 1. Brajša : „Isteraka himna", v,adi Criepriju. Iredentarske ideje so ševljenje. Bodi tu izrečena najiskrenejša zbor. 2. Cegnar: „Graničar", deklamacija v ,adnJom ćaBU P° Lft8ke,u lep® napredo-zahvala tako tamburaškemu kakor pev- 3. Dr. Ipavic: „Domovini", zbor sč samo- va,° ,ur 8,5 razSmIe tudi nižje slojeve skemu zboru! - Igra „Svojeglavneži" do- spevom. 4. P. S. Vilhar : „Ružici«, samo- 1judHl Vfl' Nl ćuda' ako «Mwrm lm,'tik segla je v polnej meri svoj namen: po- »pev rt spremljevanjem glasovira. 5. Ve- v Sueškem listu boji. da iredenta kmalu slušalci so se od srca smejali. Gospodične nec narodnih pesmi", fi. Damoklejev meč, PmkuJa 8VnJr> moi z orožJeni nnPadSi ne" igralke in gospodje igralci so častno iz- gluma v 1. dejanji. 7. „Komični kvartet". rC80l,e avstr.jske dežele. Isto bojazen dovršili naloge svoje. Gospodičine: Nadlišo- 8. Oastronomična tombola. f). Prosta za-,1,mo tudl un> prepričani smo pa, da jih kova, Kobalova in Furlanijeva so res kaj bava in ples. Ustopnina k besedi 20 kr. 808P°da Lal" brez dv°jbc dobe P° Ple*ah-simpatične prikazni in je njihovo proizva- ™ osebo; k plesu 50 kr. za moške. Za- Ah Pn nRH ne v,dlu,° Piavc enorž'i* ,,ft-janje pričalo o pravem razumljenju dane«etek ob 4>/. popoludne. O p o m n j a: 8P'otl °»ci Btrankl v Trstu, ki očitno jiui naloge in da so se tako rekoč uživeto Posameznih vabil ne bode so razpošiljalo, "»»patizuje z iredento onstran meje, izmej v svoje uloge, kar jo prvi in glavni pogoj Med posamičnimi točkami in pri plesu katero stranko »e mestno nabi.ajo pe-dobremu igranju. Usoja.no ni na tem mestu »vir« oddelek domače godbe. | ta,'do" in bombemetalci, ki tukaj učinjajo izroči željo, da bi imenovrne gospodičine Opozarjamo one gospode Tržačane,, tak sfiah m ,iePet ,,,e> mirnim Očinstvom, ostale zveste našemu odru. Šo jedno točke «« »deleže ve«elice na OpČinah 7. t.m., j ^aP'e,lt' PauC"» nam je omeniti, katerej moramo prisoditi dtt lahko poslužijo zabavnega vlaka, ki Šagra V Barkovljah- Prijatelj našega častno mesto v programu zadnjega „So- gre Trsta ob 2. popoludne in se vrača l'sttt> kateri ima navado obiskovati okoli- kolovega večera". Točka ta jo bila: Si- » Openske postajice ob 10. zvečer. Plača «nn-«ke šagre, nam poroča: Minolo nedeljo moti Gregorčičeva deklamacija: „Domo- »e gori in doli 70 kr. za osobu. , »«-'ui l>il v Barkovljah, kjer je bda „šagrn" vini". Gospodu deklamovalcu naj eadostuje, Vabilo. V ponedeljek 8. t. m. točno (Šagra jo tuj izraz, Barkovljani in sploh ako mu zatrdimo, da jo bil efekt popoln, ob 5. uri pop. bode shod glodo „Narod- okoličani pravijo le „somenj".) Ljudi — Moralen vspeh tega vtčora jebil poln »fg^ doma" v Barkovljah v gostilni gosp. bilo letos nenavadno mnogo, a na mlajih a tudi z materijalnim vspehom sme druš- Ferluge na Greti. Prečitala so bodo pra- kr°g plesišča zapazil sem uied vihrajočimi tveni odbor zadovolien biti. vila in upisovalo delničarje. Ker se ne zastavami jedno veliko, krasno, ter jedno Veselica pevskega društva „Hajdrih" bode sklicalo več nobenega shoda v ta malo našo trobojnioo in jedno hrvatsko na Prošeku bila je sijajna: s tako fino namen, vabi so k temu shodu posebno zuatavo. To je pa« dokaz, du veje tudi izbranim programom se menda še ni po- rodoljube iz Iiojana, Grete in Trsta — in med Barkovljanskimi mludeniči pravi duh. našala nobonu veselica tega društva. Po- fpl'>h v prvoj vrsti one, kateri se neso drobnejše poročilo prinesemo prihodnjič, udeležili prvega shoda v Barkovljah. Vabilo k veliki Sokolski slavnosti po- „Začasni odbor", vodom osnovanja Celjskega Sokola v Celji Vabilo »pet sklene z telovadba raznih Sokolskih društev, veliki Francosko. S tem hočejo tudi Italijo spre- koncert vojaške godbe, tuinburašev in meniti v republiko. Kaj lepo označuje de-'Poljaku in Tomašetičn, katera častita 00. pevcev po posebnem programu, ki se bode janja radikalcev beneški list „La Gazzetta j ata žo lani na ljudstvo tak utis napravila, dobival pri koncertu. 7. Ob polu 9. uri J di Venezia" pišoč: „Najnaravniše in naj- da navdušeno pričakuj"« in hrepeni po zvečer veliki ples v prostorih narodne či- mogočnejše sredstvo, da radikalci dose- tistem srečnem času, ko se bode sv. Mi- smo, da bode sodnji dan. Vihar je streho odkrival in z opeko se jo igral, kakor da jo suho listje. Drevje je polomljeno, sadje uničeno. Gospode državne in deželne poslance pa prosimo, da izpoilujejo ubogim Kraševcem pomoči od viadu. Hvaležni jim bodemo. Iz Pomjana se nam piše : Dne 7. do 14. sept. t. I, bodo v Pomjanskej župniji ponavljenjo, kot obletnica sv. Misijon.i po ravno istima častitima 00. Jezuitima »ijon v Pomjanu ponovil. Bog daj tudi letos srečen vspeh in stanovitno poboljšanje; kajti slabe letine leto zaletom so huda šiba, s katero nebeški Oče svojo otroke k pokori in poboljšanju življenja ! opominja in kliče. Izlet, katerega je nameravalo prire- ! diti laško telovadno društvo „Unionel ginuasfica* v Koper, je vlada prepovedala iz razlogov javne varnosti. Začetkom so Tržaški žinastiki hoteli napraviti izlet k bratom v Gorico, ali južna železnica ni jim hotela duvoliti posebnega vlaka. „Piccolo" se čudi, zakaj je vlada izlet v Koper prepovedala ker se „ginnastica" vendar ob vaukej priliki »dostojno vede". Mi se prepovedi pa nikakor ne čudimo, kajti vemo, da nekateri ljudje niti polente Iie jedo brez — politične primesi. Tudi biciklistiškemu klubu „Tergeste" je vlada drugič zabranila „mejnarodne" dirke, koje je nameroval osnovati tudi v Kopru. Smola ! Zlata se je skopalo 1. 1889 v Av- EQDITABEL društvo va\ zavarovanje življenja v zjedin jenih državah, v New-Jorku. .javlja (la je preneslo svoje pisarne generalnega zastopstva na trg sv. Ivana, št. 2. Assicurazioni generali. v Trstu (društvo jo ustanovljeno leta 1831.) To društvo jo raztognolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa : na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blnga in zavarovani« atriji 1306 stotov v vrednosti 10.277000 na življenje. srebra se je pa izkopalo 139.566 Dr"Stve"ft 8,aTn c" i" reserv« J ' v i dne 31. decembra I gld. stotov v vrednosti 3,190.016 gld. | Premijo /a poterjati v naslod-1 njih letih Bratje „Sokoli"! , Glavnica /a zav>-rovanje živo- nja do iti. decembra 188H ; Plačana povračilu: Oni bratje-člani, koji se ude- i a) v letu ih«8 leže Celjske slavnosti, pridejo b) 0l1 '-ažetka druStva do 31. naj jutri, v četrtek, ob 8. decTe,',bIni . . , . . Letni računi, izkaz dosedaj in pni uri ZVrcer V telovadnico, Škodvanj. tarife in pogoje Na zdar! 38,309 849 10 23,20i 771.10 110,813.920.80 9 877.592 55 OdbiM 21 7, "'f)/. 39 4.75 plačanih od-zavorovanja in »ploh vsa natanjčnejn pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Staziono v lastnej hiši. 9—12 Listnica uredništva Ćuk! - V sredo začnemo. Dunajska boraa 2 opteinbra. Hnotro dri. dolg v bankovcih --gld . 88.05 n v srebru — » Zlata renta— — — — — — — p 105.55 5°/n avstrijska renta — — — --n 101.10 Delnico narodne banko — — — — ^ Kreditne delnice — — — — ' n yo8.— London 10 lir sterlin — — — n U 1.05 Francoski napoleondori — — ™ n 8 82 C. kr. cekini — — — — — i 5.35 Nrttnfike tnnrke — — — - — " " n r 4.37 Javna zalivala Poiilja blago doVro spravljeno in poitnine prosto! I Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, priporoča ne vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstrailC, kelihov itd. itd. p<> najnižji ceni. Staru reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebrl. Na blagovoljno vprašanje rado volj no odgovarja. 47 —35 Pošilja blago dobro spravljeno in poitnine prosto 1 La Filiale della Banca Union TRIE8TE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio- Valute. a) Accettn rer*nmenti iti Conto correnle, abbonando PER BANCONOTE: PEK NAPOLEONI: 3° 0 c. preav d i 5 g ni 4% „ n .,12 ,, 2%®/0c. prear.di 20 g.n 3S 9 „ a 4 mosi fin no « »» „ n „ 3'i2 „ a B „ „ 3V* r » » * Smeši 3S t „ a 8 „ „ 3'/, „ „ „ „ 6 „ I! nuovo tasso d' interesse principiera a decorrere suIIh lettere di vereamento in circolazione dal I e 8 Maržo 1890 a ae-conda del relativo preavviso. In Banco giro abbuonando il 28/4°[0 interesne annuo aino a qualunque somraa ; prelevazioni nino a f. 20,000, a vista verBO cheque; Importi maggiori preavviso avanti la Boraa. — Conferma dei veraamenti in | apposito libretto. Conte(jyia per tutti i versamenti fatti a qualsiaai ora d'ufficio la valuta dol me-desimo giorno. Assmnepei propri correntisti 1'incasao di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali cittk. rilascia loro aasegni per queatc piazze, ed accorda loro la facolta di domiciliare effetti presso la sua cassa franco d'ogni spesa per b) Cincari ca delV actpt isto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonebe deli'incaaso di assegni} cambiali o eoupons, verso 1 [B0I0 prov-vigione. c) Accorda ni propri committenti la facolta di depoaitare effetti di qualsiasi apecie, e ne cura gratis l'incaaso dei coupona ulla acadenza. d) Vende lo Lettero di pegno e 5°|0 della Banca Commerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4% deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-atriaca di Vienna. 17—24 Trieate, 24 Febbrajo 1890. V napolponih na 30-dneviii odkaz 2°/n 3-meso^ni „ 2 V40/„ «' - n 2>/,% FIL1JTALK4 c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na 4-dnevni odkaz 2"i0'/i 6- • 2sv/c » a°/0 „ Vrednostnim papirjem, ^la.icčiin na mtpoleone, kateri se naliajajo v okrogli pripozna kb nove horestna tarifa na temelju odpovedi od 17. novembra, 21. novembra in 13 docembra. Okrožni odrfel. V vred«, papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Keko, kakor za Zagreb, Arad, ltozen. Gradec, Hormanutadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24—17 pri odbitku l°/ll0 provizije. Predujmi. Na jamcevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita r Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih ntentih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi, ITložki v polirano. Sprejemajo se y pohrano vrednostni papirji, sslat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Tr»t. 17. fobruvarja 1890. 15 24 Išče se agenta za stroje, ki govori slovenski in nekoliko nemški. Po daljnjej povolnjej poskusnji, namestil se bode' stalno. Ponudbe pod naslovom „Slovenu" na opravništvo tega lista 3 — 3 Podpisano se v imenii društva zaliva-ljujf gftsfii Metlikovi6 Tereziji in drugim gOPpM'on*, kateri Uaj darovali (» priliki društveni* veselice, potem vsem čaatitim pevkam in pevceui, kateri cm se trudili, da slavnost se svojim petjem pnvelićajo ; koneeno izreka svojo zalivalu < > n i tu od- 5prejemlje bornicam ženskega oddelka, katere ste se trudile m pnlepčanje vrtu i;i se tudi I««t»i**i .) Čam; natn je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU ista prima i obavlja svaku naručim : bilo koje vrsti kiijigotiskarskoga posla te preporuea se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr. : za župne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporuene karte, posjotnlee, 1 zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ula-, znice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, - ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako« | vrstne skriialjke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam I biti osobita briga, p. n. naručitelje u »vakom ! pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom Iiodvorbom, toli jeftinom cienoin i ukusnom zradbom. Drži u znlihi (Hkla(li5»5u) hvb potrebno tiskanico i knjigo zu crkveii" urodu. Oiuiu onu tih prodaj aliodećo knjige : Kmetijnko borilo za nadaljovalne tečajo ljudskih šol in go8|iodarjov v pouk ciena prijo 50 nv£. Hada 40 tvrdo vozana......n. OO 8odiiij«ki obrazci naHtavil B. Trnovoc . . n. Vilim Tol, provod Cugnera ...... n. 40 Ljudmila provod J Lobana.....»• 20 Filip provod Krizmana.......n. 20 Antigona provod Krizmana......n. tO Trst in okolica od Silo ■......n. 30 Pj'jsnm o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjoHina » A. K. „ . . n. 90 Ovo nii luijigo jako prikladno za darove o praznieih zhIo ih »l. obtfinatvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuea ae Tiskara Dohac Via Carintia br. 28 u Trstu. Lantnik „edinost". I/dajsitol; in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu