Strmi 8 Naše- NOVINE 15. Oktobar 1979. Slovenska stran PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden m V deželi Miklove Zale KAR PO DOMAČE Pred očmi mi je pokojni oče Bernard s katerim sva velikokrat zavita v cigaretni dim razpravljala o doktrinah katoliške cerkve. Ob koncu takih debat sva si prižgala, cigareto miru in ostavla v dobrih odnosih. Spominjam se najinega zadnjega, v vrsti daljših, resnih pogovorov, ko sem ga vprašala: "Povejte mi, katera je prava vera". "Vsaka tista, ki vodi k Bogu in če človek po njej živi. "Res moder odgovor. Rešil bi svet. če bi ljudje ne bili tako polni, razen vseh drugih, tudi verskih pred-slodkov. Niti na misel namazi padlo, da je kajenje "grešno". Fanatični ne-prijatelji tobaka, ki so v največji meri spreobrnjenci, so svoje kri-žarstvo proti tobaku vključili celo v krščensko vero. KADILCI SLUŽIJO HUDIČU Kadilci smo strašni ljudje. Širimo umazanijo in smrad. Kuži mo zrak. skrunimo svoje telo. ker ne damo kisiku, da bi hranil možgane kot je treba, s slabim zgledom zapeljujemo mladino, zapravljamo denar po nepotrebnem. Na splošno kod i Ici žalimo Boga dočim so pijanci ki za seboj puščajo nesnago kot da so svinje, in narkomani, le bolni ljudje. Mislim. da bi zdaj, če bi tu bil pater Bernard. nalašč prižgala vsak po eno ne da bi se oglasila najina vest. in hudomušno bi se smejala borcem, ki skušajo zagreniti užitek kadilcem a sami svojih šibkosti in slabosti ne vidijo. Pred menoj je namreč knjižica, ki odjema grehe kadilcem sveta. KAJANJEJEDOBROZA VAS Tak je naslov knjižice s katero se je njen avtor dr. William T. Whitby postavil po robu pridigarjem proti tobaku, ki so po njegovem mišljenju iz dolgočasja ustvarili novo vero osnovano na neresničnem nauku. Pravi da ljudje kada že od začetka zgodovine in da ni dokazov, da kajenje povzroča rak. Edino na kar bi se kadilci mogli nasloviti ako se to sp loh more reči. je statistika, ki dokazuje. da ravno ljudje, ki imajo rak kada celo več. In da cigarete nekaterim, ki se pritožujejo na motnje v pljučih, celo olajšujejo kašelj. Pravi, da resnično izgleda, da celice odločijo ko se človek rodi če ,bo dobil raka ali ne. Eskimi so zelo težki kadilci ali raka ne poznajo. V laboratorijih, ki se bavijo z raziskovanjem posledic kajenja, je ugotovljeno, da neznansko močna koncentrecija cigaretnega dima povzroči rak v miših. A da bi človek obolel na raku. bi moral pokaditi 100.000 cigaret na dan. Sicer pa. kdo je še slisal. da se je na prstih težkih kadilcev sploh kdaj razvil rak? ATOMSKA BOMBA To sem si mislila, ko sem pre-čitala naslov te krivoverske knjižice. Če bi jo avtor bil napisal v srednjeveški dobi bi ga privezali za kol in zažgali - provoverniki. ki so verjeli v čarovnice. • •• ln kaj sem odkrila? Takoj na prvi strani avtor izjavlja, da mu je po dolgem premišljevanju in raziskovanju padlo v glavo, da se je pljučni rak posebno razcvetel šele po atomski bombi. Teorija, da je tobak sejalec ra ka, je največja laž na svetu, pravi avtor, ki je zdrav zdravnik in ka dilec. Zdi se mi. da se njemu zdi. da je odkril Ameriko, ko je odkril največjo laž na svetu. Zdi se mi, da je avtor s to izjavo stopil na prste ljudem, ki razpolagajo z miljonskimi vsotami ter z miljoni podpirajo kampanje proti kadilcem cigaret. Meni pa se tudi zdi. Če ga že ni. da bi tega zdravega kadilca morala podpreti cigaretna industirja, ki razpolaga z miljoni, ki jih ji zlag ajo v banko miljonski kadilci, saj so starejš kadilce, ki so te grešno navade odvadili, že nadomestili mlajši, ki radi segajo po prepovedanih sadovih. Svetniki niso rojeni, le grešnik ima možnost, da postane svetnik. KAJ NAJ STORE KADILCI Mi kadilci, pravi avtor, nikomur ne prigovarjamo, da bi kadil. Cel svet pustimo na miru. Le kadar ostanemo brez cigarete, bi obrnili celo hišo narobe potem, ko smo prebrskali vse predale, žepe, torbice in skrivna mesta, kjer držimo cigarete za vsak slučaj. Tako se godi meni. Kaj mi je v takem slučaju storiti? Napotim se po cigarete. Pametni kadilci, pa si lahko nabavijo tudi majhne osebne pepelnike, ki pridejo zelo prav pri konferencah s predstavniki javnih ustanov, ki iščejo oporo prisotnih v svoje namene, posebno kadar so taki nameni politični. Ce pepelni kov ni, prineseš na dan svoj pepelnik. Noben politik, če je še tak antikadilec, te ne bo upal zaprositi. da se vzdržiš kajenja. Tudi noben advokat ali prodajalec hiš in sploh kjerkoli je upanje, da bo pustil svoj denar, te prepovedi ni. Če ni pepelnikov, prinesi na dan svojega. Še eno bi kadilci morali uvesti: odbiti cigarete žicarjem". ki sicer ne kadijo - Le kadar vidijo kadilca. To je najvažnejše kar bi kadilci morali ukreniti: začeti ka mpanjo proti izkoriščevalcem kad ilcev, ki nimajo korajže kad i za svoj denar. Avtor pravi, da kadilci podzavestno čutijo, da jim kajenje dob ro de. In zato se ni treba prav nikomur opravičevati, saj je svoboda na naši strani. Kot članica bratovščine kadilcev, predno spet eno prižgem, naj vam povem, če vas zanima, naslov knjižice: SMOKING IS GOOD FOR YOU. Srečno kajenje. Pavla Gruden. »Tovarna« preprog iz sive davnine (TASS) - Arheologi so v naselju, starem 3.000 let, v Turkmenski SŠR našii ostanke delavnice za izdelavo preprog. Samo v grobnicah, a le ženskih so našli kamnite pre-slice z bronastimi držaji in Letos se mi je izpolnila dolgoletna želja, da sem si vsaj bežno ogledal našo Koroško, slovensko deželo za Karavankami. Preko Ljubelja, bolje rečeno skozi ljubeljski predor, kaj kmalu z avtomobilom pridresiš do Borovelj in preden se dobro zaveš si že v Celovcu. Žal čas ni dopuščal, da bi se mogli dlje zadržati, tako smo se omejili le na bežen ogled Celovca, Gospe Svete, Vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju, Vrbsko jezero, Beljak in naprej v Trbiž, kjer še živi slovenski živelj a v italjan-skih mejah. Kot rečeno le bežen ogled a žalostna ugotovitev, da na vseh teh mestih ni najmanjšega znaka, da bi tu živeli Slovenci. Zaman sem na ulicah ali trgovinah Celovca ali Beljaka natezal ušesa, da bi slišal slovensko govorico.Zaman iščeš slovenskih napisov. Tudi na spomenikih v nemških napisih zastonj iščeš sled slovenskega življa, enostavno Slovencev ni. Na čudovit in prefinjen način je elem-eniran slovenski element. Tudi po kioskih nisem mogel najti enega slovenskega časopisa. Seveda s tem ni rečeno, da Slovencev in slovenske govorice na Koroškem ni več. Slovenci so in govore slovensko, vendar tak je bežen vtis, ki ga dobiš. Slovenska beseda je potisnjena v kot, v skrajni kot, za zidove stanovanj, cerkva, v skrajni kot, slovenskega človeškega srca. Od nekdaj pravimo, da je Koroška zibelka slovenstva,. S Korotana se začenja naša kultura, naša zgodovina, pisana beseda itd. Še prejšnje stoletje je bila Koroška, vseslovensko literarno središče. V Celovcu je začela 1851 -52 delovati prva in še danes najbolj množična slovenska knjižna založba Mohorjeva družba. Že pod konec stoletja je Družba uspela zbrati 80 tisoč naročnikov. Eden največjih Slovencev, Anton Janežič je v Celovcu tiskal prve slovenske revije literarne, brez katerih, razvoj sodobne slovenske literature ne bi bil takšen, kot je bil. Tam je začel narodnobuditeljsko in šolsko delo "slovenski Pestal-ozzi", kasnejši škof Anton Martin Slomšek. Tam so zrasle osnove prvega še do danes veljavnega slovenskega političnega programa, tistega o "združeni Sloveniji" - z njim je slovensko prebujeno izobraženstvo nastopilo leta 1848, v "pomladi narodov". Tam je na primer Ziljan Matija Majer sistematično formuliral takratni slovenski položaj in mu začrtal perspektivo, od tu je pognala nadvse da-Ijnosvidna politična in znanstvena misel. Predolgo bi bilo naštevati vse naše može, ki so delovali na Koroškem in oplemenitili našo kulturo. Omenimo še našo koroško slovensko pesem, ki še 'tudi danes ni izumrla, ki ga nobeno nasilje ni nikoli zatrlo. Še danes se zbirajo preprosti a pesniško navdihnjeni "pavri" in po vaseh prirejajo literarne večere za preprosto poslušalstvo. Ena redkih prodobi-tev koroških Slovencev po vojni je tudi slovenska gimnazija v Celovcu; delovati je začela 1957. V 20 letih jo je zapustilo nad 500 maturantov. Dobila je tudi novo moderno poslopje, ki ga je projektiral koroški Slovenec prof. Oswald, učitelj na tej šoli. Vendar se začudeno vprašamo, kako je mogla tako kulturno bogata dežela postati v enem dobrem stoletju nemška? Ali ni to pravi paradoks? Ena izmed številnih neumljivosti in posmehljivost zgodovine?! Evropska meščanska družba je rodila in odgojila nacionalistično strast, nacionalistični egoizem. Vel-ikonemaški nacionalizem je s tem v zvezi odgojil vizijo velikonemaške države od Baltika do Sredozemlja. Korošči so bili prvi na udaru, da preko njih zgradijo most do Jadrana. Ker je bila Koroška avstrijska upravna enota, je bilo delo za njih lažje. Ob obilni podpori vsenem-škega kapitala so čez noč nastale organizacije z nalogo, da germanizirajo južno Koroško. Tako so potiskali narodnostno mejo proti juga. Šolska zveza (Schulverain), katera obstaja še danes, je gradila vel-imenitne izključno nemške šole in dopovedovali, da so ti imenitnejši, ki se uči nemško in je Nemec. Svoje delo je opravilo tudi nemško uradništvo, pač janič-arsko delo. Sudmarka je s svojim kapitalom prežala na slovenska posestva in jih pokupila in na kupljeni zemlji naselila trdega Nemca. Od tu se je potem širilo na vse strani, s posojili, z ideološko propagando z že-nitvami itd. Posluževali so se vseh možnosti, tucji barbarskih, nič jim ni bilo pr-eumazano, prezanikarno. Delili so ljudi na Herre-nvolk in Sklave, na Čuše in na nadljudi, celo Bog je bil samo nemški Bog, ki razume samo nemški Očenaš. Strasti so se vnemale iz dneva v dan; zbegano preprosto slovensko Ljudstvo, nenavajano tovrstne kulture, potisnjeno v zid, pa se jim je uklj-anjalo, prestopalo in se vključevalo v to žalostno igro Glavni klicarjr te kulture ki še danes na glas kriče, da je treba skidati gnoj čez Karavanke, so vse bolj postajali možje sumljivo nemško donečih imen. Kar niso dosegli in uspeli in pometli s slovenstvom, je to temeljito opravil Hitler. Nacizem je bil na Koroškem navdušeno sprejet, nacistična soldateska je v zanosu začetnih Hitlerjevih zmag, dokončno pridobila Koroško za veliko Namčijo. Po vojni - po razsulu velikega rajha, so deželo osvojile koroške in partizanske enote. Naenkrat so se prelevili v velike demokrate, polni lepih besed o dvojez-ičnosti, prijateljstva in humanizma. Vse to je trajalo do sklenitve avstrijske državne pogodbe leta 1955 Kmalu za tem je začelo zg-injati tudi dvojezično šolstvo, obudile so se čez noč protislovenske organizacije. Zlo je zopet obrodilo svoje delo, vrgli so se temeljito na delo: z letaki, z zborovanji, s časopisi, spolici-jo, s hujskanjem, z lažmi ingrožnjami so nadaljevali svoje nehumano delo. In ta igra se nadaljuje še danes. Nedoumljivo, mogoče je res vse tako hotela muha- sta zgodovina. Dejstvo je, da se je ravno na Koroškem, žal, nasprotje med humanizmom in nehumaniz-mom, kulturo in nekulturo v obžalovanja vredni meri oblikovalo kot nasprotje med nemškim in slovenskim. Koroško, več sto rodov slovensko prebivlstvo ni tisto, ki je odprlo to veliko, nelepo in bolečo rano v tej lepi deželi! In tudi danes se zmeraj znova odpira še naprej, nerazumljivo in docela neskladno s človeškim dostojanstvom. Ob Koroški se je nabralo toliko bridkosti, toliko bolečin, toliko nasprotnega v njeni zgodovini, da se opazovalcu poloti strah in se sprašuje: Kako je to sploh mogoče? Mogoče je tale odgovor: Korošči pač niso odgovorili z umazanim nasiljem zoper umazano nasilje. In Miklo-va Zala zopet ječi v turških rokah! L. Košorok Novice in zanimivosti SLOVENSKI OKTET SREDI AFRIKE Po skoraj 30.000 kilometrih potovanja se je Slovenski oktet vrnil s turneje po Afriki, kjer je opravil v okviru meddržavne kulturne izmenjave z deželami v razvoju tri pomembne obiske v neuvrščenih deželah Zambiji, Angoli in Mozambiku. Skupno je imel oktet na turneji trinajst nastopov, pridružil pa je še dva koncerta v Splitu in Šibeniku neposredno po vrnitvi v domovino. V afriških deželah so bili pevci deležni prisrčnega sprejema, ker je bilo to prvo večje kulturno gostovanje iz Jugoslavije, ker pa je odprlo tudi možnosti za nadaljnje kulturno in vsa-kašno sodelovanje na raznih področjih. Še poseben pečat je temu gostovanju dalo tudi to, da e odtet pel na pogrebnih slovesnostih ob smrti angolskega predsednika Agostinha Neta. V Zambiji, ki je bila od 7. do 10. septembra prva postaja, je oktet vzbudil posebno pozornost s slavnostnim koncertom v najbolj reprezentančni dvorani Mungoshi Hali, kjer je bila pred leti vrhunska konferenca neuvrščenih, letos pa zasedanje britanskega Commonwealtha. Koncerta se je udeležilo tudi več ministrov zam-bijske vlade pod vodstvom predsednika vlade Dani-ela Lusula, ki je ob koncu vsem pevcem iskreno čestital. RAZSTAVA OB PESNIKOVEM JUBILEJU Sežanska Kosovelova knjižica, ki že vrsto let skrbi za kar se da živ stik svojih bralcev s pesniki, pisatelji, igralci, likovniki, je te dni z dokumentarno razstavo počastila petdesetletnico priljubljenega pesnika Janeza Menarta. Večerv knjižnici je bil eden najuspešnejših. Jubilanta je občinstvu predstavila ravnataljica lučka Čehovin. Tone Pavček, predsednik Društva slovenskih pisateljev in urednik Cankarjeve založbe pa je predstavil pravkar izšlo Menar-tovo antologijo šestih zbirk Statve življenja in se v svojem nagovoru dotaknil tudi dolgoletnega pesniškega in prijateljskega drugovanja z Menartom in z generacijo, ki jo po njegovem označujejo zvestoba in optimizem, zaupanje in vera v svet in življenje. Sl-avljenec je iz vsake svoje zbirke prebral po nekaj pesmi. Stane Raztresen, član Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta pa interpretiral pretresljivi Requiem. KARDINAL DR. KOENIG V BEOGRADU BEOGRAD - Podpredsednik jugoslovenske vlade dr. Ivo Margan ter predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi dr. Aleksandar Fira sta na ločena obiska sprejela delegacijo gospodarske organiz-acie "Pro Oriente" z Dunaja, ki jo vodi kardinal dr. Franz Koenig in je v Jugoslaviji v gosteh pri patriarhu Germanu in Srbski pravoslavni cerkvi. Delegacijo je sprejel tudi podpredsednik predsedstva Srbije Branko Pešič. Stau Etnička sredstva informisanja u Australiji Posrednik za obaveštenja doseljenika - Analiza i prijedlozi o etničkim sredstv-ima informisanja, koju je za potrebe članova saveznog parlamenta izradio MARK PLUNKETT. Ova analiza je stavljena na uvid nadležnim organima marta 1979. god-ine. Na osnovu ličnog odobrenja autora ovu analizu čemo objaviti u više nastavaka. Za navode u ovoj analizi odgovoran je autor. Od 1966. godine, kada je izvršena prva analiza etni-čke štampe i sredstava informisanja u etničkim zaje-dnicama u Australiji, zabeležen je nagli rast štampe, kao i drugih medija putem kojih su doseljenici infor-misani o dogadajima u Australiji i u svetu. Uz pomoč specijalnih fondova koje je odobrila Federalna vlada osnovane su specijalne radio-stanice (za razliku od ranijih komercialnih i povremenih radio-stanica), a od 1979. godine i eksperimentalna etnička televizija. Tri največe etničke zaje-dnice u Australiji: Grči, Italijani i Jugosloveni čine preko 12 odsto ukupnog st-anovništva u Sidneju i Mel-burnu i oni imaju znatnih poteškoča u normalnoj komunikaciji i upotrebi en-gleskog jezika, stoga značaj etničke štampe i drugih sredstava informisanja dobija poseban značaj. Od ostalog australijskog stanovništva koje je stiglo iz zemalja gdje se ne govori engleski jezik u Sidneju živi 24, a u Melburnu 30 odsto doseljenika koji ne govore anglo saksonskim jezicima. Izmedu ostalog i ovakav značajan prosek neanglos-aksonskog stanovništva ut-icao je na porast etničke štampe i drugih sredstava komunikacije, jer je od st-rane značajnog dela austra-lijskih informativnih sredstava bio zapostavljen i ig- . norisan. Prema analizama službi koje anketiraj u tržište proi-zilazi da 14 pošto slušalaca etničkog radija više vole da slušaju etnički radio nego bilo koju drugu radio Staniču u ovoj zemlji. Dalje, analizom je utvr-deno da 89 Grka, Italijana i Turaka, a preko 90 odsto Jugoslovena slušaju etnički radio, da bi taj procenat (uzevši sve zajedno) u 1978. godini spao na 78 odsto. Etnička štampa i njen razvoj u poslednjoj deceniji Iako je etnička štampa počela da se razvija u Australiji več 1948 godine, a neki od grčkih i italijanskih listova su se pojavili čak 1900. godine, prava "poplava" etničkih listova zapo-činje tek 1972. godine. Trenutno u Australiji izl-azi 151 list na 35. jezika sa tiražom po jednom broju od 700.000 primeraka. Po zakonu iz ratnog doba sve nemačke i italijanske publikacije bile su pod strogom kontrolom i svaki primerak prije puštanja u štampu morao je biti cen-zurisan i odobren od zvan-ičnih organa. Zakon koji je kontrolisao strane publikacije ostao je na snazi sve do 1958. godine. Godine 1975. u državi NSW nedeljno je izlazilo na jezicima etničkih zajed-nica preko 250.000 primeraka lista, dočim po izveštaju koji je sačinio Ga-llbaly stoji da u Australiji izlazi 59 publikacija na 20 jezika, a iz privatnih izvora se saznaje da u Australiji sada izlazi 74 publikacije na 24. strana jezika u tira-žu od oko 600.000 primeraka. Nedavno je izvršena anketa 65 odsto doseljenika tri najbrojnije etničke skupine: Grka, Italijana i Jugoslavena sa pitanjem koju štampu čita, odgovori su glasili da preko. 70 odsto čita iskljtičivo etničke listo-ve, a samo 30 odsto napr-imer sidnejski list "Daily ,Mirror". Pored toga, u Melburnu se nalazi treča najjača skupina čitalaca grčkih listova NA SVETU, a u Australiji izlazi, naprimer, više arap-skih listova nego u Bejrutu i Damasku skupa. Preporod etničke štampe (i njen rast) moguče je pripisati i emancipaciji etničkih zajednica i nalaženjem njenog identiteta u Australiji. Etničke zajednice -značajan deo australijskog društva Od ukupnog broja stanovnika 33 odsto, ili oko 4,5 miliona, predstavljaju doseljenici koji su došli iz ne anglosaksonskih zemalja. Izmedu 1947 i 1977. godine za stalno su je naselile u Australiju 2,720.000 osoba, od njih su 54 odsto osobe koje dolaze iz zemalja u kojima se ne govori engleski jezik. Od ovog broja na Sidnej otpada 4.5 odsto, a na Melburn 45 odsto "novo-australijanaca". Vršeči "dublju" analizu proizilazi da u Sidneju živi 55 odsto stanovnika čije je porijeklo Južna Evropa, a 29 odsto Sjeverna i Istočna Evropa, dok na Aziju, Af-riku, Srednji Istok, Pacifik i Južnu Ameriku otpada 16 odsto. Posmatrajuči Sidnej i Melburn dolazi se do zaključka da u njima žive tri najjače etničke skupine i to Italijani (543.000), Grči (310.000) i Jugosloveni (219.000). Ove tri skupine predstavljaju 87 odsto svih doseljenika iz Južne Evrope, a sve tri skupa zajedno čine preko 12 odsto ukupnog stanovništva Sidneja i Melburna. Svi gornji pokazatelji ukazuju, izmedu mnogih osalih, na značaj etničke štampe i drugih sredstava javnog komuniciranja. U sledečem broju: Pregled sadašnje etničke štampe; Neprilagodenost engleskom jeziku; druga generacija doseljenika i budučnost etničke štampe. Muzej Australije Istorija evropskih civilizacija biče jedna od tri teme za prvi australijski nacionalni istorijski muzej u Kanberi, čija če izgradnja uskoro početi - izjaviovje ministar ACT, Gosp. Bob Elliott. Izgradnjom ovog muzeja Australija če se uvrstiti u red par razvijenih zemalja koje imaju specijalnu instituciju koja na dokum-entovan način prikazuje razvoj i istorije zemlje. Druga i treča važna tematika muzeja biče istorija urodenika i odnos čoveka i okoline. Izgradnjom i otv-aranjem ovog Muzeja, Australija če još na jedan način dokazati postojanje svog nacionalnog identiteta izjavio je gosp. Ellicott. Takode, ministar je izjavio da vlada smatra daje u opštem interesu da uskoro počne sa pripremama za iz-gradnju nacionalnog vazd-uhoplovnog i pomorskog muzeja, dve važne grane sa čime se Australija može ponositi. Sunčeva energija -za bolnice Ministar za zdravlje vlade NSW G. Kevin Stewart saopštio je da je odo-brio instalacij u sistema na suričevu energij u u Jerild-erie bolnici koji če služiti za grejanje vode i vazduha preko zime a za rashladiv-anje prostorija tokom leta. I bolnica u Gulargumbo-ne opremljena je sa istim sistemom koji radi več dve godine. Pokazalo se da ovaj sistem funkcioniše sa peko 90 odsto uspeha u toplim mesecima, a preko zime snabdeva bolnicu sa preko 50 odsto tople vode. Sistemi korištenja sunčane energije biče pom-no ispitivani u naredne dve godine, pa ako pokažu svo-ju punu efikasnost, vlada če proširiti ovaj program u cilju zamene za energiju koja je skupa - naftu. STAN Elegantno namešten stan za gospodina. Ulica 129 Edgeware, MARRICKVILLE Za detaljna obaveštenja telefonirati na 511-973. 47 miliona dolara za šport Vlada NSW odobrila je rekordni iznos od 47. miliona dolara za sportske i rekreacione objekte, koji iznose se koristi iz priloga sportske kladionice. G. Booth, ministar za šport i rekreacij u saopštio je da je njegovo ministarstvo dobilo 861 molbu za pomoč lokalnim opštinama, sp-ortskim grupama i zajed-nicarha, a sve u vrednosti od preko 60 miliona dolara. Uslovi na osnovu kojih vlada dodeljuje ovu pomoč traže da svakim projektima rukovodima jedna ovlaščena grupacija, a da polovinu iznosa investiraju lokalne opštine. Politika vlade je da u pr-vom redu pomogne one op-širne koje se nalaze u unu-trašnjosti NSW i koje osk-udevaju u dobrim sportskim objektima. Gosp. Booth je izjavio da federalna vlada o ovome do sada uopšte nije vodila računa i da sav teret u tom pogledu pada na vladu NSW. Za poslednje tri godine vlada NSW je več dodelila preko 13. miliona dolara koji su upotrebljeni za sp-ortsku rekreacij u i izgrad-nju objekata. U saopštenju za štampu navode se, zatim, lokacije i mesta kojima je dodeljena pomoč. Interesantno je primetiti da medu njima nema spor-tskih objekata koji su namenjeni etničkim, zajedni-cama. Možda je to krivica i do naših sportskih društ-ava koja se stidljivo obra-čaju vladi za pomoč. MAŠINISTI Potrebni su dobri radni-ci na šivačim mašinama, koji imaju praksu i svoje mašine, za rad kod kuče. Donosimo i preuzimamo gotovu robu. Javiti se na tel. 251-362 (Muhidin). JUGOSLOVENSKO-KANADSKI PRIVREDNI PREGOVORI Mogučnost za povečanje obima trgovine Izmedu Jugoslavije i Ka nade u toku su pregovori o zaključenju nekoliko ugovora koji če, po obos-tranoj oceni, omogučiti znatno povečanje obima trgovine i unapredenje ukup-nih ekonomskih odnosa. Dve zemlje pregovaraju, kada je reč o uvozu iz Kanade, o otvaranju kreditne linije od oko 500 miliona dolara, o zaključenju ugovora koji bi zaštitio investicije od nekomercijaln-ih rizika i o sporazumu o izbegavanju dvostrukog oporezivanja. Ovo su bile teme o kojima su razgovarali sa vezni sekretar za tinansije Fetar Kostič i ministar finansije Kanade Džon Krozbi. Pozitivno je u toku razgovora ocenjena saradnja dveju zemalja u realizaciji niza zajedničkih projekata. To se, pre svega, odnosi na zajedničko ulaganje u pro-izvodnju natrijum-hlorida u Tuzli i na projekat o is-korišceavanju morske vode za proizvodnju sintermag-nezita. Ocenjeno je da pos toje realne mogučnosti za povečane kupovine u Kanadi opreme za energetska postrojenja, naftnu indus-triju i opreme za gasifika-ciju uglja. U slici i reči SPOMENIK TESLI U PIROTU Povodom 8. septembra, Dana oslobodenja ovog grada od bugarske okupacije, pred zgradom Elek-trodistribucije otkriven je spomenik Nikoli Tesli. Ovo delo, je rad beogradskog vajara Pavla Paje Rističa i predstavlja pravo vizuelno osveženje gra-dskog ambijenta na ulazu u novopodignutu četvrt Pirota. Ovim povodom održana je svečanost, na kojoj je o životu i radu velikana naše naučne misli govorio prodekan Elektrotehničkog fakulteta u Beogradu, profesor dr Aleksandar Marinčič. Zatim je Piročance pozdravio u ime republičkog udruženja "Nikola Tesla" dr Milorad Brevinac, jedan od najstarijih članova koji je zahvalio na pozivu, pohvalio gradane i autora ovog dela koji su se dostojno odužili našem velikanu. Poznanstvo Australski sam Državljanin Jugoslovenskog porekla. Srednjeg rasta, zanatlija, katoličke vere. Star sam 49 godina. Posjedujem nešto imovine. Želeo bih upoznati žensku osobu istih godina radi braka. Treba da je karakterna, ugodne vanjštine. Djeca ne smetaju. U obzir dolaze samo ozbiljne osobe. Pisati na Adresu. P.O. Box 521 MANUKA. A.C.T. 2603