List 12. Tečaj XXXVI. 9 narodne Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 20. marca 1878 9 - t ' t * . ^ tVs * v-* ^ ' T * C • . "i \ • t Obseg: Lefeldtova nova mašina smetanica, ki smetano kar naravnost iz mleka spod krave loci. posebno goveji 1529. (Dalje.) zboru. > daje o oh'? Kako drevesa, ki nočejo roditi, rodovitna napraviti. Z globočine morja. (Dal.) Naši dopisi. Novičar. Književstvo slovansko. Koliko naj se živini, Turki pred Dunajem leta Dr. Vošnjak in Dežman v državnem Gospodarske stvari Lefeldtova nova mašina smetanica je tako izvrstno dobro, da res ni mogoče boljega napraviti. Brž ko ne 3e bode posrečilo še tudi to, da se bo dalo iz smetane kar naravnost surovo maslo nare- * in ki smetano kar naravnost iz mleka spod krave loči. Gospod Lefeldt v Schoningenu na Biunsviškem je nedavno iznašel mašino s tako imenovano sredobežno močjo (Centrifugalkraft), katera smetano naravnost iz jati s tem, da se smetana pomeša z vročo vodo potem zopet mašina v delo (v centrifugo) sproži. Masla bi se moglo potem narediti veliko več, in pa tako dobrega, da se bolje po nobeni drugi poti napraviti ne bam vode di. Gosp. A. Trientl svojim Tirolskim sirarskim druž- tam , kjer morejo mašino z močjo 8 konjske moči) goniti, vsaj v prevdarek vzele, priporoča, da bi — ^ " j ~ " ^ ^ *• . ~ v~ . - v u u c y kakor 12 sirarijah v Ad. Trientl v časniku družbe kmetijske Insbruške , da si bodo v kratkem času vse velike sirarske soli? pise, družbe, ki so v stanu Na to vprašanje, ki nam je došlo iz Savinske do mašine imet1', katere goni ali voda, line na Stajarskem, odgovorimo očitno po našem listu za to biti ali živina ali sopar, omislile to sredobežno (centrifu- ker utegn galno) smetanico. Kakor pa g. Trientl nima upanja, da bi navadne sirarije na Tirolskem koj vpeljati mogle Lefeldtovo ) tudi ker ) drugim } ejcem v koristen poduk ) če tudi smo že večkrat o tem govor pa tudi drugi časniki, vendar mnogi naši živinorejci še zmirom ne vedo ) smetanico, tako tudi mi nimamo upanja t da bi naše si- več. a tudi kaj prava mera to > da ni pre t prem ne. rarije na Gorenskem, Goriškem in drugje, si kmalu omislile to novo, čeravno zelo koristno mašino, ker je predraga, pa se tudi ne dä povsod lahko vpeljati. Cena tej mašini pri V. Lefeldtu in Lentschu je čveterna: daje krmo Predno pa do tega pridemo, koliko naj se živini soli ) poglejmo v obče korist za živinsko Ni prav ne ? ene > za 50 litrov mleka, ki se v eni minuti mes6 živini j 1200krat zavrtijo, so po 400 gold. ) druge po 600 oboleha in tudi pogine če misliš, da sol dela kar naravnost gotovo je, da brez nje ti živina rada > z gold, za 100 litrov mleka, ki se v eni minuti vsakako velika, ker po dosedanjih skušnjah ni nobenega stroja } štiri ginilo 364 j\j uvau, c u uuutvaic outi, pv^iu^jv v drugem letu mu jih je zopet 7 od 10 po m * ft • til V • V j ki bi to mašino prekosil o dobivanji smetane iz mleka pocrkale še one katerim ni soli dajal; od čede, katera je štela glav, je poginilo pa le 5 ovdc; nekoliko pozneje so > drisko 5 \J ^ tj V JU* v m. i V/ v/ M mm ^ J Vf ^ vr tre tj e leto je bilo pa in napravljanji surovega masla (putra). j«*" muuvuuu, uu jc uuiuvju iu ura katera mora pozimi v zakurjenem hramu biti, zadnje še v tem letu za pij kjer se izmetovanje vrši. Smetana se gosta iz mašine potem dobi, iz te smetane napravljeno surovo maslo pa trdi M. Garriot, velj ) da k j gnjilobo in metlj živinorejec na Francoskem, , imajo ki dobivajo dan na dan soli 90 več ia bolje ga mleka, in potem takem tudi več surovega masla (putra) in sira. Sinclair, kateremu je kmetijstvo za toliko koristnih podukov posebno hvalo dolžno, se je prepričal, da, če se po navadi ovcam soli daje, dobivajo veliko več in boljše volne, kar se vjema z Boussingault-ovo skušnjo, katero je pri bikih storil. Sinclair grč pa še dalje, in pravi, da sol je tudi prešičem koristna, in trdi, da so na Irskem tiati prešiči najbolj pitani, katerim se krma nekoliko tudi soli. Veliko Angleških kmetovalcev trdi po gotovih skušnjah , da živina, če se jej po redu soli daje, raje je, - / po redu prebavlja, kri se jej množi in zdrava ostane, . dlaka pri goveji živini', pri drobnici pa volna se zbolj-' šuje, živina se vrlo spita. Zato so se pa tudi umni ži-< : i.^vinorejci v poslednjih letih soli tako zel6 poprijeli. Koliko pa naj se daje soli živini, da se jej ne da preveč? Na Angleškem v najboljih kmetijah se suče mera soli takole: Teletu pol ieta staremu dajč unčo goli vsak dan; junčku ali pa telici leta starim po 3 unče; pitavnemu volu po 6 unč, molzni kravi pa po 4 unče. *) V Belgiji imajo postavno mero za živinsko sol, za katero gospodarjem tudi ni treba davka odrajtovati, kateri se odrajtuje za sol, ki se rabi za druge namene; postava Belgiška odločuje, da se volu daje na dan po 1 % do 2 unči soli. Belgiška vlada dd sol, ki jo prodaja brez davka kmetijam, pomešati z mavcem (gipsom) ali apnom, da se za nič druzega ne porabi kakor za kmetijske potrebe. Angleži in Amerikanci klajo konjem, oslom in mezgom mešajo s soljo. Daje se doraslemu konju srednje velikosti blizo 2 unči na dan. Belgiško vladar-stvo odmerja vsacemu doraslemu konju nekoliko čez unčo soli na dan. Ovcam se daje na Angleškem in Nemškem, če so dorasle in so navadne velikosti, le po pol unče. Obilne skušnje so razodele , da je sol ovcam bolj koristna, kakor vsaki drugi živini. Pri prešiči h je pa menda najboljša razmera, če se soli doraslemu živinčetu tudi pol unče na dan dd. Opomniti je še, da preveč soli dajati je škodljivo. Presoljena krma vname živinčetu žlemne kože in napravi razne bolezni, posebno ovcam. Konji dobijo po preobili soli drisko, voli pa razne krvine bolezni. Goveji živini se ne sme nikdar soli dat», ako ni dobila poprej krme. Za zdravilo se soli živini, da se izčisti, po ti meri daje: Konjem po 8 do 10 unč, volom pa 10 do 16 unč; ovcam po 2 do 3 unče; prešičem tudi po 2 do 3 unče; psom pa po 1 do 2 unč. — Strup pa jej bo, če se daje konjem po 2 funta; volom po 3 funte; ovcam po 6 do 8 unč; prešičem pa po 4 do 8 unč. Sploh pa se kuhinjska ali pa tako imenovana živinska sol ne daje živini za dristilo, ker zato je bolja grenka sol ali pa dvojna sol. Gospodarske skušnje. * Kako se drevesa, ki nočejo roditi, rodovitna napravijo. — Francozi mladike lomijo drevesom, katera nočejo sadu roditi ali pa ga rodijo premalo, zlasti pritlikovcem, ki prosto stojijo in ne pri zidu; pa tudi visokemu drevju se s tem pomaga. Čeravno to tudi breskvam in marelicam dobro pomaga , se je ven- *) Ker niso naši ljudje še vajeni nove mere in vage, zato ostanemo pri stari, da ne napravimo pomot. Unča ima 2 lota. Vred. dar pri hruškah io jabelkih to najbolje skazalo. Lomijo se mladike takemu drevju meseca rožnika in julija (malega srpana); lomijo se pa tako, da, kakor je drevo bolj ali manj košato, bolj ali manj nerodovitno, se mu polomi več poletinskih mladik ali pa vse, 2 do 3 palce od tistega mesta, od kodar mladika poganja. Al mladika naj se ne odtrga ali odreže, ampak le vlomi naj se, da les poči, mladika pa vendar še na koži obvisi in more naprej rasti. Ako se tako le nakrehne veja, se s tem zadržuje, da drevo presilno ne poganja mladik ali brstja; ako se pa odreže, potem še bolj poganja. Spodnja očesa se sicer s tem vlomom poživijo, al da bi brsti bolje poganjali, tega pa ne; le les za sadni zarod bolje začne rasti. Zgodovinske stvari. Turki pred Dunajem. Priredil M. M o le k. Curki vdrugiČ pri Dunaji. (1683.) (Dalje.) 23., 24. in 25. dne avgusta so Turki zopet huia naskočili mesto, toda brez vspeha. Težkega srca pa so kristijani pričakovali noči od 29.—30. avgusta, ki je Turkom veljal za srečonosen dan, kajti ta tan se je Sulejmanu udal otok Rod, Beligrad, Budim in pri Mo-haču Ogerski kralj Ludevik s prvimi plemenitaši. Vendar oni dan ni bilo nobene sile, le nekoliko podkopov so bili Turki zapalili, mesto pa le malo napadali. 3. dne septembra se je pa vendar moral „začarani kup" (tako je Kara Mustafa zval vnanji nasip na le-beljskem branišči) popustiti, in vsled tega se je delo v mestu podvojilo: vsakih deset korakov je bil kak jarek, ali kak nasip ali pa prsobran; službovajočim vojakom pa je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano spati. 4. dne septembra je sovražnik zapalil enega najpo-glavitnejših podkopov pri „cesarski trdnjavi", ki je zi-dovje grdo razkopal. Poveljnik je naglo pritekel z drugo posadko, pa že so zagnali Turčini silni krik: „aliab, aliah!" in veliki vezir jih je na vse to še s silo noter podil čez nasipe in razvaline. Turki so ves ta čas strahovito streljali, da se je vse treslo; kakor strele švigale so krogle druga za drugo. Kristijanje so že obupovali, češ, da človeška moč se ne more več vstavljati taki sili; al vendar so Turke, ki so bili že dva konjska repa (konjski rep je Turkom znamenje odlike) na nasipih postavili, srečno premagali in jih v njihova Šotorisča nazaj zapodili. 6., 7. in 8. septembra so Turki zapalili še druge podkope pri „cesarski" in „lebeljski" trdnjavi; izkopali so bili celö pod cerkev samostana minoritov in zunaj še huje streljali kakor poprej ter divji kakor ob-noreli napadali mesto tako, da konečno bi se kristjanje bili morali vendar vdati, ako bi pomoč še ob pravem času ne bila prišla. 28. aprila malega travna leta 1683. je grof Waldsteinski sklenil s Poljskim kraljem Ivanom Sobies-kijem zvezo na brambo in upor. Ogromna nevarnost je zmodriia možake tudi po nemških deželah, da treba opustiti zdaj vse medsobno mrzenje, vse sovraštvo, vso nevošljivost; ako se zdaj ne pomaga, je Dunaj zgubljen, in Bog ga vedi, kaj za tem še pride! Grofa Kau nie in Berka sta z vlado Bavarsko, Saksonsko in Braniborsko še trdnejšo zvezo za bran sklenila; grof Marti nie pa je prinesel iz Rima denarja in pisem od papeža, in grof Mansfeld ravna tako denarja iz Madrida na Spanjskem. 91 25. dne avgusta je prišel Poljaki kralj Sobieski za jarkom kopati; iz brunov in tramov podrtih hiš ob- s svojimi prednjimi četami do O lom (na Morav skem) Tulnu in se kole (palisade) postaviti; ulice, nevarnosti najbolj izpo- . i • ti* • • . t * % #, y so ga nadlegovali Tekelij ptembra do mosta čez Donavo pri stavljene, dal je z verigami zapreti in zagraditi z na hodu) še zadosti srečno, dasiravno sipi; na ulice so še nametali vsakoršne šare, še želez- « ft ft * a m -V—^ ■ A * A « * ^ ^ w prav po azijatsko opal ) kamor so Ogerski puntarji, ki so nega omrežja z oken itd. gli septembra je do Donave prišel tudi kralj po Ravno, ko se je noč delati jela, priplaval je nek jezdic čez Donavo ter prinesel vojvodi pismo veljnik Jablanovski z veliko močjo, pred njim pa tero mu je bil izročil Staremberg; glasilo več boroženih Avstrijskih polkov iz Českeg potem pa še Saksonci in Franki. Lepi Bavarski } jaki so od P doli po Donavi priplavali. Prebivalci ponosnega Molka, katerega je branil opat Müll Klosterneuburg pa brat Markelin Ort 1} in ka- se je: „Časa nič več ne zgubljevati!" In precej so DunajČanje izpustili s stolpa sv. Štefana raketov, proti nebu za znamenje, da je nevarnost velika! Na to so tudi pomočne čete zažgale cel šop raketov in jih v zrak izpustile na Hermanovem vrhu in trikrat s topovi Lili en fe ld Matej K o hl weis so jih slovesno sprejeli, vstrelile. Na to so jim tudi meščanje odgovorili s topovi. pozdravili s streljanjem, a trobentami in pavkami vsa voj ptembra so se v pri Tulnu čez D m zbrali 7 7 in 10 je šla (Dalje prihodnjič.) so mar širali v Klosterneuburg in na goro Kahlenberg Zabavno beri! o. Sak A vs tr ij 11.400, B je bilo 27.100 Poljakov 26.000 11.300 kovskega in Svabskeg k 7 IZ } a n- 8400 ; skupaj 84.800 mož, namreč: 38.700 mož pešcev, konjikov pa 46.100 s 186 topovi Ko je veliki vezir zvedel, da gredo Dunaj m tli« rr i * t • v na sodnijskcga življenja. Po spominu starega skušenega pravnika Spisuje Jakob AlčŠovec. ptembra vojno svojo in še na- pomoč, pregledal je štel 168.000 mož. Od 12. julija do bili so Turki pri Dunaji 48.344 vojakov na severni strani od Tulna , sta bila kralj in vojvoda ptembra zgu Holabrunu Iz se mi botnega kralja Mihael bil plemenite krvi Sobie- zdi nekako preplašen in ker se v svojih govorih, ne- skij rodovi ne in zdaj 46 let star. Kot zmagovalec kako lovi, ga dam natihem opazovati, k'oda naj tu že pri K o z i m novembra 1673. leta postal je ljub- naprej povem, da po njem po dolgi preiskavi ni prišlo m svojega 11 naroda, bil ponos krščanstva, a vseh last- nič druzega i na dan, ko da je po svoji navadi pustil ta nosti viteških vendar le ni imel. Kdo pod solncem pa pisma z drugimi vred na trgovčevi mizi in prišel čez je popolnoma? Zarad presilne gizdavosti in nekake ne- kake pol ure nazaj po prijemnico. Ko se je prepričal, ošljivosti ga lastni narod ni več tako čislal obleganja so bili zbrani pri in viši častniki, prvaki polj Na dan rešitve svojem kralji: dostoj skega plemstva: Jablanovski, Lubomirsk točki, Sapieha, Za moj ski, Rzevusk da so vse podpisane a trgovčevim imenom, jih je vzel ter na pošti zopet oddal. 7 7 temi prijemnicami se podam k trgovcu Riparju ter mu jih pokažem. Dolgo jih gleda, a slednjič pravi: 77 Podpis ki, Sierakovski in še drug z Bavarskeg Saksonskeg 7 volilna k jvodi S a ki ni moj, a tako dobro je ponarejen, da Lauen burški, iz Eisenaha in WeissenfeiM~ Braunšveiga Lineburga, potem še Virtemb 7 IZ in Holšteinsk jsk > 7 se slavni princ Evgen se komaj dä od mojega pravega razločiti. Brez natančnega preiskovanja bi ga tudi jaz za pravega imel." Tedaj je bil podpis Riparjev na prejemnicah pona- To zvedivši se podam v svojo pisarno , vkrenit rej en se, kar se mi 19 let star in že je bil polkovnik; zra- razposlal naročila že na vse strani je potrebno zdelo. Po telegrafu sem bil 7 tedaj ven teh še mnogo druzih veljakov. Res lep al tudi osodepoln in odločilen dan C a icpa pomoč, uiijoiu puuvcuati jj yj uicya u, o aaicnuii jc u*i e* imu, Vseh skupaj je in če mogoče, izprašati, kdaj in na kateri kraj se še po mestu pozvedati po osebah, s katerimi mi je bilo je bil znan bilo 54 batalij 7 123 divizij s 186 topovi 16. dne septembra so prišli Poljak in B je odpeljal. s strelnim orodjem skoz Königsteten , Sent-Ander genthal in Kirling v Klosterneuburg, večeru zd Ha so se proti Preobširno pa bi bilo popisovati vse, kar sem } in kaj dosegel z vsem s cesarskimi in Saksonci Donave skoz Pred šli. 7 ki so poleg svojim trudom , z vso sem jih bil na noge spravil. Naj toraj ob kratkem povem, da sem bil po preteku štirnajstih vkrenil trumo ljudi, kar dni skoro tam 11. septembra so dospeli na Kahlenberg silno kjer tisti dan, ko je trgovec Ripar prišel uui oaui v i d ulji y k\ jui li j u uau^ oi gi; v v/vj jlhi j/iiow* mi naznanit hudodelstvo. Le toliko je bilo jasno, da je utrujeni in izdelani razpostavili so se po varnih krajih Spitler skrivaj vzel pisma z nakaznicami, pisma trgov-v gozdu: levo krilo je bilo na Leopoldsberg u, sre- cev, proseča za podaljšanje obroka za plačo, sam pisal dišče vojne na Handels in Langerbergu, desno in podpisal, posnemajoč podpis dotičnib trgovcev, pisma krilo pa na Hermanovem vrhu pri Weidlingu in svojega gospoda, ki so dovolila naprošene obroke, pa ■ÜÜ L da Saubergu. sam pridržal. Po vsem tem je bilo skoro gotovo • m m . % n i t % « • • i # 7 7 Kralj in vojvoda sta stopila vrh hriba ter slišala je Spitlar delal brez sokrivcev; vsaj so se moji pozve- • w i • » \ m w k i n r • i i • t • i • i i • 1 t 4 t i i • • • v y silno stresujoče streljanje od Turške strani. Mesto je duhi vsi vrnili, a ne da bi bili zvedeli najmanjšo ee. bilo kakor pod morjem silnih valov; prah, ogenj in dim Tudi poročila iz tistih valil se je iz njega proti nebu kvišku; še zdaj v odlo- krajev, kamor sem bil poslal te- čilnem trenutku bati se je bilo veliko hudega!! Poru- sem mogel zvedeti šeno in razdejano „cesarsko" in „lebeljsko" branišče bežal z denarjem. legrafična naznanila, niso ničesa odkrila. e toliko ni- za gotovo, na katero stran je Spitler 3« ukazal Staremberg v naglici zopet popraviti ) jarek Vse to me je zelč bodlo, ker sem že par tisočev # 02 trgovčevega denarja porabil. , ker me je vselej prašal bati j Jel kako sem se trgovca ogi- obraz tako resen ; da je in kaj sem imel za-nj vedno isti odgovor, da dozdaj še ni nič izdatnega na dan. , jaz pa ga vprašam, kaj da ga pripelje meni. prišlo ,,Važen posel me je pripeljal k vam — mi i vori s počasnim glasom; jako važen posel za-me mi odgo - temu je prišla še druga sitnost. Dasiravno je tudi za vas, gospod sodnik." j pa bila preiskava strogo tajna, se je med tem vendar zve- delo, da j Kiparjev blagajnik zginil in okradel svojega gospoda za velik znesek. Nasledek tega pa je bil ta, da so trgovske hiše, s katerimi je bil Kipar v kupčij ski „Zame? kako da za-me?" „Zato, ker imate ravno v rokah preiskavo zoper Spitlarja." zvezi druga za drugo jele pritiskati na Kako? Ste li vi prišli na kak sled?" nJ in j; „Predno na to odgovorim zavrne mladsneč do- priganjati ga k sklepu računa in poravnanju dolgov. To volite, da vam svoj namen malo natančneje razložim, je sicer še vedno premožnega moža spravilo v precejšnje a (Dalje prihodnjič.) zadrege, in nekega dne, ko mu zopet nisem mogel dati mi reče: „Jaz sem že obupal. tolažljivega odgovora, Spiti er je šel čez morje, kamor vi ne morete za njim Zato pustimo vso to reč. Tudi sem tega ne bom tajil zdaj v denarnih zadregah, zato bi vas prosil za oni denar, kar ga je še ostalo." In res še tisti dan pride po denar, katerega mi je za pospeševanje preiskave izročil. Jaz mu dam vse, kar je še ostalo — nekaj Čez 7000 gld. — in on odide bolj Hnjizevstvo slovansko. Najnovejše knjige jugoslovanske akademije zna nosti i u uije tu os t i. Knjige, ki jih je neumorno delavna ju^oslavenska akademija večidel koncem preteklega leta na svitlo dala, so s precej nezadovoljnim obrazom. To me je tem Rad jugoslavj. akad. Knjiga 4L, ki obsega i peklo i ker mi je ve3t rekla, da nisem zamudil ničesar ) jt kar je bilo v moji moči pest. Zlasti me je 7 da sklelo to, kar dobil hudodelnika v drugi dan eden mi Prilog za poviest glasbe južao-slovenske", kulturno-hiatorijska študija od Fr. S. Kuhača, — „Prirodoslovae Uzrok theorije i Darvvinisam" od Lj. Vukotiaovica, mojih skrivnih agentov povedal. Trgovec Ripar je namreč y družbi prijateljev svojih rekel: „Sodnija in pa nič. Cez tri tedne vkljub obilnih stroškov iz mojega žepa ne vem druzega munjotvornoj sili" od M. Sekuliča 17 7 77 Prieporod bisku- pije zagrebačke u XIII. vieku" od Ivan Tkalčiča, 77 parasitskih sibilantih iza gutturalab u slavenščini" 7 ko to, kar sem prvi dan vedel 7 namreč: da sem okraden po svojem bivšem blagajniku. Ce se kdo > ki je bil okraden, zanaša na to, da mu bo , potem se sme zanesti, da svo- od Lavoslava Geitlera jana Novakoviča, znanosti i umjetnosti 7 „Dr. Janko Safafik" od Sto-,Svečana sjednica jug. slav. akad. policija zvedela za tatu jega vkradenega blaga ne bo več videl. To je stara skušnja." Te besede so me zelo spekle; a po nekolikem premišljevanji sem moral sam pripoznati, da Ripar je imel kolikor toliko vzroka tako govoriti; le da bi bil krivdo zvrnil na neugodne okoliščine "tari pisci hrvatski. Knjiga 9., obsegajoča: Djela IvaFranaGundulica. , Fauna kornjasah trojedne kraljevine od dr. Jos. Kras. Schlos8era Klekovskoga. Monumenta spectantia historiam slavorum meri-dionalium. Commissiones et relationes Venetae. fijo se čez teden dni naznanil ker je golju-ne pa sodnijo. 5. Starine. Knjiga Ljetopis jug. slav. akad. Prva svezka Ce človek ob toliko denarja pride, potem mu britkost ne pripusti premišljevati in zbirati besedi, katere v ne- volji z ust spusti. Premislivši to se nekoliko pomirim in vzamem v roko zvezek pisem, da bi jih pregledal, kar vstopi mladi sodnijski praktikant Dolar. Ta mladeneč —to naj po- 8in revnih kmetiškib starišev. je z velikim trudom dovršil svoje študije, na- Političoe stvari. Ik. Vošnjak in Dezman v državnem zboru. vem, predno nadaljujem povest Po stenografičnem zapisniku. seji državnega zbora 8. dne t. m. sta trčila o » ) J ^ " TW.O-.l^ »UUVUi " '"J ~ — - " - ' " Vtia^ U. UJ. «IV redil izvrstne preskušnje in potem vstopil za praktikanta razmerah po Slovenskem, posebno na Kranjskem , dva sodniji. Bil je priden in bistroumen mladeneč, a pri nasprotna elementa skup: dr. Vošnjak in Dež m an. svojih viših nikakor priljubljen, ker ni veroval na biro- Bilo je to pri razgovoru o državnem proračunu za kratično nezmotljivost in se je celö zvedelo 7 da je za- 1.1878. Naj tu podamo svojim bralcem iz stenografičnega pisan v več takih društev, katere so njegovi predstoj- zapisnika znamenitnejše reči iz govorov obeh, kolikor niki pisano gledali. Zato je imel pri sodniji slabe ure, nam pripušča ozki prostor, mnogo dela, malo plače in mnogo praktikantov ki ; so Dr. let Vošnjak v začetku govora omeni da J« za njim prišli k sodniji, ga 'je že bilo preskočilo. Meni se je ta revež smilil, ker sem se večkrat prepričal o slišijo pritožbe o slabem denarnem gospodarstvu že, kar se v neposredno voljenem državnem zboru njegovi pridnosti in zmožnosti; če bi ki po bilo v moji moči, sedanji vladni sistemi vsakako mora prebivalstvo in po davno bi bil že dobil stalno službo. Zato sem mu pri njem državo tirati do propada. Proračun za neki priložnosti, ko je bil zopet mlajši od njega in ne- sposobnejši pred njim na stalno službo poslan 7 rekel 1878. ima isto bolezen, kakor njegovi predniki: 23 milijonov gold. 7 p r i m a n j kij e j a 7 ki bo pa u veliko veči. Treba da vem, da se mu krivica godi; toda pameten človek je tedaj pogledati po vzrokih tega, in odpraviti jih. se včasih potuhne, kakor hraber pa previden vojak, če Možje na krmilu v Avstriji so z malo izjemami zgolj 7 da bi bil pogum brezumen in pogublj iv. „Potuli- strančarji. Notranja ali vnanja politika je zdaj mag- vidi nite se zato tudi vi mu rečem da kaj postanete." j ar s k a, zdaj nemška, kakor da bi bili interesi A v Dolar je tem mojim besedam prikimal pripoznavši, stri ] ski isti z Magjarskimi ali Nemškimi. da so mu dobrovoljne. Ta mladeneč 7 katerega sem miloval, stopi, kakor rečeno, v mojo sobo. To sicer ni Potem povdarja dr. Vošnjak „zvijačni volilni red" Schmer-jaz res občudoval in lingo v, nesrečni dualizem, „ pritiskanje Slovanov ob bilo samo na sebi nič nenavadnega, ker je imel več- vanov ni krat pri meni kaj opraviti; steno" ter pravi: ker se 16 milijonov Avstrijskih Slo dalo kar z eno potezo spraviti iz sveta, mo danes je bil njegov rala se je stvariti čisto nova, dvocepna oblika, to je. 93 dualize m, da so prišli Slovani po vseh zastopih v kjer • • • manjšino noval „nemsko-liberaLv , iično-liberaluško Vladajoča stranka, katere bi e konfiskacij brez konca in kraja, čeravno imamo ne ime ampak „hebrejsko- ali semi )) tiskovno svobodo". Mi imamo sicer nek §. 19 v državnih postavah a pretrgana bila } , «J a.ij.1 iiiiwuiu UIVW» MVQ. >j' XtJ r uioai uiu U C* 11 J Cm daj že blizo 10 let na krmilu; ta je pač le na papirji; v resoici Slovani Avstrijski ne kern mioisterstvu Hohenwarthovem leta 1871. po v resoici Avstrij- vživajo naravnih pravic do enakopravnosti niti v šoli 77 Posebno niti v uradih. nadaljuje govornik notranji uravnavi kaže govornik se kaže sila vladajoče sisteme na Ogersko vlado, ki si je vendar toliko prizadevala t v ah. Pritisek z vladnimi kandidati na volilce da je napravila s Hrvaško nekak ,, modus vivendi" ob je tu pa tam brez konca in kraj , v*« O-U jg J.H IUVUI IU J c ; on ui umetna večina. Vladni pritisek je vzlasti po slovanskih „naša vlada da se pridobi to je se uravnala ž njo glede deželoega gospodarstva r t 7 in slovansko-nemskih deželah pa kar nesramen od volitev za občine gor do volitev za deželni in dr e hi 7 pa ni nič ukrenila, da bi se sporazumela 9 toliko važnim faktorjem v Avstriji. „Od ka- koršoe koli strani končd govornik pregledamo abor. Posebno očitne so vladne spletke o volitvah na politično delovanje gospodujoče stranke in pa vlade Kranjskem, kjer vlada ustavnim načelom kar v obraz zadnjih 10 let, vidimo povsod le žalosten sad; nezado- bije, da majhni odlomek 7 to 7 dvanajsti del vseh prebivalcev, namreč Kočevarji in peščica <5ev, s pomočjo silnega vladnega pritiska zamore zado voljnost raste od dne do dne, moč države se slabi. Tako ijenih tuj- globoko vjedena zid pa se ne dado kar s premembo biti večino in se doseže v Avstrij na gi peh, k vso ustavo o zastopih postavlj 7) Ker naravna narodna večina deželuega zbora Kranj akega vladi že davno trn v neti. ie deželni zbor raz ministerskih oseb zboljšati, vkoreninjeoa so v celi politični sistemi, ozdraviti se dado le, ako se nastopi čisto bila prav nova pot o notranji in vnanji politiki, katere cilj bi bil 7 pusti še predno so mu po postavi d potekli in vtrjenje Avstrije ne kakor enostransko narodne kakor države vsem svojim narodom pravične, ta pisala volitve času t za volilce nepripravnem času 17 Nikj j bolj ne more biti dobro 7 de ladni zastopniki j nravnost (moralo) in pravno zavest z nogami teptajo, kar se je godilo ob volitvah napadati , ampak Govor bil na federalistični strani z veliko pohvalo sprejet. Dr. Vošnjaku odgovarjati oglasil se je Dežman. Njega v državnem zboru ni skoro nikoli drugekrat slišati, kakor če treba vladi in nemčurski stranki na ljubo v k u p č i j s k in br tnijsko zb in za to, o čemur je kdo Kranjskih poslancev se po želni zbor na Kranjskem. Naj o tem obziru pravici pritožil. V prejšnjih časih je skušal navadno le orne- so bile vladne kandidature v nevarnosti, je v volilnih zapisnikih vladna mm > po onih mestih in trgih 7 pobijati dr. Tomanove pritožbe, in zdaj se je obrnil stranka še potem , ko je čas za reklamacije pretekel 7 po svoji volji naredila premembe, volilcem, ki so bili v sluhu, da so nasprotniki 7 vzela pravico in dala zoper dr. Vošnjakov skozi in skozi resnični govor Pa kaj neki je govoril? Je morda dokazal in z do- Nič Tag- kazi pobil, da ni res, kar je Vošnjak govoril? o znanih frazah tacega! Sprehajal se je blattovih". PreskoČivši kakor bodeč grm vse 77 volilno pravico ljudem imeli; tako, na priliko 7 niso volilne pravice nikdar dr. Vošnjak govoril o ministerski politiki kar Je v Loki 191etnemu prak notranji, ustavil 7 ti k an t u žavni urs vico, Češ, da ki dnik par dni poprej kot c. k. avstrijsk dr- o volitvah na Kranjskem. službo svojo prisegel, dala , vnanji in se je le pri tem, kar se tiče dogodeb tudi tu ni ovrgel no je polnolet vsak > ki volilno pra- bene posamne točke (vsaj resnici fraza ne more do kože) kot tal ampak po „Tagblattovi u segi plezal je po tistih kljukah 7 7 kom (definitiven) državni uradnik prisegel na svojo službo, katere so navadno orožje nasprotnikov Slovanov. Začetima Dolenskem so na prav grd način gl p ovali ravno se je tožil o sili in težavah „ustavoverne" (recte nem- za ladnega kandidata, se ve da, in če- škutarske) stranke na Kranjskem za časa večine na po tožbi več neodvisnih volilcev pričela rodne v deželnem zboru in odboru, a pozabil je po- ka ženska preisk na želne 7 se je preiskava ustavil « M « I « t • I • * 1 in prinesla jako obteživne reči vedati, kakošna je bila ona „sila", ki jo je njegova po odnije, ker bi bil po nji vladni kandidat prehudo tovariši kazu više de- stranka trpela, čeravno so bili Nace Kuranda in njegovi 1 • 1 4 I 1 m # V* + j 1 lt. 1 . i f JT • T CT v ©sramoten (kompromitiran). „Vseh uradov načelniki bodi dministrativni, bodi sodniški ali fi gotovo radovedni, to zvedeti. Kar je dr. Vošnjak govoril o početji vladnih oseb pri volitvah, je + • d • • mmisterijaiui , aauic vaju u utvi utuii/omi, «41, Bt teh ni pričakovati dosti vspeha , še ustmeno od htevajo z okrožnicami ali, kedar od opravičeval Dežman s tem, češ, aa je da 77 ustavoverna" ojih podložnih, da volijo vladnega kandidata, še celö pošt stranka bila prisiljena v vladno pripomoč zavoljo hude agitacije narodne stranke, podpirane od duhovščine. Ker ni mogel dr. Vošnjakovim razlogom do kože, lotil se čel ni ki zahtevajo v lastnoročnih pismih od privat- je njegove osebe, kakor mu je to že stara navada. nih poštnih upravnikov in poštarj sove dati vladnim kandidatom 7 ce da moraj ne storili Očital je dr. Vošnjaku 7 da Je bil prej liberalec , tega ne storili, jim zdaj pa o volitvah zveze išče s „farovži", dalje 7 7 da žugajo, da bodo izgubili pošto. In tako seje tudi zgo- je dr. Vošnjak navajal okrožnico Francoskega dilo možu, ki je volil d ne ga kandidata Ko ministra, ki ne mara, da bi uradniki kandidirali, a govornik kaže, kako so se na Kranjskem volilcem za dr. Vošnjak sam se je vendar kot deželen uradnik glavarji o zadnjih dal voliti v deželni zbor Kranjski. (Gosp. Dežman je tu kr ok kandidate ponujali c. volitvah za deželni zbor in dva sta bila tudi res izvo- pozabil najprej pometati pred svojim lastnim pragom.) iijena, pravi dalje: „Taki na- lepi izgled na Kranjskem daljavi govora pokaže se g. Dežman zagovornika mini- SQ jell tU u i ua uiajai oncui puou^uiavi , vi* v» t i«ui o \j oiviovra iu uaoicjg vciv v 1 o v v/ „vi v/v j. ui , amoie ui »uj - kmetiškim volilcem postavili okrajnega glavarja za kan- ska dežela že prejela od tega miniaterstva. Ni je skoro nobene reči več, za katero bi ne imela dežela mu hvaležna biti. Tu je 700.000 gold, izplačanih za inkame- tudi na Stajarskem posnemati, tudi tam so sterstva in našteje celo vrsto „dobrot katere je Kranj- ždita. Da tak kandidat lože zmaga, ko drug človek, ni treba na dalje še dokazovati. Zato bi jaz želel, naj bi naš minister notranjih zadev posnemal Francoskega rirani deželni zaklad, katerih od prejšnje absolutne vlade ministra 7 ki je prepoved viadne kandidature 77 biva na leto po vravnavi zadev zemljiške odveze, ki (Govornik bere razglas Francoskega ministra in pravi:) danje naše ministerstvo je nastopilo kot „liberalno nisterstvo svojo službo in z najlepšimi frazami obetalo oklicati. Vrh vsega tega je vlada Se mi ni bilo dobiti, dalje 175.000 gold., katere dežela do- bi pravnost vsem narodom. Kako pa to obljubo vsako leto veliko davkov odpisuje. jih dežela ne bila mogla sama vravnati, ampak konkurs dobra", da Se ve , da ne še „tako spolouje, to se vidi posebno pri slovanskih časnikih 7 more drugače, kakor da se Slovencem še nekoliko po 94 smehuje, rekoč, da jim roji po glavi slovenski „Ilof-kanzler", slovensko „vseučilišče" in nekaka Avstrijska „Bolgarija". Tudi dežela, „katero ima on čast zastopati" (?), mora dobiti nekaj brc; ona za večo avtonomijo ni zrela; dokaz temu to, da se je morala zarad dovož-nih železničnih cest narediti posebna postava, — da dežela celö zdravnikov ne more vzdrževati, ker je kmet tako neveden, da skrbi prej za zdravje živine, kakor za zdravje rodovine svoje; cel6 dolgo zavlečenje vravnanja zemljišnega davka jej naklada na krivdo in še druzega več. — Gosp. Dežman pa je zamolčal, da tistih 700.000 gld«, pa še več, je bilo deželno premoženje, — tudi ni povedal, kar je že dr. Toman dokazal, da precej milijonov gold, je dežela Kranjska preveč zemljiškega davka plačala, in da za dosego unega in tega se je morala dolgo dolgo puliti; — če dežele iz državne blagajnice res dobivajo o tem in unem podpore, je to le povračilo iz velikih davkov, ki jih one nosijo v državno blagajnico; vsaj vendar vsak človek ve, da državna blagajnica ni druzega nič, kakor to, kar se v njo na Dunaj steka iz d eželnih denarjev. To gosp. Dežman tudi vse dobro ve in vsi tisti, ki so govor njegov molče poslušali v zboru , — al g. Dežman kakor vsi njegovi družniki se ne morejo ločiti od one taktike sedanje ere, ki je lastna „T'ag-blattu", novi „Pressi" in vsim pobratimom teh listov. Enk rat bo pa tudi vsega tega konec. Naši dopis!. : - * ? ' - Iz Rusije 9. marcija. —tj. — 3. marcija pozno zvečer nam je prinesel telegraf iz S. Štefana pri Carigradu od včlikega kneza Nikolaja Nikolajiča veselo novico, da mir je sklenjen. Kakor stolice, tako tudi vsa druga naša mesta so se okinčila z brezbroj-nimi zastavami in razsvetlila z milijardami sveč; ulice so migoma oživele, neštevilne množice naroda so se zibale po njih, povsod so peli narodno pesem, povsod je odmevalo „ura!" na čast junaškim vojakom in caru osvoboditelju. 4. marcija je bila v vseh cerkvah po tem povodu služba Božja z zahvalno pesemjo in zvonili so prav celi dan. Praznik je bil tri dni. 3. dan marcija je zapisan v Rusko zgodovino z zlatimi črkami; tega dne je stopil na prestol sedanji car in tega dne je on dal osobno svobodo, državljanske pravice in pozemeljno lastnino 20 milijonom Ruskih kmetov. In zdaj zopet bo 3. marcija z zlatimi črkami zapisan tudi v zgodovino južnih Šlavjanov: Srbija je prejela neodvisnost, Crnogora dušo, plodorodna polja in primorje, Bolgarski narod pa osvobojenje iz sužnosti in državljansko ustanovo. Niso pozabili pri sklepanji miru tudi drugih kristjanskih deželic, celč nehvaležne Rumunije in nezvestih Grkov ne. Ruski narod je tedaj zadovoljen z mirom; z Dunaja in iz Londona nam te dni prinaša postrežljivi telegraf sporočila, da tam so z mirom tudi prav zadovoljni; Bolgarski narod je tudi zadovoljen, zakaj on pošilja caru osvoboditelju zahvalne adrese; tudi Turki so zadovoljni; tako misliti moramo mimo drugih povodov tudi posebno za to, ker je sultan 3. marcija našemu caru srečo vošil k prazniku vstopa na prestol in pri tej priložnosti mu objavil, da se šteje prav srečnega, da so se obnovile prijazne sosedne razmere obeh držav. Od vseh strani se tedaj glasč vesele citre. Kako nedavno še je grozno šumelo v črnih oblakih! Iz Carigrada smo 1. marcija čitali telegram, da Turčija miru noče podpisati, a Ignatijev da jej preti s tridnevnim ultimatumom; iz Pešta in Londona pa so grozno vzdi-govale svoje strašne glave brononosne in honvedovske pošasti. Kaj se je tedaj zgodilo, da smo tako rekoč čez noč vsi tako zadovoljni postali? Na j ^ ouuuui. xatw j c piijjiuat p«* pamecer otroci lačni ia bosi po ulicah capljajo. Tako je te dni, kmet osmešil nenaravno odgojo Isterske ljudske šole! dasiravno jih črno siromaštvo tare ju jih lue uboQ ni besedice po našu. Otroki ne znaju taljanski, meštar ne slavjanski, treba da budu Francezi, da se barem ra- zumeju med sobom." Tako je priprost pa pameten kakor sem iz gotove vira zvedel, *) nek siromak v Paznu, vdovec in oče več otrok L U UUO VCV; UUUttj pa 10 »IOUOU ouoin sosedu mesarju že več mesecev brej vrsten sušivec bapienti sat! Bog daj, da bi kaj kmalo prisijalo solnce irinske kaplj kr kaj prodal ) ravnopravnosti tudi pred slovanska vrata ki jo Gorici 17 ! marcn Narobe svet Bogom zimo imamo storil s teletom ) ki ne vem; prodaj zaklal in meso razprodal**); sredi marcija! Da ne bi bili dnevi že dolgi in solnce jasnem nebu) že krepko, imeli bi te dni najhujši Pretekli petek o poldne smo videli prve bele že kosmato kožo imelo je pa za skuplj solde v krčmi mraz sneg pri kapljici suho grlo močil. Ni lito žalostno? Nehote mube; vriva se mi vprašanje: kaj je takemu žalostnemu go- dan piha, ni močna, pa tem mrzlejša. *) priletal, pa ne obležal Burj } ki vsak podarstvu vendar krivo? Mislim, da pravo zadenem, vendar ne bo hudeg adnj pa če trdim, da so v prvi vrsti obilne pravd > > I stran dasiravno dobra, pohlevna in krotka duša, pravda se rad za vsako malo stvar. Zakaj ? tega ne vem, ker mi Da advo rice so bile došle v Gorico prve adejamo se. — Čudne govo preteklega tedna z ga (desnega) kraja Soče. Županstveni sluge družinske razmere ljudstva niso na dro znane. se pa kat i. rad j rau pravda, priCUjeju ixn t, omij» , omu 01 uiioiiu, iu jc j v majhnem Paznu, od katerih nobeden državne una leta v Italiji. Kaj mislij mi reci tiri so pravili ljudj postati i tali j ansk pobirajo podp > če hoč a kedo No smo si mislili državljan, ali 03tati avstrij sk to je že pravi „plebiscito", kakor naši vladavci? Je službe nima, pa vendar imajo vedno dosti dela, vsaj staroslavna Avstrijska legitimnost? Isvedeli smo pa po "im pravdarski kmet brž čas največ zaslužka daj judsk rano bi morali Istersko-slovanski rodoljubi ; če zneje da stvar ni taka svoje ljudstvo res ljubijo, odkrivati in nje pogubo ubo- Furlanij m zemu kmetu živo pred oči staviti ) da nesrečnih pravd Soče podp ampak po vsem korrektna, če se res po vsi naši ploh po vseh straneh na desnem bregu tudi znabiti nepotrebna. Nabiraj odvadi in s potnim licem zaslužene krajcarj čase hrani, ne pa, da za slabe drage pravde ž njimi plačuje V drugi vrsti je krivo žalostnemu gospodarstvu slovan slati ta, da se pv/ujL/ioi, pa io puu o, u. L c o u , katero mislijo DO- ministerstvu na Dunaj. Zapopadek te adrese je pod d katero m po nasproti razpravam italijanskih nikov skeg kmeta v Istri brez dvombe grd d e r u š t združenji avstrijskih italijanskih okrajin zlt Pravih j udov v Istri ni, da bi ubogo ljudstvo bi za-nje tudi „kšefta" ne bilo, ker so kršč veliko huj drli , vsaj j udje t povdarj tob h Lah ter izreka prošnja, da bi se te naše okraj Ti so večidel lesem došli tujci, rolo igrati m v kakem ne ločil t posebno skega. Vodi pa vso to reč tri j Karnjeli, ki hočejo povsod prvo Istri odbor veljavnih go gospod so pa tudi potujčeni domačini in ti so še vpraša huj od unih. Tako se tudi tukaj obstinuj hrvaška poslovica . „LlUJOl JJUtUliVOl WV* IIU1V1UH O •** »Vin* IJUU.UU4 MVTHi J/l l» » t««IUCIiia, drugi zagrizneni sovražniki slovanske narodnosti v Istri, da gre za Avstrijo ali 11 al i j ^ « I . Y « • 1 » , • . 1 1 _______J _ / M VI • 1 • huj poturica od turčina Da so eni in podov v Lahih. Tukajšnji „Isonzo", govoreč o tej reči, „K čemu toliko hrupa1'? No, hrup ni ravno ,,Is". misli, ampak o tem, i * o tem, kar da se ni pripro stim ljuaem stvar prav razložila, ker mnogi res mislijo, ni treba dokaza. Le d ) < Jutre slo van st mirnež* se braniti pred to „gospodo4 mrtvašk v f D Istri, hipoma si žnik domovine >var", „Rus", puntal »a i )> ne- Kar o 1 P Umrl in kaj še vse. — Žalibog, da se med takimi slepci naha- goslo jajo celo osebe iz duhovskega stanu! In ti so vraž- G Bog vedi, normalke, g. Jernej Rad po ranjcem nadvojvodi F 73 let stari učitelj prejsnj tukaj c. ; potlej teli Ranjki je bil prej bo v Istri in slednjič veliko let v Izveden je bil tudi v kmetijskih rečeh in je niki***) slovan8tva ovirajo kolikor morejo narodno raz- kmetijsko draštvo prejšnjih let zdatno podpiral D vijanjs slovanskega ljudstv v Istri mislih tretji velik vzrok nadlog in siromaštva ubozega ljudstva, katero, narodno zatirano, v svoji nevednosti po mojih 10. t. m. je bil tu sijajen pogreb advokata dr. J. J juda Ker je bil dr. J skoz več let mestni stare f J W V » , -....."" žalostno gospodarstveno propada Ten šiua, ud raznih društev itd., šlo je veliko meščanov za bi gotovo ne pogrebom in troje društev z zastavo bilo, ko bi se bili zdanji gospodarji ob svojem času kaj prida v ljudski šoli naučili. Ali naučili se niso še to like ker je bila šola tujka, kakor je tujk Ljubljane Deželni odbor sklenil, pogorelcem iz S t v e j i 16 marca vasi pri Šentjernej dati da bi svoje ime pravilno pisali in sicer zato ne, 1400 gold, podpore iz deželnega zaklada v se jihove otroke, katero sirote zastonj obiskujej sem se neki dan s pametnim možem sosednj zdaj f za f a r e Sešel Ko za predsednika Minister kupčijstva je potrdil g. Al. D reo-t t Kar. L u k m f me pri j soli v t uce f ko joh je drug ga dalj pozd prašam ga, kako se zdaj deca v ka kupčij3ke zbornice Ljubljanske / TT 1 • • •• . -it pa za podpredsed imajo novega učitelj«, „uuu je «n pivi, «vw^ww, v mi mož odgovori. „Kako to!" prašam tako-le: 12. aprila volijo Pod prvim su gubila deca vrime, sada pod aprila volivci II. razreda Joh mi mož Kako to Je bil prvi (V zadnji seji mestnega odbora 15. dne t določeno, da nove volitve za mestni prasam tako 12 prila volijo volivci Ilf d J« stop bodo 13. } uaijc. „t uu pi v mi ou guviin viv>' drugim če morati biti pako Francezi 15 Vi se šalite razreda prila pa volivci Obravnava o odstopu nekega mestnega zem zavrnem ga prij dim. ditelji Ne m se ne, vec istinu tvr- ljišča pri Latermanovem drevoredu Kranjski beni U1 ga, JJ l I j <\ Li U V« „ i-1 Vi OailLU Qö Xlü, VC»J lOUUU IVI p i X ühivui ujwuu v vlu UiV» UiV/UU l O. LI J O (V l Dl«V UCU Naši otroci su slavjanski, kako i mi njihovi ro- družbi je bila silno viharna in o nekih besedah odbor ono ča znamo, naučili smo ih po zapovedi Bož * Ce ni morebiti resnica bom preklical. naj me kdo zavrne, in rad nika „liberalne" stranke res taka, da je odbornik Jur čič po pravici rekel, da kaj tako nespodobnega se še ni slišalo v nobenem parlamentu, v katerem ni nobeden Ali ni nobene postave zoper tako klanje? m. Vred.) Saj veliko velja. talij anstvo v Istri zvonec nosi, in Pis. (Ni je, Pis. žalibog! Pis. gospod in nobeden služabnik, ampak vsi so le enakošai izvoljene podp ljudstva (Poziv.) ljudskim šolam in revni šolski mladini, bodo v Na korist „narodni šoli", društvu v Enaka je pri nas v Ljubljani. Vred. 96 dvorani čitalničini tri javna predavanja ) in sicer Prvo dne 24. marca t. 1. Govor gosp. notar, kandidata Kar. Kri ž man a „o razvoji človeškega dela"; drugo dne 31. marca t. imajo letos državni dohod k bo vendar p r i m a j n k za 11 biti, gold milij v i s ji še za 5Vo milijonov višja memo lani. Po tej poti, ki jo hodimo daj, ,,o italijanski povestnici sedanjega časa"; 7. aprila t. o blaznih in priredbah za duhobolne". Govor gosp. dr. Val. Zarnika ne pridemo do tega, da bi kedaj stroške poravnali z tretje dne dohodki, skrajni čas je tedaj, zupustiti administrativna tr al i z a c i j o, da na njeno mesto stopi administra- Predavanje gosp. dr. Kar. Bleiweisa „v uiavuii* "" """"" točno vselej ob 11. uri dopoldne. Začetek je tivna avtonomi Gospoda tri predavanja: ene osobe jakov 60 kr., vstopnina gold. Vstopnina za vsa rajte vlade sedanje zato je rekel ne podp ; družine ^viu. , uiumuc ti gold., ur muiiiu. - 4 posameznemu predavanju : pritožil zoper di- krmilu Poslanec Pfeife da se vi ž njo ohranite na se k a o k raj specijalni debati 50 kr. za osobo. Vstopnice se dobivajo v „narodni g 1 a v a r s t ka tiskarni", pri gosp. V. Petričiču na mestnem trgu dan predavanja pa pri kasi. } na tera se za administrativna opravila manj brigajo kakor za politiko, katera jih, kakor vzlasti skušnj na Kranjkem kažejo, pri volitvah tako ze!6 vprega v Predsednik tukajšnje katoliške družbe, gosp. dr. službo narodu nasprotne dand J are, naznanja v „Slovencu", da družba, «m — j*— lani izdajati podučne in zabavne knjižice pod imenom „To vedenj ki Je začela da jim nič časa ne ostaj za d ni k drug poduj stranke r „Glasi katoliške družbe", bode to izdavanje nadaljevala tudi v prihodnje. Kdor se vpiše za uda v to društvo p ik v ta v n em m J . ji A v s tr ij njihova opravila h u i ih h (c z letnim doneskom 1 gold. 20 kr., dobiva imenovane da se ocip Delegaciji Avstrijski je grof Andrassy rekel ministerstvu, če se mu ne dovoli za knjižice brezplačno. Blagi namen zasluži podpore. htevani kredit 60 milij gold Vsakako ne bode Mraz in veter staže veliko dni zoperna last- dovoljenje teh 60 milijonov tako gladko izteklo, ker se nost sušeča meseca. Ni čuda tedaj, da je obraz polja zdaj celo nova „Presse" bori prot in senožet prav žalosten. Mraz sicer ne dela škode, in doslednje tudi proti kreditu, boj marveč je koristen, da zadržuje prezgodno poganjanje ta kredit namenjen pripravam za vojsk j s k i z R se > da je sadnega drevja; al veter neprenehoma suši še to malo Važ to ; kar pise d Zeit U vlago, ki so jo po snegu dobile senožeti in poljä. Letos znamenja kažejo na to, da se na kong ) da vsa ki se ima O / J F wUt^U UUUliU oguv^vil 1U j JUUtUO uumu4V>u|m Vtv» gv UM Vli^l vOU^ IV x o g iiua prav živo čutimo, da naši starodavni predniki so teme- začeti 2. dne prihodnjega meseca v Berlinu, bode srečno ljito opazovali vreme mnozih mesecev in po njem jim rešilo iztočno vprašanje s tem, da se odstrani Turško imena dajali. Mesec marec je moral tedaj že nekdaj gospodstvo V Evropi. Ta pl zavoljo vetrov, ki so sušili zemljo (pota in polja), iinu. Na kong razločevati se od druzih mesecev, da so mu dali ime liko naj Turčij podpira tudi v Bero se neki ne bode razpravljalo to, ko- Rusij za roške j ske in da sušca, kakor so dobro imenovali mesec april in maj en del Armenije dobi Rusija. Srbsko, Črnogorsko in Ru-mali in veliki traven, julij in avgust pa mali munsko vprašanje, kakor tudi meje nove Bolgarije pa ali nam in veliki srpan itd. Pač radovedni smo kdo naših učenjakov more povedati: v katerih knji- pridejo kongr obrav Rusij in Turčija dogotovili v Po pogojih miru, isi ste jih Štefanu nuu u«oiu uuv* v pir v . t n. m v * * a* ivuj i" -_.~w.j~. . postauo kuv-" gah ali kakih druzih spisih se nahaja prvi sled ževina Bolgarska veča od sedanje. Obsegala bo več slovenskih mesečnih imen? (Učiteljske pre skušnje za ljudske in meščanske kopolo ima biti vsega Turškega posestva v Evropi. Meja jej ob severu D Šole Kranjske) se začnč letos v Ljubljani Kdor se jim podvreči misli, pri vodstvu dotične komisije. aprila. de do Mangalij j ob vzhodu potenj črta od C naj se do 1. aprila oglasi Mangalij e do Midij no m o rj od 7 vzemsi Drenopolje) skoro do iztoka M ob jugu pa od tod {Razglas.) Gosenične baklje za pokonče-vanje požrešnih gosenic na drevesih se dobivajo po gold, v pisarnici družbe kmetijske. bregu Egajskega morj breg tu pa j. Severna meja še ni do do določena, pa ima iti skoro blizo Jadranskega m o rj Po po meri bi {Zahvala). Ker sem 17. dne t. m. se odpovedal 320Ü do 3500 štirjaških milj , imela nova Bolgarija obseg odborstvu družbe kmetijske in oskrbništvu družbenega govja, in vse železnice v Evropi bi šle po njej morska bre- Po vrta, se dolžnega čutim toplo zahvalo izreči svojim pri- časnikih gre ? princa Ludevika Batenb jateljem in tovarišem v delu za njihovo krepko pod kega viada Ruska nasvetuje za Bolgarskeg poro skozi 13 let v mojem kmetijskem delovanji in v dar j a. Oče tega princa, opravilih za si. c. k. ministerstvo kmetijstva, katera je Aleksander iiessensk ki 24 let star ki , je princ ono odlikovalo z večkratno pohvalo. Franc Schollmayr. {Vabilo k pristopu novo osnovane čitalnice) jvode Hessenskeg cara Ruskega Aleksandra gar sestra (Marija) 3tric sedanjega nad v t spodnji Šiški. Letni donesek znaša za osobo med kandidati za Bolgarski presto! Imenuje se tudi Ig proga 50 kr., za rodovino gold. gold. Iz Carigrada Ru prostorih v hiši g. And. Vodnika (pri Zibertu). Vpisuje se v čitalničinih hamedancem orožj ) se odvr jemljejo kristijanom in mu nemir (14 do 16 let star mladeneč, ki zeli se kupčijstva tiČiti) in znd slovenski in nemški, se vzame za učenca v štacuno nekega majhnega mestica blizo Ljubljane, katero ima živahno kupčijo in je znana zarad poštenosti in pobožnosti. Adreso štacune pove na vprašanjo vred-ništvo „Novic". t a po ) j kakor njegov prednik, znorel; blodi mu misel da mu svet streže po življenji. Žitna cena v Ljubljani 13. marca 1878. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domače 9 fl. 26. banaška Novičar iz domačih tujih dežel. 11 fl. 18. tnraiee 6 fl. 60. sorsice 6 fl. 80. rži 6 fl. 34. ječmena 5 fl. 63. prosa 7 fl. 3. ajde 6 fl. 34. ovsa 3 £L Z Dunaja. obravnavi državnega proračuna 5 7. Krompir 3 Ü. 5 kr. 100 kilogramov. za letošnje leto je v občni debati dr. Fanderl ik do- kazal, da vkljub temu 9 da po zvišanih eolninah itd. Odgovorni vrednik: Alojzi Maj er. — Tiskin založba: «Jožef BJaznikovih dedičev v Ljubljani.