zč /O f /. j?

S 4/

/ 4 / 4 .

1

Z dovoljenjem

prečastitega ljubljanskega škofijstva,
10. nov. 1864, št. 1564.

4

— 5 —

xa-®- v s- s--:?- i -z —a-o,-a-

f
T
?

®Vl>v- _@SŠ

'JUTRANJA MOLITEV . 1

n9—


Nekoliko opominov.

1. Tvoja perva misel, ko se zbudiš,
vselej bodi obernjena v Bogi; toraj se
zaznamvaj s svetim križem: vimen u
Boga j- Očeta, in f Sina, in f
A svetega Duha. Amen;  in potem s
f pobožnim sercem izreci lepi pozdrav:

| Hvaljen bodi Jezus Kristus —
j, vekomaj. Amen.
j) 2. Nikdar predolgo v postelji ne

v ostajaj. Veliko mirniše boš umeri na
l  postelji, s ktere si vstajal premagovaje
i in zatajevaje se. Kedar se ti težavno zdi
A vstati, spomni se ubozili duš v vicah in
| njim v prid daruj svoje zatajevanje, ali
l  pa si misli: Bog me s postlje kliče.

A J. Hitro in sramožljivo se obleci,

j'  potem se pokropi z blagoslovljeno vodo,

| poklekni in opravi jutranjo molitev,
j, 4. Jutranje molitve nikdar ne opu-

A A

V-0 i- V — S^SH3<3-S^3-*5^S-*3-3-3^3-*3x


— 6  —


ščaj. Kedar ne utegneš veliko moliti, saj
nekoliko moli; zakaj

Pervič:  Kam hočeš perve misli
vsacega dneva obračati, ako ne v njega,
ki ti jih je dal, — v ljubega Boga?

Drugič:  Dobra jutranja molitev
ni nikoli brez dobrega sadu, brez bož¬
jega blagoslova za ves dan. Bog in nje¬
govi svetniki, ki si jih zjutraj na pomoč
poklical, nikdar te ne bodo brez pomoči
pustili. — Brez molitve dan začet je
vselej brez blagoslova pričet; kajti Božji
blagoslov dohaja le njim, ki ga prosijo.

Tretjič:  Vsaki dan se ti je voj¬
skovati zoper tvoje dušne sovražnike.
Vsako jutro tora j v roke vzemi močno
orožje, — in to je jutranja molitev, ki ti
sprosi varstvo Božje, in njegove presvete
Matere v za ves dan.

Čete rtič:  Pomisli, da ti je vsak
nov dan velika milost Božja. Bog ti z
njim da novo priložnost, da rasteš v če¬
dnosti in zasluženji za večnost Pogo-
stoma se toraj spominjaj Gospodovih be¬
sedi: „Delaj, dokler je dan; zakaj noč
pride, ko ne bo mogel nikdo več delati.“

v V

I

T

t


7  —

—@^3-s^s-5-a-@-®-a-^s-a-3-ax

T T

| MOLITEV. |

Moj Bog in moj Gospod, ki ■■
si vse sebi na čast in poveličanje f
vstvaril, in zlasti človeka zato na f
svet postavil, da te vse dni svo- «
jega življenja hvali in poveličuje, T
glej, precej zjutraj klečim pred «
Tvojim Veličastvom; ponižno te |
molim in svojo molitev sklepam f
z molitvijo, s ktero so te poveli- |
čevali Jezus, Marija in vsi Tvoji *
ljubi svetniki.

O Boa - , Tvoje očetovsko oko 4'

| je po noči ljubeznjivo čulo nad l
* menoj, in Tvoja očetovska roka 4

^ 1  ,t in 1  i 1  ®

<i. me milostljivo varovala vsake ne- &,
i varnosti in vsake nesreče.

Koliko ubozili bolnikov ni 4
l  moglo spati to noč, kako dolge l
| in grenke so jim bile ure; jez £
j* pa sem sladko in mirno spal, ter <j>
| sem si vse ude zopet okrepčal. |
O nebeški Oče! ponižno spo- *;

— 8  —

| znam Tvojo neskončno milost do |
T mene in priserčno te zahvalim za |
| Tvojo preveliko dobroto.

Dobrotljivi Bog, dodelil si mi
zopet milost, nov dan doživeti. Za
en dan sem sicer grobu bliže, toda
tudi svojemu zveličanju, ktero
bom pa le dosegel, ako dan ober-
nem Tebi na čast, sebi in svo¬
jemu bližnjemu pa v dušni prid.

Moj Bog in moje vse! Tvo¬
jega kraljestva in Tvoje pravice,
prave čednosti in pobožnosti iskati,
bodi vsak dan moja perva in naj-
poglavitniša skerb. Nikdar te
nočem zabiti, nikdar zveličanja
svoje neumerljive duše v nemar
puščati, nikdar svojega serca ve¬
zati na posvetne reči, ki tako
naglo minejo, ter so le zgol go¬
ljufija. V tem namenu Tebi, troj-
edini Bog, danes vse svoje dja-
nje in nehanje darujem. Nič se


9

| toraj danes ne zgodi, kakor kar |
X  Ti hočeš in ker Ti hočeš. Vse ?
moje misli in želje, besede in dela |
naj bodo obernjene v Tvojo čast |
in Tvojo sveto voljo.

Tudi danes hočem po zgledu |
dobrega in zvestega evangeljskega f
hlapca vse dari in talente, ki si |
mi jih dal, le v Tvoje poveliče- ?
vanje in na prid svojemu bližnje- <?
mu obračati; ako bodo dela in |
trudi mojega stanu danes težavni v
in bridki, nikakor ne bom malo- f
serčen in nepoterpežljiv, mar več i
hočem v otročjem zaupanji k |
Tebi, nebeški Oče, ozreti se, ter i
prav iz serca reči: Oče, Tvoja t
volja je, da to storim, toraj naj j-
se zgodi iz ljubezni do Tebe, ^
dasi je tudi težko. |

Ako Ti, vsegamogočni vla- a
dar človeške osode, v svoji ne- |
skončni modrosti za dobro spo- I
znaš, da me danes ta dan obiščeš l


— 10  —

J®-®-®-®- t- =>-V -3-3-a Z: -<i~*.  -a

s kako nesrečo ali s kacim ter-
| pljenjem, tudi tedaj se zgodi
<j> Tvoja sveta volja. Le milost po-
| terpežljivosti in udanosti te pro-
f sim, da poskušinjo dobro presto-
I jim in zaupanja ne zgubim, temuč
? da me terpljenje po Tvojem mo-
^ dreni namenu zboljša, s Teboj
| zedini, ter me vrednega stori več¬
ji nega veselja.

Z  Moj Bog in Gospod! terdno
j sklenem, ves dan skerbno paziti,
da ne bom nič mislil, želel, go-
I voril, storil, opustil ali dopustil,
| kar bi Tebe žalilo. Vseli grešnih
i priložnost se hočem kolikor moč
| varovati in ogibati, vsem skušnja-
® vam pa s Tvojo milostjo zoper-
t  stavljati se.

Po tem takem naj se Tvoja
l  sv. volja zgodi v vseh mojih de-
| lih in opravilih, v terpljenji in
& vojskovanji, v molitvi in premi-
| šljevanji, v pokoji in razveselje-
i,


11

vanji, v jedi in pijači. Vse bodi |
Tebi na večo čast, popolnoma po r
Tvoji sveti volji v zedinjenji z |
neskončnim zasluženjem mojega |
ljubega Zveličarja, njegove bla- f
žene Matere Marije in vseh Tvo- I
jih ljubih svetnikov. Amen. 'r

MOLITEV 1

f

do Matere Jložje.

f

O Mati milosti in usmiljenja, *
ki toliko premore! pri svojem l
božjem Sinu, sprosi mi za današ- £
nji dan vseh milost, k terc so mi «
v zveličanju potrebne. Tvoji ma- j,
terni ljubezni z otročjim zaupa- <j»
njem priporočam svojo dušo, svoje i
telo in vsa svoja opravila; saj ^
si ti moja varhinja, moja sred- X
niča in priprošnica. — Bodi mi f
tolažnica v vseh bridkostih, po- j>
močnica v vsaki sili, in podpor- l

— 12  —

niča v vsaki skušnjavi. — Po¬
magaj mi, da rastem v vsem do¬
brem, v vseh čednostih, zlasti pa
mi sprosi tisto čistost na duši in
telesu, ktera je tebe vredno sto¬
rila, da si Mati mojega Zveličar¬
ja. — Danes in vselej bodi ti
moja varhinja v vseh nevarno¬
stih tega življenja do zadnjega
mojega izdihljaja.

In ako mi še danes strašna
smertna ura odbije, o pokaži, da
si moja Mati, stoj mi na strani,
da se v milosti božji ločim s tega
sveta, stoj pri sedeži svojega Sina,
mojega sodnika, da milostljivo
sodbo izreče nad menoj in me
vzame k sebi, v sveta nebesa,
kjer ga bom s teboj hvalil, ljubil
in poveličeval vekomaj. Amen.

Xg-$>-T>- v, —<£-3-3-<3!-<a-<S-<3 -<3 -SX


13

T

POSEBNA MOLITEV, |

ki jo sv. oče papeš Pii IX. zlasti pri- |
poročajo do prečastite Device Marije za y
ohranjenje čistosti. 9

t

O moja Gospa! O Mati moja! |
Tebi se vsega darujem, in da se |
ti vdanega skažern, ti danes daru- |
jem svoje oči, svoja ušesa, svoja f
usta, svoje serce, sebe popol- f
notna vsega. Ker sem tedaj tvoj, |
o dobrotljiva Mati! varuj me, ?
brani me, kakor svojo lastino in T
svoje posestvo. i

Opomin.  Kdor to molitev zju- ^
traj in zvečer po angelovem češčenji po- ^
božno in s skesanim sercem moli, ima I
100 dni odpusteka.

(Pii IX. 5. avg. 1851.)

MOLITEV
do angela varha.

Ljubi moj angel varit, moj
zvesti prijatelj in vodnik, kte-



— 14  —

?

remu me je izročila božja do- ^
brotljivost in previdnost, prosim ?
te, bodi pri meni na vseli potih, «>
in vodi vse moje stopinje, da lio- J
dim po stezi božjih zapoved, da 7
sovražim greh, da čednost ljubim. |

Tvojemu močnemu varstvu ?
dušo in telo izročim.

Varuj moje  oči  vseh pože- f
ljivih pogledov in radovednosti, |
da nikoli ne pogledajo nevarnih |
stvari, temuč da so vselej v Go- <j>
e ? spoda in njegove zapovedi ober- f
l  njene.

Varuj mojih ušes,  da ne |

1 poslušajo pohujšljivega govorje- 1
| nja, opravljanja ali obrekovanja, ^

2 temuč le božjo besedo in glas <j>

i moje vesti. a,

Varuj mojih ust,  vsega 4
i  opravljanja, razžaljivega in ne- I
| spodobnega govorjenja, da se od- j’
S pirajo le na čast božjo in spod- l
f budo mojega bližnjega,
i 1

e-e-e-e-e^e-e-e-e-e—

K^E^-^E-E^E-EHeJ-E^E-EHfi^-©—«-€^^-@-*3-<5-3--3--3--S--3-'3 X

f

Varuj mojih rok, da se |
vsake krivice zderže in vselej |
čiste k Bogu povzdignejo, tako »
da bom zamogel s prerokom reči: |
Povzdigovanje mojih rok bodi “
Tebi, o Gospod, jutranja iu ve- Z
černa daritev. f

Varuj mojih nog,  da ne »
zaidejo na nevarna pota in da r
ne postopajo, temuč da goreče I
hodijo po potu čednosti in spolno- |
vanji vseh dolžnost. j*

Varuj poslednjič tudi moje j-
serce  jeze, lakomnosti in sko- i,
posti, prevzetnosti in nečistosti, “
vsadi mi pa sveto čistost in po- J
terpežljivost, pravo ponižnost in j*
ljubezen do bližnjega.

Ljubi moj angel varh! nik- J
dar ne zapusti mene svojega var-
vanca, tudi takrat ne, ko bi se i
semtertje ustavljal tvoji vodbi. j
Iz nova ti danes obetam naglo i
in voljno pokorščino. Serčno se jj

— 16 —

?

| hočem na tvoji strani vojskovati,
T ako me k vojski navdihuješ, pa
?  tudi brez premisleka bežati, ako
mi velevaš bežati. Tako me to-
raj s svojo roko vedno vodi po
poti v nebeško mojo pravo do¬
mačijo.

Angelček božji, varh si moj,

Po višji dobroti sem varvanec
t y oj;

Razsvetljuj in varuj le,

Vodi in vladaj me! Amen.

Opomin.  Tej molitvici so sv. oče
Pii VII. 15. maja 1821 za vselej dodelili
100 dni odpusteka.

MOLITEV  k

T

do svojega sv. priprošnika.

Varuj me tudi ti, moj pri- J
prošnik, sveti I . . . ., in prosi £
zame, da vedno zvesto služim 2
svojemu Bogu, kakor si mu ti t,

— 17  —

služil, da ga bom v sv. nebesih
s teboj vekomaj hvalil in častil.
Amen.

MOLITEV
pred p o d u k o m.

Predg.:  Pridi, sv. Duh! na¬
polni serca svojih vernih, in v
njih užgi ogenj svoje ljubezni!

Odg.:  Ki si po različnosti
vseh jezikov narode zbral v edi¬
nost sv. vere.

Predg.:  Pošlji svojega Duha,
in z nova bodo prestvarjeni;

Odg.:  In dal boš zemlji novo
podobo!

Molimo!

O Bog, ki si serca vernih
učil z razsvetljenjem svetega Du-
h;i, daj nam, da pravo umemo
ravno v tem duhu in da se vese-

M.

2

18

I

v  limo njegove tolažbe ! Po Jezusu
T Kristusu, Gospodu našem.

I Odg.  Amen. v
t Oče naš .. Ceščena si Marija.

MOLITEV
po poduku.

Molimo!

Dobrotljivi Bog! Zahvaluje-
mo se ti za nauke, v poduče-
vanji prejete; dodeli, prosimo te,
da jih vedno zvesto hranimo v ser¬
cu, da na tanko spolnujemo svoje
dolžnosti in da bomo vredni Tvoje
neskončne ljubezni. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem.

Odg.  Amen v

Oče naš .. Ceščena si Marija.

k

<L

19 —


Dobri nameni,

ki jih pobožni kristijan v svojem sercu
budi pri raznih priložnostih vsacega
dneva.

1. Ko se zbudiš, misel tvoja bodi:

„0 Gospod! le po ljubezni
do Tebe hrepenim! Le v Tebi in
za Tebe hočem živeti!"

2. Kedar se oblačiš, misli si:

»Gospod! obleci mojo dušo s
svetimi čednostmi!"

3. Kedar se slačiš, misli si:

„0 Gospod! očisti mojo dušo
vsacega greha, in daj mi novo
serce, da te čedalje bolj ljubim!"

2 *


20  —

4. Predno zapustiš izbo, pokle¬
kni pred razpelo in
moli:

„To


rebiti

v mojem

življenji zadnji izhod, kterega
mi dobrotljivost božja podari, da
izbrišem svoje grehe in si za¬
služim večni raj.“

„Gospod! današnji dan hočem
le Tebi na čast živeti; al sam
iz sebe nič ne premorem, v Tebi
in s Teboj pa vse. Ljubi moj Zve¬
ličar! daj, da te nikdar več ne
razžalim z nobenim grehom.“

5. Od doma ali iz hiše grede:
„Ljubi moj angel varh! va¬
ruj mojih oči in mene vsega, da
vedno zvest ostanem Gospodu.“

G. Predno začneš učiti se:
„Ljubi moj Jezus! pomagaj
mi, da se učim le Tebi na čast.“
7. V cerkev grede:

„V hišo božjo grem, ondi ima

— 21  —

©-©-©- ©-©-SHB- g~©-«~3-@ <3 -®-$ <2~a-8-«-a -S

| .... . I

| vse biti čisto in sveto; zunaj toraj |
ostanite vse posvetne misli, pobe- f
rite se od mene, ve pregrešne." j
8. Pr e d j e d j o: |

„Oče usmiljenja! ravnokar 1
hočeš hraniti moje telo; ohrani f
pa tudi mojo dušo v svoji mi- |
losti!“ J

9.  Spat grede:

„Tu bo to noč počivalo moje
telo; kdaj pač pride srečni tre¬
nutek, da moj duh počiva v Go¬
spodu?"

| 10. Ako se kedaj kakor si bodi *
| pregrešiš, koj izdihni: J

J „Gospod! grešil sem zoper £
i Tebe; — Ti pa mi milostljivo i
| odpusti, o Gospod!" t

& l)

— 22  —


p* —'TfollLO

| |gp®VJ),— -O'*

f p®) VEČERNA MOLITEV. !

I k5g*®-o- -06gS a

I o> o()<C>

^ Nekoliko opominov o njej.

| 1. Kdor si hoče preskerbeti srečno

I zadnjo uro, večerne molitve ne bo nikdar
^ opustil.

2. Spanje je podoba smerti, poste-
i lja groba, noč pa večnosti. Konec vsa-
^ cega dneva se toraj konca svojega živ-
l  ljenja spominjaj.

6 3. Vsaka noč je lahko zadnja. Smert ^

X kaj rada pride kakor tat, ob uri, ko se X
| je človek še ne  nadja ne; in tudi naj- |
X močnejši v se ji ne more ustaviti.
i4 4. Ce smert le za eno noč pride X

^ prezgodaj, in te zasači v stanu smertnega X
greha, vekomaj si pogubljen.

5. Spravi se toraj z Bogom, predno j,
J zaspiš, zdaj je namreč Gospod še tvoj X
^ srednik, in ne še sodnik. Sto in sto gre- X
j šnikov, ki so se zvečer zdravi vlegli j
l  spat, se je zjutraj zbudilo v peklu! Ce ti X

X X

<S—<8^5—<55—<S-<X-0 *

vest kak smerten greh očita, predno za- |
spis, popolnoma se ga skesaj s terdnim <j?
sklepom, tudi spovedati se ga, kakor f
hitro boš le mogel, ter poboljšati se.

6. Ne opuščaj izpraševanja vesti; ta I
vaja serce grehov čisti ter je vedno bolj <f
spretno dela za milosti in čednosti; f
verh tega je ona tudi dobra priprava za |
prejemo svetih zakramentov in za srečno J
smert. ,,Ako se sodimo sami, ne bomo f
soj eni. “ I. Kor. 11. 31.

f

MOLITE V.

‘r

Pred Tvojim obličjem, o Bog, f
zdaj tu klečim ter želim, zadnje f
trenutke današnjega dne posve- l
titi Tebi na čast! |

Čast in hvala ti bodi za vse do- S
brote, ki sem jih danes prejel iz J
Tvojih rok!—Varno in zadovolj- f
no si mi dal živeti, zdravje in živ- J
Ijenje si mi ohranil, zjedjoin pijačo ^
me dobrotljivo preskerbel, ter me 1
rešil vsake nesreče in vsega zlega. |
Vsako delo, ki je prišlo iz mojih i
rok, vsaka zmaga, ktero sem do- j,

— 24  —

—3-ff ~'-l-<-l-i-tl-<i -il C ■■  ': - :■

bil nad svojimi dušnimi sovražniki,
vsaka nadloga, ki sem jo preter-
pel iz ljubezni do Tebe, vsaka
molitev, ki sem jo z veseljem
opravil, vsaka misel, ki sem jo
imel v nebesih pri Tebi, in da ob
kratkem vse povem, vse dobro,
kar sem storil, vse zasluženje, ki
sem si je nabral, le Tvoja milost
je, Tvoj dar, — Tebi bodi toraj
večna čast in hvala!

Kaj pa ti morem jez dati za
te in vse neštevilne dobrote, ki
si mi jih skazal ves čas mojega
življenja? S čem ti jih hočem
poverniti? — Jez ubogi grešnik
moram lo čuditi se Tvoji neskončni
ljubezni, ki dobrote skazuje ondi,
kjer bi imela kaznovati, in bla¬
goslov deli meni, nad kterim bi
se imela maščevati zavolj šte¬
vilnih pregreh. O Bog ljube¬
zni in dobrote, v znamnje moje
serčne hvaležnosti ti nimam in

A


— 25 —

—3-3-3 —s- -3-3 -3-3-3-a-a-3 -ax

t f

| ne vem druzega dati, kakor kar I
| sem kedaj dobrega storil na Tvojo T
| čast; tega je, se ve da, silno malo, I
| toda ne glej te pičlosti, ampak *
f  ozri se na neskončno zasluženje <p
Tvojega ljubega Sina, mojega Zve- I
ličarja, ktero je tudi meni pri- f
dobil.—■ Sveta Marija, Mati božja, |
preljubi angeli in svetniki božji, T
tudi vi nekoliko svojega zaslu- 9
ženja mojemu priložite, da bo |
vredna zahvalna daritev mojemu ^
dobrotljivemu Bogu. Amen.

Vsegavedni Bog! Po izgle- l
du kraljevega preroka hočem ko- |
nec današnjega dneva obrajt imeti i
s svojim sercem in svojega duha j'
očistiti vseh grešnih madežev. -—• A
Dodeli mi, sveti Duh, svojo milost, J
da pregrehe spoznam ter se jih j
s serca skesam. J

Zdaj se spominjaj vseh ur današ¬
njega dne in premišljuj, kaj da si hudega


— 26 -

storil, ali iz lenobe dobrega opustil ali
slabo opravil; zlasti se izprašuj:

1. Kako si se vedel, ko si vstal? —
pri sv. masi? — pri delu? — pri jedi? —
do svojega bližnjega? — v tovaršii? —

2. ali si grešil z mislimi:  nespo¬
dobnimi, prevzetnimi, jeznimi, nevoščlji¬
vimi, sumljivimi?

3. ali si grešil z besedami:  ne¬
čistimi, Častiželjnimi, opravljivimi, obre-
kovavnimi, žaljivimi, lažnjivimi, prepir¬
ljivimi, kletvinimi? itd.

4. ali si grešil v djanji:  z lenobo,
nepoterpežljivosfjo, zanemarjenjem svojih
stanskih dolžnost, nespodobnimi pogledi
in deli, nepokorŠino do staršev ali dru¬
žili prednikov, sovraštvom, krivico, ne¬
zmernostjo v jedi in pijači? itd.

5. ali si grešil z opuščen  jem
dobrih del: da nisi po dolžnosti molil,
dobrega namena ne obudil? itd.

6. ali si se vdeležil tujih grehov:
da si komu dal slab izgled ali pohujšanje,
da si koga v kak greh napeljaval, zape-
ljaval, ali da ga nisi od greha odvernil,
ko bi ga bil lahko? itd.

7. s posebno skerbjo se tudi iz¬
prašuj, kako da si spolnoval sklepe, ki
si jih zjutraj storil, in od kod da zlasti
izvira tvoje današnje pregrešenje?

i

I

i

-SšHS—

— 27  -


-:•>.•  -4  -?•—a-c

Usmiljeni Bog! pri nocoj¬
šnjem preiskovanji moje vesti, po¬
kazalo se mi je zopet veliko gre¬
hov. Zopet sem prelomil svoje
sklepe in obljube, Tebi storjene,
razžalil sem te, — grešil sem!
Drugi Tvoji otroci bili so polni
svete gorečnosti in ljubezni do
Tebe, ter so današnji dan obernili
Tebi na čast in veselje, jez pa sem
bil mlačen, in sem te še celo
žalil. —

O moj Bog! Doklej te bom
še jezil in silil, da me kaznuješ?
O usmiljeni Oče, ne hodi v sodbo
z menoj, ne ravnaj po svoji ostri
pravici, ne povračuj mi po mojih
delih! Glej, saj se zdaj kesam,
da sem te žalil, serčno so mi žal
vsi moji grehi. O, ko bi

mogel

f

^ Vedi, da ti je natančno in skerbno I

y  izpraševanje vesti silno potrebno za po- |
J bolj sanj e in toraj tudi v zveličanje,


— 28  —

-  —3^1 <-t <t  <■<<; a  <■!*

vsak greh studiti z onim svetim
sovraštvom, s kterim so ga sovra¬
žili tvoji ljubi svetniki, zlasti Je¬
zus in Marija! O, ko bi mogel s
solzami pravega kesanja zbrisati
vse, s čemur sem te kedaj razža¬
lil! Ker pa te velike milosti ni¬
sem vreden, glej, s ponižnim
sercem se obernem do Tvojega
neskončnega usmiljenja z milo
prošnjo: O, najljubeznjivši Oče,

imej usmiljenje s svojim slabot¬
nim otrokom, prizanesi mi še
zdaj, in daj mi časa in milosti,
da se vendar enkrat popolnoma
odtergam od greha in da le Tebi
živim. Te največe milosti te pro¬
sim po Jezusu Kristusu Tvojem
edinorojenem Sinu in sredniku
našem. Amen.


— 29  —

?

s Priporočevanje v božje varstvo.

<? Dobrotljivi Oče, ki nikdar

| ne dremlješ, nikdar ne spiš, temuč
J vedno svojih varuješ, bodi tudi
I to noč moj varh. Varuj me vsega
| nadlegovanja hudega sovražnika,

| vseh nespodobnih misel in sanj,

| bolezni, ognja in vsake nesreče.
f  Daj, da bodo Tvoji sveti angeli
| čuli pri meni, da se mi kaj ža-
f lega ne prigodi.

J Dobrotljivi Oče nebeški, daj,

i da si v Tvojem miru sladko po- i
£ čijem, da se zdrav in pokrepčan |
i o pravem času jutre zbudim in i
1  novega dne doživim Tebi na čast. \
Ako je pa, o Gospod življenja
1  in smerti, v Tvoji neskončno j
| modri previdnosti sklenjeno, da ne |

| me in skaži mi milost, da
| popolnoma skesam vseh svo %
l  grehov in tako uidem večnei


& doživim jutranjega dne, usmili se f



pogubljenju. Skesanega naj me
smert najde, pride naj kedar si
bodi, da mi odpre vrata v večno
zveličanje.

Toda ne le sebi prosim Tvo¬
jega varstva in blagoslova, ampak
tudi svojim starišem, bratom in
sestram, žlahti in prijatlom, do¬
brotnikom in predstojnikom, sov¬
ražnikom in razžalnikom. O, va¬
ruj vse vsake nesreče, dušne in
telesne, tudi njim daj sladko in
mirno spati, jutre pa veselim se
zbuditi, da te še dalje poveliču¬
jejo na tem svetu.

Ravno tako te prosim, o Bog
vse prave tolažbe, za vse, kterim
to noč nisi odločil miru in po¬
koja; prosim te za-nje, kteri v
bolečinah izdihujejo, v smertnih
težavah ječe, zlasti pa za-nje,
kterim se bo nocojšnjo noč duša
ločila telesa. Usmili se, ljubez-
njivi Bog, teh svojih otrok mojih


— 31  —

sobratov, potolaži vse žalostne,
pokrepčaj vse slabotne, bodi na
strani vsem omagajočim, in mi¬
lostljiv vsem umirajočim. VTvoje
roke vse priporočam, bodi meni
in njim vsem pravi Jezus, t. j.
Zveličar.

Poslednjič te prosim, o Bog
vsega usmiljenja, tudi za uboge
duše v vicah, usmili se tudi njih,
glej, kako po Tebi hrepene,
ugasi jim serčne želje po svetih
nebesih. Reši jih vsega terpljenja
in dodeli jim večni mir in pokoj.
Tega te prosim po neskončnem
zasluženji Tvojega Sina Jezusa
Kristusa. Amen.

MOLITEV
do Matere Božje.

Prečastita devica Marija, pre-
Ijubeznjiva mati vseh vernikov!

S


— 32  —


Serčna zahvala ti bodi za var¬
stvo, s kterira si dosedaj cula nad
menoj; prosim te, tudi nocojšnjo
noč naj čujejo tvoje materne oči
nad menoj, da se mi nič hudega
ne pripeti in da v miru počivam.
Zlasti te prosim, varuj mi telo in
dušo vsega omadeževanja, da bom
tvojemu ljubemu Sinu vedno pri¬
jeten. Varuj me nagle, neprevi-
dene smerti, stoj mi na strani o
moji zadnji uri, da v tvojem ma¬
ternem naročji srečno izdihnem
svojo dušo v roke nebeškemu
Očetu. Amen.

Do angela v a r h a.

O, nebeški varh, bodi tudi i
nocojšnjo noč moji duši zvesti ~
čuvaj, kakoršen si mi bil od per- |
vega izdihljeja mojega življenja |
do sedanjega trenutka. Varuj me Z
v mojem počitku vsacega zale- |

I

I


zovanja hudobnega sovražnika,
in daj ,  da se bom z veselim in
čistim sercem j utre zbudil in ne-
omadežane roke k tebi povzdignil.
Ako pa ne bom mogel spati, ali
l  pa, če se bom kterikrat iz spanja
l  zbudil, navdihni mi, priserčno te
prosim, dobre in svete misli, da

f _

t bo tudi ta noč na čast Božjo, meni
| pa v zveličanje. Amen.

T

T -

I

t
&
l
'I

L

k
1
'l

!

Nektere misli, k e d a r ne moreš
po noči spati.

1. Kako nadležna mi je nočna
tema! — kako strašna mora še le biti
večna tema!

2. Kako mučno je, več noči zapo¬
red brez spanja ležati, — če tudi na
mehki postelji! — Kaj še le čutijo po¬
gubljeni, ki brez vsega upanja morajo
biti v večnem ognji!

&  3. Spati ne morem, in to me že

® tako jako terpinoi, čeravno sem zdrav in
J’ mi skerbi ne jemljejo spanja. — Kako
i  mora še le pri sercu biti vam, ubogi bol-

M. 3

— 34 -


-xi,—ii—iL——-J

niki v bolečinah! in vam nesrečni v
križih in težavah!

4. Zakaj beži spanje spred mojih
oči? Ali sem bil morebiti nezmeren
v jedi in pijači? Ali sem morda premalo
delal? Ali se mi kaka bolezen zbira?
Če mi kaka bolezen preti, odverni jo,
o Gospod, od mene, ali pa mi dodeli mi¬
lost, da mi bode v zveličanje.

o. Kakor zdaj v postelji, tako bo
enkrat, in morebiti kmali v grobu ležalo
moje telo. Potem bo strohnelo v prah,
iz kterega je stvarjeno; duh moj pa se
po verne k svojemu stvarniku. Ako moji
udje zvesto služijo Bogu, kako častit¬
ljivi bodo, sodnji dan iz groba vstali v
večno življenje; — ako je pa moje telo
služilo satanu, o kako gnjusobno se bo
iz groba vzdignilo v večno terpljenje!!



—&-4I-4S -41 -45-48-^-48-4»-4t


35  —

Daritev svete maše.

* Baali ti mirovt ta©M®s.

f

4» (Kakor jo mašnik bere.)

k

M.  in Str.  V imenu f Očeta,
4 in f Sina in svetega f Duha. Amen.
I M.  Stopil bom pred oltarBožji.

Str.  Pred Boga, ki razvese-
i ljuje mojo mladost.

3 *

—S <S-S-<g-^3-3-Q-S-<a-<g-g.-<x-<s-3-5-<s-<3-

— 36 -

—S—! ; €~ : :j ? < : ; vi <•! O <:. <;^3-<rX

J ?

| Psalm 42. J

il/. Sodi mo, o Bog! in raz- |

sodi mojo pravdo zoper nesveto <j>

ljudstvo; krivičnega in zapelji- |

vega človeka reši me

Str.  Ker ti, o Bog! si moja
moč; zakaj si me zavergel in za¬
kaj hodim žalosten, ko me so¬
vražnik stiska?

M.  Pošlji svojo luč in svojo
resnico; da me peljete in pripe¬
ljete na Tvojo sveto goro, in v
Tvoje šotorje.

Str.  In stopil bom pred Božji
oltar, pred Boga, ki razveseljuje
mojo mladost.

M.  Hvalil te bom s citrami,
o Bog, moj Bog! zakaj si žalostna
duša moja, in zakaj me motiš?

Str.  Zaupaj v Boga; zakaj
še ga bom hvalil; On je pomoč
mojega obličja in moj Bog.

M.  Čast bodi Očetu, Sinu in
svetemu Duhu;


— 37  —


Str. Kakor je bilo od za¬
četka do zdaj in vselej in od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

M.  Stopil bom pred oltar
Božji.

Str.  Pred Boga, ki razvese¬
ljuje mojo mladost.

M.  Pomoč naša v imenu Go¬
spodovem.

Str.  Ki je stvaril nebo in
zemljo.

M.  Spovem se Bogu vsega-
mogočnemu, sveti Marii, vselej
Devici, svetemu Mihaelu, velike¬
mu angelu, svetemu Janezu kerst-
niku, svetima aposteljnoma Petru
in Pavlu, vsem svetnikom in vam,
veliko grešil z
in djanjem. —
jako

e, da sem

mislijo, besedo
Kriv sem ! kriv sem !
kriv! — Tora j prosim sveto Ma
rij o, vselej Devico, svetega Mi¬
haela, velicega angela, svetega
Janeza kerstnika, sveta aposteljna


V -!v -2  5- - < :  : : :  ■: ■:

T |

| Petra in Pavla, vse svetnike in |
| vas, bratje, molite za me pri t
|  Gospodu našem Bogu.

Str.  Naj se te usmili vsega- J
T mogočni Bog in odpusti vsi ti f
| grehe, naj te pelje v večno živ,- |
* ljenje. T

I M.  Amen.

Str.  Spovem se Bogu vsega- |
- mogočnemu, sveti Marii, vselej f
| Devici, svetemu Mihaelu, velicemu |
<f angelu, svetemu Janezu kerstniku, ?
j svetima aposteljnoma Petru in ‘f
i Pavlu, vsem svetnikom in tebi l,
j oče, da sem mnogo grešil z *

1  mislijo, besedo in djanjem. — i
| Kriv sem! kriv sem! silno sem j
j kriv! To raj prosim sveto Marijo,

2  vselej Devico, svetega Mihaela, |
velicega angela, svetega Janeza |

,i, kerstnika, sveta aposteljna Petra J
j in Pavla, vse svetnike in tebe, £
& oče, moli za me pri Gospodu i
t našem Bogu. |

1 i

— 39  —


M.  Naj se vas usmili vsegamo-
gočniBog in odpustivši vam grehe
naj vas pelje v večno življenje.

Str.  Amen.

M.  Prizanesenje, odvezo in
odpuščenje vaših grehov naj vam
dodeli vsegamogočni usmiljeniBog.

Str.  Amen.

M.  Bog! Ti se boš obernil v
nas in nas oživil!

Str.  In veselilo se bo Tvoje
ljudstvo v Tebi!

M.  Gospod, skaži nam svojo
milost!

Str.  In dodeli nam svoje u-
smiljenje.

M.  Gospod, usliši mojo mo¬
litev !

Str.  In k Tebi naj pride moje
vpitje!

M.  Gospod z vami!

Str.  In s tvojim duhom!

Molimo.

Odvzemi nam, prosimo, Go-

e--*?-

5


— 40  —

X**-r, r> -v -


spod! naše grehe, da bomo vredni,
s čisto dušo stopiti v presvetišče:
po Kristusu, Gospodu našem.

Prosimo te, Gospod! po za-
služenji svojih svetnikov, kterih
svetinje so tukaj, in po zasluženji
vseh svetnikov, odpusti mi milo-
stivo vse moje grehe. Amen.

Vhod.

Slavljena bodi sveta Trojica
in nerazdeljivo edinje; hvalimo jo,
ker je storila usmiljenje z nami.

Ps. 8. Gospod, naš Gospod,
kako čudapolno je tvoje ime po
vsem svetu.

Čast bodi Očetu, in Sinu in
svetemu Duhu, kakor je bila od za¬
četka do zdaj in vselej in od ve¬
komaj. Amen.

Slavljena bodi sveta Trojica
in nerazdeljivo edinje; hvalimo
jo, ker je storila usmiljenje z
nami.

i

—JJ—fc—IP- b>——A.  —3 —$>—5.-A — ;

i

— 41


-&-GX

T

M.  Gospod usmili se (Kirie |
eleison). T

Str.  Gospod usmili se (Kirie I
eleison). J

M.  Gospod usmili se (Kirie f
eleison). |

Str.  Kriste usmili se (Kriste j
eleison). J

AL  Kriste usmili se (Kriste f
eleison). |

Str.  Kriste usmili se (Kriste |
eleison). »

M.  Gospod usmili se (Kirie j
eleison). i

Str.  Gospod usmili se (Kirie ^
eleison). i

AL  Gozpod usmili se (Kirie i
eleison).

Slava (Gloria). |

Slava po višavah Bogu, in 1
na zemlji mir ljudem, kteri so ^
svete volje. Hvalimo te, čestimo i
te, molimo te, povišujemo te, J

f " **-  «-» ‘ ■

■5  hvaležni smo ti zavoljo Tvoje ve-
T like časti, Gospod Bog, kralj
(j> nebeški, Bog, vsegamogočni Oče!
| Gospod Jezus Kristus, edinorojeni
<f Sin, Gospod Bog, Jagnje Božje,
I Sin Očetov, kteri odjemlješ grehe
T sveta, usmili se nas; kteri od-
| jemlješ grehe sveta, sprejmi našo
f  prošnjo; kteri sediš na desnici
| Očetovi, usmili se nas! Ker Ti
I sam si svet, Ti sam Gospod, Ti
sam Kaj viši, Jezus Kristus! s

svetim Duhom vred v slavi Boga
Očeta. Amen.

M.  Gospod z vami!

Str.  In s tvojim duhom!

Moli m o.

(Zbirna molitev.)

I  Vsegamogočni večni Bog, ki
4 si dal svojini služabnikom v pravi
I veri slavo večne Trojice spoznati
^ in v moči nebeškega Veličanstva


K.1>- —S^-€-3MS-<?-<S-<£ -<8-3 -s-« -<SX

T T

| moliti edinost: prosimo, da bomo |
t po ravno tej sveti veri vselej ob- ?
j  varovani vse nesreče. JLo bospo-
| du našem Jezusu Kristusu, tvojem |
? Sinu, ki s Teboj živi in vlada v ?
J edinosti svetega Duha Bog od ve- J
'f komaj do vekomaj. Amen.

List.

Berilo iz lista sv. aposteljna
Pavla do Rimljanov. 11, 33—36.

„0 globočina bogastva, mo¬
drosti in znanja Božjega! Kako
nerazumljive so njegove sodbe in
neizvedljiva njegova pota! Zakaj
kdo je spoznal misel Gospodovo,
ali kdo je bil njegov svetovavec?
Ali kdo mu je pred kaj dal, da
bi se mu povernilo? Zakaj iz njega
in po njem, in v njem je vse,
njemu bodi slava, vekomaj. Amen.“

Str.  Bogu hvala.

I  1

t-8-G-&-4t-Q-GX

— 44  —

fv !v :> !>■ U—<s-0-S-S-3-«-3 -^-e

Gredna.

Pred evangelijem

(sredi oltarja).

čisti mi serce in usta, vsega-
mogočni Bog! kteri si usta pre¬
roku Izaiju očistil z živim oglom;
tako me očisti s svojo nezaslu¬
ženo milostjo, da tvoj sveti evan-
geli vredno oznanujem: Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

O. Blagoslovi me Gospod!
y.  Gospod bodi v mojem ser-

t r .  Slavljen bodi, Gospod, ki j
pregleduješ brezna in sediš nad <j>
Kerubinu. ?

i • ?

O. Slavljen bodi, Gospod, na 9
terdnjavi nebeški in hvaljen ve- |
komaj. Aleluja, aleluja. *

W.  Slavljen bodi, Gospod, Bog |
naših očetov, in hvaljen vekomaj. <j>
Aleluja. |


S— S— (i—<&—’d— S—3—^S—SK

•iO

T f

| cu in v mojih, ustih, da vredno I
? in spodobno oznanujem njegov

evangeli. Amen.

Evangeli.

vse dni do konca s veta. “

M.  Gospod z vami!

Str.  In s tvojim duhom!

M.  Besede svetega evange-
| lija po sv. Matevžu (28, 18—20). |
Str.  Slava Tebi, Gospod.

V tistem času je rekel Jezus |
svojim učencem:

..Dana mi ie vsa oblast v ne- ^

•i • .m.: ir., ®

a  besih in na zemlji. Toraj idite i
j; in učite vse narode in kerščujte |
1 jih v imenu Očeta, in Sina in I
| svetega Duha. Učite jih spolno- J
j vati vse, karkoli sem vam zapo- j>
t vedah In glejte! jez sem z vami |

Str.  Hvala Tebi Kriste!

M.  Po evangeljskih besedah |
1 naj bodo zbrisani naši grehi.


— 40  —

f

?

t

I

; v;-<-i <i vi<* .i vt vL <-i*

Vera.

Verujem v enega samega Bo¬
ga, Očeta vsegamogočnega, stvar¬
nika nebes in zemlje, vseh vidnih
in nevidnih stvari. — In v enega
Gospoda Jezusa Kristusa, Sinu
Božjega edinorojenega, kteri je
rojen iz Očeta od vekomaj, kteri
je Bog od Boga, luč od luči, pravi
Bog od pravega Boga., kteri je
rojen in ne stoijen, kteri je z
Očetom vred enega bistva, po
kterem je vse vstvarjeno, kteri
je zavoljo nas ljudi in zavoljo
našega zveličanja z nebes prišel.
In po svetem Duhu meso
na se vzel iz Marije De¬
vice, ter se včlovečil:  Tudi
križan je bil za nas pod Ponci-
jem Pilatom, terpel in bil položen

mertvih
Sedi

v "-rob. Tretji dan pa je vstal od
po pisemskih besedah.

na desnici Očetovi in bo


— 47  —


spet prišel s slavo sodit žive in
mertve; in njegovega kraljestva

ne bode konec. -— Vi

erujem v
svetega Duha, Gospoda in oživ-
ljavca, kteri izhaja iz Očeta in
Sina, kterega z Očetom in Sinom
vred in enako molimo in častimo;
kteri je govoril po prerokih. —
Verujem eno, sveto, katoliško in
apostoljsko cerkev. — Verujem
en kerst v odpuščenje grehov. —
Verujem vstajenje mertvih in pri¬
hodnje življenje. Amen.

M.  Gospod z vami!

Str.  In s tvojim duhom.

I.


Darovanje.

Bog

Molimo. Slavljen bodi
Oče in edinorojeni Božji Sin s
f  svetim Duhom, ker je Bog z nami
ž ravnal po svoji milosti.

I



— Q-  <£—«ct--<S—<Si—S—^i—<S—S—<a—<3 -S-3-«3H3 «*-«-« i

— 48  —

I

Mašnik kruh darovaje moli: j

Vzemi sveti Oče, vsegarno- 1
gočni Bog! ta prečisti dar, kte- T
rega jez, Tvoj nevredni služabnik |
darujem Tebi, svojemu živemu in |
pravemu Bogu za brezštevilne |
grehe, zamere in zanikarnosti, in |
za vse prične, pa tudi za vse j
verne kristijane, žive in mertve. |
Daj, da bo meni in njim v zve- f
ličanje in večno življenje. Amen. i

Mašnik vodo blagoslavlja, rekoč:

Bog! kteri si človeka v bla¬
gem stanu čudno vstvaril, in ga,
ko je bil grešil, še bolj čudno
prenovil; daj nam po skrivnosti
te vode in tega vina združenim
biti z Božjo naturo tistega, ki se
je ponižal deležen biti naše člo¬
veške: Jezus Kristus, tvoj Sin, naš
Gospod, kteri s Teboj živi in vlada
v edinosti svetega Duha Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

— 40  —

Mašnik vino darovaje moli:

Darujemo ti, Gospod! kelih
zveličanja ter prosimo Tvojo mi¬
lost, chi gre pred obličje Tvojega
Božjega veličastva v prijeten dar
za zveličanje naše in vsega sveta.
Amen.

V duhu ponižno in s poter-
tim sercem stojimo pred Teboj;
vzemi naš dar, o Gospod, in godi
naj se pred Tvojim obličjem da¬
nes tako naša daritev, da ti bo
prijetna, Gospod Bog!

Pridi posvečevavec, vsegamo-
gočni Bog! in posveti ta dar, pri¬
pravljeni Tvojemu svetemu imenu.

Mašnik roke umivaje si, moli:

Med nedolžnimi umivam svo¬
je roke in obdajam Tvoj oltar,
Gospod! da poslušam hvalni glas,
in oznanujem vsa Tvoja čuda. —
O Gospod! lepoto Tvoje hiše lju¬
bim in kraj, kjer prebiva Tvoje

M.

veličastvo. — Ne pogubi s hu¬
dobnimi, o Bog! moje duše in s
kerviželjnimi mojega življenja;
v njih rokah je krivica, njih des¬
nica je polna daril. — Jez pa
sem hodil v svoji nedolžnosti, reši
me in usmili se me. — Na rav¬
nem stoji moja noga; v v zbiralih,
Gospod, te bom hvalil. Čast bodi
Očetu in Sinu in svetemu Duhu,
kakor je bila v začetku, zdaj in
in vselej in od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Sredi oltarja.

Vzemi, sveta Trojica ! to da¬
ritev, ktero ti darujem v spomin
terpljenja, vstajenja in vnebohoda
Gospoda našega Jezusa Kristusa,
in v čast svete Marije, vselej De¬
vice, svetega Janeza kerstnika,
svetih aposteljnov Petra in Pavla,
njih in vseh svetnikov. Naj bo
njim na čast, nam pa v zveliča-

— 51  —

*T> -li^w 'y  V ^ -(3^3 <i  <1 vi <■! «M

I f

| nje, in naj prosijo v nebesih za t
T nas, ki na zemlji obhajamo njih f
f spomin. Po ravno tem Kristusu, |
| Gospodu našem. Amen. |

M.  Molite, bratje, da bo moja f
r  in vaša daritev prijetna Bogu, |
| vsegainogočnemu Očetu.

Str.  Naj vzame Gospod ta |
j dar iz tvojih rok v hvalo in čast T
f  svojemu imenu, tudi v prid nam ^
| in vsi svoji sveti cerkvi.

M.  Amen. I

Tiha (odbirna) molitev. $

Prosimo Gospod, naš Bog, |
posveti nam, ki kličemo v Tvoje i
sveto ime, dar te daritve: in stori, |
da bomo po nji tudi mi Tebi večni j
dar. Po Gospodu našem Jezusu |
Kristusu, Tvojem Sinu, ki sTeboj |
živi in vlada v edinosti svetega
Duha Bon-. *


B-3 <£-<t -3-3-5

4 *

— 52  —


Predglasje.

M.  Od vekomaj do vekomaj.

Str.  Amen.

M.  Gospod z vami!

Str.  In s tvojim duhom.

M.  Serca na kviSko!

Str.  Imamo jih k Bogu (po¬
vzdignjena).

M.  Zahvalimo se Gospodu,
svojemu Bogu.

Str.  Spodobno in prav je.

M.  Res je spodobno in prav,
dobro in koristno, da ti vselej in
povsod hvalo dajemo, sveti Go¬
spod, vsegamogočni Oče, večni
Bog, ki si s svojim edinorojenim
Sinom in svetim Duhom En Bog,
En Gospod; ne v enosti ene
osebe, ampak v Trojici enega
bitja. Kar tedaj po Tvojem razode-
nji verujemo od Tvoje slave, to
brez vsega razločka čutimo od
Tvojega Sina, to od svetega Dulnl:


I

da v spoznavanji pravega in ve¬
čnega Božestva molilno v osebah
razloček, v bistvu edinost in v
Veličastvu enakost: ktero hvalijo
angeli in arhangcli, Kerubinu in
Serafimi: kteri neprenehoma vsaki
dan v en glas pravijo:

Svet, svet, svet, Gospod Bog
Sabaot (vsegamogočni Bog)!

Polna so nebesa in zemlja
Tvoje slave.

Hozana po višavah.

Ceščen bodi, kdor pride v
imenu Gospodovem.

Hozana po višavah.

II.

Spr eminjevan j e.

(Tiha maša, kanon).

1. Ponižno te tedaj prosimo,
nezmerno usmiljeni Oče! po Je¬
zusu Kristusu, Tvojem Sinu, Go-

&

*'>-•>-tjN-iV-*;--

T

i

i

e--e—3-3-3-<3-<ax

54  —

—a^s-s-o-


spodu našem, da sprejmi in po¬
sveti to f ponudbe, ta j darila,
te f preeiste svete darove, ktere
ti darujemo zlasti za Tvojo sveto
cerkev, da ji mir daš, jo varuješ,
jo v edinosti ohraniš in vladaš
po vsem svetu: pa tudi za Tvo¬
jega služabnika našega papeža
J . . ., in našega škofa J . . .
in našega cesarja J . . . in za
vse, kteri se derže prave katoliške
apostoljske vere.

2. S p o m n i se, Gospod! svo¬
jih služabnikov in služabnic J . . .

,T...-, in tudi vseh prionih,

kterih vero spoznaš in pobožnost
vidiš, za ktere ti darujemo: ali
kteri ti darujejo ta hvalni dar
za-so in za vse svoje v odrešenje
svojih duš, v upanje zveličanja
in varnosti svoje: in ti pošiljajo
svoje želje, Tebi večnemu in pra¬
vemu Bogu.

3. Sklenjeni z vso družbo iz-

voljenih in obhajoči spomin so-
sebno častite vselej device Marije,
matere našega Boga in Gospoda
Jezusa Kristusa, pa tudi Tvojih
svetih aposteljnov in mučencev:
Petra in Pavla, Andreja, Jakoba,
Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa,
Jerneja, Matevža, Simona in Ta¬
deja, Sina, Kleta, Klemena, Ksista,
Kornelija, Ciprijana, Lavrencija,
Krizogona, Janeza in Pavla, Ko¬
zina in Damijana, in vseh Tvojih
svetnikov, po kterih zasluženji in
prošnjah daj, da bomo v zavetji
Tvoje pomoči obvarovani pri vseh
rečeh. Po ravno tem Jezusu Kri¬
stusu Gospodu našem. Amen.

4. Prosimo te tedaj, o Bog!
potolažen sprejmi ta dar, kterega
ti darujemo Tvoji služabniki in z
nami vred vsaTvoja družina; daj
nam v Tvojem miru preživeti svoje
dni, reši nas večnega pogubljenja
in daj nam štetim biti med svoje


:——<Ž—<2 -<£—<3—K

— 5G —

izvoljene. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

5. Daj, o Bog, prosimo te,
da bo ta dar ves f posvečen,
spre f jet, poterfjcn, resničen in
prijeten, da nam bo spremenjen
v f telo in f kri Tvojega prelju¬
bega Sina, Gospoda našega, Je¬
zusa Kristusa:

Spreminjevanje kruha.

f

On (Jezus) je pred svojim
® terpljenjem tisti dan vzel kruh
i v svoje svete roke, in vzdignil
| oči proti nebu k Tebi, svojemu
i vsegamogoenemu Očetu, te za-
^ hvalil, in ga posvetil, razlomil, ter
A dal svojim učencem, rekoč: vze-
| mite in jejte vsi od tega:

zakaj t o j e moje telo.
i

5 Spreminjevanje vina.

A Ravno tako je vzel po ve- A
^ čerji tudi ta prečudni kelih v J

— 57  —

svoje svete in čestite roke, te spet
zahvalil, in ga posvetil ter dal
svojim učencem, rekoč: vzemite
in pijte vsi iz njega:
zakaj t o j e k e 1 i h m o j e k c r-
vi, nove in večne zaveze,
skrivnost vere, k t e r a bo
za vas in za njih veliko
prelita v od pušče nje gre¬
li o v.

Kolikorkrat boste to delali,
storite v moj spomin.

Po spremenjenji.

1. Po tem povelji tedaj
obhajamo, o Gospod! mi Tvoji
hlapci in Tvojo sveto ljudstvo,
spomin presvetega terpljenja,
vstajenja in častitega vnebohoda
ravno tega Kristusa, Sina Tvo¬
jega, Gospoda našega, in daru¬
jemo Tvojemu prečudnemu veli¬
častvu, od Tvojih darov in daril

— 58  —


ta čisti f dar, ta sveti f dar, ta
brezmadežni f dar, sveti f kruh
večnega življenja in kelih f več¬
nega zveličanja.

2. Poglej na te dari s po¬
tolaženim in milostivim obličjem
in sprejmi jih, kakor si bil spre¬
jel dari svojega hlapca, pravič¬
nega Abeljna, in daritev našega
očaka Abrahama, in pa sveto da¬
ritev in brezmadežno posveebo,
ktcro ti je daroval Tvoj veliki
duhoven Melkisedek.

3. Ponižno te prosimo, vse-
gamogočni Bog, reci prinesti te
dari po rokah Tvojega svetega
angela na Tvoj visoki oltar, pred
Tvoje božje veličastvo, da bomo
vsi, kar nas bo deležnih tega
oltarja in zavžilo presveto f telo
in presveto f kri Tvojega Sina,
napoljnjeni z vso nebeško dobroto
in milostjo. Po ravno tem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

k

k

k
k

»S—J$— V>—1&— V>—&— <3— Q—G-4i—4i— S—<&—3—Sž-<?X

50  —


— S— ®— St— 3 £—&-vS—&— $S --&X

4. Spomni so tudi, Gospod,
svojih služabnikov in služabnic
J . . . in J . . ., ki so šli pred
nami z znamnjem vere, in ki spe
v miru.—•— Prosimo te Gospod,
da te in vse, kteri v Kristusu
počivajo, denes v kraj hladu, luči
in miru. Po ravno tem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

5. Tudi nam grešnikom, svo¬
jim služabnikom, ki v Tvoje ve¬
liko usmiljenje zaupamo, daj kaj
deleža in družbo s svojimi apo-
steljni in mučenci: z Janezom,
Stefanom, Matijem, Barnabom,
Ignacijem, Aleksandrom, Marce-
linom, Petrom; s Fclicito, Per-
petvo, Agato, Lucijo, Kežo, Ceci¬
lijo, Anastazijo, in z vsemi svo¬
jimi svetniki, v kterih družbo
nas vzemi, ne zavoljo našega za-
služenja, ampak zavolj svoje mi¬
losti. Po Kristusu, Gospodu na¬
šem :

A

— 60  —

-s-si—«H3-3-g-3-s-3-*8■

6. Po kterem vse te dobrote,
Gospod, vselej stvari!, po f sve¬
tiš, oži f viš, blago f sloviš, in
nam podeliš:

7. Po f njem, ž f njim, in
v f njem je Tebi Bogu f Očetu
vsegamogočnemu, v edinosti sve¬
tega f ltulia vsa čast in slava:

M.  Od vekomaj do vekomaj!

Str.  Amen.

III.

Sveto obhajilo.

Oče n a a.

Molimo.

M.  Z zveličarjevo zapovedjo
opominjani in ž njegovim božjim
naukom podučeni, si upamo reči:

Oče naš, kteri si v nebe¬
sih; posvečeno bodi Tvoje ime;
pridi k nam Tvoje kraljestvo;
zgodi se Tvoja volja, kakor v

61  —

-5S-$=—a-<S--S-<a-^-<S-g-Q-«--<-{:-<i,-«-<ž-.X

I ?

<j> nebesih, tako na zemlji; daj nam |
| danes nas vsakdanji kruh; odpusti ?
•; nam naše dolge, kakor mi odpu- I
| ščamo svojim dolžnikom; in nas |
Y ne pelji v skušnjavo:

| Str.  Temuč reši nas hudega ^

? (zlega). t

I M.  Amen.

Reši nas, prosimo, Gospod, |

■ vseh zlegov: preteklih, sedanjih |
| in prihodnjih, in na prošnjo svete, |
j' čestitc vselej Device in božje ma- *
» terc Marije, svojih svetih apo-
i steljnov Petra in Pavla, Andreja i
J in vseh svetnikov, daj milostljivo |
<j> mir v naših dneh, da bomo s i
^ pomočjo Tvoje milosti podpirani j
e vselej brez greha, ter obvarovani j»
£ vse zmote. i

Prelom svete hostije.

Po ravno tem Gospodu na- ^
i šem, Jezusu Kristusu, Sinu Tvo- Z
| jem, kteri s Teboj živi in vlada J

^ i

— G 2 —

f
?
f
f


f

v edinosti svetega Duha: Od ve¬
komaj do vekomaj.

Str.  Amen.

M.  Mir f Gospodov hodi f
vedno z f vami.

Str.  In s tvojim duhom.

Majnik košček sv. hostije v kelih spusti,
rekoč:

Ta zmes in posveeba telesa
in kervi Gospoda našega Jezusa
Kristusa bodi nam, ki jo prejme¬
mo, v večno življenje. Amen.

Jagnje božje.

Jagnje božje, ki odjemlješ

.... •

grehe sveta:

lili se

Jagnje božje, ki

nas:

odjemlješ

grehe sveta: usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta: daj nam mir!

Ravno pred sv. obhajilom:

1. Gospod JezusKristus, kteri

Si— -At—5i— 2— si— S—<t—S—2—<$i—S—St - <»)<

— 63  —

is-b —s-

<g-3-ax

I

si rekel svojim aposteljnom: Mir 7
vam zapustim, svoj mir vam dam, |
nikar ne gledaj mojih grehov, y
ampak svoje cerkve vero, in daj |
ji po svoji volji mir in edinost: |

I

kteri živiš in vladaš Bog od ve¬

komaj do vekomaj. Amen.

2 . Gospod Jezus Kristus, Sin |
živega Boga, kteri si po Očetovi |
volji s svetim Duhom vred svet f
s svojo smertjo v življenje obu- |
T dil, reši me s tem svojim svetim |
j telesom in svojo presveto kervjo j

1  vseh mojih grehov in vseh zle- &
gov; daj, da se vselej deržim

2 Tvojih zapoved, in ne dopusti, da 2
l  bi se kdaj ločil od Tebe: Kteri |

A
k
k

z ravno tem Bogom Očetom in A
svetim Duhom živiš in kraljuješ j,
Bog od vekomaj do vekomaj. A
k  Amen. i

£ 3. Gospod Jezus Kristus! |

| vžitje Tvojega telesa, ktero se 2
| jez nevredni človek prederznem £
A i

— 64  —


is prejeti, mi ne bodi v sodbo

pogubo, ampak bodi mi po Tvoji
dobroti bramba in zdravje duše
in telesa: kteri živiš in vladaš
z Bogom Očetom v edinosti sve¬

tega Duha, Bog
vekomaj. Amen.

od vekomaj do

V ži vanj e.

Kruh nebeški bom prejel, in
klical v Gospodovo ime.

Gospod, nisem vreden, da
greš pod mojo streho; ali reci le
z besedo, in ozdravljena bo moja
duša.

Gospod, nisem vreden, da
greš pod mojo streho; ali reci le
z besedo, in ozdravljena bo moja
duša.

Gospod, nisem vreden, da
greš pod mojo streho; ali reci le
z besedo, in ozdravljena bo moja
duša.

Telo Gospoda našega Jezusa


j  Kristusa naj ohrani mojo dušo v
| večno življenje. Amen.

Kaj bom povernil Gospodu
| za vse, kar mi je dal? Zveliča¬
jo nja kelih bom vzel, in klical v
| Gospodovo ime. Klical bom vanj
'f  ter oznanoval njegovo hvalo in v
| zavetji bom pred svojimi sovra-
| žniki.

j Kri Gospoda našega Jezusa
| Kristusa ohrani mojo dušo v večno
<p življenje. Amen.

Kar smo z ustmi prejeli,
l  Gospod! bodi nam s čistim ser-
j cem zavžito, in ta časni dar bodi
| nam večno zdravilo.

Tvoje telo, Gospod, ki sem
j  ga vžil, in kri Tvoja, ktero sem
t  pil, naj se sklene z mojim ser-
cem, in daj, da ne bo pregrešnega
l  madeža v meni, ki so me čiste
| in svete skrivnosti pokrepčale:
j,  kteri živiš in vladaš od vekomaj
l  do vekomaj. Amen.

fi. -fr -fr-

M. O


Po svetem obhajilu.

J Obhajilna molitev. |

* Slavimo Boga nebes in pred |

* vsemi živimi stvarmi ga častimo; t

| ker je z nami ravnal po svoji j,
%  milosti. |

5 M.  Gospod z vami.

Str.  In s tvojim duhom. |

^ . t

Poobhajilna molitev. f

f V telesno in dušno zveliča- f

j nje nam bodi, Gospod, naš Bog, |

j prejema tega zakramenta in spo- i

* znanje večne svete Trojice in 4

* njene nerazdeljive edinosti. Po 1
| Gospodu našem, Jezusu Kristusu, g
j Tvojem Sinu, kteri s Teboj živi *
| in vlada v edinosti svetega Duha, i

* Bog: od vekomaj do vekomaj. *

i ° o, \ J  *

6 fotr.  Amen. &

M.  Gospod z vami. j

i Str.  In s tvojim duhom.

| M.  Idite, maša je minila. J

— 07  —


: - -3 -3

Str. Bogu hvala.

Naj ti dopade, sveta Trojica,
opravilo moje službe, in daj, da
bo daritev, ki sem jo nevredni
človek pred očmi Tvojega veli¬
častva daroval, Tebi prijetna, za¬
me pa in za vse, za ktere sem
jo opravil, iz Tvoje milosti sprav¬
na. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Blagoslovi vas vsegamogočni

Bog:

Oče, Sin f in sveti Duh!

Str.  Amen.

Zadnji evangeli.

M.  Gospod

s tvojim duhom.

svetega j evan-

z vami.

Str.  In
M.  Začetek
gelija po svetem Janezu (1,1—14.).
Str.  Slava Tebi, Gospod.

V začetku je bila Beseda, in
Beseda je bila pri Bogu, in Bog
je bila Beseda. Ta je bila v za-

A

ffi

fji
&
&
k

«4

a

<4

X-

<4

68  —

-<®—«Š —«—-^a—<5f.-<5: - : ,i-$.-<»*

f T

| četku pri Bogu. Vse je po nji |
j' storjeno, in brez nje ni nič štor- t
| j enega, kar je storjenega. V nji «
| je bilo življenje, in življenje je |
? bilo luč ljudi. In luč v temi sveti, ?

* in tema je ni umela. Bil je člo- |
| vek, poslan od Boga, kteremu je |
■ bilo ime Janez. Ta je prišel v j
| pričevanje, daje  pričeval od luči, |
f da bi vsi verovali po njem. On f
| ni bil luč, ampak da bi pričeval I
r od luči. Bila je prava luč, ktera j

razsvetli vsacega človeka, kteri ;
A pride na svet. JSa svetu je bil m A
f  svet je po njem storjen, in svet |
A ga ni spoznal. V svojo lastino je j
| prišel, in njegovi ga niso spre- a
|  jeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo, j
| jim je dal oblast božjim otrokom J
f biti, njim, kteri verujejo v nje- g
i  govo ime; kteri niso iz kervi, ne 1
l  iz volje mesd, ne iz volje moža, j

• ampak iz Bogd rojeni. In B e- A

l  seda je meso postala, in je J
I L

— G9

*  « <-i  <* ;-, '1 <■! <*-❖! v;M

t J

| med nami prebivala, in smo vi- |
| dili njeno čast, kakor čast Edi- f
f norojenega od Očeta, polna mi- j
| losti in resnice.

T Str.  Bogu hvala,
f ° t


TO

>• S-tSr fir-lž-  -••>- --i, -<s—3s -51 "j vi:-

^1) Zakrament sv. pokore. 2j’j

Poduk, |

t . . ?

f k t e r e g a vselej pazljivo preberi, 'f

m  p r e d n o greš k spoved i. -J

Začetek notranjega življenja, pravi
sv. Pavel, je očiščenje serca. Da pa za¬
čneš očiščevati svoje serce, treba je, da
prav na tanko spoznaš  svoje sla¬
bosti; treba je, da na tanko spoznavaš
vsako svoje slabo nagnjenje, ali svoje
hudobne želje, iz kterih izvira vse hudo
djanje, ako jih precej v začetku ne za¬
tiraš. — Ivar napačnega za paziš nad se¬
boj, tega se moraš resnično kesati,
vse hudo s serca sovražiti, kajti z gre¬
hom si se spuntal zoper Boga, ki ti je
dal serce, ktero te, dokler si ga sam ne
spačiš, vedno priganja, svojega stvarnika
ljubiti čez vse. — Kdor pa greh v res-



k

i

j

-fcfi




'O*J*-  ,



71

©h£-i?

niči obžaluje, se ga kesa in ga sovraži,
gotovo bo tudi sklenil,  Roga nikdar
več ne razžaliti, temuč vse storiti, da bi
le kdaj resen bil grešnih verig, ki ga
derže vklenjenega in ga nikakor nočejo
spustiti, da bi svoje slabe navade za¬
pustil, hudo nagnjenje in grešne želje v
sebi zaterl. — Kdor strašno to težo čuti
nad seboj, gotovo zaupljivega serca poj¬
de k božjemu namestniku potožit se
svojih dušnih rev in nadlog, in iskat
dušnega miru in vestnega pokoja, — on
se bo čisto, ponižno in brez hinavščine
spovedal  rnašniku, kterega j e Bog
namest sebe postavil, da deli odpuŠčenje
grehov skesanim grešnikom.

Previdni, za zveličanje duš vneti
spovednik hudobne resno opominja, pre¬
grešne ostro svari, žalostne milo tolaži,
maloserČnirn lepo prigovarja, dvomljivim
prav svetuje, skesane z veseljem spre¬
jema, on skesanih ne tare, ampak jih po¬
življa in krepčii ter k Jezusu, milemu
pastirju, vodi, da jih poterdi On, kteri je
vsa naša moč in naše življenje v presv.
rešnjem telesu.

Glej, bogoljubna duša, vse to naj¬
deš v večkratni vredni prejemi svete
pokore. Ničesar ni na svetu, kar bi te
na potu v večnost bolj varovalo vseh

f


4 >

72 —

—«-<3-«-<3-3-<*-3-<3-a-3 a a («

nevarnost, kakor sveta spoved, ktera te
zopet spravi z Bogom. Zadnja in edina
tolažba in poslednja edina pomoč bode
ti ona na smertni postelji. — Ako pa
hočeš, — in kdo ne bi hotel, - da ti
bo spoved na smertni postelji gotova
tolažba, že v svojih zdravih dneh se se¬
znani in sprijazni ž njo. — Ali ne bos
torej že zavoljo tega rad in večkrat k
spovedi hodil, zlasti če še pomisliš, ko¬
liko te spoved obogati za večnost. Sveta
odveza ne pokonča in ne zbrise le vseh
tvojih grehov, če so bili še toliki, te-
muč ona ti tudi podeli ali pomnoži po¬
svečujočo milost božjo, ona ti zvekšuje
veselje v nebesih; torej ti vsaka sveta
odveza nakloni zaklade, ki so lepši, dražji
in veči, kakor vsa bogastva, lepote in
kraljestva na svetu, kajti sv. odveza ti
pot pripravi in vrata odpre, da smeš pri¬
stopiti k sv. obhajilu, v kterem Jezusa
samega, pravega živega I3oga, prejmeš in
zavžiješ v svojem sercu, se tako terdno
ž njim skleneš, da te od njega more le
greh ločiti sicer pa ves svet ne. Pojdi
torej, keršanska duša, rada in tolikrat k
4> spovedi, kolikorkrat ti svetuje tvoj pre-
| vidni spovednik. Vselej, kedar se vredno J
J zgodi, najsrečnejši in najimenitniši tre- ^
4 nutki so to v tvojem življenji; tega bodi J
^  4


—&—& -<i  -ft-C-S-čS

že zdaj prepričan, popolnoma spoznal
bos pa to resnico v večnosti pred sodbo
božjo.

Ne porajtaj torej ne slabih izgledov,
ne praznega govorjenja mlačnih ali pa
hudobnih kristijanov; saj vidiš, kako
žive vsi tisti, ki poredkoma hodijo k spo¬
vedi. Oni so tako mlačni, tako merzli
v službi božji; njih molitev je tako suha
in brez vse duhovne zbranosti. Greh na
greh nakladajo, in greha vendar ne spo¬
znajo; bolni so, jako bolni, pa ne vedo,
kje in kaj jih boli, ker nikogar nimajo,
kteri bi jim pokazal bolezen ter jim
zdravil nasvetoval za-njo; nimajo ga, da
bi jih opominjal, svaril, pomagal, budil,
vodil in spremljal na potu v nebeško do¬
mačijo. Ako te torej taki ljudje zato,
ker večkrat k spovedi greš, tudi zasra- ^
inujejo ali celo priimke dajejo, nič ne
porajtaj njih blebetanja, saj ne vedo, kaj ^
govore. — Ako ti pa poreče kdo, da jih i
je veliko, kteri ne hodijo k spovedi, iz s?
pravega namena, ali celo, da marsikdo J
spoved v hudo ali slabo obrača, mu ne |
verjemi kar le na njegovo besedo, kajti J
rnarsikteri tako govori iz hudobnega serca,
ali pa Je govori, kar je slišal govoriti j
slepe. Če je pa tudi res, kar ti šeptajo |
na ušesa, misli si: Vse, karkoli je na J

iy-£-

74  —



svetu, da se v lmdo ali slabo oberniti,
torej, se ve da, tudi spoved; toda tisoč
in tisoč več je pogubljenih tacih, ki
niso hodili k spovedi ali pa le pored¬
koma, kakor tacih , ki so se bolj pogo¬
stnima spovedovali; tisoč in tisoč več tacih,
ki pogostomak spovedi hodijo, se spoveduje
v svoje zveličanje, kakor v pogublje¬
nje. — In pa saj bos tudi sam spoznal,
le nekoliko okoli sebe poglej, da bogo-
ljubne duše v svojo največo tolažbo in v
svoj dušni prid k spovedi hodijo.

Toda, čemu bi se po družili ljudeh
oziral v tacih rečeh, v kterih si gotovo
že sam zadosti skušen. Le odkritoser-
Čen bodi in povej mi, kje in kdaj si
večo zadovoljnost, sladkejši mir in či¬
stejše veselje v svojem sercu občutil,
kakor, kadar si ves ste.rt in poln otročje¬
ga zaupanja spovedniku čisto razgernil
svoje pregrešno, toda skesano serce in
zaslišal svojega dušnega prijatla, veselo-
mile besede: Pojdi le v miru, moj sin, od¬
puščeni so ti tvoji grehi! — Zakrament
svete pokore bogoljubni duši prestopke
in grehe umiva, hudo nagnjenje in slabo
poželenje zatira, skušnjave premaguje
in vse nečednosti očiščuje, namest njih
pa najlepše čednosti: ponižnost, kesanje
zavoljo božjega žaljenja, gorečo ljubezen

ib —

| do Boga in do bližnjega vsaja. Torej
■• ravnaj le tako, kakor vidiš ravnati bogo-
f ljubne kristijane, ali kakor ti spovednik
veleva in svetuje, — pa bos spoznal, da
J je res, kar sem ti ravno našteval.

<š? v  Nikar mi ne ugovarjaj in ne rekaj :
f Cernu bi sc vedno spovedaval, saj sem
| vender le zmiraj poprejšnji grešnik,
^ ker vedno padam v stare svoje navade? —
-■f  Ali ni znamnje tvojega spreobernjenja
j  že to, da vendar enkrat spoznaš veliko
J svojo slabost? Ako bi večkrat ne bil k
$  spovednici pristopil, ne spoznal bi še te
f svoje revščine ne, ne bil bi se tolikrat
? ponižal, ne bil bi tolikrat Boga odpu-
4 ščenja prosil in ga ne tolikokiat na po-
| moč klical. Ako večkrat k spovedi greš,
^ tvoja vest ti vsaki še tako mali greh
4 očita, kaj ne? Poprej si pa živel v po-
4 koji brez očitanja vesti, da so tudi ve-
|liki  grehi kakor smertna klada ležali na
l  tvoji duši. Ali to ni že velika prememba
>4 v tvojem dušnem življenji? Bolj po-
4 gostna spoved naklonila ti je ta božji
1 dar občutljive vesti.

i  Slabosti, v ktere nazaj padaš, naj

te ne delajo maloserčnega, temuč le bolj
f ponižnega, in sicer tolikanj bolj, kolikanj
večkrat padeš va-nje. Kdo je izmed pra-
vičnih, da ne bi grešil sedemkrat na dan.

— 7G —


^—3^—$>—'*>—Si>—<S—<8 -®—S- ~8—& 8—S~&—8-<!!X

Če te tvoja slabost večkrat premaga, da-
situdi pogostoma hodiš k sv. spovedi,
kolikokrat bi te še le premagala, ako
bi k spovedi ne hodil? — Ali ti mar
tvoja vest ne spoznava, da se zdaj va¬
ruješ velikih grehov in da s premislekom
tudi v male ne padeš tolikokrat, kakor
poprej ? In če se od spovedi do spovedi
poboljšaš le v enem, nisi li, če tudi ne-
vedoma, vedno boljši in boljši?

Nikar tudi ne rekaj, da nimaš nič
kaj pravega kesanja nad svojimi grehi,
če bolj pogostoma k spovedi hodiš. —
Vprašam te, boš li veČe kesanje Čutil
nad svojimi grehi, ako spoved iz lenobe
opuščaš? Bo li Bog dal mar merzlemu
kristijanu dar resničnega kesanja, goreči
duši ga pa odrekel? Bog ne zahteva
občutljivega kesanja, milega zdihovanja
in grenkega jokanja. To so darovi, kte-
rih Bog ne deli vsem pobožnim dušam,
da so mu tudi jako dopadljive. Torej
zavoljo tega ne bodi v skerbeh. Kar
Bog od tebe zahteva, je to, da spoznaš
svoje grehe in slabosti, s kterimi si naj
večo dobroto, svojega neskončno usmi¬
ljenega in nezmerno ljubeznjivega Očeta
razžalil; — da se ti gnjusi vsako grešno
djanje; da terdno skleneš, skerbno va¬
rovati se vsacega, še tako majhnega ra-




dovednega in premišljenega prestopka ali
greha; in da si pripravljen, po izgledu
zgubljenega sina vse storiti, vse poterpeti
in tudi rajše umreti, kakor Bogi še ke-
daj radovedno in s prcmislikom žaliti.
To je kesanje, in to Bog zahteva od tebe,
ne pa občutljejev.

Ako bom pogostoma hodil k spo¬
vedi, ne bom vedel, Česa spovedovati se?
— kdo drugi spet poreče. — Ce vsaki
dan, zlasti preden greš spat, svojo vest
izprašuješ čez vse splošne dolžnosti do
Boga, bližnjega in samega sebe, — če
preiskuješ svoje misli in želje; če opa¬
zuješ svoje telesne poČutke: oči, ušesa
jezik; -- če si pred oči' staviš svoje po¬
sebne dolžnosti, zlasti dolžnosti svojega
stanu; ako premišljuješ zapoved ljubezni
do bližnjega, posebno do tistih, s kterimi
in med kterimi živiš, in dalje pomisliš,
koliko dobrega si opustil, kar bi bil
imel storiti; — gotovo, našel boš kaj,
česar te bo vest tožila. Da si le hočeš,
odkriti svoje serce, zvedel boš marsikaj,
česar se boš imel obtožiti.

Ce si pa vender izmed tistih srečnih,
da si se z božjo pomočjo obvaroval vsega
še tako majhnega prestopka, Bogu ser-
čno hvalo poj, sebe pa ponižuj in ke¬
sanje v sebi budi nad pregreški, kterih

—« 1-3  - 3 -> 2 - 3 -€ - 3-3


— 78  —

T . I

| si morda nisi s vest. Takrat je zlasti ko- |
!j? ristno, da pogledaš v svoje prejšnje živ- ^
f ljenje, in marsikaj bos na j del, s čemur f
T si Bogi žalil. Če si se tudi vselej čisto f
| spovedaval in so ti torej prejšnji grehi |
55 odpuščeni, skesaj se vselej, ksdar ti pri- f
f dejo na spomin, da si jih kdaj storil, f
| ter terdno skleni, jih nikdar več ne sto- t
| riti. Kedar tako ravnaš, deležen bos |
•7 milosti svete pokore, dasitudi nikdar vec f
t ne grešiš. Ako si le enkrat v svojem t
| življenji grešil, zadosti ti je že, da ke- J
| saje se z Davidom zdihuješ: „Moji grehi so $
f mi vedno pred ocmi.“ Da kdo tedaj po- f
y gostoma k spovedi hodi, ni ravno treba, f
» da bi tudi pogostoma greševal.

Tudi ne rekaj, da se bojiš zakra- |
^ ment svete pokore po nevrednem prejeti, ^
ž ker svojih grehov morebiti prav ne spo- k
i znaš. — Ta ugovor ti navdihuje sani hu- j
J dobni duh, da bi te odvernil od spovedi, |
^ ktera mu je tolikanj zoperna, ker gre- &
k  šnike puli iž njegovih pesti. — Bog od i>
tebe to zahteva, kar zahtevata cerkev in v
| previden spovednik; ako bi torej zoper ^
h  svojo voljo pozabil tudi kacega smert- J
k  nega greha spovedati se, z druzimi spo- <f
4  vedanimi vred ti je odpuščen; če se J
^ ga pa pozneje spomniš, pri prihodnji J
i  spovedi se ga vender spovej kakor po- |

— 79 —

| v #  f

| zabljenega. — Ce je bil pozabljeni greh I
j  pa majhen, odpustljiv, še bolj mirne in
t pokojne vesti bodi, saj nismo zavezani f
| malih grehov spovedovati se, torej zavolj f
| tega pozabljenja spoved ni nikdar ne- i
«p vredna. <9

Ako si pa take nature, da imaš f
| kaj za greh, kar ni greh, poišči si pre- J?
j  vidnega, pa ne preostrega spovednika, in |
j  njemu se popolnoma vsega izroči, stori, j
J  kar ti reče in ubogaj ga vselej, le s po- f
| polnoma pokoršino do spovednika ti je |
^ mogoče ozdraveti svoje dušne bolezni. j?
f Kdor je pa kdaj tako nesrečen, da po f

T dobro storjeni spovedi zopet v smerten greh 7
j zabrede, ve naj, da je v spovedi zopet £
* edino njegovo reŠenje; tedaj spovedi ne J
J odlašaj ne za en dan ne, temuč nevte- J
h  goma se podaj k spovedniku, dušnemu Z
4- svojemu prijatlu, ter mu odkrij svojo ^
^ dušno rano, da te zopet ozdravi. Nikoli |
J pa ne misli, da ti je nemogoče, ogibati ^
& se greha, saj veš, da 13 o g n e pre- &
| pusti, skušati te čez tvojo moč. 4»
Z  Nikoli se ne vdaj obupnosti, če so J
i  tvoji grehi še tako veliki, temuč poln 2
4 zaupanja se ozri v križanega Jezusa, <j>

| kteri te je že tolikrat vseh madežev opral |

Z  s svojo lastno kervijo, in je pripravljen ^

Z  vselej očistiti te, kedar se mu približaš &

fr fr

z -®-®-®--®-®-®—

— 80  -

t ^

j s skesanim sercem. Vedi, da je ravno S
^ On, ki te tako skerbno kliče in k sebi ^

f  vabi, prosi in želi, da bi tebe, zgubljeno f

J ovčico, zopet na svoje ramo zadel in ne- ¥
^ sel na svoj dom. Bodi torej toliko raz- |
i umen in hiti k sedežu milosti božje, da -<f
f milost doseže« in usmiljenje najdeš, do- j
| kler je še Čas. Prosim te le, da mu vse |
^ povej, da mu nicesa ne prikrij. Verjemi 'J
’  mi, da grešnik spovednika z nobeno rečjo f
J  tako ne razveseli, kakor v če mu svoje J
| serce popolnoma odkrije. C e te pa ven- £

| der še nadlega skušnjava, strah ali nap- |

'<f  cena sramožljivost, kaj zamolčati, oj, f
T misli si, da ne klečiš pred človekom, da j
^ klečiš pred Jezusom samim, kterega si «>
| razžalil. Kaj bi ti pomagalo, spovedniku, j
kteri te z veliko potcrpežljivostjo in lju- ^
&  beznijo posluša, zamolčati kaj, kar je Je- &
&  zusu tako že znano in bo na sodnji dan ^
| Čisto vse odkrito pred vsem svetom. |

^ Ker te torej Jezus, tvoj zveličar, l

l  tako milo vabi, ti s tako milimi besedami ^
^ na serce govore, te s toliko poterpežljivostjo ^
| čaka in ti svoje milo serce odpera v za- J
1 kramentu svete pokore: — boš li slep in J
&  gluh, merzlega in terdovratnega serca ^
| ostal do njegovega milega in ljubeznji- |
^ vega glasi'i ? Ali se boš še odtegoval po- £
\  gostni spovedi, zlasti če dalje še pomi- l

*3-<t  -€<3  -- 3 -


— 81  —

sliŠ, da te sveta pokora pripravi, ne le
samo Jezusovo milost, ampak Njega sa¬
mega prejeti v presvetem režnjem te¬
lesu? — Za božjo voljo! Pojdi za Jezu¬
som, kedar in kamorkoli te kliče in vabi.

Da se bos pa tudi vselej pripravil
k spovedi, hočem te opomniti zlasti tistih
resnic, ktere vedno imej pred očmi pred
spovedjo in po spovedi.

1. Ko si svojo vest od zadnje, do¬
bro storjene spovedi izprašal, še nekoliko
skesano poglej v svoje prejšnje življenje.
Naj ti stopijo pred oči vse dobrote božje,
ki si jihodpervega zdihljeja svojega živ¬
ljenja do tega trenutka prejel, jih vžival
in jih še zdaj vživaš, — pa boš spoznal,
da ti je Bog največi dobrotnik. Potem
glej, kako si se ti do njega obnašal; in
našel boš brez števila prestopkov in gre¬
hov: v mislih, željah, besedah, djanji in
opušenih dobrih delih. Iz tega boš spo¬
znal svojo Černo, veliko nehvaležnost, ki
se je razodevala v vsem življenji. Po
tacem živem premišljevanji tvoje serce
gotovo ne bo moglo več merzlo ostati. —
Enega malega greha se morebiti ne mo¬
reš prav vživo kesati, če pa imaš pred
očmi, kolikokrat si ta greh storil, koliko
družili, morda tudi smertnih, ali ti bo še
nemogoče zdihovati: O moj Bog! grehi

M. G

— 82 —

-<[>—< 8 —•®— 3 >— Q—šš—&—®~

moji so se pomnožili, da jih je na Šte¬
vilo vec, kakor imam las na glavi! Oče!
moj Oče! grešil sem zoper nebo in zo¬
per Tebe! kdo mi da zadosti solz, da
bom objokoval svojo nehvaležnost pred
ljubeznjivim in dobrotljivim svojim Oče¬
tom!

2. Da tvoje serce še bolj popol¬
noma kesanje presune in k terdnemu
sklepu, poboljšati se, nakloni, ozri se na
tihem na podobo križanega Jezusa — na
bridko razpelo, pred-nj poklekni ter po¬
gleduj na Jezusa, — in vidil boŠ njegovo
serce odperto, za te prebodeno; — stavi
se na goro Kalavarijo pod sveti križ in
gotovo boŠ čutil, kolike in kakošne bo¬
lečine je Jezus terpel za tvoje grehe.
Sad vsega Jezusovega terpljenja pa tebi
v zakramentu sv. pokore neprenehoma
teče iž njegovega milega serca. O sveta,
presladka spoved! Sin živega Boga, Je¬
zus Kristus, hotel je na križi umreti, da
bi grešnik mogel spovedati se svojih gre¬
hov.

Tako ravnaj pred vsako spovedjo,
kajti vsaka ti je vse terpljenje in smert
Jezusova in ves sad njegovega odrešenja;
ravnaj tako, in spoznal boš, da je res,
kar sv. Frančišek Šaleški pravi: da nič
na svetu Človeškega serca bolj ne gine

k
k
k
k

t


do kesanja, kakor tihi, mili pogledi v
križanega Jezusa, in misli na nehvaležnost
tvoje duše, za ktero je On do zadnje
kaplje prelil svojo kri.

3. Kedar se že spovednici bližaš,
dalje misli, kako milo je Jezus s ker-
vavimi očmi tudi tebe s križa gledal pri
pokorini sodbi in tudi tebe za odpuščenje
priporočal svojemu nebeškemu Očetu! —
Toda ne le takrat s križa, še zdaj, kedar
poklekujeŠ pred spovednika, Jezus svo¬
jih pet ran kaže nebeškemu Očetu. Glej!
kako tudi Marija, tvoja ljubeznjiva mati,
pribežališče vseh grešnikov, kakor pod
križem, tako tudi zdaj stoji pri Jezusu,
in ž njo vsi angeli in svetniki božji, da
prosijo tebi usmiljenja. Jezus na križi in
tvoji grehi, ki so ga na križ pribili, to
bodi tvoja druga misel, predno začneš,
spovedovati se.

4. Tudi pod sv. križ oberni svoje
misli; ondi pod Jezusovim križem ugle¬
daš Marijo, prežalostno mater, in v njene
persi zasajen sedmeri bolečinski meč.
Pri tem pogledu si misli, da so tvoji
grehi prebodli njeno serce, ker so pribili
njenega edinega Sina na križ. O, v ko¬
likih solzah in bolečinah je pač tudi tebe
pod križem prerodila za svojega sina;
oberni se tudi na njo in molče jo pogle-


6 *

— 84  —

f ?

| duj-in ugledal boš v svojih mislih, |


4 kako tudi njeno serce kervavi zavolj ^
f  tvojih grehov, in kri preliva le zato, da f
y bi tebe grehov oprala. Prosi jo, na njeno r

5 priprošnjo klici, da bi saj zdaj, v tej uri, I
predraga kri njenega božjega Sina ne j

t bila izgubljena nad teboj, temuč da te f

^  tlCllUtlVU, IVU BC UU l/V UJ«. UUOČt 1UU J Ičt tC* ^

lesa, sodil te bo Jezus po vseh tvojih 'f
r mislih, željah, besedah, djanjih in sicer t

| bo le tvoje spovedi, v kterih si bil že J
4 odvezan svojih grehov. Kako si torej 4
4 srečen, ker moreš z vredno svojo spo- 4
| vedjo ne le oditi neprizanesljivi pravici J

^ božji, ampak jo celo spremeniti v neiz- &

4 merno usmiljenje. Pred sodnjim stolom 4
4 božjim pogubilo bi te lastno obtoženje, |
| pri spovedi te pa oprosti vseh grehov. |

l  Odpri torej svoja usta, odgerni spoved- ^

4> niku svoje serce, čisto se spoveduj, ne 4
4  kakor Človeku, ampak kakor samemu |
^  Bogu. Ne sramuj se tako, da bi kaj za- |
i  molčal, toži se ponižno, skesano, brez J

4 po ostri in nesprosljivi svoji pravici. Ako 4
f pa vredno opravljaš svoje spovedi, sodil j

4..,,.:.. -l *i $


— 35  -

hinavščine, natanko; kakoršnega se sam
spoznaš, pokaži se spovedniku prav z
otročjim zaupanjem, saj tvojih slabost in
pregreškov razu n spovednika ne bo ve¬
del nikdo, in se spovednik jih ne hrani
v spominu. Ce pa tako ne ravnaš, znani
bodo tvoji grehi pred vsem svetom na
sodnji dan, in ne le tisti, ktere zamolčiš,
ampak vsi; kajti noben greh ti ni od¬
puščen pri spovedi, pri kteri zamolčiš le
en sam smerten greh. Spominjaj se tudi
svojega angela varha, ki pri tebi stoji;
kajti on bo pričal na sodnji dan, ali si
se Čisto vsega spovedaval, ali ne. Torej,
ljubi moj kristijan, nikdar nikar zamol¬
čati ne enega smertnega greha, kteri te
stori nesrečnega vso večnost. Spove¬
duj se najpervo ravno tega greha, kte-
rega te napeljuje zamolčati peklenska
skušnjava.

6. Ko si se čisto spovedal svojih
grehov, verno poslušaj, kaj ti spovednik
pove; na to, Česar si vprašan, odkrito-
serčno in vselej spodobno odgovarjaj;
ako ti veleva lastno serce, spovednika
vprašati o čem, vprašaj ga spodobno, po¬
nižno. Spovednika poslušaj tako, kakor
bi poslušal angela božjega ali Kristusa
samega, kteri pravi: kdor posluša vas,
mene posluša. Spovednik je po besedah

<S>

,

A

* -3>—S 1 —^3— i3>- s>—<$


80 —


■<».—<$—S-<3;——S-—

sv. Pavla služabnik Kristusov in delivce
skrivnost božjih.

7. Konec spovedi, t. j. kedar ti spo¬
vednik nalaga pokoro, in deli sveto od¬
vezo, na goro Kalavarijo se v duhu pre¬
stavi, misli si, da prav z Marijo Mag¬
daleno klečiš pod svetim križem, in vidil
bos z dušnimi očmi svete vere viseti
Jezusa na križi ter kervaviti za tvoje
grehe in jih opirati s kervavimi kapljami.
V tej živi veri in v terdnem zaupanji
potem svoje oči oberni v nebesa, ter z
zgubljenim sinom kliči: Oče, nisem vre¬
den, imenovan biti tvoj sin! zavolj tvo¬
jega ljubega Sina pa, ki se je zame dal
v smert na križi, kličem in vpijem: Od¬
pusti mi! odpusti mi!

In glej, ako tako ravnaš, odpuščeni
so ti tvoji grehi ravno takrat, ko ti je
spovednik sveto odvezo podelil, odpuščeni
so ti tudi v nebesih, in Jezusova kri teče
Čez nje iz vseh pet ran njegovih in
tvojo dušo Čisti vseh pregrešnih nesnag.
Daj se torej očistiti ljubemu Jezusu in
podobnega storiti svetlemu solneu.

Potem vstani od spovednice, v ti¬
hoten kraj se podaj, premišljuj milosti,
ki so ti ravno kar došle, ponižno se za
nje zahvaljuj, svoje terdne sklepe po¬
navljaj, naloženo pokoro opravi, in še


— 87  —

? T

drage navadne molitve po spovedi. Ako
ti je pripnSceno, pristopiti k svetemu ob¬
hajilu še tisto dopoldne, prični priprav¬
ljanje za sveto večerjo.

Ako bi človek sam pri sebi tako le
mislil, vredna bi bila prejema svete po¬
kore, ako bi razun toženja pri spovedi
ničesa ne govoril. Ker pa tako premišlje¬
vanje ni dano vsaeemu, pristavljene so
tukej tudi molitve, ktere v človeškem
sercu bude čutila, ravno popisana.

t

7

v

$

f

?

f

a

— 88  —

Pripravljanje k spovedi.

Vstati hočem, k Očetu verniti
se in reči: Oče, grešil sem pred
Teboj — zoper Tvoje zapovedi —
zoper svoje dolžnosti; — več ni¬
sem vreden, imenovan biti Tvoj
otrok.

O, silno grenko je, Tebe za-
pustivši ječati v grešni sužnosti;
torej hočem vedno poslušati mili
glas, ki me kliče s pregrešnega
potu; saj je Tvoj glas, nebeški
Oče, ki hočeš usmiliti se mene,
ubozega grešnika. Kliči, le kliči
me še nazaj, glej, saj poslušam
Tvoj klic, ter se nazaj vračam, pa
se tudi terdno zanašam, da bom
usmiljenje našel pri Tebi zavolj
zveličarja svojega, Jezusa Kri¬
stusa.

Ako bi me bil hotel na ve-


89  —

komaj od sebe pahniti, kakor je |
zaslužila moja nepokorščina zoper r
Tebe, kdaj bi me bil smertni I
angel na Tvoj migljej že zgrabil I
in me postavil pred ostro sodbo ?
Tvojo! _ |

Al ti si do zdaj poterpel z J
menoj ter me obranil, in tudi |
zdaj še steguješ svojo očetovsko t
roko nad mene, ne da bi me 1
kaznoval, ampak da bi mi odpu- |
stil moje pregrehe. |

Gospod! kdo je Tebi enak? |
kdo tako poterpežljiv, tako ustni- l
Ijen, tako prizanesljiv, kakor Ti?

Iz dna svojega serca se ti »
zahvaljujem za dolgi odlog, kte- j
rega si mi milostljivo dodelil, da i
se spokorim. j,

Serčna zahvala Tebi tudi za- f
ti to, da duša moja čuti in spoznd
J svoj pregrešni stan, in da hrepeni |
| poTvoji milosti. Doverši, oGospod, l
t  v meni delo, ktero si pričel, in f

is

— 90

I

daj, da bo ta dan meni dan mi- |
losti.

MOLITEV

za razsvetljenje pri izpraševanji vesti.

Vsegavedni Bog! Ti naše
najskrivnejše misli veš in naj-
skrivnejša dela poznaš, razsvetli
mi vest, da bom tudi jez na tanko
spoznal, kako in v čem sem raz¬
žalil Tebe, svojega Boga in Go¬
spoda. -— Lepo ponižno te pro¬
sim, pošlji mi svetega Duha, kte-
rega je Jezus obljubil vsem, ki

Tebe za-nj prosijo, da si ne bom |
prikrival svojih grehov in tudi ne <j>
izgovarjal, ampak vse tako cisto j,
spoznal, kakor sem jih kriv pred |
Teboj, in kakor jih bom enkrat i
| spoznal na sodnji dan pri sodbi. |
i O sveti Duh! Ti zveličanska &
J luč moje duše, ki si me posvetil |

— 01

X*»-S>- — ■5,-<i,-<i~&-$': -3,-®-$-®  -£ -3 - -3,--3X

r _ T

| pri svetem kerstu; pridi, pridi in |
| razjasni teme mojega serca, da |
f ne pozabim nobenega greha, da |
| ne zamolčim nobenega, ampak da |
? očistim svojo ubogo dušo in za- <?
| dobim odpuščenje vseh svojih |
T grehov. Po Jezusu Kristusu, Go-
| spodu našem. Amen.

Zdaj izprašuj vest. Kratek navod je tukaj
pristavljen, da ti zlajsa izpraševanje.

Navod vest izpraševati.

1. zapoved božja.

a) Ali si prostovoljno dvomil nad
ktero versko resnico ? — Ali si slabe,
veri sovražne, nesramne bukve bral? —
ali jih družim brati dal ali svetoval? —
Ali si v hudobne drušinje zahajal? —
Ali si zasmehoval svete reci ali cer¬
kvene šege? — Ali si zanemarjal uče¬
nje keršanskega nauka? —


92 -

—«—S-&-S£-3-a

b) Ali si se kedaj nezaupnosti ali
celo obupanju vdal? — Zoper božjo
previdnost godernjal? — Za časne reci
preveč skerbel? — Prederzno v božjo
milost ali mogočnost grešil? — Ali z
vedežvanjem, prazno vero ali vražami se
pregrešil? —

c) Ali si opuščal, saj enkratna dan
dober namen obuditi? — Ali si svoja
dela le zavoljo ljudi opravljal in ne iz
ljubezni do Bogi? — Ali si bil Bogu
hvaležen za njegove dobrote, ki jih vsaki
dan vživaš? — Ali si vselej molil pred
jedjo, po jedi, predno si šel spat, ko si
vstal ? —

2. zapoved božja.

t

f

?

¥

¥

f

T

T

?

I

¥

¥

i

Ali si božje ime brez časti, ne- j
marno in brez potrebe imenoval? - Brez i
premisleka obljube delal? — Storjene &
obljube prelomil? — Ali si klel, rotil, |
morebiti še pričo nedolžnih otrok; brez j,
potrebe, ali celo krivo prisegal? — Od -
BogA, od prave vere ali od svetnikov “
zaničljivo govoril? — Božjo besedo na- j
pak obračal? — i

3. z a p o v e d b o ž j a. J

Ali si kedaj brez potrebe ali brez ^
pravega privoljenja ob nedeljah ali zapo- j


r

9 *

vedanili praznikih opravljal ali komu
ukazoval hlapčevska dela? — Ali kaj
počel, kar nečast dela svetemu dnevu:
pregrešne veselice, igrače ali kaj ta-
cega? — Ali si bil vsako nedeljo in za¬
povedan praznik pri sv. maši? pazljivo,
spodobno, pobožno, ali si kedaj poglavi¬
ten del sv. maše zamudil ? — Ali si rad
poslušal božjo besedo?

J 4. z a poved božja.

Ali si se do svojih starisev m nji-
f hovih namestnikov kedaj nespoštljivo ob-
| našal, jim prešerno odgovarjal, se jih
» sramoval ali celo jih zasmehoval, za-

* sramoval, z njihovimi slabostmi in nad-
1  ležnostmi imel poterpl jenje? — Ali jim nisi
ii nikdar nič hudega želel ali celo storil?

4 -— Jim nehvaležen bil? — Jim žalost in
t sramoto delal ? — Jih v sili zapustil,

* jih v potrebi ne podpiral, jim v starosti
i ali bolezni ne stregel, za-nje moliti opu-
? ščal? — Jim izmikal? — Ali si kaj opu-
l  stil, kar so ti ukazali; — ali storil, kar
J so ti prepovedali, — ali si njih dobre

svete zametoval ? —

Ali si bil zvest, priden v svoji
l  službi? — Ali si svojim gospodarjem kedaj
i kaj izmaknil ali ukradel, ali jih na čem

* —tS—S—<S1—®


'.4  —

£•—B—3^—5^—'*/—B—'£>— b —

■S~9-G-<Z-4l-<K-4>.X

I poškodoval? — Jih raznašal? — Ali
j  kedaj zaničeval stare ljudi? —

o. zapoved božja.

Ali si kedaj koga na telesu ali zdravji
poškodoval? — Svojim stari Še m živ¬
ljenje krajšal? — Sam sebi bolezen
nakopal, s tepežem, z nezmernostjo v
v jedi in pijači? — Z jezo in togoto? —
Z razuzdanim življenjem ali kakor si
bodi? — Ali nisi v svojem sercu sovra¬
štva redil do svojega bližnjega? — Ali
si se kedaj maščeval nad kom? — Komu
kaj hudega privoščil, — nad tujo nesre¬
čo se veselil? — Ali si koga jezil, zmer¬
jal, zasmehoval, zaničljive priimke mu
dajal, ali se s kom prepiral? —

Ali si koga poškodoval na duši ? —
Komu v greh svetoval, grešiti veleval,
greh hvalil, zagovarjal, v greh privolil?
— Ali si koga poliujšal: z govorjenjem,
z nespodobno obleko, s hudobnim živ¬
ljenjem?— K grehu tvojih bratov, sester,
součencev molčal, akoravno te je vezala
dolžnost, ga razodeti? — Ali si komu
grešiti pomagal? —

Ali si svojega bližnjega ljubil kot
samega sebe? — Z njim priljuden, pri¬
jazen, miroljuben bil, mu vse dobro pri¬
voščil? — Revežem po svoji moči rad

—>8-S-<3-3-3-3-3 -;! -il-S^! -e <**

pomagal? — Svojemu razžalniku odpu¬
stil, mu hudo z dobrim povernil? — Ali
si odpuščanja prosil njega, kogar si ti
razžalil? — Ali si molil za svoje sovra¬
žnike? —

6. in 9. zapoved božja.

Ali si se kedaj z nečistostjo pre¬
grešil? —

V mislih:  Ali si prostovoljno in
rad imel nečiste misli, se v njih mudil,
ali si kedaj radovoljno mislil na storjene
grehe nečistosti ? —

V ž e 1 j a h : Ali si kedaj privolil v
nečiste želje? — Ali si kedaj želel kaj
nespodobnega viditi, slišati, storiti ? Ali se
nečistim željam nisi zadosti ustavljal? —

V besedah:  Ali si kedaj umazane,
nesramne, dvojljive pogovore imel? —
prostovoljno poslušal ali se jim smejal? —
Nečiste pesmi pel ali jih rad poslušal
peti? —

V djanji:  Ali si kedaj kaj nespo¬
dobnega gledal, na sebi, na druzih , v
podobah ? — Ali si kedaj nesramna pisma
pisal? — Nesramne knjige bral?— Komu
posodil? — Ali si se preprosto obnašal
do oseb druzega spola? — Nespodobno
vedel do samega sebe ali do druzih? —

— 96 —


Sfr op—

Opomin. Tukaj dalo bi se Še
marsikaj vprašati, toda lastna vest ti
gotovo očita, ako si se še v čem v dja-
nji pregrešil zoper sveto čistost. Kdor
dvomi o čem, ali je greh, svojega spo¬
vednika naj popraša.

7. in 10. zapoved božja.

Ali si komu kaj izmaknil, ali kakor
si bodi kaj tujega si prilastil, denarja,
žita, derv, orodja? — Ali si poželel
tujega blaga ? — Ali si koga poškodoval
na njegovem premoženji? — Ali si kake
goljufije kriv, prevelike dobičke delal,
slabo blago za dobro prodajal? — Dol¬
gove delal, Češ, de jih ne boš plačal? —
Ali si nalašč odlašal dolgove plačati? —
Ukradene reči prikrival, kupoval? —
Ali kaj najdenega si prideržal? — Ali
si Škodo, kakor si bodi storjeno, popol¬
noma povernil? — Ali si z lenobo, z za¬
pravljivostjo, z igrami, svoje stariše božal?
— Ali si tujo škodo odvračal, če si
mogel ? — Ali si revežem po svoji moči
pomagal? —

8. zapoved božja.

Ali si kedaj krivo pričal zoper svo¬
jega bližnjega? — Ali koga k temu na-


97 —


govarjal, mu svetoval ? — Ali si lagal,
morda tudi v tehtnih rečeh? — Ali je
laž tvoja navada? — Ali si lagal čez
svojega bližnjega, ga obrekoval, ga
opravljal? — Ali obrekovanje in oprav¬
ljanje poslušal, napeljal, ali ga ne ustavil?
■— Ali si koga ob čast spravil, in mu s
tem tudi še kako drugo škodo storil? —
Ali si obrekovanje preklical, in škodo, z
obrekovanjem storjeno, popravil? — Ali
si podpihoval in med kom sovraštvo na¬
pravil, storjeno sovraštvo poravnal? —
Ali svojega bližnjega, svoje predstojnike
sodil? — Ali komu slabe namene pod¬
tikal? — Ali skrivnosti, tebi razodete,
razglasil? — Ali si čast svojega bližnjega
zagovarjal, kedar je treba bilo? —

Cerkvene zapovedi.

?

4> Opomin  1. Kar zadeva pervo in

J drugo cerkveno zapoved, glej tretjo za-
l  poved božjo. —

I Opomin  2. O spovedi se izprašuj

f po nauku o spovedi, zastran obhajila pa
^ po nauku o njem. —

Opomin  3. Peta zapoved bolj tiče
cerkvene predstojnike, kot tebe.

I
l

M.

7

— 98 —

—S-3^3~<3--3-3^3^3-3-^S^SM3-S*
V ^

| 3. cerkvena zapoved. J

<9  . , “

i \  Ali si se postil? — Mesnih jedi zder- 9

f žal? — Ali nisi godernjal .zoper post, f
j ali ga zaničeval? — Ali si s prelomijenjem 7
| te zapovedi komu pohujšanje dal? — J

Poglavitni grehi.

1. Napuh: Ali si sam sebe pre¬
visoko čislal? — Druge zaničeval? —
ali si Bogu zahvalo dal za to, kar si do¬
brega na sebi zapazil ? — Ali morebiti
pripisoval sam sebi? — Ali si časti-
željen? — Po nečimurni svetni hvali
hrepenel? — Ali si se bahal z denarji, z
vednostjo, umetnostjo, z lepoto, z močjo?
— Ali si se nad druge povzdigaval? —
Ali si hotel vselej prav imeti? — Ali si
bil terdovraten, svojeglaven? — Ali si
rad komu zopergovoril? — Ali si sam
sebi dopadal? —

‘2. Lakomnost:  Ali si preveč
hrepenel po časnem blagu? — Ali kri¬
vično si po njem prizadeval? •— Ali si
bil terd do ubozih? — Ali svojim nisi
privoščil, česar jim jo bilo treba? —

3. Nečistost:  Glej šeste zapo¬
vedi božje.



— 09 —


i -ir. —iZ~  —A —S —&~ii  —<£—S—S :  *

4. Nevoščljivost: Ali si se ke-
daj veselil nesreče svojega bližnjega?

— Ali mu sreče nisi privoščil? —

o. Požrešnost: Ali nisi brez po¬
trebe, in le iz sladnosti jedel ali pil,
ali kedaj preveč ? —

6. Jeza: Glej pete zapovedi božje.

7. Lenoba:  Ali si bil mlačen ali
len v službi božji, v prejemi svetili za¬
kramentov, v poslušanji besede božje?

— Ali si bil kedaj nevoljen, če te je
kdo opominjal, zvestejše izpolnovati ver¬
ske dolžnosti? — Ali nisi prerad poči¬
val, — svojih stanovskih dolžnost zane¬
marjal? —

Opomin.  Grehov zoper svetega
Duha, grehov v nebo vpijočih in ptujih
je bilo že opomnjeno pri zapovedih
božjih.

Kes načl grebi.

Mojih grehov se je toliko na-
rastlo, da silno teže mojo dušo! —■
Dobro spoznam, da sem Tebe, o
Gospod, moj Bog, jako razžalil,

$

&

i

i

i

--S.K

— 100  —


| neizmerno se ti zameril; čutim |
f pa tudi, da sem hudih kazni vre- |
| den. Pričo ljudi seru se sicer sra- I
| mo val grešiti, pričaTebe, Vsegamo- |
f  gočni, pred kterim me ne skrije f
| nobena tema in ne pokrije no- |
f hen hrib, prederzno sem pa greh f
| nakladal na greh. |

S ponižnim in skesanim ser- J
| cem spoznam svoj veliki dolg in I
| iz vsega serca se kesam, da som |
te kedaj razžalil, in sicer ne zato, f

i sem jez še bil, ter mi namenil
| večno veselje in zveličanje, —jez
4 . pa sem Tebe zaničeval, zasra-
^ moval, zapljeval in te neizmerno

4 ker Ti imaš moč, časno m večno
i me kaznovati, temuč zato, da
| sem zapravil prijaznost svojega

1  najdobrotljivsega Očeta in se za-
£ meril Tebi, svojemu Bogu. Ti si
•i mi dal življenje, telesne in du-

2  šne moči in vse, kar sem in
f  imam; — ljubil si me, predno


k
k
b

1

k
k
k

i

1

k
k
k
k

i

i

<??—<8—<5 ——čj—ti—— i:  X

— 101  —

8>—žž—3-3-8-3K
V?

f
J

žalil. O, da bi nikdar ne bil tega
storil!

O moj usmiljeni Jezus! Na
Petra, ki te je bil trikrat zatajil,
milo si se ozerl, in Magdaleni,
veliki očitni grešnici, ljubeznjivo
si odpustil vse grehe, poglej s
svojimi milostljivimi očmi tudi
mene, ubozega grešnika, da bom
s Petrom milo objokoval svoje
grehe, z Magdaleno odpuščenje
zadobil in Tebe zopet ljubil čez
vse! Amen! Amen!

Terdni sklep.

V živi ljubezni do Tebe, o
Bog, moj Gospod, terdno sklenem,
prav in resnično spokoriti se, in
poboljšati svoje življenje. Odpo¬
vem se vsem grešnim navadam,
zapustil bom vse slabe in nevarne
tovaršije in drušinje, vseli budili

KB-S-S-'

f

priložnost se bom vselej ogibal
in vse skušnjave skerbno in ser-
čno premagoval; Tebe, vsegapri-
čujoei Bog, bom vedno imel pred
očmi in varoval se tudi malih
grehov, da v meni ne ugasne
Tvoja ljubezen in me ne zapusti
sveti Duh. Cisto hočem spovedati
se vseh svojih grehov, po svoji
moči poravnati vsako storjeno
škodo in v vseh rečeh prav zvesto
služiti Tebi, svojemu Bogu. Rajše
hočem umreti, kakor še dalje v
grehu živeti. O Jezus, podpiraj
Ti moj sklep in daj mi moč, da
zvesto storim vse, kar sem skle¬
nil. Amen.

MOLI T E V
pred spovedjo.

Se danes hočem poklekniti
pred božjega namestnika, ter mu

— 103  —


ponižno in skesano razodeti svoje
hudobije. Prepričan sem, da vsaka
spoved mi je kupljena s predra¬
go kervjo Jezusovo. O, ljubi moj
Jezus, ki si visel na križi, Tvoje
umirajoče in obledelo oko je gle¬
dalo tudi mene na tem svetem
kraji, kjer morem rešen biti vseh
svojih grehov. O da bi danes
pač vredno prejel ta
krament! Pred sodbo
podam k zakramentu
kore in prepričan
sodbo, ktero bo nad menoj skle
nil Tvoj namestnik, v nebesih po-
terdil tudi Ti, ako se le prav
spovem. Sodba Tvojega namest¬
nika veljala bo tudi pred poslednjo
sodbo; kir je tukaj odpuščeno,
odvzeto mi je za vso večnost.
Tega sem do terdnega prepričan,
kajti zanašam se na besede večne
resnice: „karkoli boste odvezali
na zemlji, odvezano bo tudi v

sveti za-
Tvojo se
svete po-
sem, da boš

<?!.- -<? ~S—‘S—<5— 3 —< 3 —

— 101  —

j T

I nebesih.“ Kedar torej, o Jezus, |

7 pridem pred Tvojo sodbo, sodil ?
| me bol le po mojih spovedih. O, I
l  koliko velja tedaj ta in vsaka |
7  spoved, ker božja sodba se bo f
| le po njih ravnala! Ako sem jih |
7 prav opravil, blagor meni; ako 'f
| so nevredne, gorje, stokrat gorje! |
| Svet strah mi spreleti vse kosti, 7
» ko živo premišljujem to resnico. |
| Toda ravno v tem svojo srečo |
^ spoznam. Glej, duša moja, ta »
| sodba, kteri se boš ravno kar |
s  izročila, je milostljiva sodba, s l
| ktero uideš sodbi brez usmiljenja, f
&  O, da bi me te misli vodile in i
| navdajale pri tej in vsaki spo- ^
si vedi! Tako hočem spovedati se, A
§  kakor da bi se spovedoval zad- j,
4 njič v svojem življenji; na vsako j
^ besedo spovednikovo hočem tako l
4  paziti, kakor da bi sam Jezus
i govoril z menoj. — Odpri torej, 1
f  o Gospod, moje serce in razveži j

— 105  —

1  |

| mi ustnici, da se čisto in ske- |

j sano obtožim vseh svojih gre- f
| hov in prestopkov, kajti le tedaj i
| bom očiščen in opran s predra- |
f  go kervjo Jezusovo. O Bog', po ne- f
| skončnem svojem usmiljenji bodi |
f milosti v meni, ubozemu grešniku! f
| Vedno se hočem kesati svojih |
| grehov in ponavljati svoj terdni, |

1 s Tvojo milostjo storjeni sklep, f

2 rajše umreti, kakor pa Tebe še |
? s kacim grehom razžaliti. Kar pa |
J- še primanjkuje mojemu terdnemu |
J sklepu, o Jezus, Ti pristavi iz j

neizmernega zaklada svojega ter- |
4 pljenja. . . . _ <j»

Usmiljenje, odpuščenje, mi- j
| lost dodeli, o Gospod, meni greš- |
d nemu, zdaj skesanemu grešniku! ^
j — ne zavolj mene, temuč zavolj |
l  svojega ljubeznjivega Sina, mo- |
^ jega Jezusa! — O Jezus, moj |
<jš Zveličar! Ali me hočeš še spre- s ji
^ jeti? za svojega otroka vzeti? |
1  1

— 100  —

I f

I mene nesrečnega zopet srečnega |
t storiti? ■— „Pridi, oj pridi, tudi ti t
j zgubljena ovčica moje drago od- f
I kupljene cede, pridi k meni, svo- |

f jemu ' ' - »on „

| ravno
| »ega,

^ sem s

f  tudi tebe kličem: pridite k meni, ki |
| ste obloženi z nadlogami in teža- f
J vami, in jez vas bom poživil.“— |
«p Na to ljubeznjivo Tvoje vabilo, o f
Jezus, zdaj s terdnim zaupanjem g
| grem pred Tvojega namestnika in *

Ji  dltrtSih fft Tnn li/ilotn r»,Q + niv, nfllrn. B

l

t.

» spovedovati se, da ne zamolčim g
| nobenega greha, da ničesa ne za- l
*j| krivam, v ničem se ne izgovar- ^
X  jam, temuč da vse tako razode- &
| nem, kakor je Tebi znano in da |

L  se spovedniku skažem tacega, ka- *

jfj koršen sem. i

1 £

^ uuiu/nuov lliu iiuv/i in oioioiu ounu

& toserčno vseh svojih grehov. Pro-
i' sim te lc milosti, da mi pomagaš

J/OOUIJIA, , “'V J'-" T

iščem, kar je bilo zgublje- |
in najdeno z veseljem pone- f
svojemu Očetu: — vse, torej S

— 107  —


-15-.V — <i~-i  —

-■S'—g,- -S.— g -<i — ?i—<1. •:-£ X

(Zdaj se pa čisto, odkritoserčno in
ponižno spoveduj. Opomnim le se, da po¬
veš tudi Število grehov in tiste okolŠčine,
ktere greh zvikšujejo, zmanjšujejo ali
spreminjajo.)

MOLITEV  |

p o s p o v e d i. |

O neskončno usmiljeni Bog! J
O Jezus, moj Zveličar! Spovedal <j>
sem se s Tvojo milostjo vseli gre- J
hov Tvojemu namestniku! Zašli- l
šal sem sladke Tvoje besede: i
zaupaj moj sin, tvoji grehi so ti l
odpuščeni. O, kako mirno, po- j
kojno, tiho je zdaj v mojem sercu, i
ker mi je odvzeta teža mojih jj
grehov! O Jezus! ohrani ta mir j
in pokoj v mojem sercu veko- f
maj, saj te vekomaj nočem več j
razžaliti in nikoli več Tebe lo- |
čiti se! ^

(Zdaj opravi naloženo pokoro, ka- ^


— 108  —

;>-y—<£-<ž-3-8 <1 -3 -3 -3-3 -3

| kor ti je bila naložena, in s hvaležnim
^ sercem premišljuj veliko milost, ktero si
f ravno kar prejel Misli si v duhu, da vi-
'? diš pred seboj Jezusa, kakor ga je na
L  vertu vidila Marija Magdalena.) Potem
pa dalje moli:

| Reskononi, večni Bog! Oče
? vsega usmiljenja! Veča je milost
| Tvoja, kakor moje razžaljenje.
£ Zopet si me objel in vzel za svo¬
ji jega sina med število svojih lju-
| bili otrok po zasluženji mojega
f Jezusa, kteri je za moje grehe
^ umeri na križi. Zopet te smem
i z otročjim zaupanjem klicati, re-
koč: Ljubi moj Oče! —• O ne
l  pripuščaj, da bi te kedaj več za-
| pustil.

Usmiljeni Jezus! Iz ljubezni
l  do mene dal si svojemu na-
|> mestniku oblast, meni grehe od-
i pustiti, koliko zahvalo sem torej
j  Tebi dolžan! O, Ti večna moja
1  ljubezen! daj, da te bom vekomaj
* ljubil in nikdar več z nobenim gre-

i

— 109  —

l  f

| hom ne ponovil svetili Tvojih I
| ran. Nikdar več se ne bom t
^ veselil zapeljivega sveta, temuč f
| hvaliti se hočem le Tvojega sve- |
'? tega križa, ker sem po njem mi- v
| lost dosegel. 1

Sveti Duh, posvečevavec moje |
I duše! Ti si me vseh mojih grehov j
| očistil, dal si mi oblačilo posve- |
j čujoče svoje milosti, in dodelil j
| moji duši mir, lcterega svet ne |
v  more dati, o, prebivaj poslej ve- j
| komaj v mojem sercu in zaljšaj ?
i, ga s svojimi darovi, da bom vre- l
^ dcn tempelj Tvoj. ^

A In vi, angeli božji! veselite )>
| se danes z menoj in hvalite Boga, ^
* da sem življenje zopet našel pri A
l  njem. Solze moje žalosti in izdih- *
| Ijeje mojega potertega serca pred £
L  veličastni sedež milosti božje ne- i
^ 'site, enkrat ponesite pa mojo £
a dušo nebeškemu Očetu v naročje! L
| Amen. Amen. — f

A A

š>-£>-'£^ —<S-^—€S—«Ž—«—3:—<S-<S—Q£—€£-~a-<i—St--S-sa—<s—<s—<93

— 110  —


5-*@—ŽJ-^-vš.—<£-<S-sŽ—S—<e-<iSX

Po spovedi,
pri kteri odveze ne dobiš.

Oj mene ubozega nespokor-
jenega grešnika! kako hudo sem
grešil, da me namestnik božji ni
spoznal vrednega svete odveze!
O, še sem zgubljena ovčica, še
tavam po nevarni puščavi pogub¬
ljenja. Jezus, moj pastir, ki sem
ga nehvaležnež zupustil, za me
ne mara, dokler se v resnici ne
spreobernem in ne poboljšam. Se
nisem vreden pristopiti k njegovi
sveti miži, kjer se vživa njegovo
presveto telo. Ponižno spoznam,
da sem sam tega kriv. Namestnik
božji, ki ima kine, resnično spo¬
korjeno grešnike odvezati grehov,
ima tudi kluč, nespokorjenim za-
deržati grehe. In ravno to so je
danes meni zgodilo, toda po pra¬
vici, da spoznam žalostni grešni
svoj stan, da se prav spokorim in

111

| stanovitno poboljšam. — O, kaj |
| hočem storiti jez, uboga sirota! — |
'? V tvojo sveto voljo se udam in |
obljubim, na tanko dopolniti vse, |
j  kar mi je naložil moj spovednik. ?

Oče, tepi me! saj me dobri oče |
j tepe, če me tepeš Ti. Prosim Te j
| le samo tega, daj mi milost, da |
| me k Tebi prikliče Tvoje tepenje, |
•• da so resnično spokorim, iz vsega ?
I  serca k Tebi povernem, svoje |
| ostudne pregrehe in vse grešne j
* priložnosti zapustim, sad prave J
&  pokore prinesem, in se tako v pri- J
| hod nje vrednega storim odveze |
i in zopet postanem otrok božji. I
t O Jezus, Sin Davidov, ki si pri- £
J šel iskat, kar je bilo zgubljenega, *
I usmili se, usmili se me!—O  Ma-
^ rija, mati mila, skaži se mi usmi- |>
I Ijeno! prosi pri svojem usmilje- l
| nem Sinu zame, da me kinali £
■f  pripelje k svoji izvoljeni čedi. — |
i Tudi vi, ljubi angeli, svetniki in |
■k '  4

-£>-£— 8 -  —«-3-3-« -S—S-3-3-3-3-3-3-3*


— 11-2  —

svetnice božje, prosite za me, |
grešnega človeka! — Jez pa bo- |
čem jokati se in v božjo milost
klicati, dokler ne najdem usmi- |
ljenja pri Bogu, svojem Očetu, f
— Amen. 1



— 113

1


SVETO OBHAJILO, "f)

— ^y(S^£><jy

<=>&=>  cp

P o d u k,

kterega vselej pazljivo preberi, predno
pristopiš k mizi Gospodovi.

Srečna keršanska duša, ki resnično
ljubiš svojega Jezusa, — veseli se in
veselja poskakuj! Glej, tvoj Jezus ne
kraljuje le pri svojem Očetu v nebesih,
ampak tudi pri tebi na zemlji prebiva.
Ne le viditi in gledati, ga smeš, ampak
hoče se ti dati tudi vživati s kervjo in
z mesom, z dušo in telesom — z božjo
in človeško naturo — v presvetem reš¬
ujem telesu pri svetem obhajilu. Kdo
more popisati, kdo misliti si, kdo občutiti
neizmerno srečo, ktero keršanska duša
najde v svetem obhajilu, kjer se terdno
sklene z Jezusom, s svojim Zveličarjem
— s pravim Bogom.

Kdor pa hoče vdeležiti se te sreče,

M.

— 114  —

mora se k svetem obhajilu dobro pripraviti;
boljšega pripravljanja pa ni, kakor je
ljubezen  do Jezusa. Ljubezen pa ne
prebiva ne na ustnicah, ne na jeziku,
temuč v globočini človeškega serca. Ta
ljubezen je tisti ogenj, kterega je Jezus
prinesel na zemljo, in kterega je sveti
Duh pri svetem kerstu vlil v naša serca
in ga vedno oživlja. Z ognjem te svete
ljubezni pa Jezus hoče vneti človeška
serca, da bi tudi ona pognala širok pla¬
men.

Ljubezen le v čistih ali očiščenih
sercih prebiva; komur torej greh gospo-
? duje v sercu, komur hudo poželenje vlada
serce, komur svet na se vleče serce, pri
J njem ljubezni ni doma. Ljubiti Jezusa in
J njegovega največega sovražnika — ni
J, mogoče; pri Jezusovi mizi sedeti, in po-
i svetno in pregrešno veseliti se, se ne da $
j ob enem. J

Ako hočeš Jezusa ljubiti, moraš $
sovražiti njegove sovražnike; ako hočeš 4
k  Jezusu streči, moraš od sebe pognati nje- 4
J govega zaničevavca; ako hočeš v svoje ^
J serce privabiti Jezusa, nobenega gosta,

S Jezusu zopernega, ne smeš prideržati si i
v sercu.

Če torej hočeš občutiti srečo in ve- ^
4 selje svetega obhajila, stori to, kar ti ve- J,
<k Ji

115


| leva tvoja mati sveta katoliška cerkev, ^
j  namreč: v skesani, čisti, ponižni spovedi j
T očisti svoje serce, in Jezusa prosi, da ti f

'Sp picjcu svtjtu ouiičijuu  in umuai uiivuii »t; &

y  ne vdeležuj božjega ropa, da si ne ješ
J večnega pogubljenja.

1 Če hočeš pa čisto veselje svetega |

jp obhajila vživati, ni zadosti, da nimaš no- J
f benega smertnega greha nad seboj; tudi '<f
| male grehe in grešne slabosti iz serca f
1  preženi ter se jih skerbno varuj, in sicer |
«p tem bolj, čem večkrat želiš pristopiti k ^
f svetemu obhajilu. Le Jezusa iskati, njemu j
T samemu streči, njemu samemu služiti, T

K hrtdl -ftr/ito rnonlnno toi-flno vaIJo  in n/lino m

^ »<111, X\«J Ul UJUlll m l\rt»VU Ul D O V U J liji ~

^ ženinom Jezusom govorila tvoja duša. *
I Sveti Duh, s čegar milostjo bo napol- i
njeno tvoje serce, navdihnil ti bo serce
| s svetimi željami, s pobožnimi mislimi, z -
^ najlepšimi čednostmi, ktere boš v venec |
i spletal ter jih daroval Jezusu. Tedaj boš i
j’ zvedel, česar še nikdar nisi, in čutil, i
| kaj se pravi po Jezusu hrepeneti, ž njim ^
i skleniti se, in kako sladko da je, ž njim ^

Ž i sklenjenemu biti. Dokler v svojem sercu J

„ 4

8 *

z-«-«-«-«-«.-«**

v  ?

| ne čuti« tega veselja, te sladkosti, nave- |
$ zano je tvoje serce če na posvetne reči, «p
f nesnažno »e jn z grešnimi slabostmi pre- f
? preženo. — Cisti in čisti je, z božjo po¬
li močjo in s svojo vedno vajo je bos tudi
^ očistil, in z vsemi svetimi in Jezusa lju-
^ bijočimi dušami bos čutil, kaj v Čistih
| sercih dela božji duh; preokusil bos tiste
J nebeške sladkosti, ktere je Bog’ pripravil
^ njim, ki ga ljubijo; čutil boš, da je res,
kar sveti Pavel pravi, da mir v Kristusu
preseže vsako človeško pamet, vse člo¬
veško hrepenenje.

Ljubi torej čistost sercd, in imel
boš kralja nebes in zemlje za svojega
prijatelja ter se prav vredno pripravil k
svetemu obhajilu.


117  —

-i  , : i <-i vi v: 4 VI <■; m*

f

»

f MOLITEV

I

| pred svetim obhajilom.

?

Pozdravljen bodi, preljube-
| znjivi Jezus, v naj svetejšem za-
* kramentu, kjer sc nam daješ vziti
I v podobi kruha in vina. Pozdrav-

| ljen bodi, moj učenik in zveličar,
f ki si rojen bil zavoljo mene, za
| me na križi kri prelil in moji
? duši v živež zapustil svoje lastno
j telo in svojo lastno kri.

O, ljubi moj Jezus! Sem li v
\  resnici tako srečen, da smem
^ sprejeti v svoje serce Tebe, ki
i si moj Bog, moj zveličar, ki si
^ svet iz niča vstvaril in ga vižaš »
l  in hraniš! O, moj Jezus! tisto telo, |
* ki je zame viselo na križi, tisto •»
i kri, ki si jo zame prelil na križi, i
J tisto serce, ki je bilo zame pre- |
| bodeno na križi, smem jez ubogi l
£ grešnik in nekdanji sovražnik £

118  —

WJ>- —&-<•*-«> -3-3-3 -ft*

‘r f

| prejeti? O, moj Jezus! Tvoje |
| lastno, resnično, sladko, ljubeznji- r
| vo, božje serce, studenec vseh f
| milosti, vir vseli sladkosti, Tvoje |
I serce, ki mi je odperlo sveta 'f
nebesa, smem skleniti s svojim |
f pregrešnim sercem!? O sreča nad f
| srečo, za ktero bi mi pač smeli |
t  nevoščljivi biti vsi nebeški du- g
| liovi, vsi angeli božji!
r Ti, moj častitljivi Jezus na |
I nebeškem sedeži, Ti kralj vsega |
veličastva in vsega zveličanja, — »
j, Ti, kterega svojega Boga in Go- 1
j* spoda molijo vsi nebeški duhovi, |
I vsi angeli Tvoji, Ti, moj Jezus, i
| si pričujoč v podobi kruha, v |
i presvetem rešniem telesu, iz lju- i
l  bežni do mene, da te morem pre- ^
f jeti! O, moj Jezus, si mi li mo- £
i gel še več storiti? L

Premisli, duša moja, Jezus k |
i tebi pride, kakor Bog in človek, l
| z dušo in telesom, s kervjo in z ^

mesom, po božji in človeški na¬
turi. Kmali, kmali te bo došla
naj veča sreča, ne bo ti treba
kakor Marii Magdaleni k Jezuso¬
vim nogam pasti, sprejela boš Je¬
zusa v svoje serce. O, sreča nad
srečo!

O Jezus, ako bi bil zakra¬
ment Tvoje neizmerne ljubezni,
presveto rešuje telo, postavil le
v eni sami cerkvi na svetu, kako
bi pač izdihoval, rekoč: o, da bi
pač mogel kdaj priti v tisto cer¬
kev, kjer Jezus resnično prebiva;
o, kako bi bil srečen in vesel,
ko bi mogel pasti pred njega na
kolena in ga moliti; o, s kako
nebeško sladkostjo bi bil še le
napolnjen, ako bi mogel še le
prejeti Jezusa, njega, ki je moj
Bog in Gospod ! — Glej duša moja,
to srečo imaš, to sladkost boš
zdaj zdaj vživala, ker boš še da¬
nes prejela svojega zveličarja Je-

i-a-a-a«

| zusa. O kdo izgovori to veselje, |

im po-
napol-

kdo razume to srečo, kdo
piše sladkost, s ktero se
nuje tista duša, ktera Jezusa
vredno prejme. O kako se ne bi
sreče in veselja topilo serce njemu,
ki živo veruje v Jezusa v po¬
dobi kruha.

Toda, ljubi moj Jezus, sem
li jez vreden, Tebe prejeti? O,
kako bi bil Tebe vreden jez,
Tvoja nehvaležna stvar, jez červ,
ki se le po prahu valjam, in ki
sem s svojimi grehi že tolikrat
zaslužil, pomandran biti v prah
in pepel, jez, tolikokrat Tvoj
sovražnik, kteri sem se že toli¬
krat vrednega storil večnega pe¬
klenskega ognja! O, strah spreleti
vse moje kosti, kedar se spomnim
svoje nevrednosti. Ali torej smem
prejeti svojega Jezusa? Osramo-
ten in s kesanim sercem spo¬
znam, da nisem nikakor vreden

&
l)

„___._ __ r _ i

f  znam, da nisem nikakor vreden J

121

—<Sr«Si-<S-

| te časti, — toda terdno upam, da J
| me jo pripravnega storila Tvoja j
r  milost, o Jezus, ker slišim Tvoj j
| mili glas, da po meni hrepeniš,

? da me tako ljubeznjivo vabiš, j
| kličeš, prosiš, da pridemo k Tebi |
? vsi, ki smo obteženi s težavami "
f in nadlogami, da nas poživiš. O,

| pridi torej, o Jezus, tudi k moji
J  bolni duši, ki zdaj tolikanj zdi-
: huje po Tebi in hrepenenja medli.

7 — Serčno sem želel velikonočno v
t jagnje z vami jesti, tako si pri ™
A zadnji večerji govoril aposteljnom. A
| Kaj ne, Jezus moj, da to hrepe- £
A nenje velja tudi meni? — Da, A
J, da, tudi s teboj, duša moja, hoče J
A Jezus jesti velikonočno jagnje, in A
S še več, kakor to, Jezus hoče s %
{ teboj na tanko skleniti se in dati A
A ti sebe samega vžiti. O sreča! o i
^ veselje! o sladkost! o nebeška i
A sladnost! Kdo te razume? Jezus A
A •—Sin Božji — Bog sam — hoče |

— 122  —

v *->■  js- — &-9r-Q-a-&-&-&-&-a-ei-G-Q-*'!'

obiskati — mene — ubozega greš¬
nika, in pri meni — v mojem
sercu prebivati! !

O da bi te, ljubi moj Jezus,
mogel tako prejeti, kakor Ti sam
želiš prejeman biti; da bi ti tako
ustregel, kakor želim in kakor
se spodbi, da se postreže mojemu
Bogu. — O ko bi je/, mogel saj
nekoliko popraviti nečast, kar se
je je že zgodilo Tebi v presve¬
tem zakramentu: — O da bi te
mogel prejeti s tako čistim ser¬
cem, kakor te je spočela Tvoja
ljuba mati Marija. —• Tako želim
prejeti te, kakor so te prejemali
vsi Tvoji ljubi svetniki, danes pa
želim pristopiti k svetemu obha¬
jilu zlasti po izgledu sv. Alojzija,
sv. Frančiška, sv. Katarine, sv.
Terezije. Ker sem si pa svest
svojih brezštevilnih slabost, ža¬
lostnega serca spoznam, da mi
primanjkuje njihove ljubezni in


12 :)


| pobožnosti; bodi torej, o Jezus, |
| danes še zadovoljen z mojimi že- ?
<j> ljami, z mojim hrepenenjem. Vi, |
| nebeški duhovi, in angeli božji, |
? pa me obstopite tisti trenutek, ko ?
£ sprejmem svojega zveličarja, zlasti |
T pa ti, moj angel varh, me ne za- ?
I pusti, temuč stoj mi na strani ter I
| pomagaj, da bom Jezusu prijetno |
<p prebivališče. Ti, ljubi moj Jezus, I
| pa me sam okinčaj s tistimi cve- ^
| ticami svetili čednost, iz kterih j
• ti puliti naj prijetniši duh, sam f
I dostavi, kar vidiš, da meni še A
£ primanjkuje. __ £

Pridi, pridi, o Jezus, ki lju- 2
£ hiš mojo dušo, in razveseli me £
£ Tvoje božje, nebeško, čisto, sladko £
l  in ljubezni goreče serce. Pridi, oj
£ pridi, moj Jezus! Ti moje živ- £
A Ijenje, moje zveličanje! Moj Go- 2
£ spod! moj Bog! moje vse! Glej, £
£ moja duša po Tebi hrepeni, ka- A
£ kor jelen po studenčnini; pridi £
A 4

S?—SS>—S5^*S>—!>—$š—S—<

torej ženin moje duše in utolaži
žejo mojega serca, ki hrepenenja
po Tebi medli. Pridi, oj pridi,
Jezus moj! in ostani vekomaj
pri meni! Amen.

Kedar se pozvoni k svetemu obhajilu.

O moj Jezus! Ti me kličeš
ter me vabiš k svoji večerji. S
serčniin veseljem, z živo vero, s
terdnim zaupanjem in z gorečo
ljubeznijo Ti naproti hitim. Ob¬
hajati hočem presveto večerjo
Tvoje neskončne ljubezni, veliki
spomin Tvoje smerti na križi.
Pred vsem svetom hočem spo¬
znati, da na te živo verujem, v
te terdno upam, te goreče lju¬
bim, in da le po Tebi želim zve¬
ličan biti. Ako nad menoj vidiš
še kaj, kar bi me nevrednega
ali saj neprijetnega delalo, od¬
vzemi mi in očisti me popolnoma.
Vsemu hudemu se odpovem in

6
&


— 125  —

SP-&-  -s-

še enkrat skesano se obtožim vseli
svojih grehov.

Spovem se Bogu vsegamo-
gočnemu, Marii vselej Devici,
svetemu Mihaelu, velicemu angelu,
sv. Janezu kerstniku, svetima apo-
steljnoma Petru in Pavlu, vsem
svetnikom in vam duhovni oče,
da sem veliko grešil z mislijo, z
besedo in z djanjem: kriv sem,
kriv sem, jako sem kriv! — To¬
rej prosim Marijo, vselej Devico,
sv. Mihaela velic.ega angela, sv.
Janeza kerstnika, sveta aposteljna
Petra in Pavla, s ve svetnike, in
vas duhovni oče, molite za me
pri Gospodu, Bogu našem.

Kedar se masnik oberne k obhajancem,
jim odpuščenja prosi, ti pa reci:

Usmili se me večni Bog! vse
grehe mi odpusti ter mi daj ve¬
čno življenje — po Jezusu Kri¬
stusu, mojem Gospodu, ki skorej
pride, mene zveličat.

-as  -a-s

— 126  —


I

t
f
T
¥
T
T
T
!

I

f
f

f

Telo Gospoda našega, Jezusa t
Kristusa, ohrani mojo dušo v |
večno življenje. Amen. |

Kedar mašnik presveto res nje telo v ro¬
kah kaže obhajancem, tudi ti g-ovori
ž njim trikrat:

O Gospod, nisem vreden, da
greš pod mojo streho, ampak reci
le z besedo, in ozdravljena bo
moja duša.

Kedar te mašnik obhaja, misli si:

i Zdaj, ko si, keršanska moja duša, i

prejela Jezusa, ravno zdaj je tisti srečni |
| čas, po kterem si tolikanj hrepenela; ra- ^
duj in veseli se torej v Jezusu, ki zdaj i
i že prebiva v tvojem sercu; popolnoma ž
| se njemu vdaj in misli si, da sloniš na J
| njegovem sercu, kakor sv. Janez pri j
a zadnji večeiji; skleni tudi ti svoje serce ž,
i z Jezusovim, in pusti, da se serci pri- <■
| serčno pogovarjate brez besedi. Okleni |
h  se svojega Jezusa, kakor se oklene zgub-
i  ijena ovčica svojega dobrega in zvestega d
j'  pastirja, kedar jo najde in na rame zadene.

V sercu govori z Jezusom, kakor s |
4 svojim naj dražjim in naj ljubšim pri- i

1*27  —

>- —<3-3 -<3-«S -3-3*

jateljem, govori kakor sestra zaupljivo go¬
vori s svojim bratom, kakor priserčno
kramlja nevesta s svojim ženinom, saj je
preljubi Jezus tvoj brat, tvoj nebeški že¬
nin. Z Marijo Magdaleno počivaj Jezusu
pri nogah, in z učencem ljubezni na nje¬
govih persili, ali na njegovim sercu, lju¬
bezni gorečem, kakor otrok na maternem
sercu. V tacih mislih je sv. Katarina
sienska prejemala presv. obhajilo. — Naj
dražji trenutki tvojega življenja, ljubi
moj kristjan, so pač minute po svetem
obhajilu, torej imej serce, gobi podobno,
da se popolnoma napoji z večno ljubeznijo
nebeškega svojega ženina.

O, kako lahko Jezusa zdaj popro¬
siš vsega, česar ti je treba! Zaupaj mu
torej, da te le nekoliko reči opomnim,
vse svoje težave in bridkosti, dvome in
stiske, nadloge in skušnjave, dušne in
telesne potrebe, toda vse to le s tihim
glasom svojega serci. Dokler čutiš, da
se Jezus pogovarja s tvojim sercem, in
da se tvoje serce raduje v Jezusu, ne
moti ji z besedno molitvijo, temuč bodi
enak vertnarju, ki počiva in le posluša,
kedar mu pohleven dežek napaja in oživlja
ovenela zelišča. Kedar pačuješ, da je že
utihnilo tvoje zerce, in se ti silijo druge
misli, še le tedaj naj ti pride beseda na

4
(L

|
i

x -3 >at—<aj—<a—<9s*


pomoč, da »e nekoliko časa v veselji in
radosti ostane« z Jezusom in si preženeš
vse druge raztresavne misli. In v ta na¬
men moli bolj v duhu kakor po besedi
naslednje

MOLITVE f

po svetem obhajilu. |

?

Moja duša, poveličuj Gospoda |
in moj duh veseli se v Bogu svo- <p
jem zveličarji, ker se je ozerl |
na svojega nizkega hlapca in mi 'f
je storil velike reči on, ki je mo- 4j
gočen, in sveto njegovo ime. i

Moja duša! hvali Gospoda in |
ne zahi njegovih dobrot. —■ Vse
grehe ti je odpustil, vseh slabost |
te ozdravil; življenje ti je smerti j»
rešil, in skazal ti veliko usmilje- |
nje. Kakor se usmili dober oče £
svojega otroka, usmilil se je tebe i
tvoj Gospod.

Pridite in poslušajte vsi, ki A
se bojite Boga, povedati vam ho- j

» ^ t >—«1  41  ii  -»-^1  <i  <1  «

— 129  —


| čem, kaj je on storil moji duši!
| Najdel sem njega, kterega ljubi
f moja duša; prejel sem ga in več
| ga ne spustim od sebe. Danes je
T zveličanje došlo moji duši, prišel
| je k meni prebivat moj Bog in
t Gospod.

Hvalite Gospoda vsi angeli
| in služabniki božji, ki spolnujete
<j> njegovo voljo! Hvalite Gospoda
Ji vse stvari po vseli krajih njego-
J vega gospostva!

&

t

i Kdo sem jez, ubogi grešnik,
t  da si prišel k meni Ti, moj Bog
1  in Gospod, in da v meni prebi¬
li vaš! Tvoja neskončna ljubezen
^ do mene te je pripeljala k meni.
I  O da bi pač tudi moje serce
J vnelo se goreče ljubezni do Tebe
j  in te ljubezni vekomaj gorelo!
i Kaj pa hočem dati, jez Tebi,

Daruj se Jezusu.

M.

-&—G  -

f ?

| ljulji moj nebeški gost, da ti bode ?
| prijetno, bivati pri meni? S čem J
^ poverniti za vse, kar si Ti meni I
1  dodelil? — Druzega nimam, ka- |
? kor revno serce, ktero želi, Tebe |
| ljubiti; vzemi ga, o Jezus, rad ti
f  ga dam. In to je vse, kar svo-
S jega imam. Naj tedaj moje revno
'f serce, v veselje zamaknjeno, Tebi
f  hvalne pesmi poje.

O moj Jezus! serček mojega
| serca, duša moje duše! daj, da
| bom od danes vselej želel le to,

'i  kar Ti želiš, storil le to, česar
£ me Ti učiš; daj, da ne bom več
i živel sam, ampak da Ti živiš v
meni.

Ponižen hočem biti v svojem *
l  vedenji, čist v svojem poželenji, l
jj pošten v svojem djanji, zadovo- ^
i ljen v svojem stanu, voljan v ter- *
J pljenji, in zvest Tvoj služabnik f
i v vsem svojem življenji. i

Kdo me bo ločil ljubezni do |

— 131


Kristusa? — Ali nadloga, — ali ?
bridkost, — ali lakota, — ali ?
goloto, — ali nevarnost, — ali ?
preganjanje?— Svest sem si, da |
me ne smert, no življenje, ne j
kaka stvar ne bo ločila ljubezni |
božje, ki je v Jezusu Kristusu,

P J  ’ J  J  v , t

Oospodu našem! k

Duša Kristusova, posveti me! |
Telo Kristusovo, zveličaj me! <j>
Kri Kristusova, napoji me! |

Voda iz desne strani, operi me! ?
Terpljenje Kristusovo, poterdi me! |
D dobrotljivi Jezus, usliši me! a
V  svoje svete rane zakrij me!

Tebe 'ločiti se, ne puščaj me !
Sovražnika peklenskega varuj me! ^
Ob uri moje smerti pokliči me, »
Da z vsemi svetniki bom hvalil te, l
Hvalil zdaj in vekomaj. Amen. ®

|

t


— 132  —

s-s--©—s-ong-g s-«i-si-g.-«-ax

Pobožna prošnja do Jezusa.

(Sr. Bonaventura).

O Gospod, Jezus Kristus! rani
mi serce s svojimi svetimi ranami,
napoji in napolni mi serce s svojo
sveto kervjo, da mi bodeš Ti,
moj križani Jezus, vedno priču¬
joč povsod, kamorkoli so ozre
moje oko, in da vse vidim v
Tvoji sveti kervi, da sem le v
Tebe zamaknjen in da nikjer ne
najdem ničesa, kakor Tebe, da
nikjer ne ugledam ničesa, kakor
Tebe in da ne vidim ničesa, ka¬
kor svete Tvoje rane!

Za Tebe terpeti, o Gospod,
in s Teboj umreti, bodi moja
edina tolažba, vedno moje pre¬
mišljevanje in hrepenenje žive
moje ljubezni.

Le v Tebi, o Jezus, naj moje
serce počiva, kajti le gorje more
biti ondi, kjer Tebe ni, saj si le

v.

— 133  —

| Ti moč Vsegamogočnega; resnično
| srečen morem biti le v Tebi, ki
<f si vir in studenec vsega zveliča-
| nja. Jezus, le Tebi hočem živeti!
? Jezus, le Tebi naj umerjem ! Tvoj
| sem živ in mertev. Amen.

| v v  —

f Ce utegne« dalje muditi se po sve-

J  tem obhajilu, ponovi se kerstno obljubo,
| priporočaj se Marii Devici, angelu varhu,
svojemu patronu. Moli tudi za svoje star-
f  »e, brate, sestre, prijatelje, neprijatelje,
T sovražnike itd., pa tudi za verne duše v
| vicah.

& -«x©-

n

i)

-

4

Ponavljanje kerstne obljube.

Vsegamogočni večni Bog, ne-

| beški Oče, stvarnik in hranitelj J
| vseh stvari! Po svoji podobi si j
j me vstvaril, pri svetem kerstu i
jj, me prerodil, ter sprejel za svo- |
4 j ega otroka in za dediča nebes- i
i kega kraljestva. J

g5>—S>—S^—SS*—S©—3S>—^—f: —?i -<s.—-^Si—<L—<s -«-S --S-fl.-<9 *

Bog Sin, Jezus Kristus, Edino-
rojeni večnega Očeta ! Za me si se
včlovečil, na križi večnega pogub¬
ljenja me rešil in pri svetem ker-
stu me za svojega brata sprejel v
sveto svojo cerkev, da bi me pri¬
peljal v nebeško svoje kraljestvo.

Bog sveti Duli, tretja božja
oseba, moj posvečevavec! Pri
svetem kerstu si me posvetil ter
mi v svetih zakramentih deliš
svojo milost.

Presveta Trojica, v treh ose¬
bah en sam Bog! v Tebe živo
verujem, molim in zahvaljujem te
za vse, zlasti pa za največo mi¬
lost in dobroto svetega kersta, ki
je velika in imenitna, da nobena
kraljeva krona tako.

O, kako srečen sem, da si
me poklical v svojo sveto cerkev,
vseh grehov me očistil ter mi do¬
delil vse, česar potrebujem za
večno zveličanje.


— 135  —

Kar sem nekdaj pri svetem
kerstu obljubil po svojih botrih,
zdaj s hvaležnim sercem ponav¬
ljam.

Odpovem se hudiču in vsemu
njegovemu djanju, kakor tudi
vsem zapeljivcem, njegovim po-
magavcem. Odpovem se napuhu,
vsem grešnim svetnem šegam in
vsem pregreham, vsemu zapelji¬
vemu svetu.

Verujem v Boga Očeta, vse-
gamogočnega stvarnika nebes in
zemlje; verujem v Jezusa Kri¬
stusa, edinorojenega Sinu božjega,
ki je rojen bil in terpel; verujem
v svetega Duha, sveto katoliško
cerkev, občestvo svetnikov, od-
pušcenje grehov, vstajenje mesa
in večno življenje.

Po nauku svete katoliške
cerkve hočem na tanko živeti do
smerti, svete zakramente vredno
prejemati, in skoz njihova nebeš-

£
Z

z

Z

h

^ {&

|

| ka vrata priti v večno zveličanje
| po Jezusu Kristusu, Gospodu na-
f šem, po priprošnji prečastite De-
| vice Marije, vseh angelov božjih,
| zlasti svojega angela varha, vseh
| svetnikov in zlasti svojega pa-
? trona J . . Amen.

f

1

Božje čednosti.

Djanje vere.

Verujem v Tebe, pravi troj-
cdini Bog, Oče, Sin in sveti Duh,
kteri si vse vstvaril, kteri vse
ohraniš in vladaš, kteri dobro pla-
čuješ in hudo kaznuješ. Verujem,
da se je Sin božji včlovcčil, da
nas je s svojo smertjo na križi
odrešil, in da nas sveti Duh s
svojo milostjo posvečuje. Verujem
in terdim vse, kar si Ti, o Bog,
razodel, kar je JezusKristus učil,

— 137  —

t

r
j

t

kar so aposteljni oznanovali, in
kar nam sveta, rimska, katoliška
cerkev veleva verovati. Vse to
verujem, ker si Ti, o Bog', večna
in neskončna resnica in modrost,
ki ne moreš ne goljufati, ne go¬
ljufan biti. O Bog, pomnoži mojo

vero;

Djanje upanja.

Upam in se zanesem na Tvojo
neskončno dobroto in milost, o
Bog, da mi boš po neskončnem
zasluženji svojega edinorojenega
Sina Jezusa Kristusa v tem živ¬
ljenji spozuanje, pravo obžalova¬
nje in odpuščenji mojih grehov,
po srnerti pa večno zveličanje dal,
in dodelil, Tebe obličje v obličje
gledati, ljubiti in brez konca vži-
vati. Upam tudi od Tebe potreb¬
nih pripomočkov, vse to doseči.
Upam to od Tebe, ker si to ob¬
ljubil Ti, kteri si vsegamogočen,

* ?>- -Ž-S >-


^ zvest, neskončno dobrotljiv in

| O moj Bog! ljubim te iz |
f vsega svojega serca, čez vse, ker |
| si največa dobrota, neskončno <j>
| popolnoma in vse ljubezni vre- |
? den; — ljubim te tudi zato, ker f
| si do mene in do vseh stvari ne- |
j skončno dobrotljiv. Želim iz vsega f
f  serca, da bi te ravno tako ljubil, £
kakor so te Tvoji najzvestejši 4,
J  služabniki ljubili in te še ljubijo. |
m  Ž njih ljubeznijo sklenem svojo |
l  nepopolnoma ljubezen, povikšaj f
A jo v meni, o dobrotljivi Bog, bolj ®
l  in bolj. — —Ker te tedej resni- £
čno in iz serca ljubiti želim, in |
I si zavoljo tega močno prizadevam, *
jfj mi je iz serca žal, da sem Tebe, £
j svojo neskončno dobroto, ktero £
i čez vse ljubim, svojega stvarnika, |

* *->—S5—s>-ai5—5>-ss_ a <8

| usmiljen,
f upanje.

-— O Bog, poterdi moje j

Djanje ljubezni.

f

I odrešenika in posvečevavca raz- |
| serdil. Žal mi je, da sem grešil, |
'? da sem Tebe, svojega vsegamo- f
| gočnega Gospoda, svojega naj- |
t boljšega Očeta razžalil.-—Terdno f
^ sklenem, vse grehe in vse grešne |
| priložnosti zapustiti, storjene grehe J
f  če dalje bolj obžalovati, in nik- |
| dar več zoper Tvojo sveto voljo |
f  ravnati. Vzemi me zopet za svo- f

5 jega otroka, in dodeli mi milost, J
| ta svoj sklep dopolniti. Prosim f
J te po neskončnem zasluženji Tvo- *

6  jega božjega Sina, našega Go- i
j spoda in zveličarja, Jezusa Kri- |
| stusa. Amen.

4 ' — f}  V.;

Priporočevanje
prečastiti Devici Marii.

Bodi češčena, premila Mati
mojega zveličana, vseh devic de-

i
*

i  vica, nebes in zemlje kraljica, |

— 140  —


Mati čiste in svete ljubezni, ve¬
selje in upanje moje, bodi češčena!
K tebi vpijem Evini otrok, k
tebi zdihujem iz te solzne doline,
polne nevarnost in skušnjav. —
Pod tvojo pomoč prebežim, Mati
milosti božje, ne zaverzi moje
prošnje v mojih potrebah. — O,
preljubeznjiva Mati, oberni k meni
svoje milostljive oči. S svojim Si¬
nom me spravi, svojemu Sinu me
priporoči, svojemu Sinu me iz¬
roči. O dobrotljiva, o milostiva,
o ljuba devica Maria, moja go¬
spa, moja srednica, moja pomoč¬
nica. Pr6si za-me, božja porodnica,
da bom vreden Jezusovih obljub.

Friporočevanje
angelu varhu.

Sveti angel varil, meni za
prijatla in tovarša dan, da me

??-$> ©—a-<3-s-s-^^s-<s <s-s-^a-co

— 141  —

spremljaš in vodiš po nevarnem
potu časnega življenja, in da me
pelješ iz tuje dežele na ljubi
Očetov dom večnega zveličanja,
izročevaje se tvojemu varstvu,
lepo te prosim, pomagaj mi, da
ne opešam v dobrem; varuj me,
da ne grešim v nevarnosti, terdno
me podpiraj, da srečno premagam
vse vidne in nevidne sovražnike
svojega zveličanja; skerbno me
vodi po ozki stezi svetih čednost
k mojemu Očetu; ti vedno nje¬
govo obličje gledaš, daruj mu
moje molitve in moja dobra dela
in prosi za-mc. O, da bi tudi jez
s teboj in z vsemi izvoljenimi
pel neskončnemu Bogu večno
čast in hvalo! Amen.

* £^s-g-g>- -g-g -<s

342  —

^ E- O  —«-s  -■*s-{  -';^I-S( -S* '< -a-«-«*

f f

7

7

Priporo 03 vanje,
svojemu priprošniku (patronu).

|

?

T

Izvoljeni božji svetnik, sveti f
| J., moj posebni priprošnik v ne- I
j  besih, ki si srečno dosegel, česar 7
I jez še le iščem po nevarnih potih, |
| in vživaš, česar jez želim, naj |
| danes pozdravim tudi tebe ter se I
| priporočim tvoji mogočni priproš- |
7  nji. Ti se zdaj v naročji nebeš-
£ kega Očeta veseliš, pred sedežem |
4, milosti božje stojiš in na revno l
j zemljo oziraje se mene k sebi ^
i kličeš. Sprosi mi usmiljenje in &
^ pomoč, da ne bom le nosii tvo- j
f jega imena, ampak tudi posnemal f
£ tvoj lepi izgled, po tem revnem &
^ življenji pa s teboj se veselil v £
s i nebeškem kraljestvu, ter hvalil Z
| in častil z vsemi svetniki in svet- *
& nicami božjimi trojedinega Bogd a
| Očeta, Sina in svetega Duha, l
S S

ti-s-žv- .!•- s>—a -<*

— 143  —

l  f

f kteremu bodi čast in hvala ve- |
| komaj. Amen. f

MOLITEV
za, žive starše.

O Bog, ki mi velevaš starše
spoštovati in za spolnovanje če-
terte zapovedi obetaš dolgo in
srečno življenje na zemlji, lepo
te prosim, usmili se mojega lju¬
bega očeta, moje drage matere,
stoterno jim poverili na duši in
na telesu vse, kar so dobrega
meni že storili ali še le bodo.
Daj pa tudi meni pomoč, da jim
bom vselej pokoren in na veselje,
po tem revnem življenji pa ž
njimi združen veselil se pri Tebi
v nebeškem kraljestvu. Amen.

Za odmerle starše.

ki si mi ljubega |

4

Večni Bog,

114  —

J

očeta, drago mater vzel, ter jih |
k sebi poklical, bodi zdaj Ti moj |
usmiljeni oče, pa usmili se tudi \
mojega ranjcega očeta, ranjce mo- |
je matere. Odpusti jim vse grebe, ?
zavolj kterih morebiti še v vicah |
terpe, zlasti tiste, ktere so zavoljo J
mene storili. Naj jim neskončno |
Tvoje usmiljenje prižge večuo |
luč tam v kraljestvu izvoljenih <-
Tvojih, v večnem miru naj po- |
čivajo. Pomagaj pa tudi meni, da ?
pravično živim, srečno umerjem ?
in za njimi pridem v večno ve- t
selje, kjer nas smert več ne bo
ločila. Amen.

MOLITEV
za vse žive kristijane.

Vsegamogočni, neskončno u-
smiljeni Bog, Oče miru in lju¬
bezni, kteri želiš, da vsi Tvoji


145

otroci kakor bratje in sestre med
seboj žive v lepem svetem miru,
v vedni edinosti in v stanovitni
ljubezni, daj nam svojega svetega
Duha, da nas napolni s svojimi
svetimi darovi. Prosim te za svoje
prijatelje in prijateljice, tovarše in
tovaršice, zlasti za domače; daj
nam vsem razsvetljeno pamet, da
vedno pošteno živimo, Tebi zve¬
sto služimo in po tem revnem
življenji srečno pridemo k Tebi,
svojemu Očetu v večno zveličanje
po Jezusu Kristusu Gospodu na¬
šem. Amen.

2 MOLITEV

za spreobernjenje grešnikov.

X  Spomni se preusmiljena De-
| vica Marija, nikdar še ni bilo
| slišati, da bi bil kdo zapuščen,
i kterikoli je pribežal pod tvojo

h

'> ■:  j

M.

a

I
X
k

i

X
Z

.

i

i

čl <3—<5-Al -f:

10

| brambo, tebe klical na pomoč in
| se priporočal tvoji prošnji. S tem
f  zaupanjem navdihnjen k tebi, o
I devic Devica pridem, k tebi, o
“ Mati, pribežim, pred teboj jez
S grešnik zdihujem, ter sobi in
T vsem grešnikom prosim resnične-
I ga spreobernjenja. — Ne zaverzi,
X  o Mati Besede (Jezusa Kristusa),

f

moje prošnje; — temuč milost-
* Ijivo me sliši in usliši. Amen.

| Oče naš .. češčena si Marija ..

MOLITEV
za vse verne duše v vicali.

O Bog vsega usmiljenja,
stvarnik in odrešenik vseh ver-
( nih, kteri deliš odpuščenje in
1  zveličanje, ponižno te prosim, do¬
ji deli mojim bratom in sestram,
i dobrotnikom in dobrotnicam, to-
| varšem in tovaršicam, znancem

—<3-8 -8-S-8-3-« -8

* —rž—-5— '©—J>— --S, —<;t- <a —<•£—§!—-■&—S-<&—<&—!& —i X

| |

| in znankam, ki so se pred menoj !j>

| ločili s tega sveta, po priprošnji ?
| Marije Device in vseh svojih ?
| svetnikov svoje usmiljenje. Od- |
t pusti jim vse grehe in daj jim *
| priti v drušinjo svetih izvoljenih, |
J  da srečno dosežejo, česar so vse- j?
I lej želeli, Tebe od obličja do ob- j-
l  ličja gledati, Tebe vživati, Tebe T
| častiti, hvaliti in moliti vekomaj. *
^ Vsega tega te prosim po Jezusu |
| Kristusu, Tvojem Sinu, Gospodu l
® našem, ki s Teboj živi in kraljuje j>
i  v edinosti svetega Duha, Bog od £

* vekomaj do vekomaj. Amen.

s*

I

Češčenje Matere Božje.

I.

Zakaj sveta cerkev Marijo bolj časti, ka¬
kor vso drage svetnike, in tudi bolj
kot angele božje.

ICer Marija angele in svetnike
daleč presega:

1. V časti.  — Ktera čast, če tudi
angelska, sme se na stran postaviti časti

149 —

® -®-ss -S-®-®-«-«*

taiste, ki je bila vredna spoznana za sve¬
tišče svetemu Dnini in za prebivališče
Sinu božjemu? — tako vpraša sv. Ber¬
nard; in ravno to tudi sveta cerkev v
svoji molitvi spozna z besedami: „0 De¬
vica, pač ne vem, s kterimi slavili naj
bi te povzdigovala, ker si v svojem na¬
ročji nosila Njega, kterega nebesa ne
morejo obseči. 11  — Iver je mati Najvi-
šega, je pa tudi Gospa angelov, kraljica
nebes, ljudem varhinja, svetu zapovedo-
vavka, peklu strahovavka. Marija torej
kraljuje v nebesih, na zemlji in v peklu,
nad angeli, ljudmi' in peklenskimi duhovi;
angeli jo častijo za svojo kraljico, ljudje
za svojo varhinjo in hudobni duhovi se
tresejo pred njo. „.Vajveča čast je torej
za nas, deviško kraljico častiti in pod
njenim varstvom biti;“ zakaj, „nikdo jej
ni enak, nikdo ni veči od nje, kakor Bog
sam.“ (Peter Dam. in Bernard.)

2. V svetosti.  — O Mariini sve¬
tosti sv. cerkveni očetje tako-le govore:
„Kaj lepo se zvezde svetijo na večernem
nebu, vendar luna njihovo velikost in
bliščobo daleč prekosi; ravno tako pre¬
častita devica Marija vse verste angelov
in svetnikov presega v zasluženji in sve¬
tosti, v milosti in kreposti. Od pervega
trenutka njenega življenja do vnebovzetja,

— toO —

V '

| bila je v njej doveršena popolnost. —
$ Marija je zlata hiša, ktere se ni pri-

V jel najmanjši prah niti izvirnega greha,
j niti kacega djanskega. Ona je naj lepše,
J najumctniŠe delo, ktero je doveršil ne¬
beški stvarnik.

3. V milosti.  — Le ena bila in
ostala je skozi in skozi neomadežana, in
ta je Marija. Le ena izmed vsega člo¬
veštva bila je izvoljena za mater božjemu
Sinu, in da se je zgodilo brez žaljenja
njene deviške čistosti, storil je Bog sveti
Duh čudež, ki preseže vse čudeže, da je,
akoravno mati, vendar še ostali devica.

Kdor vse to le nekoliko premišljuje,
lahko bode spoznal, zakaj katoliška cer¬
kev za Bogom najveČo čast skazuje pre¬
častiti Devici Marii.

f

n.

Česa imajo po Mariini priprošnji priča¬
kovati oni, ki jo prav easte?

Odgovor: Vsega.  — Malija ima,
pravi sv. Bonaventura, pri svojem Sinu
to posebno prednost, da pri njem pre¬
more vse, kar hoče. Kralj Salomon vstal
je s svojega sedeža, naproti šel svoji
materi, ter dal jej na svoji desnici posta¬
viti sedež, rekoč: Mati, poželi od mene,

A

-<■» A

— 151  —


kar hočeš, in uslišana ti hode vsaka pro¬
šnja ! — Ravno tako, pravijo sv. učeniki,
se vzdigne pravi Salomon, Jezus Kristus,
s svojega sedeža vselej, kedar se mu
bliža njegova mati, ter jej reče: Zahtevaj
mati, glej, zgodi naj se vse, česarkoli
želiš; kajti spodobi se, da zdaj v nebesih
tebi ne odrečem ničesa, ker si meni tudi
ti vse storila na zemlji. Zato cerkveni
očetje uče, da ni milosti, ktere bi mi ne
mogli pri Bogu zadobiti po Mariini pri¬
prošnji. — Ta nauk svetih učenikov nam
poterjuje tudi zgodovina vseh časov.
Kdo more prešteti spominke, ki so bili
po vseh krajih postavljeni Marii iz hva¬
ležnosti za čudovito njeno pomoč? Na
brezštevilne te čudeže po Mariini pri¬
prošnji opiraje se, nek razsvetljen cerkven
učenik vsklikne rekoč: „Kdo bi seštel
bolnike, ktere si ozdravila ti, nebeška
kraljica, grešnike, ktere si ti spreobcrnila,
krivoverce, ktere si ti edino pravi cerkvi
v naročje nazaj pripeljala, umirajoče,
ktere si ti pogubljenju otela, morske vi¬
harje, ktere si ti utolažila, bitve, v kte-
rih si ti zmagala, kuge, kterim si ti ko¬
nec storila ?“ — Gotovo torej sv. Ber¬
nard preveč ne reče, rekoč: „Kdo bo
premeril dolžino in širočino, visočino in
globočino tvoje milosti, o prečastita De-

vica? VisoČina sega od zemlje do nebes,
kjer ti skerbiŠ za naše zveličanje; glo¬
bočina pa od nebes do zemlje in še celo
do peklenskega brezna, čegar moč ti pre¬
magaš, odtegovaje mn duše; dolžina in
širočina pa se razteza od tečaja do tečaja
zemlje, ker si ti milostiva po vseh kra¬
jih sveta. u  — In sv. Rihard pravi: „Ma¬
rija! ti nam celiš dušne rane, in razkle¬
paš grešne verige; ti nam otiraš solze in
bolečine hladiš; ti nam izdihljeje tolažiš,
ter si upanje našega zveličanja! — Naj¬
tehtnejša pa so nam svetih očetov terdila,
da pogubljen ne bode on, kteri obernivŠi
se do Marije, stoji pod njenim varstvom.
Torej vedno bodi naše pravilo:

„Kdor najde Marijo, življenje najde
in zajema zveličanje pri Gospodu.“ —

153


Sveta maša,

I ATIBI ®ii« 9h  Im? 8

zlasti v njenih praznikih.

Pripravljanje na presv. daritev. J
Name  n.

Milostljivo sprejmi, o C4ospod, k
nebeški Oče, neomadežano daritev t

I


T

f svojega Sina Jezusa Kristusa, ktere
| se hočem ravno kar ponižno vde-
f  ležiti. Darujem ti jo, da ti ž njo
| skažem najviše čast, da te molim
po dolžnosti, v spravo za svoje
brezštevilne grehe, pa tudi v
serčno zahvalo, da si preblaženo
mater svojega božjega Sina ozalj¬
šal s toliko milostmi in spred-
nostmi ter jo obvaroval vsacega
grešnega madeža.

Skaži mi milost, da presveto to
mater vedno po vrednosti častim,
da po mogočni njeni priprošnji in
posnemaje njeno čednosti v svo-
a  jem sercu pripravim spodobno pre¬
bivališče Tvojemu božjemu Sinu,
kakoršno mu je sv. Duh pripra¬
vil v prečisti Devici. Po Kristusu
Gospodu našem. Amen.

IM molitvah pred stopnjicami.

Moj Bog in Gospod! Ali sem
pač vreden stati pred Tvojim ol-


¥ ¥

^ tarjem in vdeležvati se presvetih |
| skrivnost? — V grehih spočet in |
madežal sem se tudi s svo- v

rojen,

jimi lastnimi grehi ■— od tre¬
nutka, ko sem začel spoznavati
greh, do današnjega dne. Toda
Ti si usmiljeni Oče, ki rad od¬

puščaš vsem, kteri se s pravim
skesanim sercem obernejo k Tebi. |
Da bi nam odpuščenje pridobil, J
daroval se je Tvoj božji Sin, naš £
Zveličar, na križi in v ta namen ?
postavil je tudi to presveto dari- “
tev. Zavoljo njegovega zasluže- i
nja usmili se tudi mene, milostivi ”
Oče, ter mi odpusti brezštevilna &
pregrešenja. ^

Vhod (introitus).

Pozdravljena bodi, sveta božja i
porodnica, ki si rodila kralja, £
kteri od vekomaj vlada nebo in A
zemljo. Čast bodi Očetu in Sinu |

*»--*»-*

15G —

| in svetemu Duhu, kakor od za-
| četka, zdaj in vselej in vekomaj.
Amen.

| Gospod, usmili se nas! ■—
'f Kriste, usmili se nas!—■ Gospod,
| usmili se nas! •—

!

&

k

k

k

k

k

Slava (gloria).

Hvalim in slavim te, presveta
Trojica, zavolj Tvoje modrosti,
moči in dobrote, da si Marijo,
milosti polno, od vekomaj izvolila
za mater našemu Zveličarju. S toli¬
ko sveto nedolžnostjo si jo napolnil
o Bog, da od nje sam govoriš:
Vsa lepa si prijateljica moja, in
ni ga madeža v tebi. — Milostivi
Bog! tudi nas čedalje bolj očisti,
da bomo vredni, moliti, hvaliti
in slaviti Tebe, vsegamogočnega,
trojedinega in edinega Boga in
Gospoda, Očeta in Sina in sve¬
tega Duha. Amen.



Zbirna molitev (collecta).

Dodeli, o Gospod, prosimo,
svojim služabnikom dar nebeške
milosti, da nam, ki nam je rojstvo
prečastite Device začetek zveli¬
čanja, slovesni spomin njenega
spočetja prinese čedalje obilnejši
mir. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem, kteri živi in kraljuje s
Teboj in s svetim Duhom, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Gredna (graduale).

Slave in časti vredna si, o
Devica Marija, ki si brez žaljenja
devištva Mati Zveličarjeva.

Hf.  Deviška božja porodnica,
Njega,, kterega ne morejo obseči
tečaji sveta, sprejela si v materno
svoje naročje, ko je človek po¬
stal'! Aleluja! Aleluja!

O. Blažena si, o sveta De-


z

T
X

z


7 vica Marija in vredna vse slave; «•
f iz tebe priklilo je solnce vse pra- |
I vice, Kristus, naš Bog. Aleluja! ?

i.

»sm

Evangeli.

Blažena Devica in Mati božja
Marija, brez madeža spočeta, bila
si pravo veselo oznanilo vsemu
svetu, kajti iz tebe je po večnem
božjem sklepu imel rojen biti
On, ki je blagoslov vsem naro¬
dom. Z veseljem te torej pozdrav¬
ljamo kot milo jutranjo zarjo, ki
se je prikazala pred solncem,
Sinom božjim, oznanovaje nam
njegov bližnji prihod. Zc v per-
vem trenutku svojega življenja
na svetu obžarilo te je to solnce,
obsevala te nebeška svetloba;
stori, prosimo te, da Jezus Kri¬
stus, tvoj Sin, tudi nas razsvetli
s svojo milostjo, da ne bomo
nikdar tavali po temi ne greha,


ne zmote, teinuč da bomo hodili |
za lučjo, ki je prišla z nebes, ¥
razsvetlit vsacega človeka; kajti <?
le Jezus Kristus je prava luč in |
večna resnica. Amen. ?

?

Vera (čredo). |

4 *

Božji Zveličar, Ti si rekel: |
Kdor ne veruje, je že sojen; Ti
torej zahtevaš, da za resnico ter- |
dno in nedvomljivo spoznamo
vse, kar nam veleva verovati f
tista cerkev, kteri si Ti ustavil 1
temelj in ktero vlada Bog sveti j
Duh. Tej nezmotljivi učiteljici radi i
podveržemo svoj um, in za res- |
nico spoznamo vse skrivnostne g
nauke naše vere, naj so še &
tako nerazumljivi našemu raz- (
umu. — Zlasti tudi terdno veru- (
jemo, da si bila ti prečastita De- J
vica in porodnica božja spočeta

br

•ez

madeža izvirnega £

-<S-46  -3-žS-«Ž-«i-<2-<*-<3K

— 160  —

| greha. Zavolj velike te milosti in |
I posebnega predstva, izmed vseh |
y človeških otrok le tebi dodelje- f
| nega, te blagrujemo, častimo in ^
slavimo iz vsega serca vse dni |
svojega življenja. Amen.

I.

Darovanje (offertorium).

Sprejmi, večni Oče, te dari,
ki ti jih za vse vernike darujemo
s tvojim služabnikom, da bodo,
spremenjeni v pravo, živo telo
in v pravo, živo kri Tvojega
Edinorpjenega, večnega velicega
mašnika, Tebi na čast, nam pa
v izvelioanje.

O Bog! prosimo te, tudi
nam očisti dušo in telo po ne-
omadežani čistosti, s ktero si
ozaljšal Marijo, svojo izvoljeno
deklo, in po močni njeni pri¬
prošnji našo mlačnost spremeni

- 161 —

S— - ?J— ti—sp-  ;§—*•>- -£>— &- <-»—«J—Sf— <?»W

v gorečo ljubezen, da po zater-
tem hudobnem nagnenji bomo in
vedno ostanemo Tebi živ, svet,
in dopadljiv dar. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Tiha (odbirna) molitev (secreta).

Naj bo, o Gospod, človeštvo
Tvojega Edinorojenega naša po¬
moč, da On, ki ni omadežal devištva
svoje matere, temučje posvetil, nas,
ki se spominjamo neomadežanega
njenega spočetja, oprosti grehov
in naš dar stori Tebi dopadljiv;
Jezus Kristus, naš Gospod, ki
živi in kraljuje s Teboj in sve¬
tim Duhom, Bog od vekomaj.
Amen.

Predglasje, sveto, (prsefatio, "

sanctus). |

Res je spodobno in prav, do- t
l  bro in koristno, da ti vselej in “

M. 11

*e-ži

—<S.“

51—- r i—

povsod hvalo dajemo, sveti Go¬
spod, vsegamogočni Oče, večni
Bog, in da te hvalimo, častimo
in slavimo v neomadežanem spo¬
četji svete Matere Marije vselej
Device, ki je od svetega Duha
spočela Tvojega Edinorojenega in
ne zgubivši devištva svetu rodila
večno luč, Jezusa Kristusa, Go¬
spoda našega; po ktereiu Tvoje
veličastje slavijo angeli, molijo
gospostva, v strahu časte oblasti,
z enoglasnim petjem povzdigujejo
nebesa in nebeške moči in zve¬
ličani Serafimi, s kterimi tudi mi
zedinimo svoj glas, te prosimo in
ponižno spoznavaje ti hvalo po¬
jemo :

Svet, svet, svet, Gospod Bog
Sabaot, vsegamogočni Bog. Pol¬
na so nebesa in zemlja v Tvoje
slave. Hozana po višavah! Ceščen
bodi, kdor pride v imenu Go¬
spodovem. Hozana po višavah!

* ■>- :•>- :•>- s>-f>


II.

Tiha maša (canon).

Do spreminjevanja.

Neomadežana, milosti polna
Devica! v tvoje čiste roke vse
molitve in prošnje izročimo, vede,
da vse premoreš pri svojem bož¬
jem Sinu. Odkrij nam, ponižno
te prosimo, vse naše reve in nad¬
loge, dušne in tedesne, in zadbbi
nam pomoč pri Gospodu; zlasti
nam spr6si milost, da bomo če¬
dalje podobniši tebi, neomadežani,
najčistejši Devici. Prosi tudi za
vse cerkvene stanove, posebno
za vidnega poglavarja papeža J ..,
izprbsi vsem duhovskim in de¬
želskim gosposkam milost, ktere
potrebujejo, da zvesto spolnujejo
svoje težke dolžnosti in da z
nami vred pridejo tje, kjer ti
svojemu Sinu na desnici sediš
v večnem veličastvu in zveličanji.

3^-V- 1J—»;<>--,{>- e, {•> tj-g— -žt—a—«2—5Ž—<s—<*—S—<

11  *

— 104  —

:>-S5-g-8~g>—š—<t—Sš—<5;-—5t—^*---<Ž—

Spreminjevanje.

Kedar mašnik povzdiguje sv. hostijo:

O Jezus, Tebi živimo! o Je¬
zus, Tebi m erjemo! o Jezus, Tvoji
hočemo biti živi in mertvi. Amen.

Kedar mažnik povzdiguje sv. kelih:

Presveta kri, očisti nas! Naj¬
močnejša kri, pokrepčaj nas! Naj¬
dražja kri, zadobi nam večno
življenje! Amen.

Po povzdigovanji.

Ceščen in moljen bodi Je- f
zus, Ti Sin Davidov, Edinorojeni ‘jj
| večnega Očeta, Sin Matere De- i
l  vice, pravi Bog in pravi človek! f
i, Ceščena in moljena bodi presveta i
| kri večnega velikega duhovna, l

1 ti predraga cena našega odreže- *

2 nja in vir vseli milost! Z gobo- i

i i

— 105  —

<? vim k Tebi vpijem: Ako le lio- |
| češ, očistiš me gob mojih grehov. |
t  Oberni, o Gospod, svoje milost- 7
| Ijive oči v mene, velicega reveža, |
f ki sem omadežan s tolikimi grehi ~
| in pregreški; operi me v svoji |
| presveti kervi in skaži mi milost, ?
j da od danes naprej čisteje živim
| in da sem tako čedalje bolj všeč ®
f Tebi, Najčistejšemu in Tvoji vse- f
| lej neomadežani Materi Marii. J
t Amen. |

O nebeški luči, ki svetita “
I pred sedežem milosti božje, Ma- |
| rij a in Janez, vidva sta tista zve- |
| ličana, kterima je Jezus zavoljo &
f najčistejšega devištva s križa ska- J
I zoval največo ljubezen rekoč: j>
k  Zena, glej, tvoj sin! — Sin, glej, J
| tvoja mati! V tisti sveti ljubezni,
k  s ktero vaji je sklenila ta Go- j,
| spodova beseda, usmilita se mene, |
| revnega človeka, ter mojo dušo i
4 in moje telo vzemita pod zvesto J


i-a-

— 1-06

- 3-- ; ■■ ■ ■:

svojo varstvo, da po vajini pri¬
prošnji rastem in ostanem v lju¬
bezni do Boga in do bližnjega,
kakor tudi v čistosti svojega ser-
*' Amen.

ca

Spomin za mertve (memento
defunctorum).

Milostivo sprejmi, o Gospod,
našo molitev za vse verne duše
v vicah, zlasti pa za J . . J .
in daj jim deležnim biti predrazih
darov presvete te daritve; tega
te prosimo po zasluženji preča¬
stite Device Marije in vseli svet¬
nikov. Amen.

Oče naš (pater noster).

| Reši nas, prosimo te, o Go-
| spod, vseh zlogov, sedanjih in
&  prihodnjih, ter nam po priprošnji |
4 blažene in častite božje porodnice ^


i

1(17  —

a st- «  a a  ft-g-a^a-6-aK

Marije vselej Device in vseh svet¬
nikov inilostivo dodeli ljubi mir
v naših dneh, da bomo s pomočjo
Tvoje milosti prosti vseh grehov
in rešeni vseh nadlog. Po ravno
tistem Jezusu Kristusu, kteri živi
in kraljuje s Teboj in s svetim
Duhom, Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

III. I

<&

Sveto obhajilo (communio). j ;i

Gospod, nisem vreden, da greš I
pod mojo streho, ampak reci le j;
z besedo, in ozdravljena bode
moja duša. (Trikrat.)

Blagor telesu, ki je nosilo 4
Sinu večnega Očeta! Blagor kra- £
Ijevi Devici, ki je prej v duhu j
in sercu, kakor v telesu, spočela £
božjo Besedo!

O sveta Devica, z uno se- i
rafsko ljubeznijo in pobožnostjo, £

* j*. gs- -G-s-i--* j-tf: -


SMS--£>—®-®-3-<8-® ^!-^-^?.-<g-<g -<S-<3-^,-<2-^X

— 163  —

*■• ^*ž>-^i'i>-&~*->-is>-f->-.t>-v — c-s-<^- -<*—<a— ^;

s ktero si ti presv. rešuje telo
svojega Sina prejemala iz rok
svetih aposteljnov, izprosi tudi
meni milost, da to čudovito skriv¬
nost vselej, zlasti ob smertni uri
prejmem s čistim sercem in da
bom vekomaj sklenjen s tvojim
božjim Sinom Jezusom Kristusom.

Marija, moja mati in besed¬
nica, ne pripusti, da bi kedaj v
mojem sercu ugasnila ljubezen
do tvojega božjega Sina, temuč
izprosi mi milost, da bom po
večkratnem vrednem prejemanji
presv. rešnjega telesa v njej vedno
rastel, dokler ne pride tista ura,
ko me nikdo ne bo mogel ločiti
od Jezusa tvojega Sina in mojega
zveličarja. Amen.

Sklep. 4>

&
k

Pričujoč sem bil, o Gospod, i
pri presveti daritvi, ki seje oprav- |

— 160  —

? f

| ljala v spomin Tvojemu bridkemu |
| terpljenju in na čast Tvoji neo- J
| madežani Materi. Po svoji rlo- |
| broti in milosti stori me deležnega |
• drazih njenih darov, da bom ž f
I njimi pokrepčan z novo goreč- J
f nostjo vse dni svojega življenja j
| služil Tebi in Tvoji sveti Materi I
Marii. Amen.


l
i

170  —

Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni
usmili se nas!

Sin

' h ,'

sveta rešnji Bog,

usmili se nas:

Sveti duh, resnični Bog,
usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog,
usmili se nas!

Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta Devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Bog,

N

SS

a

o

ero.

t -g

6

n. 4


—<5—r-s —<3 —«?—<-4—<

ITI

i - vi—?s —&-<S—$

i,

Mati najbolj sveta,

Mati ljubcznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna
Podoba pravice,

Sedež modrosti Božjo,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Stolp kralja Davida,
Stolp slonokoščeni,

Id iša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

\ td ?


x»-

l

f

¥

I


w

o

CT5

rje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

| Pomoč kristjanov,
t Kraljica angelov,

| Kraljica očakov,

? Kraljica prerokov,

| Kraljica aposteljnov,

J Kraljica marternikov,

1 Kraljica spoznovavcev,

| Kraljica devic,
f  Kraljica vseh svetnikov,

* Krabica brez madeža izvir

2 nega greha spočeta.

| Jagnje božje, ki grehe sveta od-
š jemlješ, zanesi nam, o Gospod!
t  Jagnje božje, ki grehe sveta od-
J - jemlješ, usliši nas, o Gospod!

'i  Jagnje božje, ki grehe sveta od-
f jemlješ, usmili se nas, o Gospod!
Z  Kriste, sliši nas!

^ Kriste, usliši^nas!
i Oče nas ... Ceščena si Marija ...

J


I ?

T

MOLITVE
po lavretansldh litanijah.

1. Do presv. rešnjega telesa.

(Kedar je izpostavljeno.)

$ r .  Kruh z nebes si jim dodelil.
O. Ki ima v sebi vso sladkost.

M o 1 i m o.

O Bog! kteri si nam v pre¬
čudnem zakramentu zapustil spo¬
min svojega terpljenja, daj nam,
prosimo te, svete skrivnosti Tvo¬
jega telesa in Tvoje kervi tako
častiti, da vedno v sebi čutimo
sad Tvojega odrešenja. Kteri ži¬
viš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha Bog ve¬
komaj. Amen.

2. Do sv. Device, matere Marije.
Pod Tvojo pomoč pribežimo,

i  o

sveta božja porodnica! ne za-

I verzi nalili prošenj v naših po-
| trebah, temuč reši nas vselej vseh
7 nevarnost. O častitljiva in blago-
| slovljena devica, naša gospa, naša
f srednica, naša besednica, naša
| pomočnica. S svojim Sinom nas
J spravi, svojemu Sinu nas pripo-
I roči, svojemu Sinu nas izroči!
f s  S /. Prosi za nas, sveta božja po-
4 rodnica!

I O. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

,

4 Molimo.

Dodeli nam, svojim služabni¬
ci kom, prosimo, Gospod Bog! da
| vživamo vedno zdravje na duši
» in na telesu; in da bomo po ča-
| stitih prošnjah presvete Marije
| vselej Device rešeni sedanje ža-
i  losti in večnega veselja deležni.

Ceščena bodi kraljica, mati
i milosti, življenje, sladkost in upa-
| nje naše, bodi češčena! K tebi

©- !■>- fc- 1" t- —<t-vt 7r <s : '-1  -3-

Vsegamoffočni,

*/*>-&-■.*?»—©■—fe——Is—— ■<$-&-<i-<i P-&-&  -4*-» -<*—»• -<■#-«-<■**

* vpijemo zapuščeni Evini otroci, i
® k tebi zdihujemo žalostni in ob- |
? jokani v tej solzini dolini. Oh ■
J oberni tedej, naša pomočnica! j
f svoje milostljive oči v nas, in po¬
ji kaži nam po tem revnem življe-

? nji Jezusa, blagoslovljeni sad svo- j
| jega telesa: o milostiva, o dobrot-
j Ijiva, o sladka devica Marija!

Y.  Prosi za nas, sveta božja po¬
li rodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

* Molimo. I

večni Bog!
ki si dušo in telo častite device,
matere Marije, da bi zaslužila
vredno prebivališče biti Tvojemu
Sinu, s pomočjo sv. Duha pri¬
pravil, daj, da bomo, ki se vese¬
limo njenega spomina, po njenih
milostljivih prošnjah rešeni pri¬
hodnjih zlegov in večne smerti.


t -«--<5:-<a <£-&-<&-e

3. Do sv. Jožefa.

Glejte! zvesti in modri hla¬
pec, kterega si postavil, Gospod,
nad svojo družino.

W.  Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo Gospod!
zasluženje ženina Tvoje presvete
matere Marije pomaga, da nam
bode po njegovih prošnjah do¬
deljeno, česar ne premore naša
slabost.

4. Za vse potrebe.

Ponižno, o Gospod! te pro¬
simo, razveži po svoji milosti na¬
ših grehov vezi, in ohrani po
prošnjah svoje izvoljene matere
ljube device Marije in vseh svojih
svetnikov nas, svoje služabnike,

— 177  —

T T

| naše dobrotnike in naše pohištvo I
| v vsi svetosti; očisti tudi vso našo ?
f rodovino in naše prijatelje liudobe |
| in grehov in napolni jih z lepimi |
f čednostmi; dodeli nam mir in ?
| zdravje; odverni od nas vidne |
t in nevidne sovražnike in odženi f
| vse hude želje; daj nam zdravo I
| vreme in dobro letino; skaži mi- |
f lost našim prijateljem in neprija- ?
| teljem in obvaruj ta kraj z vsemi, *
| kteri v njem prebivajo, kuge, la- ?
| kote, vojske, ognja, potresa, po- f
L  vodnji in milostljivo dodeli vsem 4
| vernim kerščenikom, živim in ^

4  rnertvim v nebeškem kraljestvu 4
4 večno življenje, mir in pokoj. 4
| Obvaruj našega papeža J . . ., |

4 našega škofa J . . ., našega svet- 4
| lega cesarja J ... in vso našo ^

4  duhovsko in deželsko gosposko 1
4 in vse keršansko ljudstvo vseh ^
j- nadlog in vsega zlega. In Tvoj 4
4 blagoslov pridi z nebes nad nas 4

M.

12

178  —

'-r  >> -*i-<■(—:-t -•■;*; o <1 -

7

| in bodi vselej med nami. Po Go-
| spodu našem Jezusu Kristusu,
f Sinu Tvojem, kteri s Teboj živi
| in kraljuje v edinosti svetega
'? Duba, Bog vekomaj. Amen.

1 y. Božja pomoč ostani vselej pri
| nas!
t O. Amen.

Oče naš . .. Ceščena si Marija .,

(petkrat).


i

i

I

i

—«s-<3-<3~<3 -a-«-«-®-«-®-«-®-«*

— 17 !)

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

| Kriste, usliši nas!
i Oče nebeški, vsegamogočni Boj
usmili se nas!

| Sin vsega sveta rešnji Bog,

| usmili se nas!

| Sveti Duh, resnični Bog,
i,  usmili se nas!

| Sveta Trojica, en sam Bog,
ž usmili se nas!
j S. Marija, j g

| S. Mati božja, „

A S. devic Devica, ' g ~

J S. Mihael,
i S. Gabriel,
t S- Rafael,
l  Vsi sveti angeli m arhangeh, za I
j nas Boga prosite!
i i

12 *

UJ

o

aq

p'

Vse svete verste zveličanih duhov,
za nas Boga prosite!

S. Janez kerstnik, (za nas Boga

| S. Jožef,

\  prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za
nas Boga prosite!

S. Peter,

S. Pavel,

S. Andrej,

S. Jakob,

S. Janez,

S. Tomaž,

S. Jakob,

S. Filip,

S. Jernej,

S. Matevž,

S. Simon,

S. Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti,
za nas Boga prosite!

3

P

cc

o

crq


— 181  —

za nas
Boga,
pro¬
sita !

Vsi sveti učenci Gospodovi, za
nas Bogd prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas
Boga prosite!

S. Štefan, ,

S. Lavrenc, J za nas Boga prosi!
S. Vincenc, '

S. Fabjan in Sebastjan,

S. Janez in Pavel,

S. Kozina in Damijan,

S. Gervazi in Protazi,

Vsi sveti marterniki, za nas Boga
prosite!

S. Silvester,

S. Gregor,

S. Ambrož,

S. Avguštin,

S. Hieronim,

S. Martin,

S. Miklavž,

Vsi sveti škofje in spoznovavci,
za nas Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga
prosite!

za nas Boga

prosi

: t

182  —

»v-k  »»»>■ I- i? (■>- t> r r —a-a-a-s-

za nas

prosi

S. Anton,

S. Benedikt,

S. Bernard,

S. Dominik, l
S. Frančišek, -
Vsi sveti mašniki in leviti, za nas
Bogd prosite!

Vsi sveti menihi in puščavniki, za
nas Boga prosite !

S. Marija Magdalena,

S. Agata,

S. Lucija,

S. Neža,

S. Cecilija,

S. Katarina,

S. Anastazija,

Vse svete device in
nas Boga prosite!

Vsi svetniki in svetnice božje,
za nas Boga prosite!

Bodi nam milostiv; zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostiv; usliši nas, o
Gospod!

za nas
Boga
prosi!

vdove, za

— 183  —

?5—s>—S5—25—S—?>—©>—®—S-g

Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa,

Od nagle in neprevidne smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude

volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudega vremena,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojega sve¬
tega včlovečenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,;

Skozi svoj križ in terpljenje, 1
Skozi svojo smert in svoj po¬
kop, . . .

Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod Tolažnika sve¬
tega Duha, «

V dan sodbe, |

»—jy—  f£——<3—*$ -<&- -3 <1 <i<i—<2—

a>

co<

p

p

h

O

P->

— 184  —

t . |

| Mi grešniki ' |

| Da nam zaneseš, \ J

f Da nam odpustiš,

| Da nas k pravi pokori pri-

| Pelje?,

| Da svojo sveto cerkev vladaš j
| in ohraniš,

Da pastirja apostoljskega ml
vse cerkvene stanove v svojil
sveti veri ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve 1

ponižaš,

Da keršanskim kraljem m
oblastnikom mir in pravo
enovoljnost daruješ,

Da vsemu keršanskemu ljud
stvu mir in edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi
poterdiš in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim
željam povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom
večne dari dodeliš,

Da duše naše, in naših bra-i

I

te prosimo, sliši nas

tov, bližnjih in dobrotni¬
kov večnega pogubljenja
rešiš,

Da sad zemlje daš in ohra-|
niš,

Da vsem vernim dušam večni |
pokoj dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin božji!

Jagnje božje, ki grebe sveta od-
jemlješ; zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjem-
lješ; usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (itd. tiho).

ti.  In nas ne vpelji v skušnjavo:

O. Temuč reši nas hudega. Amen.

-&X®-

te prosimo, sliši nas!


vt-ri ~'t Ki :t  v[ ^( -2 -it '< V-'---*

f MOLITVE PO LITANIJAH, ?

J T

| pri popoldanji službi božji ob nedeljah |
v in praznikih, kteri niso matere ;*

f božje. i

? ?

J f

K presv. rešnjemu telesu.

f f

(Kedar je izpostavljeno.) |

| t r .  Kruh z nebes si jim dodelil. |
I O. Kteri ima vso sladkost v sebi. f

Molimo.

O Bog! kteri si nam v pre- |
čudnem zakramentu spomin svo- j>
jega terpljenja zapustil, daj nam, |
te prosimo, svete skrivnosti Tvo- f
jega telesa in Tvoje kervi tako i
f častiti, da vedno v sebi čutimo |
I sad Tvojega odrešenja. Kteri živiš A
| in kraljuješ z Bogom Očetom v £
l  edinosti svetega Duha Bog ve- A
| komaj. Amen. I

187  —

I ?

7 f

t Za odvernjenje vseh nadlog in <?

| nevarnost. |

VsPgamogočni večni Bog

ne¬

beški Oče! poglej
neskončne milosti
nadloge. Usmili se
kristijanov, za ktere

-'Sl

z očmi svojo
naše reve in
vseli vernih
se je Tvoj
edinorojeni Sin, naš Gospod in
Zveličar Jezus Kristus, voljno
grešnikom v roke dal, in je tudi
svojo drago kri na lesu svetega
križa prelil. Po tem Gospodu Je¬
zusu od verni, milosti vi Oče! za¬
služene šibe, sedanje in prihodnje
nevarnosti, punte, vojsko, kugo,
lakoto, dragino, bolezni in žalostne
revne čase.

Vsegamogočni

večni

Bog!

j; usmili se svojega služabnika na-
i šega papeža J . . ., in vodi ga l
1 po potu večnega življenja, da bo £
£ s Tvojo pomočjo, kar je Tebi pri- A
i  jetno, želel in z vso močjo storil. £
i'  4

— 188  —

O Bog, pastir in vladar vseh
vernikov! glej milostivo na svo¬
jega služabnika našega škofa J .
ki si ga pastirja naši škofiji po¬
stavil; dodeli mu, da tistim, nad
ktere je postavljen, z besedo in
z djanjem k dobremu služi, in
tako s čedo, ki mu je izročena,
večno življenje doseže.

Bog varli vseli kraljestev, do¬
deli svojemu služabniku, našemu
cesarju J ...,  Tvojo moč, s ktero
se sovražnik premaga, spoznati
in častiti, da bo, ker je iz Tvoje
volje cesar, tudi v Tvojem varstvu
vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem
dobrem duliovske in deželske
oblastnike in gosposke, da nas
bodo na vse to napeljevali, kar
zamore k Tvoji božji časti, k na¬
šemu zveličanju in k miru in sreči
vsega keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš,

da nam je prositi, za svoje pri¬
jatelje in neprijatelje, za zdrave
in bolne, za vse žalostne in revne
kristijane, za žive in rnertve.

Vsegamogočni večni Bog, ki
gospoduješ živim in mertvim,
in se usmiliš vseh, ktere iz vere
in dobrih del za svoje spoznaš,
pohlevno te prosimo, da vsi, za
ktere smo se namenili moliti, kteri
so še v življenji, ali pa so se
že s sveta ločili, na prošnje vseh
Tvojih svetnikov od Tvoje do¬
brote odpuščenje vseh svojih gre¬
hov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru!
pravo edinost v veri brez vsega
razdertja in ločitve. Preoberni
naša serca k pravi pokori in
k poboljšanju našega življenja.
Užgi v nas ogenj svoje ljubezni.
Daj nam goreče želje po vsi
pravičnosti, da Ti bomo kakor
Tvoji pokorni otroci v življenji

**>-

l


in v smerti prijetni in dopad¬
ljivi-

Tebi bodi vedno priporočeno,
o Gospod! vse naše djanje in ne¬
hanje, naše delo in opravilo, naše
življenje in naša smert. Daj nam
Tvojo milost tukej vživati, in
tamkej z vsimi izvoljenimi doseči,
da te bomo v večnem veselji in
zveličanji hvalili in molili. Tonam
dodeli, o Gospod, nebeški Oče!
po Jezusu Kristusu, svojem lju¬
bem Sinu, Gospodu našem in Od¬
rešeniku, kteri s Teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha
Bog vekomaj. Amen.

SF.  Božja pomoč ostani vselej pri
nas.

O. Amen.

Oče naš itd. Oeščena si, Marija!
itd. (petkrat).

191


Sv. Marka dan in prošnji ali
križev teden.

Opomin.

Procesije ali cerkveni obhodi bili
so v navadi že v pervih keršanskih ča¬
sih, in imajo visok pomen in svet namen.

Cerkveni obhodi so:

1. Očitno spoznavanje svete naše vere
pred vsem svetom;

2. slovesna in enoglasna zahvala za
prejete milosli ali dobrote ;

3. serčna združena prošnja za od-
puščenje naših grehov ali za odvernjenje
kacega zlega ali kazni božje;

4. očitni razgled katoliške edinosti;

5. lepa podoba našega potovanja na
zemlji, kjer nimamo pravega domu, am¬
pak prihodnjega iščemo;

6. močno budilo terdnega zaupanja
vsled Kristusove obljube: „Kjer sta zbrana
dva ali trije v mojem imenu, ondi sem
jez sredi med njimi.“

Križ, ki se nosi pred obhodom, po-
menja, da smo zbrani v imenu Jezuso¬
vem , da torej le po njegovem zasluženji
upamo doseči, česar prosimo.

Zastave ali bandera pa nam ozna¬
njajo, da je Jezus premagal greh. smert
in pekel, in slavno zmago Kristusove
cerkve nad judovstvo in neverstvo. Tudi
nas opominjajo, da bodimo vsled kerstne
obljube keršanski borivci za čast božjo
in zoper vse sovražnike svojega zveli¬
čanja.

Pri obhodu, t;e in nazaj grede moli
litanije vseh svetnikov (glej stran 179);
vernivši se v domačo cerkev pa opravi
naslednje molitve, ki jih masnik latinski
glasno moli.

i Psalm 69. i

J O Bog! hiti me otet; ^

i.  Gospod! teci mi pomagat.

| Omoteni, in osramoteni naj bodo, f
| kteri mi strežejo po življenji. |
l  Odstopijo naj, in sram jih bodi, i
| kteri mi hočejo hudo. |

1 Obernejo naj se zdajci osramoteni, 4
^ kteri pravijo: Haha! haha!
i Vsi pa, kteri Tebe iščejo, naj se
| vesele in radujejo. I

i,

193  —

Vedno naj reko: Hvaljen bodi |
Bog! kteri ljubijo Tvoje od- |
rešenje. I

Jez pa sem revež in siromak, o |
Bog! hiti k meni. f

Moj pomočnik in moj odrešenik, f
v  Bog! nikar se ne mudi.

Čast bodi Očetu itd.

V. Poma gaj svojim služabnikom, f
O. Ki v te zaupajo, moj Bog! I
V. Bodi nam, Gospod! močen |
stolp, $

O. Pred sovražnikom.

V.  Kič naj ne opravi sovražnik 1
pri nas, _ _ j

O.  In otrok krivice naj se ne loti I
nam škodovati. f

Gospod! no ravnaj z nami po i
naših grehih, i

O. In ne povračuj nam po naših |
hudobijah.

| V. Molimo za našega papeža J . .. ^
f O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in £
| osreči ga na zemlji, in ne daj £

M.

13

ga v voljo njegovih sovražni¬
kov.

1^.  Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverili, Gospod! milostivo
zavoljo svojega imena večno
življenje vsem, kteri nam kaj
dobrega store.

tf.  Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim
sveti.

Y.  Naj počivajo v miru.

O. Amen.

tf.  Molimo za svoje brate, kterili
ni tukej.

O. Pomagaj svojim služabnikom,
ki v te zaupajo moj Bog!

t r .  Pošlji jim, Gospod! pomoč iz
svetišča,

O. In varuj jih iz Siona.

V.  Gospod! usliši mojo molitev;
O. In moje vpitje naj pride do

195  —

O Bog! ki Ti je lastno usmi¬
liti se vselej in prizanesti, usliši
naše pohlevne prošnje, da nas in
vse Tvoje služabnike, ktere gre¬
hov veriga veže, milost Tvoje do¬
brote odveže.

Usliši, te prosimo, o Bog!
našo pohlevno molitev, in odpu¬
sti nam grehe, ki se ti jih ob¬
tožimo, da nam dobrotljivo z od-
puščenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Go¬
spod! svojo neizrečeno milost, da
nas vseh grehov odvežeš, in
kazni, ktere za-nje zaslužimo,
rešiš.

Bog! ki te greh razžali, in
pokora potolaži, ozri se milostljivo
na prošnjo k Tebi kličejoeega
ljudstva, in šibe svoje jeze, kijih
za svoje grehe zaslužimo, od nas
odverni.

13 *


— 196  —


Vsegamogočni večni Bog!
usmili se svojega služabnika J . .
našega papeža, in vodi ga po potu
večnega življenja, da bo s Tvojo
pomočjo, kar je Tebi dopadljivo,
želel in z vso močjo storil.

O Bog! od kterega pridejo
svete želje, dobre misli in pra¬
vična dela, daj svojim služabnikom
tak mir, ki ga svet ne more dati,
da bodo naša serca Tvojim za¬
povedim vdana, in po zatertim
strahu sovražnikov časi s Tvojo
pomočjo varni in mirni.

O Bog! užgi naša serca z
ognjem svojega svetega Duha, da
ti bomo s čistim telesom služili,
in z očiščenim sercem dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik
vseh vernih! dodeli dušam svojih
služabnikov in služabnic odpušče-
nje vseh grehov, da milostljivo od-
puščenje, kterega so vselej želeli,
po bogaboječih prošnjah dosežejo.



— 197  —

Začni, prosimo, Gospod! s
svojim Duhom naše djanje, in
spremljaj je s svojo sveto po¬
močjo, da se vse naše molitve in
dela vselej iz Tebe začno, in iz
Tebe začete, tudi v Tebi končajo.

Vsegamogočni večni Bog! ki
gospoduješ čez žive in mertve,
in se usmiliš vseh, ktere iz vere
in dobrih del za svoje spoznaš,
prosimo te pohlevno, da vsi, za
ktere smo se namenili moliti,
kteri so še pri življenji, ali pa
so se že s sveta ločili, po proš¬
njah vseh Tvojih svetnikov od
Tvoje dobrote odpuščenje vseh
svojih grehov dosežejo. Po Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu, Sinu
Tvojim, kteri s Teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha,
Bog vekomaj. Amen.

Iv. Bog, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do
Tebe.

— 198

<v. Vsegamogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši.

O. Amen.

V.  In vernih duše naj po milosti
božji počivajo v miru.

O. Amen.

3 ^-

Praznik presvetega resnjega
telesa.

Katoliška cerkev ta visoki praznik,
kar se (la, slovesno obhaja iz množili
blazih namenov; ti so:

1. Kaj se bolj spodobi, kakor da
smo Jezusu iz serca hvaležni za neizrek¬
ljivo dobroto, da je postavil presveti za¬
krament.

2. Spodobi se, da resnica, zmago-
vavka laži in krivoverstva, obhaja zmago;
da bi se njeni nasprotniki, vidivši toliko
svečanost in veselje katoliške cerkve, in
spoznavši svojo zmoto, vernili k materi,
ktero so zapustili!

3. Cerkev s slovesnim obhodom na
znanje daje živo svojo vero, da je Jezus
resnično in bistveno pričujoč v presvetem
zakramentu.

4. Njemu, pred kterim se pripogi¬
bajo kolena, v nebesih, na zemlji in pod
zemljo, vpričo nebes in zemlje skazujemo
dolžno najvišo čast, ter mu zadostujemo
za nečast, ki mu jo delajo njegovi sovra¬
žniki.

5. S tem. da se pri obhodu nosi

— 200  —

presveto resnje telo, cerkev želi, blago¬
slov božji sprositi kraju in ljudstvu.

V stari zavezi nosili so skrinjico z
mano, predpodobo presv. rešnjega telesa,
v slovesnem obhodu med petjem in godbo;
k olikan j bolj se spodobi ta čast in očitna
zahvala Jezusu za presveti zakrament, da
vsi milijoni katoliških kristjanov, — cesar
in najzadnji berač, papež in najniži re¬
dovnik, največi modrijan in prosti kmetič,
sivi starček in nedoletni otrok — kakor
iz enega gerla in enega serca pojejo:
Ceščen in hvaljen bodi vsaki čas presveti
božji zakrament!

Kdor ima kolikaj hvaležno in lju¬
beče serce do Jezusa, rad se bode pri¬
družil slovesnemu cerkvenemu obhodu,
in sicer ne kot nespodoben gledavec,
temuč Jezusu na Čast in bližnjemu v iz-
gled prave pobožnosti.

A A

i i

— 201  —


t Pri obhodu presv. rešnjega telesa, j

f  I

7 I. E v a n g e 1 i. f

'■> Pred vsacim evangelijem z mašnik-dija-
f konom moli:

?

Očisti moje serce in moji
| ustnici, vsegamogočni Bog, ki si
f  ustnici Izaija preroka z ognjenim
| oglom očistil; blagovoli me po
J svoji veliki milosti tako očistiti,

| da bom mogel vredno oznanovati
* Tvoj sveti evangeli. 2

J t r .  Zapove, Gospod, blagosloviti! £
jt O. Gospod bodi v mojem sercu i
^ in na mojih ustnicah, da vredno *
| in spodobno oznanujem njegov |
l  evangeli. _ _ 'l

£ <v. Gospod (bodi) z vami.
i O. In s tvojim duhom. Z

§ Hf.  Začetek evangelija svetega J
i Matevža  (1, 1—IG.) &

| O. Čast (bodi) Tebi, o Gospod! £

„ Bukve rodu Jezusa Kri¬
stusa, Sinu Davidovega, Sinu
Abrahamovega. — Abraham je
rodil Izaka; Izak pa je rodil Ja¬
koba; Jakob pa je rodil Judata
in njegove brate. — Juda pa je
rodil Faresa in Žara s Tamaro;
Fares pa je rodil Ezrona; Ezron
pa je rodil Arama. — Aram pa
je rodil Aminidaba; Aminadab pa
je rodil Kaasona; Naason pa je
rodil Salmona. — Salmon pa je
rodil Booza z Rahabo; Booz pa
je rodil Obeda z Ruto; Obed pa
je rodil Jeseta; Jese pa je rodil
Davida kralja.—David kralj pa
je rodil Salomona ž njo, ki je
bila Urijeva. — Salomon pa je
rodil Rohoama; Roboam pa je rodil
Abija; Abija pa je rodil Asata.—
Asa pa je rodil Jozafata; Jozafat
pa je rodil Jorama; Joram pa je
rodil Ozija. —- Ozija pa je rodil
Joatama; Joatampa jerodii Ahaca;

203  —

Ahac pa je rodil Ezekija. — Eze-
kija pa je rodil Manaseta; Ma-
nase pa je rodil Amona ; Amon
pa je rodil Jozija. — Jozija pa
je rodil Jehonija in njegove brate
o babilonskem preseljevanji. —
In po babilonskem preseljevanji
je Jehonija rodil Salatiela; Salu-
tiel pa je rodil Zorobabela. —
Zorobabel pa je rodil Abiuda;
Abiud pa je rodil Eliakima; Elia-
kim pa je rodil Azorja. — Azor
pa je rodil Sadoka; Sadok pa je
rodil Aliima; Abim pa je rodil
Eliuda. — Eliud pa je rodil Elea-
zarja; Eleazar pa je rodil Matana;
Matan pa je rodil Jakoba. — Ja¬
kob pa je rodil Jožefa, moža Ma¬
rije, od kterc je rojen Jezus, ki
je imenovan Kristus.“

Po besedah sv. evangelija od¬
pusti nam,

Amen.

o Bog, vse naše grehe.

— 204  —

'i T .  Treska in hudega vremena.

O. Reši nas o Gospod!

V.  Kuge, lakote, vojske in vsega
zlega.

O. Reši nas o Gospod!

F. Nagle in neprevidene smerti.
O. Reši nas o Gospod!

~¥.  Da sad zemlje daš in ohraniš.
O. Prosimo te, sliši nas!

¥.  Da sovražnike svete cerkve
ponižaš.

O. Prosimo te, sliši nas!

Da pastirja apostoljskega in
vse cerkvene stanove v svoji
sveti veri ohraniš.

O. Prosimo te, sliši nas.

W.  Gospod! usliši mojo molitev.
O. In moje vpitje naj pride do

Tebe.

¥.  Gospod (bodi) z vami.

O. In s tvojim duhom.

Moli  m o.

O Bog, kteri si nam v pre-



čudnem zakramentu spomin svo¬
jega terpljenja zapustil, daj nam,
prosimo, svete skrivnosti Tvo¬
jega telesa in Tvoje kervi tako
častiti, da vedno v sebi čutimo
sad Tvojega odrešenja.

O Bog, ki te greh razžali in
pokora potolaži, ozri se milost¬
ljivo na prošnjo k Tebi kličejo-
čega ljudstva, in šibe svoje jeze,
ki jih za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni. Po Kristusu, Go¬
spodu našem.

O. Amen.

Med tem, ko mašnik v kadilnico deva j’
kadila, moli: £

O Gospod! prosimo te, od-
verni od tega kraja vse zlege pe- l
klenskega sovražnika, od nas pa |
vsako škodo hude ure, po Jezusu &
Kristusu, Gospodu našem. Amen. |

Ma&nik, s presvetim rešnjim telesom v |
rokah, ljudstvo v pervo blagoslavlja,

rekoč: 9

J

Z nebeškim blagoslovom bodi l
blažen, obvarovan in ohranjen ta |
kraj in vsi njegovi prebivavci in f
tudi polje in zemski sadeži v ^
imenu Boga f Očeta, in f Sina, |
in svetega f Duha.. |

O. Amen.

II. Evangeli.

Moli, kakor pred pervim evangelijem.

lv r .  Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

V.  Začetek evangelija svetega
Marka  (1, 1—8).

O. Čast Tebi, o Gospod!

„Začetek evangelija Jezusa
Kristusa, Sina božjega. — Kakor

— 207  —

je pisano v Izaii preroku: Glej!
jez pošljem svojega angela pred
Tvojim obličjem, kteri bo pri¬
pravljal Tvojo pot pred Teboj. —
Glas vpijočega v puščavi: Pri¬
pravite pot Gospodu, ravne sto¬
rite njegove steze! — Janez je
bil v puščavi, in je kerščeval in
oznanoval kerst pokore v odpu-
ščenje grehov. — In k njemu je
hodila vsa judejska dežela, in vsi
Jeruzalemci, in so bili kerščeni
od njega v reki Jordanu, ko so
se obtožili svojih grehov. — Imel
je pa Janez oblačilo iz kameljih
dlak in usnjat pas okoli svojih
ledij, in jedel je kobilice in divji
med. In je oznanoval, rekoč: —
Močnejši, kakor jez, pride za
menoj, kteremu nisem vreden,
priklonjen odvezati jermena nje¬
govih čevljev. — Jez sem vas
kerstil z vodo, on pa vas bo ker-
stil s svetim Duhom.“


— 208  —


Po besedah svetega evange¬
lija odpusti nam, o Bog, vse naše
grehe. Amen.

1. Treska in hudega vremena.

O. Reši nas, o Gospod!

t.  Kuge, lakote, vojske in vsega
zlega.

O. Reši nas, o Gospod!

t.  Nagle in neprevidene smerti.

O. Reši nas, o Gospod!

W.  Da sad zemlje daš in ohraniš.

O. Prosimo te, sliši nas!

V.  Da sovražnike svete cerkve
ponižaš.

O. Prosimo te, sliši nas!

t.  Da našega cesarja in vso av¬
strijsko hišo varuješ in osre¬
čuješ.

O. Prosimo te, sliši nas!

"fr.  Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do
Tebe.


— 209 -

? v T

| ¥.  Gospod z vami.

| O. In s tvojim duhom. |

| Molimo.

T . f

l  O Bog, kteri si nam v pre- f

j” čudnem zakramentu spomin svo- |
| jega terpljenja zapustil, daj nam, f
| prosimo, svete skrivnosti Tvojega |
| telesa in Tvoje kervi tako častiti, |
f da vedno v sebi čutimo sad Tvo- f
| jega odrešenja. |

j O Bog, od kterega pridejo ?
j; vse svete želje, dobre misli in ^
i  pravična dela, daj svojim služab- i
| nikom mir, ki ga svet ne more jjj
i dati, da bodo naša serca Tvojim l

&  zapovedim vdana in časi po za- |
i tertem strahu sovražnikov s Tvoio i

i  pomočjo varni in mirni. Jr o ikri- a
| stusu, Gospodu našem,
j O. Amen. &

£ Med tem, ko mašnik v kadilnico deva ^

J kadila, mSli: Z

| Vsegamogočni večni Bog, bla- |

k h

M. 14

— 210  —

f



goslovi naš kraj: zdravje, čistost,
zmaga, moč, pobožnost, dobrota,
krotkost, spolnovanje postave in
zahvala Očetu in Sinu in sv. Duhu
naj prebivajo pri nas in Tvoj
blagoslov, o Gospod, ostani v tem
kraji in med vsemi njegovimi pre-
bivavci zdaj in vekomaj. Amen.

Mašnik, sveto rešnje telo v rokah, ljud-
stvo v drugo blagoslavlja, rekoč:

Z nebeškim blagoslovom bodi
blažen, obvarovan in ohranjen ta
kraj in vsi njegovi prebivavci, in
polje in zemski sadeži v imenu
in f Sina, in sve-

f Duha.

O. Amen.

Boga f Očeta,
tega

III.

E v a n g e 1 i.

i Moli kakor pred pervim evangelijem.

i if.  Bog z vami.

J

— 211

^ ‘f,

* O. In s tvojim duhom. |

! Začetek

evangelija svetega 'f
Lukeža  (1. 5—17).

O. Čast Tebi, o Gospod!

,,V dnevih Heroda, kralja v
Judeji, je bil duhoven, Caharija
po imenu, iz Abijevega rodu, in
njegova žena (je bila) od Aro-
novih hčer, in njeno ime je bilo
Elizabeta. — Bila sta pa oba pra- *
vična pred Bogom, ker sta ne- |
svarljivo živela po vseh zapove- v
dih in postavah Gospodovih. — ®
In nista imela otrok, ker je bila t
Elizabeta nerodovitna, in sta bila ?
oba že priletna. — Prigodilo se k
je pa, ko je duhovsko službo |
opravljal po versti svojega reda »
pred Bogom, — po navadi du- J
hovščine, ga je ravno zadelo ka- 4*
k  dilo užigati, in je Sel v tempelj 4
| Gospodov. — In vsa množica f
k  ljudstva je bila zunej, in je mo- i
j" lila ob uri kajenja. — Prikazal ^

I X

<3-s-ax

14 *


— 212  —

se mu je pa angel Gospodov sto¬
ječ na desni strani kadilnega ol¬
tarja. — In ko je Caharija vidil,
se je ustrašil, in groza gaje obšla.
— Angel pa muje rekel: Ne boj
se Caharija! zakaj tvoja prošnja
je uslišana; in tvoja žena Eliza¬
beta ti bo rodila sinu, in njegovo
ime imenuj Janez. — In boš ve¬
sel in od veselja poskakoval, in
veliko se jili bo njegovega roj¬
stva veselilo. — Zakaj velik bo
pred Gospodom! in vina in mo¬
čne pijače ne bo pil, in bo že v
telesu svoje matere s svetim Du¬
hom napolnjen. In veliko Izra¬
elovih otrok bo preobernil k Go¬
spodu, njih Bogu. — In pojde
pred njim v duhu in moči Elijevi,
da očetom oberne serca k otrokom,
in neverne k modrosti pravičnih,
da pripravi Gospodu popolnoma
ljudstvo.“

Po besedah sv. evangelija od-

— 213  —

pusti nam, o Bog, vse naše grehe.
Amen.

V.  Treska in hudega vremena.

O. Reši nas, o Gospod!
t ,r .  Kuge, lakote, vojske in vsega
zlega.

O. Reši nas, o Gospod!

V.  Nagle in neprevidene smerti.
O. Reši nas, o Gospod!
k. Da sad zemlje daš in ohraniš.
O. Prosimo te, sliši nas!

V.  Da sovražnike svete cerkve
ponižaš.

O. Prosimo te, sliši nas!
iv. Da keršeanskim kraljem in
oblastnikom mir in pravo eno-
voljnost daruješ.

O. Prosimo te, sliši nas!
y.  Gospod, usliši mojo molitev.
O. In moje vpitje naj pride do
v  Tebe. '

<v. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.


Moli na o.

O Bog, kteri si nam v pre- *

* čudnem zakramentu spomin svo- v
J jega terpljenja zapustil, daj nam, |

* prosimo, svete skrivnosti Tvojega ?
| telesa in Tvoje kervi tako častiti, |
1  da vedno v sebi čutimo sad Tvo- ?
» jega odrešenja.

Milost Tvojo, vsegamogočni |
l  Bog, ponižno prosimo, da blago- I
| sloviš, obiščeš in polijcš sadeže |
j in posesti svojih služabnikov, da J
4> škodljivo vreme odverneš, povod- f
š nji varuješ, dušne skušnjave pre- i

* ženeš, zdravo vreme daš ter nas j
& vsega nadlegovanja naših sovra- j
J žnikov v miru braniš, ker si nas J

* s telesom in kervjo svojega Sina J

* večne smerti rešil. Po ravno ti- J

* stem Kristusu, Gospodu našem. ®

-■ Med tem, ko mašnik v kadilnico deva ^
kadila, moli: j,

Vsegamogočni večni Bog, ki ^

i i

povsod gospoduješ in si povsod
pričujoč, ki se v svojih delih v
vsi visokosti skazuješ, usliši naše
prošnje in varuj naš kraj, ki si
ga vstvaril, da v njem ne bo
grešnih misel, ampak da bo sv.
Duh v svoji popolnosti vselej in
rad med nami prebival in pri¬
jazno nad nami gospodoval, po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Prosimo te, o Gospod! stopi
v naš kraj in daleč od njega od-
ženi vse sovražno zalezovanje;
Tvoji ljubi angeli naj med nami
prebivajo in našega kraja varu¬
jejo, in Tvoj blagoslov naj se
nikdar ne loči od nas. Amen.

Mašnik, sveto rešuje telo v rokah, ljud¬
stvo v tretje blagoslavlja rekoč:


Z nebeškim blagoslovom bodi
blažen, obvarovan in ohranjen ta J
kraj, vsi njegovi prebivavci, in l
polje in zemski sadeži v imenu £

Boga f Očeta, in f Sina, in sve¬
tega f Duha.

O. Amen.

IV.

E v a n g e 1 i.

Moli kakor pred pervim evangelijem.

Bog z vami.

O. In s tvojim duhom.

V. Začetek evangelija svetega Ja-
neza  (1, 1—14).

„V začetku je bila Beseda,
in Beseda je bila pri Bogu, in
Bog je bila Beseda. — Ta je bila
v začetku pri Bogu.-—Vse je po
njej storjeno in brez nje ni nič
storjenega, kar je storjenega. —
V njej je bilo življenje, in živ¬
ljenje je bilo luč ljudi. —• In luč
v temi sveti, in tema je ni umela.
— Bil je človek poslan od Boga,
kteremu je bilo ime Janez.—Ta
je prišel v pričevanje, da je pri-

— 217  —

čal od luči, da bi vsi verovali
po njem. — On ni bil luč, am¬
pak da bi pričeval od luči. —
Bila je prava luč, ktera razsvetli
vsacega človeka, kteri pride na
ta svet. •—- Na svetuje bil, in
svet je po njem storjen, in svet
ga ni spoznal. —- V svojo lastino
je prišel in njegovi ga niso spre¬
jeli. — Kolikor pa jih ga je spre¬
jelo, jim je dal oblast božjim
otrokom biti, njim, kteri verujejo
v njegovo ime; — kteri niso iz
kervi, ne iz volje mesd, ne iz
volje možd, ampak iz Boga ro¬
jeni. — In Beseda je meso
postala  in med nami prebivala;
in smo vidili njeno čast, kakor
častEdinorojenega od Očeta, polna
milosti in resnice.“

Po besedah svetega evange¬
lija odpusti nam, o Bog, vse naše
grehe. Amen.

— 218  —


F. Treska in hudega vremena. .?
O. Reši nas, o Gospod! |

F. Kuge, lakote, vojske in vsega ?

zlega. |

O. Reši nas, o Gospod!

F. Nagle in neprevidene smerti. |
O. Reši nas, o Gospod!

F. Da sad zemlje daš in ohraniš. I
O. Prosimo te, sliši nas! J

F. Da sovražnike svete cerkve ?

ponižaš. |

O. Prosimo te, sliši nas! f

F. Da to deželo in vse njene sta- |
nove s svojimi milostmi obilno *
obdariš. J

O. Prosimo te, sliši nas! k

F. Gospod, usliši mojo molitev, f
O. In moje vpitje naj pride do
Tebe. %

F. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

Moli  m o.

O Bog, kteri si nam v pre- |

2(9  —

I 1

i  daješ

Vsegamogočni, večni Bog, ki

grinjaš nebo z

vsem stvarem jed, ki pre-
oblaki, ki naprav¬
ljaš zemlji dež in nebeška vrata
odpiraš, ki jugu ukazuješ, da se
pomeri, ki s perstom zbujaš pod-
solnčnik, ki delaš gore od verha

čudnem zakramentu spomin svo¬
jega terpljenja zapustil, daj nam,
prosimo, svete skrivnosti Tvojega
telesa in Tvoje k črvi tako častiti,
da vedno v sebi čutimo sad Tvo¬
jega odrešenja.

Zanesi, o Gospod, zanesi svo¬
jemu ljudstvu, in ne pripusti, da
bi nas nesreča, vojska, huda vre¬
mena in nevarnosti nadlegovale,
ker si nas odrešil s predrago
kervjo svojega Sina, Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa. Po ravno
tistem Gospodu našem.

O. Amen.

Ivo maanik v kadilnico deva kadila, moli: ^


— 220  —

doli rodovitne in s svojo vsega- «
mogočnostjo zemljo živiš, ki si !
angelu zapovedal, da morje in ?
drevesa ne smejo delati škode |
ljudem; — prizanesi nam, ki se J
te' bojimo, in usliši naše ponižne ?
prošnje. O Gospod, na kolenih te ?
prosimo, odverni od našega kraja |
vse škodljive hude ure, točo in |
strelo, pokončaj vse sovražne na- f
pade na naš kraj, škodljivo gro- |
menje, plohe in hude vetrove po- r
mori; moč Tvoje roke naj poto- |
laži vse viharje gromečega zraka. I
Prosimo te, pošlji nam svetega |
Duha, da bo potem, ko bo pre- <5
magana moč naših sovražnikov, j,
Tvoj angel naše polje vsake ^
škode obvaroval, da bomo, kedar *
se poleže vihar in nam nič več *
nevarnosti ne prete, svoje mo- 4
litve v veselji do Tebe množili £
in vedno gorečnejše opravljali in 4
hvalo peli Tebi, ki živiš in kra- |


— 221  —

f ljuješ Bog od vekomaj do ve- y
| komaj. Amen. |

? ^
? Mašnik, sveto rešnje telo v rokah v če-

terto ljudstvo blagoslavlja, rekoč:

Z nebeškim blagoslovom bodi J
| blažen, obvarovan in ohranjen ta t
^ kraj in vsi, ki v njem prebivajo, |
| tudi polje in zemski sadeži —• v f
f imenu Boga f Očeta, in f Sina, l
| in svetega f Duha. |

f O. Amen. f



— 222  —

f


A. Nekoliko premišljevanj o pre¬
svetem rešnjem telesa.

1. M o 1 j e n j e.

Jezus Kristus, kakor Bog in «
| človek pričujoč v presvetem za- *
f kramentu, glej svojega služab- ®
| nika, ki te moli z najvišim spo- |
<? Stovanjem. Čeravno moje oči vi- ?
® dijo le podobo kruha, vendar “
4 živo verujem, da je v podobi *
jj' kruha pričujoče Tvoje pravo, živo f
& tel6, tega so mi porok Tvojo *
f besede: „To je moje  tel6.“ *

j> Tvojo modrost, vsegamogo- *
%  čnost in ijubezen poveličujem, ker i
^ si blesk svojega veličastva skril *
l  v skrivnostne podobe; zakaj, kdo a
^ bi se upal, bližati se Tebi, ako J
| bi nam v tem presvetem zakra- *
J mentu pokazal svoje božje veli- >

si\ &

častvo ? O presveti zakrament!
ti si skrivnostna skrinja zaveze,
v kteri niso le shranjene zapo¬
vedi, mana, Aronova palica, v
njej si resnično in bistveno priču¬
joč Ti postavodajavec, pravi ne¬
beški kruh, večni veliki duhoven!
O presveto svetišče, v kterem je
pričujoča sama svetost! Tvoji an¬
geli, o Gospod, noč in dan pred
Tvojim oltarjem stoje in te mo¬
lijo kakor svojega Boga in Go¬
spoda. Tudi pred tem svetiščem,
kakor v nebesih pred Tvojim
obličjem neprenehoma pojo hvalno
pesem: „Vredno je jagnje, ki je
bilo umorjeno, da prejme vso
hvalo, čast in veličastvo!“ Pridite
torej vsi, ki vas je odrešil Go¬
spod, in pridružite se angelom in
molite ga ž njimi! Da, da, Go¬
spod, moj Bog! z angeli hočem
tudi jez Tebi hvalo prepevati in
presveto Tvoje ime vekomaj ča-

jj —)(}—4$— !£•—~<i  -< 2 — 3 —< 3 —

— 224


stiti. Kje je ljudstvo pod solncem,
kteremu so njegovi bogovi tako
blizo kakor Ti, pravi Bog, nam?
Ti, o Gospod, ki kraljuješ nad
Kerubimi, Ti, kterega ne obse-
žejo nebes nebesa, si se tako po¬
nižal, da si si šotor postavil med
človeškimi otroci ter v svoje sve¬
tišče sprejel hišo, ktero so iz¬
delale človeške roke. O, kako
strašen je ta kraj ! Resnično, tu-
kej je hiša božja in vrata ne¬
beška, kajti veličastvo Gospodovo
napolnuje to hišo! On je naš Bog,
mi pa njegovo ljudstvo in čeda
na njegovi paši. Torej sveta ker-
ščanska srenja, poveličuj svojega
Gospoda, kteri sredi tebe prebiva,
njegovo veselje je, biti sredi med
človeškimi otroci. — Gospod Je¬
zus Kristus, moj Bog in Zveličar,
moja duša te poveličuje, in vse,
kar je v meni, Tvoje presveto
ime časti! In z menoj naj te ne-


— 225  —

| prenehoma hvalijo, časte in po- |
| veličujejo vse stvari in vsi narodi! |
f Ljubi svetniki božji in vse verste !
| zveličanih duhov, pridružite se |
f nam ter nam bodite na pomoč, f
| da bomo zedinjeni vredno častili, |
| hvalili in poveličevali Gospoda, |
T svojega živega Boga! Amen.

| 2. Jezusova ljubezen v presv. za- T
? kramentu; naša h?aležnost. 9
? . . .. '. J

t Ljubeznjivi božji Zveličar! j
Silno si želel, zadnjo večerjo imeti ?
s svojimi učenci, vede, kaj da J,
bodeš pri njej storil iz neskončne j
svoje ljubezni. Vstanovil si v slo- j
vesni oni uri veliko kraljevo jed ^
za vse čase, za vse ljudi, ki se i
jej bodo bližali z živo vero in go- ^
rečo ljubeznijo. Za res, kaj več
in kaj boljšega nam nisi mogel i
dati, kakor samega sebe. Kakor ^
vsa bitja od solnca dobivajo svet- i
lobo in gorkoto, ravno tako naj ^

M.

15

— 226  —

se po Tvoji neskončni previdno¬
sti in ljubezni krepčajo človeški
otroci s hrano, ktero si jim Ti
pripravil. O veselite se, vi reveži
vsi! Velikrat so vam sicer za-
in serca bogatinov

i! Velikrat
perta vrata

tega sveta, eno
so vam zmeraj
vam je cerkev,
Najbogatejšega,
ljubezni polno,

T

T

serce, ena vrata
odperta: odperta
velika obednica
čegar serce je
in k sebi vabi

vse, zlasti pa reveže, betežne m

obložene, da jih pokrepča. — Da
si, ljubeznjivi Zveličar, dober pa¬
stir, pokazal si s tem, da si svoje
življenje dal za svoje ovčice; še
večo ljubezen pa svojim ovčicam
skazuješ v presvetem zakramentu,
kjer jih hraniš in rediš s kruhom
večnega življenja, s svojim lastnim
mesom, in napajaš s svojo lastno
kervjo: Kako lepo so se dopol¬
nile prerokove besede : ,,Hrano
je dal vsem, kteri ga častijo.“ —

Y i

<5 I)a, presladek kruh z nebes daješ, |
| o Gospod, nam, svojim otrokom, |
'f ter nam po njem razodevaš svojo <j>
ljubezen. In to nebeško jed sinemo |
vžiti, kedar le hočemo. Pa to še I
ni bilo zadosti Tvoji ljubezni, ^
ampak sam želiš priti celo k nam 'f
na dom, da nas krepčaš v hudih X
boleznih ter nam svoje presveto t
telo deliš za popotnico v večnost. |
Kdo more umeti ljubezen, ki jo ?
skazuje stvarnik svojim stvarem, '?
Gospod svojim služabnikom, Bog f
revnemu človeku! —- Kaj je te- I
dej, zahvala, ko bi ti jo tudi iz- “
rekali jeziki vseh milijonov ljudi, A
v primeri Tvoje neskončno do- *
brotljive ljubezni? V kaki primeri &
je hvaležnost vseh človeških sere J
s Tvojo neizrekljivo ljubeznijo? *
Na vekomaj ostanemo nezmožni, l
vredno in spodobno hvaliti Tvojo £
ljubezen, torej, o Gospod, milo- I
stivo sprejmi našo voljo za delo, *

15  *

— 228 —

in bodi ti dopadljiva naša po- |
manjkljiva zahvala! Amen. |

f

3.  Kes, prošnje, sklepi. f

f

Usmiljeni Zveličal-! O koliko f
pregreli se imamo kesati, ki smo |
jih storili zoper presveti zakra- |
ment! ?

Vsako uro vsacega dne se v |
daritev svete maše svojemu ne- f
beškemu Očetu daruješ za nas, |
■— jez pa sem brez kacega vzroka f
iz same lahkomišljenosti marši- k
kteri dan zanemaril prelepo pri- l
liko, da bi se bil vdeležil pre- |
drage te daritve. — Gospod, od- &
pusti mi dosedanjo nemarnost! i.
odsehmal hočem draže cenitiTvojo £
presveto daritev. ■— 6

Ti nas tako prijazno in pri- *
serčno vabiš, rekoč: „Pridite, vžite i,
kruh, kterega sem vam pripra- |
vil In da bi večkrat radi pri- j
stopili k Tvoji presveti večerji, %

— 229

nam obetaš, da nas hočeš neumer-
joče in deležne storiti svoje božje
nature; — jez pa sem večkrat
ognil se nebeške hrane, kaj čuda
torej, da me zapušča dušna moč,
da mi terpne serce. Kedar sem
pa tudi bližal se Tvoji mizi, o
kako mlačen ali celo merzel sem

bil

pri njej

i! —

« med nami, in si vedno

pri

l  čeravno smo ti tolikanj neliva-
| ležni, da te še žalimo; Ti, naš
| Bog, Oče, prijatelj, zdravnik,
^ tolažnik, svetovavec, delivec vseh
i milost in pomočnik v vseh nad-
* logah in stiskali, si vedno sredi
i med nami; jez pa se k Tebi ne
J zatekam, te ne obiskujem, te ne
^ častim, še pomoči ne iščem pri
i Tebi. Modri prišli so iz daljnih

O Gospod! od- t

pusti mi dosedanjo mlačnost in
merzloto, kajti kesam se je in
poboljšati se hočem. —

Ti imaš toliko veselje, biti

— Ž30 —

krajev jutrove dežele Tebe molit
v Betlehem; jez pa te imam tako
blizo, pa te ne obiskujem! O,
kolika mlačnost, merzlota in ne¬
hvaležnost! — O, Gospod! od¬
pusti mi dosedanjo to nemarnost,
odslej mi bodi hiša božja raj na
zemlji, kakor je bila Tvojim lju¬
bim svetnikom.

Ti, o Gospod ! si v presvetem
zakramentu vedno pričujoč kakor
Bog in človek, z dušo in telesom,
s kervjo in z mesom; ■— jez pa
sem se v pričo Tebe velikrat ne¬
spodobno obnašal, kakor da ne bi
imel žive vere v Tvojo pričujoč-
nost. „Mojzes! Mojzes!“ — tako
si klical iz ternjevega germa, —
„izzuj čevlje, kajti svet je kraj,
kjer stojiš!" In mož božji zager-
nil si je obličje in ni se premaknil
z mesta. G, kako malo je moje
spoštovanje do svetega kraja po¬
dobno njegovemu! O, kakošna

— 231 —

Y

j  slepota! Kedar stopim pred ka-
I cega veljaka tega sveta, kako si
y prizadevam, da se pred njim spo-
| dobno vedem, kakor vem, da mu
| je všeč, kako se varujem vsega,
| kar bi ga žalilo, kako le vanj
| obračam svoje oči; pred Teboj pa,
f pred kterim so imenitnjaki tega
| svetd le prah in pepel, kako nespo-
f dobno sem se doslej obnašal! —
I O, Gospod, odpusti mi vse doseda-
? nje nespodobnosti zoper presveto
| skrivnost; odslej se hočem s Tvojo
| milostjo v Tvoji sveti hiši tako
l  obnašati, kakor so se obnašali,
j in se tudi še sedaj vedejo vsi,
t  kteri živo verujejo, da si ondi pri-
* čujoč Ti, vsegamogočni Gospod,
i  pravi živi Bog. Amen.

4.  Prošnje.

1 Božji Zveličar! v presvetem |
| rešnjem telesu nam deliš moč v i
I boji zoper vse, ki so nam sovraž- £

ik.  4

V> —«t <3 ^-<3-<SU

niki, in teh ni malo. Torej je
perva moja prošnja: Dobrotljivi
Zveličar, daj mi spoznati svojo
slabost in moč svojih sovražnikov,
da se mi obudi hrepenenje po
nebeški hrani. Zakaj, ako imam
v sercu Tebe, kterega dušnega
sovražnika bi se smel bati? Ako
si Ti z menoj, kdo zmore kaj
zoper mene? Saj vse premorem
v Tebi, ki me krepčaš. Tvoje
sveto telo in Tvoja sveta kri,
vredno vžita, pa ni le orožje, s
kterim slavno zmagujem meso,
hudobnega duha in svet, temuo
tudi drevo življenja, ktero si
vsadil Ti, drugi nebeški Adam.
Kdor je od tega drevesa, kmali
v vsaki kreposti doraste. Ce je
skrinja zaveze Obededomovo hišo
s tako obilnostjo blagoslovila, ker
jo je sprejel v svojo hišo, kolik
blagor boš Ti razlil še le nad nje,
ki te v svoje serce dostikrat vre-

— 233  -

dno prejmejo v svetem obhajilu.
Torej je moja druga prošnja: „Na-
polni moje prazno pa po hrani
hrepeneče serce čedalje z večim
dušnim blagrom in dodeli mi v
svetem obhajilu moč, da rastem
kakor v čednostih, tako v zaslu-
ženji in dobrih delih.“ — Ker pa
le vredno obhajilo rodi prekrasni
ta sad, te dalje prosim: „Dodeli
mi milost, da vselej s čistim ser¬
cem pristopim k Tvoji sveti mizi!“
— znano mi je sicer, da še an¬
geli nebeški niso dosti čisti, da bi
te prejeli, kolikanj manj je meni,
ubozemu grešniku, mogoče popol¬
noma s čistim sercem te prejeti?
Toda po svojem neskončnem usmi-
ljenji od mene ne zahtevaš angelske
čistosti, ampak le, da sem v stanu
posvečujoče Tvoje milosti, kedar
te vžijern. Dodeli mi torej, po¬
nižno te prosim, milost pravega
in resničnega kesanja nad vsemi

— 234  —


grehi, očisti mi serce vsacega hu¬
dega nagnjenja, in ako bom kedaj
tako nesrečen, da te s smertnim
grehom razžalim, skaži mi milost,
da vredno prejmem odvezo svete
pokore, predno pristopim k sve¬
temu obhajilu. — Potem pa, ko
sem te v življenji večkrat vredno
prejel, poln zaupljive tolažbe pri¬
čakujem smertne ure, kajti Ti si
mi porok in zastava večnega živ¬
ljenja. Gotovo, tega sem prepri¬
čan, nad vsacim vernikom, ki
Tebe ljubi, se bode dopolnilo,
kar si govoril svojim aposteljnom,
rekoč: „Zopet pridem, ter vas k
sebi vzamem, da ste tudi vi,
kjer sem jez!“ Amen.

i

Y f

B. Tri molitve do presvetega f

rešnjega telesa. |

f

1. Molitev sv. Bernarda.

?

K Tebi hočem priti, o Jezus, |
le pri Tebi in v Tebi veselja is- f
kati. Kako dobro in prijetno je, |
pri Tebi prebivati, v Tebi poči- |
vati! V hiši pred barko nove za- <j>
veze padem na kolena, in klicati I
hočem v Gospodovo ime in z Da- '?
vidom hvaliti Njega, kterega ljubi |
moja duša, in ž njim govoriti: 1
Našlo je moje serce kraj, kjer ^
morem moliti Gospoda, svojega f
Boga“ Našel sem serce svojega j,
kralja, svojega brata, svojega pri- i
jatelja, svojega ljubega Jezusa, 1
svojega rešenika in Gospoda. Mo- |
liti te hočem, o Jezus! Daj, da i
moje prošnje pridejo v svetišče, £
kjer mi bodo uslišane. Vsega me i
sprejmi v svoje serce, in daj mi ‘l

— 230  —

pokusiti sladkost svoje ljubezni,
daj, da bom Tvoja nerazdeljena
lastina! Jezus, Ti najčistejši iz¬
med človeških otrok, čisti me
vseh mojih grehov, krivic in pre-
greškov če dalje bolj in bolj, da
se smem očiščen Tebi bližati, v
Tvojem sercu prebivati vse dni
svojega življenja in Tvojo sveto
voljo tako spolnovati, kakor jo
spolnujejo zveličani duhovi v ne¬
besih. Tvoja stran je odperta, da
v nji iščem varnega zavetja! Tvoje
serce je ranjeno, da jez v njem
prebivam; ranjeno je bilo pa tudi
za to, da v vidni rani spoznam
nevidno rano Tvoje večne lju¬
bezni. Kako in kje se je mogla
Tvoja ljubezen še bolj pokazati,
kakor v tem, da ti je ljubezen
prederla ne le telo, ampak tudi
serce. Kdo torej ne bi ljubil Tvo¬
jega ranjenega serca! Bog, moj
Zveličar, Bog, Ti večna resnica,

— 237 —

^ v večni ljubezni me zedini s svojo
| ljubeznijo! Amen.

•

^ 2. Molitev sv. Tomaža Akv.

<s

Vsegamogočni, večni Bog!

| kdo sem jez, da se prederznem
| prikazati se pred Tvojim obličjem?
f O Bog, moj Bog! Le bolnik
i sem, ki hiti k zdravniku živ-
f  Ijenja; grešnik sem, ki hrepeni
| po milosti Tvoji, po Tvoji sve-
| tosti; slepec sem, ki išče svet¬
uj lobe večne resnice in modrosti;
k  revež in berač sem, ki v svoji
| potrebi zdihuje k Gospodu nebes
&  in zemlje; zapuščen sem in brez
^ tolažbe, in pri Tebi iščem po-
| moči, kjer je drugej ne najdem,
i V Tvojo pueobilo dobroto in ve-
| komaj usmiljeno ljubezen torej
I upijem, ter ponižno prosim: O
| Gospod ! ozdravi in pokrepčaj me,

& bolnika, vdihni dušnemu merliču k
| novo življenje, operi me vseh ^

L J.':; ^ f ~ j; /, v :  [■> !l t; —f; v; <!■<:! <1

— 238  —

| dušnih madežev, oprosti me vseh |
t hudih strasti, posveti me s svojo !
I svetostjo, razsvetli mi slepoto z
| lučjo svoje milosti, ki je prišla |
f  na svet, da ga razsvetli; dodeli f
| revežu, česar potrebuje; obleci |
f  nazega z oblačilom svoje posve- |
| čujoče milosti; vlij tolažbe v moje *
| zapuščeno serce, — saj vse to le |
| Ti zamoreš, Zveličar moj, Ti an- f
| gelski kruh, nebeška hrana, ki |
j  deliš večno življenje. Daj, da f
£ vselej vredno prejmem presveto |
Tvojo skrivnost Tvojemu imenu
na čast, in v zveličanje svoje J
duše. O, da bi vselej vredno pre- <j>
jel Gospoda vojskinih trum, kralja |
vseh kraljev, zapovedovavca vseh i
vladarjev, Boga večne ljubezni, |
Očeta vsega usmiljenja, pomoč- 4
nika in tolažnika vseh bolnikov ^
in revežev; o, da bi te v svoje |
serce sprejel s tolikim spoštova- &
njem, s toliko ponižnostjo, s toli- i,

S>-SK*>-£>-*>-©—«-®-^-a-^-S-«-<j-<S-a-^-®-<|-<3_Q_^_ <a _ a _ a .

— 239 —

kim kesanjem, s toliko pobožnost¬
jo, čistostjo in svetostjo, s tako |
živo vero, s tolikim hrepenenjem, |
s tacimi sklepi in voščili, kakor |
se spodobi Tvoji božji svetosti in ~
kakor je najkoristnejše mojemu f
zveličanju! Dodeli, premilostljivi ?
Oče, da bodem deležen vseh ne- 1
beških blagrov, kedar prejmem |
presveto telo in presveto kri Tvo- |
jega ljubega Sina! Dobrotljivi |
Bog, skaži meni nevrednemu to "
milost, da bom svojega Gospoda £
in Zveličarja, Jezusa Kristusa, i
kterega sedaj prejemam skritega |
v podobe kruha in vina kedaj
gledal od obličja do obličja ter
poveličeval vekomaj njega, ki s i
Teboj in s svetim Duhom živi J
in kraljuje Bog vekomaj! Amen. j

. S

3. Molitev sv. Alfonsa Ligorjanskega. l

* . m St

Preljubeznjivi moj Jezus! k
Koliko si moral terpeti, da si £


mogel pričujoč biti in z nami
sklepati se v presvetem zakra¬
mentu. Moral si najstrašnejše in
najzasramljivše smerti umreti. O
pridi, pridi, božji rešitelj, in skleni
se z mojo dušo. Zavolj grehov
bila je nekdaj Tvoja sovražnica,
sedaj pa jo bodeš povzdignil s
svojo milostjo za svojo nevesto.
Pridi, o božji ženin, obljubim Ti,
da ti ne bode nikdar več ne¬
zvesta. Ljubiti te hočem brez se¬
bičnosti, brez prenehanja, brez
izjeme, brez vsake pogoje. Edino
to želim, da bom ves Tvoj. Da
te odslej več ne odpodim od sebe,
hočem s popolno ljubeznijo te ob¬
jeti in v svojem sercu pripraviti
ti stanovitno prebivališče. V njem
bodi in ostani Tvoje počivališče.
Pridi torej v moje serce, in delaj
v meni to, česar želiš. Odpovem
se vsemu hudemu nagnjenju, da
bodem ves Tvoj, in Tvojim za-

— 241  -

povedim vedno pokoren. O moj
Bog in Gospod, očisti mojo dušo,
da bode vredna Tvojega veliča¬
stva, ozaljšaj jo s sladkim sadom
svoje ljubezni, da ti bode pri¬
jetno prebivališče. O moj Bog!
ker hočeš, da sem ves Tvoj, stori
z menoj, kar hočeš. Daj, da vse
pozabim, kar je zoper ljubezen
do Tebe. Množi in vikšaj v meni
svete želje, da Ti bodem čedalje
bolj prijeten. Dodeli mi milost,
da te neprenehoma resnično iz
vsega serca ljubim. — O Jezus!
kar si obljubil, to daš. Njemu,
ki te ljubi, obljubil si, da prideš
z Očetom in svetem Duhom vanj
prebivat. Kaj moreš več storiti,
da bi nas vnel z gorečo ljube¬
znijo ? Ljubeznjivi Bog in Gospod!
urnem te, kaj ne, da hočeš, da te
tudi jez ljubim? Ravno to je zdaj
tudi moja edina želja. O da bi
se izpolnila! Ljubim te iz vsega

M.

16

svojega serca, tako saj jez mislim ;
toda če veš, da te prav ne lju¬
bim, uči me ljubiti, kakor je Tebi
všeč, vžgi v mojem sercu gorečo,
stanovitno, popolnoma ljubezen.
Toliko čudežev delaš v presve¬
tem zakramentu, stori le še tega,
da jez svetu in sebi samemu od¬
merjen:, in le Tebi živim. Potem
še le smem reči, da si Ti, o Bog,
Gospod mojega serca, moj ne¬
skončni zaklad in neusahljivo bo¬
gastvo. Amen.

i Molitev svojega rojstva in godu
.s dan.

1. Rojstni dan.

i Moj Bog in Stvarnik! Dana-
J šnji dan poklical si me na svet,
i da te spoznam, ljubim, Tebi slu-
i žim, ter se vrednega storim, Tebe


— 2*3  —

v kraljestvi nebeškega veličastva
ljubiti in vživati. Iz dna svojega
sercži zahvaljujem se ti za vse
dobrote, ki si mi je že skazal
in še vedno skazuješ, zlasti pa
za neizrekljivo milost, da si me
kmali po telesnem rojstvu v sv.
kerstu prerodil za nebesa, mojo
edino pravo domovino. O kako-
šna sramota me spreletava, da
sem tako malo v prid obračal si
Tvoje brezštevilne dušne in te¬
lesne dobrote, njih mnogo še
celo v Tvoje razžaljenje. Odpusti
mi, milosti vi Oče, iz vsega serca se
kesam, ter ti obljubim, v prihod¬
nje hvaležniši biti do Tebe; Tebi,
ljubeznjivemu svojemu stvarniku
hočem iz vsega serca vdan ostati
<lo zadnjega izdihljeja. Amen.


š- -<ž-3-6x

16 *


— 244  —

Ponavljanje kerstne obljube.

(Sv. Frančišeek Šaleški).

Dobrotljivi Jezus, moj Reši¬
telj, ki me od vekomaj tako lju¬
biš, da si se včlovečil zavolj mene
in svojo drago kri prelil, da bi
meni odperl vrata nebeška. Po¬
nižno in na kolenih te prosim od-
puščenja vseh grehov, kterih sem
kriv pred Tvojim veličastvom.
Kako nehvaležno sem se pregre¬
šil nad Teboj, ki si v svoji ra¬
dodarnosti tolikanje dobrote ska-
zal meni, ubogemu grešniku. Kaj
morem tedaj druzega storiti, ka¬
kor serčno kesati se, rekoč: Oče,
grešil sem zoper nebo in zoper,
Tebe, več nisem vreden imeno¬
van biti tvoj otrok!

Odpusti mi torej, o Gospod,
Ti večna dobrota, in milostljivo
sprejmi obljubo, pri mojem kerstu

245  —

<f  storjeno, ktero hočem danes po-
| noviti s Teboj. Odpovem se hu-
'j  diču, hudobnemu svetu in spaee-
| nemu mesu. S Tvojo sveto mi-
T lostjo ti obljubim, odslej varo-
| vati se greha, ne iz strahu pred
? peklom, ne zavolj večnega pla-
<p čila, temue iz gole ljubezni do
| Tebe, ki si moj Bog in vse lju-
| bežni vreden.

| Po svoji neskončni milosti
J mi odpusti vse moje pregrehe,

J operi me z izopom svoje presvete
* kervi, in bolj bom bel, kakor
l  sneg; daj mi nazaj belo oblačilo
| perve moje nedolžnosti; ozaljšaj
A mojo roko s perstanom žive vere, da
^ me ohrani v Tvojem svetem strahu
l  in v Tvoji ljubezni. To upam, o
A Gospod, od Tvoje neskončne mi-
4 losti, saj si voljnejši pomagati
A nam, kakor mi, pomoči prositi te,

4 Tebi bodi čast, hvala in poveli-
4  Čanje za vse dobrote, ktere pre-


- -240 —

| jemamo iz dobrotljive Tvoje roke!
S Amen.

| 2. Godovni dan.

? Sveti moj priprošnik, častit-
ljiv prijatelj Najvišega, sprejmi
| današnji dan, kije postavljen tebi
| v spomin, tudi moje serčno češče-
| nje. Bodi ti pa tudi serčna za-
| hvala za posebno varstvo in za
? vso ljubezen, ki si mi jo skazal
I v mojem življenji. Ostani mi tudi
| še v prihodnje mogočni priproš-
& nik, da bom z božjo milostjo
| vedno posnemal tvoj izgled, in
da bom s teboj vred deležen več-
i nega zveličanja. Amen.

K tebi, sveti J . . ., ki si
J>  mi bil dan pri sv. kerstu za pri-
| prošnika, pribežim in te prosim,
j  vzemi me za svojega rejenca in
j.  nikoli me ne zapusti. Vodi me po

247  —

poti, po kterem si ti hodil, od-
verni od mene vse dušne in te¬
lesne nevarnosti, in pomagaj mi
zlasti o moji smertni uri, da s
teboj pridem pred obličje božje.
Amen.

Sveti Bog! ki si mi v mojem
priprošniku dal lep izgled na pot
v nebeško domačijo, dodeli mi
tudi milost, da bom zmagavni ve¬
nec, ki že obdaja njegovo glavo,
vedno imel pred očmi ter ž njim
enkrat združil se v svetili nebe¬
sih. Amen.

sse,"



I Molitev, predno si izvoliš stan.

N a v o d, kako si kak stan

T

voliti.


Jako važna je volitev stanu; časno
in večno srečo najde le on, ki si izvoli'
tisti stan, v kterega ga kliče ljubeznjiva
božja previdnost. Da pa izveš, kteri stan
ti je Bog odmenil, in izvoliš, kar je naj¬
boljše duši v zveličanje, resno prevdarjaj
naslednja pravila:

1. Nikar si ne voli stanu, kedar je
nemirno tvoje serce; kajti v tem dušnem
stanu ne moreš prav soditi; najboljše je
po molitvi ali po sv. obhajilu premišlje¬
vati o prihodnjem stanu.

2. Živo si postavi pred oči, da si
le za to vstvarjen, da Bogu zvesto služiš
in marljivo skerbiš za svoje zveličanje;
kaj bi ti pomagalo, če ves svet pridobiš,
pri tem pa edino svojo dušo pogubiš!

3. Dobro premišljuj nevarnosti, ki
se ti kažejo v tem ali v tem stanu; na¬
sproti pa tudi, — pomočke, ktere ti po¬
nuja ta ali ta stan.

4. Resno prevdarjaj svoje zmožnosti,
dušne in telesne, nagnjenje, vednosti, na-

I

T

— 249 —

ravne in nadnaravne dari božje; za stan,
v kterem te hoče Bog imeti, dal ti je
tudi nagnjenje in potrebne zmožnosti.

o. Pomisli, kaj bos na smertni po¬
stelji, ko te bo vse zapustilo, želel, da
bi bil storil, ali pred sodnjim stolom bož¬
jim, kjer boš zaslišal večno nespremen¬
ljivo sodbo.

6. Boga svetega Duha prosi razsvet¬
ljenja; v ta namen večkrat moli in k
sv. obhajilu vredno pristopi.

7. Predno storiš terden sklep, po-
svetvaj se Še z razumnimi in tacimi ljudmi,
od kterih si prepričan, da ti dobro ho¬
čejo, zlasti s starši in s spovednikom. —
Starši naj svojih otrok ne silijo v noben
stan; otrok naj se pa ravna po pametnem
svetu svojih staršev, ako ni njihov svet
nasproti njegovemu nagnjenju ali očit¬
nemu klicu božjemu.

MOLI T E V.

L  . !

Bog in moj Gospod! £

* ravno kar si morem voliti stan, i

t ki bo meni in še marsikomu od- J

4

$

ločil časno in večno srečo. Oče
luči in usmiljenja! s terdnim za¬
upanjem se obernem k Tebi z
milo prošnjo, da mi dodeliš svojo
pomoč pri najvažnejši stopnji mo¬
jega življenja. Kaj hočeš, o Bog,
da storim? Govori, Gospod, in
daj mi spoznati svojo voljo; glej,
Tvoj služabnik, pripravljen je
vse storiti, kar je Tebi všeč, in
koristno meni in mojemu bliž¬
njemu. Daj mi po svojem svetem
Duhu spoznati, ali je čisto in ker-
ščansko nagnjenje, ktero me zdaj
vleče v ta stan . . . bolj, kot
v vsaki drugi, — ali nimam časne
sreče bolj pred očmi, kakor svoje
zveličanje? Pokaži mi nevarnosti
in težave tega stanu, in ali imam
za-nj potrebne zmožnosti ali si
jih saj morem pridobiti ? Razsvetli
tudi moje starše, mojega spo¬
vednika, ki jih hočem dobrega
sveta prositi, da mi to svetvajo,


S-®-®- <3—3-<3--<3- -<3-*SX

— 251  —

kar je po Tvoji modri previd¬
nosti in očetovski ljubezni naj¬
boljše za me. V roke Tvoje mo¬
dre previdnosti izročim vso svojo
prihodnost. Vodi me po potu, ki
me najvarnejše in najgotovejše
pelje k Tebi, moji največi do¬
broti, v sveta nebesa; tega te
prosim po zasluženji Jezusovem,
Mariinem in vseh Tvojih svetni¬
kov. Amen.

1  II. I

k Ji

O Jezus, Ti ljubitelj moje |
duše, zavoljo mojega zveličanja

2  si z nebes prišel na zemljo, po- j,
* nižal se do hlapčevske podobe, 4
| živel v revščini in zaničevanji, j,
^ v trudu in delu, v preganjanji in ^
t  terpljenji, ter svoje življenje skle- i
| nil na križi. Prosim te, razodeni ^
l  mi stan, v kterega me kličeš, i
l  saj Ti najbolje veš, v kterem j

A Ji

252  —

stanu naj laže pobožno živim in
srečno umerjem. Edina želja mo¬
jega serca je, Tebi vedno zvesto
služiti in nikoli se ne ravnati po
spačenem nagnjenji. Glej, ljubi
moj Zveličar, moje serce je pri¬
pravljeno, in želi le tega, kar Ti
hočeš; razodeni mi torej svojo
sveto voljo in dodeli mi svojo
milost in pomoč, da se bom mo¬
gel po njej vselej na tanko rav¬
nati. Amen.


L-

| Kratko premišljevanje božjih po- ?

v polnost (lastnost). I

7 t

tv. 7

7  1. Božja vsegamogočnost. ®

7 _ ... 7

Kdo je v moči in veličastvu 7
s- Tebi enak, o Gospod? Po svoji |
volji storil si vse v nebesih in na f
7  zemlji, v morji in breznih. Pekel $
| si, in vse je bilo, ukazal si, in |
7 vse je stalo. Ti sam si stvarnik, 7
^ imel nisi pomočnika. Od Tebe, |
I v Tebi, in po Tebi je vse. —Ti i

* le rečeš, in vzdigajo se morski |
l  valovi, le migneš, in vihar po- l
i tihne. Tvoj pogled gore stresa, £

* in pečine se kakor vosek topijo, j
£,  Ves svet je pred Teboj le prah ^

J in kakor kaplja na veji. S tremi j*
l  persti zemljo deržiš in goro in l
| morja tehtaš kakor na tehtnici. — £
l  Na Tvoje povelje solnce vzhaja, L
i  in zvezde svčtijo, ker Ti tako £

liočeš. Ti nebo s temnim oblakom
pokrivaš, in stresajoči grom je
glas Tvojega veličastva. Kakor
nježno pregrinjalo spel si nebo
nad človeškimi šotori; na Tvoj
migljej stresa se nebeško ste¬
brovje. — Gospod, moj Bog!
Tvoje ime je: „Vsegamogočni.“
Tvoje je vse v nebesih in na
zemlji. Tvoje je vladarstvo, in
vseh kraljev Gospod si Ti. Večna
je Tvoja moč, čez vse se steza,
čudeže delaš po svoji všečnosti.
— Torej priklanjajte svoje glave
vi, mogočnjaki na zemlji in v
strahu in trepetu služite Gospodu!
Vi pa, ki spoznate njegovo moč,
soglasno recite: „Tebi, o Bog,
in le Tebi spodobi se moljenje,
strah in ljubezen. Gospod, Ti si
moja moč, s ktero se hvalim: Ti
si moj Bog, kajti Tvoje ime je:
Vsegamogočni!

Nikdar ne obupaj! Bogu ni nič ne-

— 255


mogoče; on je tvoj Oče. Pa boj se ga
tudi, in varuj se buditi njegove jeze.

2. Božja modrost.

O večna modrost! Vse je po
Tvoji volji storjeno. Gospod te je
v lasti imel že v začetku svojih
del. Pričujoča si bila, ko je ne¬
besa pripravljal; pri njem šibila,
ko je zvezdam tek odkazoval;
pri njem si bila, ko je zrak vi¬
sokosti pripenjal: pri njem si bila,
ko je morju in vodam stavil mej¬
nike, kterih ne smejo prestopiti.
— O Bog, kako nerazumljivi so
sklepi Tvoje modrosti, kako ne-
izprašljiva Tvoja pota. Tvoja mo¬
drost dela od tečaja do tečaja in
vse ljubeznjivo vravnava. Kdo je
kedaj uganil Tvoje misli, kdo Ti
kedaj svete dajal? — Kako visoko
Ti, naš um presežeš ! Ti praviš:

.,Človeški otroci, zapomnite si:
Moje misli niso vaše; kolikanjje

<ž-'S-<s—

I

— 256 —

f  1

| oddaljeno nebo od zemlje, tolikanj |
j viši so moji nameni od vaših. — |
| Modrost božja! Tvoj duh je slajši, I
| kot med, in kdor zajema v Tvo- |
f jem viru, njega bo žejalo čedalje ^
| bolj in bolj. i ; 5

Ponižno moli pota božje modrosti |
| in voljno se vdaj njenim naredbam. Bog |
Z  vse vlada sebi na čast in človeku v zve- v
f ličanje. Tvoj um je svetilnica, um božji ^
f je neizmerno solnce: torej nikdar ne I
| grajaj Gospodovih del. |

f . t

i 3. Božja svetost. a

j. Sveti Bog! Radostno se pri- I

f  družim Serafimom, ki okoli Tvo-
I jega sedeža stoje, hvalno pesem k
| Tebi prepevaje, rekoč: „Svet,svet, j,
i svet si, Bog vojskinih trum!“ O j
l  Gospod, Ti si svet v vseh svojih t
~  delih. Vse Tvoje zapovedi so £
l  brez vse graje, in Tvoje besede j
sedemkrat čiščeno srebro. Ti lju- |
1  biš nje, ki ljubijo pravico, pre- i
| grešno življenje pa sovražiš. Vse j


— 2o7 —

stvari naj slave Tvojo svetost, in |
vsi ljudje časte sveto Tvoje ime. r
— Ti tudi nas vabiš, rekoč: Bo- |
dite sveti, kakor sem svet jez, |
vaš Bog. Tvoje zapovedi, o Go- f
spod, niso pretežke; sladak je |
Tvoj jarem, in lahko Tvoje breme. J
Nič nemogočega nam ne zapove- IjS
duješ, velevaš nam storiti, kar J
moremo, Tebe pa prositi, česar |
ne moremo. I

Nasiten boš, ako te žeja po pra- ?
vičnosti; Gospod ti bode čedalje vežo mi- &
losti dajal, ti pa boš čedalje svetejši.

4. Božja pravica. f

i

Pravičen si, o Gospod, pra- j
vične so tudi Tvoje sodbe. Po |
pravici ravnaš z narodi. Ti sodiš i
brez ozira na osebe, in vračuješ |
vsacemu po njegovih delih. Ves i
svet bode izvedel, da po pravici £
delaš, spoznali bodo, da so pra- i
vična Tvoja pota. Pravica je ste- |

M.

17

— 258  —

ber Tvojega sedeža. Ti, o Bog, |
si sicer počasen v kaznovanji, in |
odpustiti vselej pripravljen; toda f
zoper nje, ki ne porajtajo Tvo- |
jegažuganja, brusiš svoj meč. Že j
je napet Tvoj lok zoper nje; |
smertne pušice si mu vstavil. Na |
tla je boš poderl in požerla je |
bode sapa Tvoje jeze. Pahnil bo- I
deš grešnika v jamo, ktero dru- ?
gim pripravlja; bolečine, ki je |
drugim dela, zadele bodo njegovo 7
glavo; vsi njegovi hudobni na- |
klepi izpeljani bodo na njegovem i
temenu. ■—• Vsi, ki so uganjali j*
hudo, so pokončani, pravični pa i
vekomaj živi. Hvaliti hočem to- f
rej Tebe, o Bog, zavolj Tvoje i
pravice, in hvalne pesmi peti j,
Tvojemu svetemu imenu. *

. i

Bog dobro plačuje, hudo kaznuje, i
Vodo in ogenj nam je dal na izbiro. Ne- ^
popisljivo je nebeško veselje, nepopisljivo |
tudi peklensko terpljenje. Ako si jezo

— 259 —

| božjo sklical nad-se, nikar ne mudi spra- ji
t viti se ž njim; kajti strašno je , pasti v j
T roke živega Boga.

f 5. Božje odlašanje in usmiljenje, f

Bogat si, o Gospod, v svo¬
jem usmiljenji; vsem, ki so padli,
roko podajaš; vse pregrehe nam
odpuščaš, vse slabosti nam ozdrav¬
ljaš; če te še tako hudo razža¬
limo, pripravljen si nam vselej
odpustiti. Tukej na svetu ne rav¬
naš po naših delih in nas ne
kaznuješ po naših grehih. Kakor
je tudi visoko povzdignjeno nebo
nad zemljo, še više sega Tvoje
usmiljenje. Kakor, se oče usmili
svojin otrok, usmiliš se Ti nas
vsčh. Milega serca in prizanesljiv
si Ti, o Gospod, odlašljiv in nad
vso mero usmiljen. Poterpežljivo
čakaš kesanja, ker nočeš smerti
grešnikove, ampak da se spre- j.
oberne in večno življenje zadobl. £

A

17 *

— Torej se tudi jez ubogi greš¬
nik zatečem v Tvoje neskončno
usmiljenje ter ponižno prosim:
Gospod, moj Bog, usliši mojo
prošnjo in moj klic naj do Tebe
pride: odpusti mi vse moje grebe
in ne pripusti, da se vekomaj
pogubim! Amen.

On, ki je odpustil spokorni Magda¬
leni, in pomilostil liudodelnika na križi,
pripravljen je odpustiti tudi Tebi, ako
se spokoriš. Bog ti kazen leto na leto
odlaša, kedar pa čas njegove milosti pre¬
teče brez sadu, udari ti ura njegove ne-
izprosljive pravice — in pogubljen si na
vse večne čase. —

6. Božja resničnost.

Gospod, moj Bog, Ti resnico
ljubiš in vsako laš sovražiš. Zvi¬
jača pred Teboj ne obstane, lilimbe
ne sprejemaš, njim pa, ki so pri-
prostega serca, si mil Gospod.
Hinavščina je gnjusoba v Tvojih
očeh.

— 281 -


J

Zavoljo ene same laži je
Tvoj apostelj s smertjo kaznil
Ananija in Safiro, da je v zgledu
pokazal, kako gnjusobna je laž,
zato nas po svojem aposteljnu
svariš, rekoč: Varujte se laži in
vsak naj govori resnico s svojim
bližnjim. — Dodeli mi, o Gospod,
milost, da poti resnice nikdar ne
f izgrešim, in se nikdar ne upodo-
| bim sovražniku resnice, satanu,
| ki je lažnik od začetka.

| Bog- resnico ljubi in laž sovraži;

&  ravno tako tudi ti ravnaj ter zapomni si

k

izrek: „usta, ktera lažejo, dušo umore.“
7. Božja zvestoba.

Ti, o Bog, si zvest v svojih
obljubah; kar si obljubil, tudi
spolniš, Tvoja beseda nikdar ne
goljufa; Ti nisi kakor človek, da
bi lagal, ali kakor človeški otroci,
da bi se kesal. Starim očakom
obljubil si mesija, in zastonj ga

54—«9t—S-<8*

— - 26'2  —

? T

J niso pričakovali; svojemu ljud- <[
'r stvu obljubil si rešenje iz Egipta, |
f  in njegovo upanje ni bilo osra- f
| moteno, kajti izpeljal si je iz |
; f Egipta v obljubljeno deželo. Nam J
^ si obljubil pravo obljubljeno de- |
J želo, sveta nebesa, in dal nam J
J je tudi bodeš, da smo le po- I
| korni Tvoji otroci. Nespokorje- |
■; nim grešnikom z večnim ognjem |
| žugaš, tresejo naj se pred Teboj, |
f kajti Tvoja beseda ne laže. Da, f
J Gospod, terdno verujem, da so |
| resnične Tvoje obljube, resnično
J pa tudi Tvoje žuganje. Dodeli
I mi milost, da bom deležen le
j Tvojih obljub. Amen.

6 Bog nam je na izbiro dal plačilo

J ali kazen, nebesa ali pekel, kar sami ho-
%  čemo, bode enkrat nas delež. V nebesa
4> ali pekel — v en kraj moramo. Nebesa
f-  pa silo terpc!

8. Božja vsegapričujočnost.

V nebesili prebivaš ,  o Bog,


<f»— <&—<&— «J—41—4S—


— 263  —

visoko povišan nad vse, kar je |
visoko, in vendar si tudi na zemlji 1
v vseh krajih pričujoč. V najpu- |
stejši samoti, v najglobokejšem |
breznu morja in sredi zemlje si Ti. f
Izpred Tvojega obličja ne morem I
nikamor zbežati. Visokejši si, ka- ?
kor nebesa, globokeji, kakor pe-
kel; Tvoja mera je daljša, kakor T
zemlja, in širja kakor morje. Ti I
sam praviš, da napolnuješ nebo in i’
zemljo. Kam hočem torej iti pred f
Tvojim Duhom, in kam bežati “
izpred Tvojega obličja? Ce grem i
v nebesa, Ti si ondi, če zbežim na |
vnanji konec morja, tudi tje me <S*
je Tvoja roka peljala. Torej, o |
človek, padi na kolena, ter moli |
božje veličastvo. Glej, Bog je *
povsod pri tebi!

Bog ti je blizo po dnevi in po noči, ^
vsako uro, na vsacem kraji. Ne misli, da
moreš storiti, kar bi mu bilo skrito, bodisi ^
dobro, bodisi hudo. On se veseli.dobrega |
dela, temo pa sovraži in kaznuje. ^

— 261 —

9.  Božja vsegavednost.

Gospod, Ti si vsegaveden
Bog; kdo more razumeti Tvojo
vednost? Morju si pesek in dežju
kaplje prešteli Visočino neba, ši-
ročino zemlje in globočino morja
si premeril; izvedel si težo gora
in hribe položil na tehtnico. Vse
zvezde imaš preštete, in vsako
po imenu poznaš. —■ Tebi so od-
perta vsa brezna, Tvoje oko vidi
v temini, vse je razgernjeno Tvo¬
jim očem. Nič ti ni skrito, tudi
najmanjša reč ne, ki se zgodi.
Ti serca in obisti preiskuješ, Tvoj
pogled muzeg in kosti predere;
znane so ti vse misli, vsi nameni
mojega serca. Od vekomaj veš,
po kterih potih jez hodim, od ve¬
komaj so ti znane moje misli;
odkriti so ti moji naklepi, predno
se mi v sercu rode. — Gorje njim,
ki hočejo Tebi skriti svoje serce!

— 265  —

Gorje njemu, ki na skrivnem
hudo dela, rekoč: kdo me neki
vidi! Tvoje oči, o Gospod, so
tisočkrat svetlejše, kakor solnčni
žarki, obernjene so na vsa moja
dela, ter gledajo vse skrivnosti
mojega serca.

Vedno si bodi s vest, da te povsod
vidijo Gospodove 0 Č 1 , in z egiptovskim
Jožefom v vsaki skušnjavi reci: „Kako
hočem to storiti in grešiti pred obličjem
svojega Bog& ? M  Ogibaj se tudi najskriv-
nejših grešnih misel.

10. Božja večnost.

| Večni Bog, Ti si brez za- |
ž četka in brez konca. Predno je i
•j bilo zemlji vstvarjeno dno, predno ;
t  so bile gore in morje, si Ti, o j
| Bog! Od vekomaj do vekomaj |

f si, in Tvojih dni je vekomaj *

I enako! Tisoč let je pri Tebi ka- &

t kor en dan! Jez pa som od vče- jj

l  raj, moje življenje na zemlji je 1
f  kakor memo gredoča senca. Kaj i
Ji,  i

? J

%  sem bil, predno sem svet zagle- f

2 dal, ki e so leta, ki sem je do- t

I zdaj preživel? \

| Oa, čegar serce je navezano na ?

časno blago, bo poslednjič strašno go- ^
•f ljufan. Pravi modrijan svoje sreče išče f
I v večnem Bogu in je pričakuje v njego- |
| vem večnem kraljestvu. ^

y  11. Božja nespremenljivost. ^

T ¥

f V začetku si zemljo ustano- ?

| vil, o Gospod, in nebesa so delo |

f Tvojih rok; vse mine, Ti pa o sta- ?
| neš; vse se stara, Ti pa si vedno |
}„  enak, Tvoja leta ne preidejo. Ti, ,,
^ o Bog, si Gospod, in se ne spre- |
'k  minjaš. Ti si Oče svetlobe, v A
| kteri ni spremena. Pred stvarje- |
| njem si bil, si zdaj, in boš ve-
i komaj ravno tisti. Tvoji sreči ne |
| more nikdo nič dodati, nikdo ti |
| je vzeti. Pravični ne morejo zvek- |
£ sati Tvoje moči, ne zmanjšati ti j
k  je hudobni. Ti se jeziš, pa nisi A
^ nemiren, priserčno ljubiš, pa se j

& I


•267

■9“»-ž>-s>-s>-s-s>-g>-g>-$>-©-£-g>— 4  <a-g-g-«gk

ne spreminjal; ostro kaznuješ,
pa se nikdar ne kesaš. ■—■ O da
bi jez imel kaj Tvoje stanovit¬
nosti! Da bi mi nadloge ne de¬
lale nevolje, sreča pa ne puhlega
veselja! Da bi se zlasti sklep,
Tebi zvesto služiti, v meni vsta-
novil! Da bi mogel s svetim Pav¬
lom reči: ,,Ne bodo me od Tvoje
ljubezni ločila ne nebesa, ne pe¬
kel, ne ljudje, ne hudič !“

Vse  preide, Bog sam ostane veko-
maj, torej le vanj zaupaj, nikdar pa ne
minljivim rečem.

12. Božja previdnost.

Tvoja previdnost, nebeški £
Oče, vse stvari vlada. Vse si Ti j
vravnal po meri, številu in teži. |
Ti nebo z oblaki pregrinjaš in ^
zemlji blagoslov deliš. Ti storiš, j,
da drevo rodi sad, in zemlja rast- |
ljine. Ti daješ rast travam in i
zeljiščem na gorah, in rudo ku- ^


haš v njihovem drobu. Ti živa¬
lim hrano razkazuješ in jed kro¬
karjem pošiljaš. Ti svojo bogato
roko odpiraš, in z blagoslovom
napolnuješ vse, kar živi. ■—- Ko-
likanj bolj pa še skerbiš za člo¬
veka. Gospod, Ti nas varuješ,
kakor punčico svojega očesa, in
nas kriješ s senco svojih perut.
Nikdar nisi daleč od nas. Ti nam
daješ življenje, sapo in vse, kar
imamo, le v Tebi živimo le v
Tebi se gibljemo. Nam boš mar
odrekel hrano in obleko, ker si
nam telo dal in življenje? Ptice
v zraku ne sejejo in ne žanjejo,
in vendar svojo hrano dobivajo,
ali mi nismo več, kakor ono?
Limbar na polji ne tke in ne
šiva, in je vendar tako krasno
oblečen; ali mar mi nismo več
od njega? — Torej, tako skerbno
ne poprašuj, rekoč: Kaj bom je¬
del, s čem se bom oblačil? Po


g>-©-©- ©—<3-<

— 269  —

| tem poprašujejo le neverniki, ki ^
| Boga ne poznajo; ti, ljubi moj f
f  kristijan, vso skerb Bogu pre- l
| pusti in bodi miren, saj je Bog |
f tvoj Oče, kteri pozna vse tvoje ?
| potrebe. Le išči božjega kralje- |
f stva in njegove pravice, vse drugo T
ti bode priverženo.

Božja previdnost vse vlada; nič se |
po naključbi ne godi; zaupljiv se izroči ^
vladajoči previdnosti, in nadloge ravno ^
t tako voljno iz božjih rok prejemaj, ka- f
T kor srečo in veselje. Tudi križi so nam j
* v prid, oni so ali zaslužena kazen, ali ^
J ljubeznjivo svarilo, ali pa zaslužljiva po- |


k  skužnia.






)

■


‘*-'i ■■:■■■  v . ■ v -■> -

'



*



A.

Blagoslov s presv. rešnjim
telesom.

X Pred blagoslovom.

| (lastimo te, živi kruli angelski!

| O pravi človek skup ino Bog nebeški!

f  Sveto, sveto, sveto,

Sveto, čez vse sveto
/!, Jezusa režnje telo

T V svetemu zakramentu!

Po blagoslovu.

Nikdar nas ne zapusti,

O Jezus vse sladkosti!

Sosebno na zadnji čas
Bodi, Jezus, ti pri nas!

Častito vsak čas bodi
Presladko ime Jezus,

Ino ime Marija!

M. 18

— 274  —

Tantum. ergo.

Pri p e r v e m blagoslovu.

Tantum ergo sacrameutum
Veneremur cernui:

Et antiquurn documentum
Novo cedat ritni:

Priestet fides supplementum
Sensuum defectui.

Pri zadnjem blagoslovu.

Iženitori, genitoque
Laus et jubilatio,

Salus, honor, virtus quoque
Sit et benedictio:

Procedenti ab utroque
Compar sit laudatio.


B.

Mašne pesmi.

Kirie.

Pred Bogom pokleknimo,
Povzdignimo serce:

V nebesa zdaj pošljimo
Vse misli in želje.

Ta dar presvete maše
Sprejmi od nas, o Bog!
Naj zbriše grehe naše,
Naj varje nas nadlog.

Mi grešniki spoznamo, i

Žalili smo Boga,

O težko vest imamo, 4

Pokoja nam ne da, £

Marija, vsi svetniki,

Pomoči pros’mo vas; i

18 *

— 276  —

¥

t

k

Smo grešniki veliki,

O Kriste, usmil’ se nas!

Gloria.

Bogu bod’ čast in hvala!

Na zemlji mir ljudem;

K’ je milost Božja dala
Rešenje vsem stvarem.
Bog! hvalo ti pojemo,
Prišel si greh odvzet;
Ti slavo, čast dajemo;

Ti sam, o Bog! si svet.

E vangeli.

Bog sam nam oznanuje
V življenje srečno pot,
Temoto razsvetljuje,

Nas varje grešnih zmot.
Kristjani, poslušajmo,

Kaj Jezus nas uči;

Po njem se vsi ravnajmo,
On zglede nam deli!


k


Darovanje.

Sprejmi, Bog, Oče večni!

Za nas prečisti dar,

Ga grešniki nesrečni
Damo na Tvoj oltar;

Za svoje hudobije,

In celega sveta;

Naj nam jih čisto zmije,
Nam Tvojo milost da.

V ponižnosti pošljimo
Ta sveti dar v nebo,
Gospod Boga prosimo,

Da mu prijeten ho.

Da naj mu bo v češenje,

V zahvalo ino čast,

Nam vernim pa v življenje,

In sveti cerkvi v rast.

S a n k t u s.

Svet, svet, svet. Bog nebeški,
Oblast imaš čez vse 1
Ves svet in rod človeški
Ti hvalo, čast daje.

— 278


—<ac——eg —

Naj vedno hvaljen bode !
Cešen in povikšvan,

Odrešit vse narode
Od Boga nam poslan!

Po povzdigovanji.

O angelci, hitite,

In pridite z nebes!

Z nam’ sveti kruh molite,
Ni več kruh, Bog je res.

Počutkom vsem telesa,

Je Jezus tukaj skrit!

Da b’ skoraj šli v nebesa
Ga gledat in častit.

Obhajil  o.

Moj Jezus! Tebe vziti
Iz serca jez želim ;

Pa k Teb’ ne morem priti,
Ker tolikrat grešim.

Operi dušo mojo,

Slabosti njene, veš;

Pokaži milost svojo,

Da v Duhu v mene greš.

£>-©—< 3-<3

— 270  —

i - ».-O-« X

Konec.

Svet dar smo dokončali,
Odpeli Čast Bogu;

OČetu darovali
Njegovega Sinu.

Mertvim in živim sprava
Za grehe naj bo to;

Naj nam bo vsem zastava,
Da pridemo v nebo.

ii.

Ki ri e.

log, pred Tvojim veličastvom
Molimo iz praha te,

S svoje milosti bogastvom
Se ozri v nas grešnike.

Dar ta nas ti naj dopade,
Jagnje je brez madeža:
Jezus, vir nebeške gnade,

Ki odjemlje greli sveta.

-&-<*-<sa—«—«—€* x

— 230


G1 o r i a.

čast Bogu na visokosti!

Sveto je njegov’ imč;

Po stvarjenja širokosti
Naj ga vse stvari časte.
Bodi hvaljen! bodi moljen!

Večni, trojedini Bog!

V Tvojo večno čast odvoljen,
Naj ti služi zemlje krog.

Evangeli.

Evangeli je resnica,

Varuje nas grešnih zmot;
Nam je luč, nam je vodnica
Skoz življenja temno pot.
Nauk večnega življenja
Ti, o Jezus! sam imaš;

Luč modrosti, razsvetljenja,
Učenik, nam vernim daš.

Offertori.

Večni Oče vse dobrote!

Mil’ poglej na ta oltar,

— 281  —

Za brezkončne grehov zmote
Ti damo prijeten dar.
Svet’ga kruha ino vina
Dar ponižno darovan,

To je blagor Tvoj’ga Sina
Za žive in mertve dan.

S a n k t u s.

Z angeli na glas pojemo
Sveto pesem, o Gospod!

Vse česenje Ti dajemo:

Svet, svet, svet, Bog Sabaot!
Da b’ za Tvojo čast se vneli,
Nam, o Bog, dobrotljiv daj!
Bomo Tvojo hvalo peli
Tu in tam, na vekomaj.

Ben ediktu  s.

Bodi moljeno, češeno
Režnje Jezusa telo!

Nam v zveličanje rojeno,

In na križu darvano.

Bodi moljena, častita
Jezusova režnja Kri,

Ki za na« greli si prelita,

In za grehe vseh ljudi.

A gnu s Dei.

Mili Jezus, Božje Jagnje!

Nosiš grešnikov dolge,

Naj se tvoja milost nagne,

Svoj svet mir mi daj v serce:

Da se sklenem z vernim duhom
V Zakramentu zdaj s Teboj;

Poživljen z nebeškim kruhom
Bodem živ in mertev Tvoj.

11 e m i s s a e s t.

Blaži, Bog nas troj edini,

Z močno, milostno roko,

V greha in skušnjav dolini
Varuj nas nesreče z njo.

S svojo milostjo ostani

Vselej, o Gospod! pri nas;

Kon’c življenja nas ohrani,

Nam od krij svoj svet obraz.


—<3-<-».-«S-S-r8 -O'-«-«-« -e-«-«-««

III.

Kirie.

i*red stolom Tvoje milosti
Tvoj verni ljnd kleči:

In Tebe, Bog, v ponižnosti
Svoj’ga serca časti.

Štor’ milost tem, ki si žele

V solzah oprat’ lastne dolge.
Odpusti Oče grešnikom,

In skaži se dobrotljiv nam,
Dobrot — Ijiv — nam,
Dobrotljiv skaži se nam.

G1 o r i a.

Čast bod’ na visokosti
Bogu na vekomej,

In mir po širokosti
Na zemlji bod’ vselej.

V ponižnosti pojemo
Teb’ hvalo, trojni Bog!

— 284 - —

Od Tebe zgolj prejmemo
Kešenje iz nadlog.

E v a n g e 1 i.

Iz Tvojih ust izide
Svet’ evangelium,

Na dno leto se snide
Vseh kristjanov um ;

Modrost nas sama viža,

Resnica nas uči:

Kdor se pod njo poniža,

Ta srečno prav živi.

Kredo.

Gospod, pred Tabo s trepetanjem
Te Tvoja verna stvar spozna!

In verje z živim spoštovanjem
Na Tebe pravega Boga:

Tud’ verje v Tvoj’ga ljub’ga Sina,
Spočet’ga od svet’ga Duha,

Ko Jesova ga korenina

V deviškem cvetju je scvetla.

I

£

&

a

&

Darovanje.

Tvoj mašnik zdaj daruje,
Gospod, lete dari;

Z njim tud’ Tvoj ljud zdihuje,
In s sercem kvišk puhti.

V tem kruhu je in vinu
Za grehe naše dar,

K Tvoj’ga Sinu spominu
Je obložen oltar.

Vzem’, Bog! leto darvanje,
Dobrotljiv Oče naš,

Omeči to zdihvanje,

Da nam spet milost daš.

Le smert in kri presveta
Ljubega Jezusa
Nam da up, da bo vzeta
Milostno prošnja ta.

S a n k t u s.

Poj: Sveti, sveti, sveti
Je Bog in naš Gospod,

— 286  —


Z angelci pojte: Sveti
Si ti, Bog Sabaot!

Y nebesih in na zemlji
Vso hvalo, čast vselej

Stvari, Bog! svojih jemlji
Zdaj, in na vekoinej.

Po povzdigovanj  i.

Poglej, o OČe, z visokosti
Ves milostljiv na ta oltar!

Ti na-nj postavhno po dolžnosti
Zdaj Tebi dopadljivi dar;

Ta dar je sam Tvoj Sin edini,
Iz zgolj ljubezni darovan:

Za nas prisojen umornini
Strašno na križu bil zaklan.

O b h a j i 1 o.

4

Gospod jez nisem vreden, $

Da b’ Tebe dans zavžil,

Al reci, da bom vreden,

Ter bodem zopet živ.

— 2S7 —

V duhu te prejeti
Iz serca jez želim,

Daj, Ženin naš presveti!

Da milost zadobim.

K o n e c.

Daritev smo končali,

Ta dar je, Bog, Tvoj Sin:
Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

Daj, da bomo prejeli
Rešenje z grešnih vez.
Poslednjič nam dodeli
Svoj blagoslov z nebes.

IV

Kirie.

(Pred Tabo na kolenih,
O Bog, te molimo,
In polni želj ognjenih
K Tebi zdihujemo.

> O & Jr O i> ’’ t;—

Daritev svete mase
Si daj, o Bog, dopast’,

In zdihovanje nase
Povikšaj Tvojo čast!

Telo je to, vzemite,

Telo in moja kri;

Nikdar ne pozabite,

Kaj Jezus vam stori.

Za vas on hoče vmreti
(O Človek, pomni to!)

Da d& ljudem živeti,

Da jim odpre nebo.

Gloria.

* Čast, hvala in hvaležnost
Je Tvoja b'la in bo;

Nepokoj in betežnost,

O Bog! odverni jo.

Daj nam miru in Tebe,
Bog! vedno deržat’ se

V Teb’ iskati Tebe,
Vesel’ častiti te.

— 289  —

Evangeli.

Z ust Božjih se iz-haja
Svet evangelijum,

V serce se nam vsaja,
Nam razsvetljuje um.
Bog govori, Bog večen,
Pri Bogu ni laži,

O srečen, trikrat srečen,
Kater’ se ga derži.

Kredo.

Bog Oče, mi spoznamo,
Da vse je Tvoja stvar,
Kar je in kar imamo,
Dobrote Tvoje dar;

Od Tebe, Oče! ide
Sin rojstva večnega,
Spočetje njega pride
Od duha svetega.

Sosesko keršenikov
Al cerkev verjemo,

Tud občestvo svetnikov,
Zedinstvo v en’ telo.

M.

19

Tud’ grehov odpušenje
Na temu svetu zdaj,
Života res vstajenje,
Potem pa sveti raj.

Darovanje.

Naj, Bog, dopade Tebi,
Kar ti darujemo;

Scer kruh je sam na sebi
Iu yino zgolj sam6;

Pa ’z kruha in iz vina
Bo kmalo, kar zdaj ni,
Edin’ga Tvoj’ga Sina
Telo in prava kri.

To naše darovanje,

O Bog! ne zaverzi ga;
Vse misli in vse djanje,
Vsa serca, v dar jih na
O daj, da bomo zvesti
Ti, Oče, v vseh rečeh,
Odvzem’ znad naše vesti
Težilo vseh pregreh.

— 291  -

S a n k t u s.

Povzdignimo, kristjani,
Vsi svojo pesem zdaj,
Zapojmo skupej zbrani:

Svet, svet na vekomaj !
V nebesih in na zemlji
Se vidi njega moč;
Nevercem, Bog! pojemlji,
O vzem’ jim uma noč!

Po povzdigovanji.

Molimo klečijoči
Boga zakritega,

Oko ga ne razloči,

Pa vera znat’ ga da.
Zdaj tukaj brez pogleda,

O Bog! te vidimo.
Zadosti je beseda,

Da Tebe vidimo.

Zavživanje.
Vel’k čudež se odkriva,
Velk čudež se godi,

19 *


Gospod se zdaj vživa,
Tud vera ’ma oči.
Podoba je scer vina,
Podoba kruha vsa,

Ne vid’ se nič spremina,
Telo in kri je pa.

O srečen, kdor verjame,
Da tukaj Jagnje je,
Katero nam odvzame
ToFk’ grehov butare.
Le to je jed, to vera
Kristjane poduči,
Ljubezni neizmera,

Od ktere duša ž’vi.

Ite missa est.

Ker smo zdaj mašo sveto
Spodobno slišali.
Povz’mimo čast odpeto
In hvalo z angelci.

Dopade naj mu djanje
Opravljen’ga daru,

— 203

Zvir’k milost’ bod’ darvanje,
Nam dolžna, čast Bogu.

Deržimo pomoč’ Božje
Se skoz in skoz terdno,

Le ta naj nam orožje
Pred vso hudobo bo.

Brez greha daj nam stati
Pred sodbo zadnji dan;

Po angelih nas zbrati,

Na njega desno stran.

V.

Začetek.

iezus male k sebi kliče,
Blažit’ hoče otročiče,

Nas objeti on želi.
Njemu čast in hvalo peli
Bomo z mašnikom veseli,
Sveto maso slišali.

— 294  —

Jezus, učenik čednosti,

Vsmili nase se mladosti,

In odpusti grehe nam !
Tebi hočemo služiti,

Greha nikdar več storiti;

Bodi usmiljen ub.ožčekom!

Slava.

Večni! Tebi hvalo peti,

Ljubi mir ljudem želeti,

Ki so dobrega serca;

To je angelsko veselje,

To so tudi nase želje,

To nam pravo srečo d&.

j Evangeli.

t Zvesto hoČhno poslušati,

V sercu prav premišljevati,
i  Kar nam, Jezus, govoriš. A

Radi hočemo storiti, |

| Pridni in pošteni biti,

^ Kakor nas lepo učiš. ^

— 295  —

Vera.

Za resnico vse imamo,

Tvoje nauke vse spoznamo,
Ki jih cerkev nas uči.
Daj po veri prav živeti,
Enkrat srečno pa umreti,

Naj nam Tvoja luč gori!

Darovanj  e.

Kaj bi Tebi, Oče, dali?

Kaj bi z mašnikom darvali?

Vse, kar 'mamo, Tvoje je.
Naše djanje in življenje,

Vse veselje in terpljenje,

Oče Tebi damo vse.

Nekaj kruha ino vina,

Kri, telo bo Tvoj’ga Sina:

On daruje se za nas.

Oh, poglej na revne s’rote,
Skazi svoje nam dobrote,
Vsmili se nas vsaki čas!


— 296  —

Svet ali sank tu s.

t

T

?


T

f

A

(L

&

Sveto pesem povzdignimo,
Lepo z angelci pojimo :

Sveti, sveti, sveti Bog!
Vsi ljudje te naj spoznajo,
Vse stvari Teb’ hvalo dajo;
Oče, usliši glas otrok!

Po povzdigovanji.

Klečijoči počastimo
Na oltarji Jezusa,

V zakramentu zdaj molimo
Prav’ga živega Boga!
Hvaljen bodi, Jezus ljubi,
Ki si za nas križan bil,

In nam sveti raj dobil!

Jagnje božje.

Kakor jagnje na Kalvarji
Jezus za nas umeri je,
Zdaj daruje na oltarji

Tud za nase grehe se.
Hvaljen bodi i. t. d.

— 297


Zavživanj e.

Jezus zdaj pri nas stanuje,

Je v podobi kruha skrit;
Svojo milost nam daruje,

In se dušam da zavžit’.
Hvaljen bodi i. t. d.

Konec.

Jezus Tvoji hoč’mo biti,

Le nam ti svoj žegen daj!
Daj nam serčno k Tebi priti
Iz te zemlje v sveti raj !
Hvaljen bodi i. t. d.

VI.

Vstop.

fe J?ebe molit, Oče večni!

V Tvojo hišo pridemo;
Greh spoznali smo nesrečni,
Milosti te prosimo.

298

Res hudo smo te žalili,

Oh pa ne zaverzi nas,
Tebi bomo zdaj služili,
Poslušali cerkve glas.

Gl or i a.

Čast Bogu bod’ na višavah
In na zemlji mir ljudem;
Oznanuje po širjavah
Se rešenje vsem stvarem.
Milostljivi Bog dodeli
Tudi nam nebeški raj,

Z angeli tam bomo peli
Hvalo, čast ti vekomaj.

E v a n g e 1 i.

Blazna vest se oznanuje
Nam odpira pot v nebo,
Luč nebeška razsvitljuje
Grehov in zmotnjav temo.
Le resnice vroče želje
Peljejo nas k čednosti,


Čednost sveta pa veselje
Rajsko nam že tu deli.

Vera.

Pretesne duha so meje
Temna nas obdaja noč,

Le iz vere svete veje

Dvoma luč, v terpljenji moč.
Oče večni, Ti ohrani
V pravi veri nas zvesto,

Vseh zmotnjav nas krivih brani
Da le Tebe ljubimo.

D aro vanj  e.

Prinesemo, trikrat sveti
Terte, klasja sad ti v dar,
Prosimo te, naj obsveti
Milosti ga Tvoje žar.

Sprejmi, Večni, dopadljivo
Te dari ponižnosti;

Vžgi ljubezen v sercih živo,
Varuj nas pregrešnosti.


300

Predglasj e.

K Bogu serca povzdignimo
Vir ljubezni večne je,
Trikrat svetega častimo
Ki ga angeli slave.

K njemu verno pribežite
Vsi, ki vest vam greb teži,
Njega milosti prosite,

Saj jo vsakemu deli.

Po povzdigovanji.

Moli, moli rod človeški,
Ponižuj se revna stvar,
Jezus Kristus, Bog nebeški
Sam prišel je na oltar.

Vse naj ga poveličuje,

Vse naj v praliu moli ga,
Vse ljubezen občuduje
Milostljivega Boga.

Z a v ž i v a n j e.

Očišene serca svoje
Tebi posvečujemo,

— 301  —

Slast ljubezni vežne Tvoje
Vsaki dan tu čutimo.

Ti si dušam našim hrana
Ki v skušnjavah mož deli,
Kaša ti slabost je znana,
Varuj me nevarnosti.

Konec.

Bog nebeški, blagoslovi
Nas še, da od tu gremo
Vterjeni v ljubezni novi,

In le Tebi služimo.

Je daritev dokončana
Je očišeno serce,

Čast Bogu naj bode dana
Za dobljene gnade vse.

Pred pridigo.

I.

Op -IT 1 CU jJA AV-lAgU.

f

f T

" I.

t

.

!»> sivo verjem, terdno upam

Serčno lj'ubit’ te želim,

J Daj mi, Bog, Tvoj glas sprejeti,
JjJ Zmotam pa serce zapreti;

v Saj iz rok ljubezni Tvoje

| Je prišlo življenje moje.

Vero, upanje povikšaj,

Da v ljubezni ves gorim.

Živo verjem, i. t. d.

7 Tri osebe so v skrivnosti

a

S Le en Bog v svoji svetosti,

V bistvu so moči enake,

<j> Čudna dela so od vsake.

Vero, upanje i. t. d.

i

, Živo verjem, i. t. d.

V Tebe, Oče, na višavah
| Bom zaupal v težavah;

i

Tvoja roka me podpira,

Ce me svet, pekel zatira.

Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

Jezus, Tvoje odrešenje

Naj me varje v pogubljenje,
Je nebesa odklenilo,

Upanje nam uterdilo.

Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

Ti me, sveti Duh, podpiraj,

Strah v sercu mi zatiraj;

Da se vterjen ne preganem,
Živ Ud Jezusov ostanem.

Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

Tebi hočem zvest ostati,

Svet naj žuga me končati,

Le do Tebe čem hiteti
In z veselim sercem peti:

Ljubi Oče! Tebe ljubim

Tebe ljubit’ hrepenim.

—«-«-3-«-«8-3-«-<3-S ji

?y- 5y b —

T

Živo verjem, i. t. d.

Kedar ura mi odbije,

In me temni grob zakrije,

Ko trohljivost ž’vot razdere,
Naj se v mojem sercu bere:
Ljubi Oče, Tebe ljubim,

Tebe ljubit’ hrepenim.

II.

™ imen’ Boga Očeta
Sinu ino Duha
Zapoj, o duša vneta!

Čast trojnega Boga.
Molitev zdaj molimo,

K’ je nas je Bog učil;
Očeta ž njo prosimo,

Da b’ nam dobrotljiv bil.

O Oče naš! v nebesih
Kraljuješ vekomaj,


— 305  —

Na dušah in telesih
Nam milost svojo daj.

Naj bode posvečeno,
Presveto Tvoj’ ime;

Svetejši ni nobeno,

Vsa čast mu večna gre.

Kraljestvo Tvoje pridi
Po naši smerti k nam,

Po Tvoji volj’ se ’zidi
Na zemlji, kakor tam.

Daj nam vsakdanj’ga kruha,
Za dušo in telo,

Pošlji nam svet'ga Duha
Da nas preživil bo.

Odpusti nam slabosti
In grehe, k’ jih stor’mo,

Ker bratom po dolžnosti,
Tud’ mi odpuščamo.

Ne vpelji nas v skušnjave;
Od greha reši nas.

O daj nam misli prave,

Te ljubit’ večni čas.

M.

20

— 306  —

Pesmi v raznih cerkvenih časih.

Advent n a.

I.

^fi, oblaki, ga rosite!

Ali zemlja naj ga da ;

Ve, nebesa, ga pošljite
Skor’ Zveličarja svetu!

Milo so ljudje zdihvali,

V grebili in temi ječali;

Bog je bil zemljo preklel,

Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški usmili,

Vidi tol’ko bolečin;

Da bi se ljudje rešili,

Se ponudi božji Sin;

D’vieo Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:


Lej pokorno je serce,
Kar Gospod mi zapove.

!

!

?

T

Zgodba sveta in vesela
Nam odklene vsein nebo:
Lej, Devica je spočela,

In Beseda je meso!

Pred Gospoda pokleknimo,
Njega milost zahvalimo.
Blagor tebi, grešni svet!
Jezus pride greh odvzet.

Bratje! dosti je že spanja,
Glas nebeški kliče nas,
Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.
Odverzimo vso hudobo,
Oblecimo pa svetlobo,

Da preide grehov noč,

In nas vodi Božja moč.

Ne živimo več pregrešno,
Svet apostel nas uči.

20 *

— 30S —

Ne nečisto, ne požrešno,
Nevošljivost naj beži;

Naj se vsak pred njim poniža,
Cegar prihod se nam bliža,
Da bo s čistim sercem vsak
Le Zveličarju enak.

O Zveličar! pridi skorej,

Da se spolni, kar želim,

O prinesi moč od zgorej,

Da so čisto spokorim,

Ti prinesi mir nebeški,

Da ga vživa dah človeški;
Daj, da pridem sodnji dan
Med ovce, na desno stran.

II.

©opolni se obljube čas
Človeški rod rešiti,
Usmili Bog se grešnih nas,
Sam hoče k revam priti.

— 309


Poslan je angel od Boga
K Marii čisti DVici,

Nevesti svetega Duha,

In božji porodnici.

Jo Gabriel ogovori,

Z nebeškim glasom pravi:

Cešena bod’ Marija ti!

Jo počasti, pozdravi.

Nebeške milosti darov
Si polna ti presrečna!

S teboj je Bog in duh njegov,
Njegova milost večna.

Nikar, Marija! se ne boj,

Lej, mati bos postala,

In božji Sin bo porod tvoj,
Ime mu Jezus dala.

In sedež kralja Davida
Mu bo Gospod odločil,

Kraljestvo v hiši Jakoba
Na vekomaj izročil.

Ne prašaj vstrašena: kako
Se more to zgoditi!

Bog z Duha svetega močjo
Te hoče napolniti.

Ker dekla sem Gospodova,
Marija odgovorila,

Se zgodi, kar je Večnega
Modrost z menoj sklenila.

In lej! Beseda, božji sin,

Je zdaj meso postala,

Nas rešit 'z  greha globočin,
Med nami prebivala.

Zatorej pred Zveličarja
Ponižno pokleknimo,

Da nas je prišel rešit, ga
Priserčno zahvalimo!

a*-«-

— 311

f

9

Sveti ve e e r.

Kar je že dolgo želel svet,
Nocoj se dopolnuje,
Odrešenik, Marije cvet,

Do nas se ponižuje;
Pastirjem angelci pojo,
Veselje prinesejo;

Prišel Zveličar na zemljo,
Zato mu Čast dajejo.

On, Bog, ima čez vse oblast,
Pa vendar, lej ljubezni!
Zakril je z mesom svojo čast,
Ozdravit nas v bolezni.
Nebesa vsa so njega dom,

Pa hoče v jasle priti:

Da jez prevzeten več ne bom,
Me mora to učiti.

Le greli Adamov ino moj,
Ga je na zemljo spravil;


31Ž —

Odrešit’ svet se je nocoj
Med grešnike postavil.

Iz serca z angelci bora pel:

Bogu čast po višavah!

Da nas je grešnike sprejel,
Zveselil v vseli težavah.

O Jezus, moj Odrešenik!
Serce ti hvalo poje,

In predno si serdit sodnik,
Poslušaj prošnje moje:

S pastirji pred Teboj klečim,
Da me ne boš pogubil;

Le Tebe jez ljubit’ želim,
Ker si me ti prej ljubil.

Za me si se nocoj rodil,

In hočeš za-me vmreti;

O daj, da več ne bom grešil,
Daj mi sveto živeti!

Scer zdaj zastonj za me terpiš,
Zastonj boš za-me križan;

Če me v slabosti zapustiš,
Sem vekomaj ponižan.

<8—<3—<2—<ž—S—<1—<*—<i—<s? *c

— 313  —

O Jezus, milost le mi daj,

Ne bom Boga pozabil,
Prišel bom k Tebi v sveti raj,
Kamor si me povabil.
Ljubezen te je na zemljo
Nevrednemu mi dala;
Ljubezen, upam, bo v nebo
Me k Tebi pripeljala.

Sladko ime Jezus.

wsi ponižno pokleknimo
Z vernim sercem počastimo
Svet’ ime nad vse imena
K’ se mu vklanjajo kolena,
Ktero vse stvari easte:
Jezusa sladko ime.

Iz nebes nam je poslano
Nam v zveličanje je dano;

— 314

Drug’ ime na celem sveti
Nas ne more več oteti;
Le kdor Jezusa časti,
On nebesa zadobi.

Kedar grešnik prežaluje,
In pod grehi omaguje,
Zdravja dušnim ranam iše,
Jezus mu dolgove zbrise;
Grešnik! le zdihuj serčno,
Jezus te ozdravil bo.

Kedar nas na pot svetosti
Zaderžujejo slabosti,

Kedar pridejo skušnjave,

In sovražnikov zmotnjave,
Vsak premaga srečno vse,
Komur Jezus moč daje.

Jezus, Tvoje odrešenje, L

Naj nas pelje vse v življenje,

Jezus, naš’ga serca želje, £

Bodi žalostnim veselje, ^

4

— 315  —

Bod’ v britkostih nam sladkost,
In v slabosti nam krepost.

Kedar zadnja ura pride,

Se življenja pot izide,

Stoj nam, Jezus ti na strani,

V svoji gnadi nas ohrani:
Klicalo bo v nas serce:
Jezus, Jezus, slad’k ime.

Postne.

I.

©aj mi Jezus, da žalujem,
Smert, terpljenje objokujem,

K’ si ga, Jagnje, ti prestal
Grehe zbrisal, milost dal.
Jezus, daj da Tvoje rane,

Nas presunejo kristjane,

To terpljenje prebritko,

Nam pomoč naj v smerti bo.

&

i

a-a-a-a*

| Nas odrešit’ smert si zvolil,

7 Pred Očetom trikrat molil,

M

^ Si kervavi pot potil,

Kel’h terpljenja čisto spil.
Jezus, daj i. t. Tl.

Tolovaji te obdali,

Te zvezali in peljali,
Uklenili ti roke,

Ktere ves ta svet derže.
Jezus, daj i. t. d.

Trinogi so te sodili,

Križaj ga, hudobni vpili,
Tepli, bili, da se kri,

Iz bolečih ran cedi.

Jezus, daj i. t. d.

Ternje bode čelo Tvoje,

Za velike grehe moje ,

Tebi, Jezus, kralj sveti,
Žeslo, terst, se v roke da!
Jezus, daj i. t. d.


Oh na križ so te razpeli,

In na križi še te kleli,

Oh, za nas si tolk’ terpel
In za naše grehe umeri.
Jezus, daj i. t. d.

Naši grehi so te zdali,

Tebe, Jezus, zasram’vali;

Za naš greh tepen si bil,
In na križi kri prelil.
Jezus, daj i. t. d.

Daj nam Tebe le iskati,
Svoje grehe objokovati,

Da se Tvoja rešnja kri,
Zdaj nad nami ne zgubi.
Jezus, daj i. t. d.

Tam na vertu oljske gore,
Izveličar nas kleči,
Smertna žalost ga premore,
Oh, kervavi pot poti.

In le hujše so težave,

Vidi strašno Golgato;

Le učencev trudne glave,

V terdnem spanj’ počivajo.

Že sovražni trop priliruje,
IŠkarjot ga sam pelj/i.
Jezusa on poljubuje
In sovražnikom izda.

„Koga iščeta,“ — jim reče.

Straha vsi popadajo ;

On se jim pa branit’ neče:
Rabelj ni ga zvežejo.

Iz ljubezni do Očeta,

In do grešnih nas ljudi,

Za dolgove vsega sveta
Božje Jagnje v smert hiti.

— 319  —


Togote se trinogavci,

Krotki Jezus le molči.
Ljudstvo šuntajo hinavci:
Križaj, križaj ga! kriči.

Nejevernih na sodnjišči,

Ga nedolžnega spozna.
Judovstvo pa na dvorišči
Se vtolažiti ne d&.

„Jez ne najdem 11  — Ponči vpije,
„Da bi smerti vreden bil. “ -
„Naj nad nas pa se razlije, “ —
Kliče ljudstvo, — Njega kri.

III.

Izveličar daj zapeti,

Kaj si mogel ti terpeti,
Izveličat’ celi svet,

Ino grehe nam odvzet’.


Jezus, skoz terpljenje svoje
Izveličaj dušo mojo,

Daj, da bo skoz Tvojo smert
Meni sveti raj odpert.

Za pregrehe sojen biti,

Milost pri Bogu sprositi
V vertu za me ti klečiš,

In kervavi pot potiš.

Jezus, i. t. d.

Tebe vezat in suvati,

V krivo sodbo odpeljati
Vsa sovražna truma gre,

Ti pa nič ne braniš se.
Jezus, i. t. d.

Tam sodniki vsi serditi
Trinogom te dajo biti;

Vliva se nedolžna kri
Pod ostrimi šibami.

Jezus, i. t. d.

Tebe Boga zasramovati,

Nove bolečine dati,

— 321  —

Tebi krono ternato
V sveto glavo bijejo.

Jezus, i. t. d.

Ves nedolžen križan vmreti

Moraš težek križ zadeti,
Vleči na Kalvarijo
jSTa. mertvaško tje goro.

Jezus, i. t. d.

Voljno se pustiš moriti,

In na strašni križ pribiti
Odrešenje dopolnit’,

In Bogu zadosti strit’.

Jezus, i. t. d.

Mene z dušo in s telesom
Gor povzdigniti k nebesom,
Tam na križu ti visiš,

In za mene smert storiš.
Jezus, i. t. d.

Izveličar ljubezujivi!
Moji grehi so bli krivi,

M.

21

— 322  —

Da si ti na križi vmerl,
S tem nebesa si odperl.
Jezus, i. t. d.

Tebe Jezus premišljujem,
Svoje grehe obžalujem,

Daj, da Tvoja rešnja kri
Se na meni ne zgubi.
Jezus, i. t. d.

Sveto hočem res živeti,
Kadovoljno vse terpeti;

Ako z Jezusom terpim,

Se tud z njim tam veselim.
Jezus, i. t. d.

IV.

Sžlej, o grešnik, grehi tvoji,
Prav premisli, kaj store!
Jezus tam v britkosti svoji
Ves otožen molit gre.


Oh kak’ milo on zdihuje,

Vidi, kaj mu bo terpet’,

Ves prepaden omaguje,

Da mu skorej ni živet'.

Le poslušaj ga, kak’ moli:

Oče, kakor ti želiš,

Umerjem po Tvoji volji,

Da sveta ne pogubiš.

To je Kristova ljubezen
Do pregrešnega sveta,

Da ozdravi vso bolezen

Se v terpljenje, v smert poda.

Judje, ko so ga dobili
V roke svoje in oblast,

Misli, človek, kaj so st’rili!

Oh, velika je nečast!

So k stebru ga privezali,

Tepli, bili do kervi,

In tak dolgo ne nehali,

Da na truplu zdrav’ga ni.

Kaj si zmislijo tirani!
Dejte, krono mu spletu,

21  *

— 324  —


Ternje mu obličje rani,

In prebada mu glavo.

Glej jih pred-enj poklekvati,
Kakor kralja ga časte ,

Mu v obraz začno pljuvati:
Nasi grehi to store.

Jezus, o lepota večna!

Kak’Šen je Tvoj obraz!
Grešnik glej, o stvar nesrečna!

Kol’ko on terpi za nas!

Reci: jez sem tist’ krivični,

Ker sem tol’kokrat grešil;

Ti nedolžni in pravični,

Si se za me pokoril.

Kaj se bode zdaj godilo?

Judje križ pripravljajo!

Kak’ ga Jezus gleda milo!

Udje vsi trepečejo.

Lej ljubezni preneznane!

Sam ga je na ramo vzel,

Da ozdravi naše rane,

Ga je kušnil in objel.


Ko so ga tako privlekli,

Na Kalvarijo goro,

So mu oblačila slekli,

In po križi ga raspno;
Svete ude raztegnili,

Da mu, grešnik, žile štej,
Z žebeljmi na križ pribili;
Kaj pregreha stfri, poglej!

Pridi človek, lej ga tukaj
Križan’ga Zveličarja!

Pojdi in v pregrehah ukaj!

Iločes se bolj žalit’ ga?
Skale se dado drobiti,

Tudi ti se ginit’ daj;

Ne prenehaj solz točiti,
Ljubi ga na vekomaj.


f

V e I i k o n o e n a.

I.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smert, trohnoba!
Velikonočno jagnje bil,

Je zame drago kri prelil.

Aleluja.

Otet je človek, rešen! <!a

In v brezno satan trešen!

Smert nima svoj’ga žela več, ®

Odpert je grob in kamen preč! 1

Aleluja. |

k

Odrešil je očete

Veliko časa vjete; i

“ Častito jih pelja sabo ^

4 V zaperto z grehom pred nebo! k

t Aleluja. *

■i ^

— 327  —

O, Itak se svetfjo rane
Neusmiljeno mu dane!

Veselje angelsko verši,

Da smert je mertva nas uči.

Aleluja.

Je terdna naša vera,

Resnica jo podpera:

Zveličar je od smerti vstal;.
Tud nas ne bode grob končal.

Aleluja.

II.

^esel raduj kristjan se ti,
Ker rešeni zdaj smo vsi mi.
Veselja Čas
Je dans za nas.
Aleluja, aleluja, aleluja.

Na sveto to veliko noč
Je zgubil satan svojo moč;

Zato smo mi
Veseli vsi,

Aleluja, aleluja, aleluja.

Zmagvavc od smert’ je Jezus vstal,
K’ se komaj dan je že zaznal,
Marija ga
Na vert’ spozn&,

Aleluja, aleluja, aleluja.

Veselje jih prešine vse,

Ki brate zovel zdaj jih je;

Novico to
Žene pov’do,

Aleluja, aleluja, aleluja.

Tud’ Petru se prikazal je
Učenca spremlja v Emavs tje;

V lomljenji ga
Spoznala sta,

Aleluja, aleluja, aleluja.

— 829  —

„Mir z vam’“ učence on pozdrav’
Stopivši kar med nje: v spoznav’
Veselje je
Preši n'lo vse,

Aleluja, aleluja, aleluja.

Boke pokaže jim in stran,

Besnico vid’jo k’ svitli dan,

Da Jezus je,

K’ njim kaže se,

Aleluja, aleluja, aleluja.

III.

fczus, premagavec groba,

Ves častit iž njega gre,

Glej obdaja ga svetloba,

Varhi strahoma beže.

Grob je prazen in odpert,
Zmagan greh, pekel in smert.

Aleluja.


— 830  —

&-»-©—$*—<•«—<iž-

Razveseli se kraljica!

Mati zemlje in nebes!

Kogar mati si, Devica,

Je od smerti vstal zares.

Sleci žalost in britkost,

In obleci slast, radost.

Aleluja.

Razvesel’ se Magdalena!

Jezus pred teboj stoji!
Tvoj’ga sladki glas imena,

Ti iž njega ust doni.

Glej, za kogar vsa goriš,
Nikdar več ga ne zgubiš.

Aleluja.

Vi aposteljni boječi!

Serčno veselite se,

Ker Zveličarja stermeči
Pred seboj ga gledate.
Oznanuje vam svoj mir,

Vas preljubljeni pastir.

Aleluja.

- bb1 --

Veselimo se kristjani!

Jezus je odrešil svet,

Sužnosti smo odpeljani,

Paradiž odpert je spet.
Smertni strup je pokončan,
Vstali bomo sodnji dan.

Aleluja.

Jezus, Tebi hvalo večno,

Poje zemlja in nebo;

Svojo stvar si storil srečno,
Rešil s svojo kervijo,

Aleluja! poje naj,

Aleluja! vekomaj!

Aleluja.

IV.

Zveličar naš je vstal iz groba!

Vesel prepevaj, o kristjan!
Premagana je vsa hudoba!
Den’s je rešenja tvoj’ga dan.

332  —

Poterta je pekla oblast!

O poj, kristjan, hvaležno čast!
Aleluja! Aleluja!

Kje, smert, je zdaj premaga Tvoja ?

In Tvoje ostro želo, kje?
Veselo upa duša moja,

Življenje večno čaka nje.

Moj Jezus je od mertvih vstal.
Kraljestvo smerti pokončal.
Aleluja! Aleluja!

Prešlo te je, o grob, strasenje ,
Vsejano v tebe je telo,

Da bo poklicano v življenje,
Kjer več trohnenja zanj ne bo;
Da trupla prah ino pepel,

Spet oživi častit vesel.

Aleluja! Aleluja!

O sreče dan! o dan veseli,

Ki ga je storil nam Gospod!
Da b’ njemu večno hvalo peli !
Odrešen je človeški rod!

Odpert stoji nam paradiž,

In vrata vanj je sveti križ.
Aleluja! Aleluja!

Iz groba grehov, duša, vstani
V novo življenje z Jezusom,
Odrešena serčno se brani
Premaganim sovražnikom.

V ljubezni sveti zvesta stoj,
Zveličarja hvaležno poj:
Aleluja! Aleluja!

v.

Skalovje groba se razgane,

In pečat se odterga preč,
Zveličar naš od smerti vstane
V kamnitnem grobu ni ga vež
Iz groba zmage gre častit,
Obdaja ga nebeški svit.

Aleluja

Tam angel božji bel’ga krila.

Na njega mestu že sedi,
Vesela daje sporočila,

Da vstal Gospod je in živi.
Premagal je pekel in smert,

In raj nebeški je odpert.

Aleluja

Nemile smerti ni se bati,

Trohnenje več ne straši me,
Veselo enkrat zopet vstati,
Zveličar da mi upanje.

Zato raduje naj serce,

Naj hvalni glasi se glase.

Aleluja

Zapusti, človek, grehe svoje,

Za vselej daj jim zdaj slovo
Serčno zmaguj peklenske boje
Povzdigvaj z dušo se v nebo
Zveličar naš nas vabi zdaj
Hiteti z njim tje v sveti raj.

335  —

Gospod, ti milo nam dodeli,

Da Tvojo pot vsi hodimo,

Po Tebi, da bi hrepeneli,

Da greh, pekel zmagujemo.
Bandero Tvoje iz svetil,

Naj v slavo večno nas pelja!

Aleluja!

VI. I

'•Serce zapoj! Zveličar Tvoj gre z groba: *

Živi, živi, je zmagal smert;

Je presvilljen, ob moč je zdaj trohnoba; J,
Je zbrisal greh, nam spet je raj odpert. j

Aleluja. 'I

Zdaj ve, stvari, vse hvalo zadonite,

Kaduj, raduj se nov’ Jeruzalem; J

Tvoj ženin, hvaljen v čase vekovite,

Oznanil je rešenje vsem ljudem. i>

Aleluja. I

i

336  —

Kar kolj učil, kar storil bil v življenji,
In spolnil, ker je bil na križ razpet,
To pričal v slavnem je vstajenji,

To zve in sliši naj vesoljni svet.

Aleluja.

Ta glas naj gre do vas, zemlje tečaji!

Rosila je za vse njegova kri;

Sprejmite uk njegov najdaljni kraji,
Spolnujte ga, brez njega blagra m.

Aleluja.

VIL

©anica svetila
In mirna je noč,
Kar sladko odkrila
Je angelska moč.
O Jezus! naš kralj,
Vstal z groba si zal,
Ti zmagal si smeri,
In pekla si čeri.
Aleluja, Aleluja!
Raduj se Marija.

Marija predraga
V tihoti solziš,

Da Jezus smert zmaga,
Mu sereno želiš.

Lej, blagi tvoj Sin,

V nebeški svetlin’,
Naprej ti naznan’,
Častitljiv svoj stan.
Aleluja! Aleluja!
Raduj se Marija.

Svetle so mu rane,

Kot solnčni je žar,

O strune, ve vbrane,
Zapojte le kar:

On rane ima,

Da svet ga spozna,

Nas rešil on Bog,

Je vežnih nadlog.
Aleluja! Aleluja!
Raduj se Marija.

Pod Tvojo zastavo,
Boga te častim,

— 338  —

Za Tvojo še slavo,

Rad smert preterpim.
Moj Jezus, Gospod,

O slava ti bod’,

O slava bod’ ti,

A r se kraje, vse dni!
Aleluja! Aleluja!
Raduj se Marija!

Me zemljica mati,
Zavije v moj grob,
Dan sodbe čem vstati,
Kot upal je Job!
Marija! o le,

Pros’ zame ti še,

Da z groba telo,

Mi vstane lepo.
Aleluja! Aleluja!
Raduj se, Marija!

I

— 339  —

If^rid’, sveti Duh! apostelnom dan,
Ker si bil danes vanje poslan,

Da čuda božja pravijo,
Sovražnikom se vstavijo.

Prid’, sveti Duh! te prosi kristjan.

Prid’, sveti Duh! daj svoje darf,

In jih med svoje verne razlij; f

Kesnico da poslušajo,

In nje sladkosti okušajo. 2

Prid’, sveti Duh! razsvetli nas ti.

A

Prid’, sveti Duh! omeči serce,

Zažgi nam v sercih željč; 2

Ljubiti kar je pravičnega, 2

Se varovati krivičnega,

Prid’, sveti Duh! ljubezni svete. i

Prid’ sveti Duh! podpiraj slabost,
Poterdi v sercih jnavo svetost;

90 *

340  —

Daj, da se ne spotaknemo,

V ljubezni ne premaknemo.
Prid’, sveti Duli! ti naša krepost.

Prid’, sveti Duh! ti zvesti vodnik,
Veselje naše, naš pomočnik!

O, vodi nas do večnosti,
Pripelji nas do srečnosti.

Prid’, sveti Duh! ti naš poterdnik.

S velo Rešnje Telo.

I.

3ion hvali rešenika
Svoj’ga kralja učenika,

(V veselih pesmih hval’)

Kar ga moreš, hvali vedno,
Jezus je vse hvale vreden
(Tvoje hvale bo premal).

341  —

Danes Sion čast napravi,
Ker se tu pred nas postavi
(Živi kruh, ki nas živi),
Kterga bratje dvanajsteri
Vžili pri zadnji večerji
(V tega verjemo tud’ mi).

Z enim glasom ga častimo,
Vsem ljudem ga oznanimo,
(Duh vesel naj gor puhti).
Jezus pervič svoje obhaja,
Cerkev to naznanje daje
(Danes hvalo ponovi).

Na to mizo nov’ga kralja
Novo Jagnje se postavlja,
(Staro jagnje gre na stran).
Jezus pride, staro mine
Spred resnice, senca zgine,
(Dolga noč odžene dan).

— 342

3 —S—<1 <W

II.

Spridi molit, o kristjan!

Od ljubezni svete vžgan,

Kjer je Jezus v Zakramentu
Iz ljubezni dan.

Tukej so svete reži:

Jezusa Telo in Kri;

Duša, ktera njega vživa,

Se ne pogubi.

Bod’ česen, Odrešenik!

V nadlogah pomočnik,

Svojim vernim, Tebi zvestim
Varli in učenik.

Posvečuj nas ti zares,
Čudapolni kruh z nebes!

Ti otmi nas vseh nevarnost
Duš ino teles.

Spokorjenja daj solze,
Grehov zbriši nam dolge;
Vera, upanje, ljubezen
Kaj v nas gore.
i

— 343  —

Kadar umerje telo,
Vzemi dušo ti v nebo,
Da se bomo veselili
Vekomaj s tebo.

III.

Sem kristjani pritecite
Polni vernega duha,

Na kolena pokleknite,

Dol pred našega Boga;
Pod podobo je častito
Tukaj božje Jagnje skrito:
Cešen bodi vsaki čas
Jezus, ki si odrešil nas!

Angeli in vsi svetniki,

Dol stopite na zemljo,
Nam bodite pomočniki
Rešnje prav častit Telo.

Z enim duhom ga hvalimo,
Z enim glasom ga častimo :


— 344  —

Česen bodi vsaki čas
Jezus, k’ si odkupil nas!

Pamet je preslaba naša,

Prav spoznati to skrivnost,
Milost božja doprinaša,

Kar ni naša v stan 1  slabost!
To je Čista, žlahtna mana,
Vernim dušam v hrano dana,
Jagnje božje je letkm,

Ki odjemlje grehe nam.

Grešniki sem pritecite,

To je milosti oltar,

Jezusa zvesto prosite,

On bo vsliŠal svojo stvar;
Grenke solze prelivajte ,

Svoje grebe obžalvajte,

In prosite vsi Boga,

Da vam svojo milost d k.

Vsak naj kliče: Bog! daj meni
Milost, da se spokorim,

Po pregrehi zapušeri
Tebe hvalim in častim;

— 345  —

Daj mi enkrat srečno vmreti
In doseči raj tvoj sveti,

S tabo bom se veselil,
Tebe hvalil in častil.

IV.

©vetice ve, ki noč in dan cvetete
Pred Jezusom, o trikrat blagor vam!
Očesec vele dokler ne zaprete

Se, srečne, pred ne ločite od tam;

O da bi mogel jez, kjer ve merjete,

Na vaši stopnji bit’ pred Jezusam,

Da bi pred njim za njega dal življenje,
Ki dal je sebe v moje odrešenje!

i  Tud’ blagor vam, ve svetlobele sveče!
^ Tam gorite Zveličarju na čast;
i O da bi jez deležen bil te sreče
^ Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast,
A Da bi, enako vam, serce goreče
1 Povžilo v meni se Gospodu v last,

— 346  —

Bi jez zamenjal z vami stopnjo svojo!
Doseglo kaj bi srečo, radost mojo?

Bod’ slava tebi, blažena posoda!

Ki v tebi On prebiva, Ljubi moj,
Vdeljena ti je prečastna osoda,

Kot Božji hram se svetiš pred menoj;
O, ko bi služba, v se branit’ Gospoda,
Mi dana bila le en dan — nocoj!

Ves gorel bi, ljubezni se povžival,

Ker bi ljubezni plamen v men’ prebival.

Al vender kelh, in sveče, in cvetice!

O kol’ko srečniši sem jez, kot vi!

Ce pride k meni zvest pastir ovčice,

Mi vziti svoje da meso in kri;

Ce v Jezusu prejmem nebes sladčice,

In v sercu mojem Kristus sam živi,
Takrat medlim, merjem moči ognjene,
Ker se Zveličar moj sam z mano sklene.

O duša, kakor vešica se sukaj
Okol’ te luči neprenehoma,

Od vere in ljubezni živi tukej,

Ogrevaj se v svetlobi Ljubega.

f

J

7

7

T

<9

t

T


A

4>

$

&

T

f

&

A

In kadar se ti da prejeti, tikaj,

S teboj mu poje truma angeljska;
Objemi ga, terdo se ga okleui,

Ter prosi: Daj ljubezen, Jezus, meni

-f*xas-

V.

Praznika svetega
Dans veselimo se,

Prav iz mletega

Serca naj hvala gre.

Staro preide naj,

Vse novo bodi zdaj,

Misli, djanje vsak prenavljaj.

Dansi praznujemo
Zadnje noči spomin.,

Ker se spomnujemo,

Kako je božji Sin
Svoje prijatle zbral,

Jagnje jim jesti dal,

S tem zapoved judov dostal.

— 348  —

V čenči zavživajo
Velikonočno jed,

Zadnjič dobivajo
ReŠnje telo prejet’.

Jesti jim ga daje,

Pa razdeli se ne,

Vsak posebej cel’ga prejme.

Kadar prejemajo
Slabi njega telo,

Se ga navzamejo,

Moč jim je prava to;
Kelih jim tud’ zroči,

Da jim ga, in veli:

Vsi ga pite, moja je kri.

Tak’ je postavljeno
Njega telo za dar;
Dušam pripravljeno,

Da ga zavživa stvar.
Mašni ki to store,

Da od njega žive,

In ga vrednim vernim dele.

Zclaj od nebeškega
Kruha naš duh živi,

’Z kruha Človeškega

Se nam prav’ Bog stori.
Čudi se, o kristjan!

Jezus je vsem jed dan,
Bod’ si reven in zaničvan.

Dansi Te prosimo,

Trojni, edini Bog!

V sercih te nosimo,

Vari nas vseh nadlog.
Živi nas slabe zdaj,

K Tebi nam priti daj,

In Te vživat’ na vekomaj.

vi.

Razumeti kdo je v stani
Čudo, ktero se godi?
Živa vera nam oznani,

Kar je skrito pred očmi:

— 350  —

e

i


Pod podobo bel’ga kruha,

Je Zveličar nas zares;
Mašnik moli. vzdigne duha,
Ga pokliče iz nebes.

Vino njega kri postane
Ktera zbriše grehe nam,

Ce le serca so mu vdane,
Odpusti on grešnikom.

Na oltarji se daruje,

Za dolge vsega sveta,

Bog in človek skup kraljuje,
Vred z Očetom vse nam d&.

t

T

Truplu daje jesti, piti;

Kar pa je še več, ko to,
Naše duše nam nasiti,

S svojim mesom in kervjo.
Toda skerbni bod’mo vedno,
Da nam v smert ne bo ta jed;
Ida jo vžijamo le vredno,

Prav se presodimo pred.

Na kolena se verzimo,

Premišljujmo to skrivnost;



S sercem, petjem ga častimo,
Sveta nam je to dolžnost.
Naj bo hvaljen za dobrote,
Ker neskončno ljubi nas;
Se spoznamo grešne srote,
Smo žalili ga vsak čas.

Oh, kako smo vendar srečni!

Bog poniža sam se k nam
Premogočni, Stvarnik večni,
Se stvarem da vziti tam!
Hrepenimo po kreposti,

Ti pa, Jezus, moč nam daj
Da pri svoji preslabosti,

Tebe ljubhno vekomaj.

VII.

JŠešnje vidimo telo,

Pod podobo kruha tam;
Jezus, živi Bog je to,
Pravi sveta vera nam.

’Z raja je nebeškega

Do rodu človeškega

Sam prišel terpet, umret
Vsem nebesa nam odpret.

Po vstajenji svojem je

Spet k Očetu šel v nebo

Pa ostal pri nas je Še,

Pustil svoje nam telo,

V zakramentu postavljeno,

V dušno jed pripravljeno,

Da je moč za slabe nas,

In življenje vedni čas.

Sam prijazno govori:

Prid’te k meni vsi ljudje!

Vživajte meso in kri,

Duše vaše da žive.

Ce ga vredni vživamo,

V njem zares prebivamo;
Vzel nas k sebi v sveti raj
Bo Zveličar vekomaj.

Padi toraj pred oltar,

In ponižaj se do tal,

353 —

Prosi milost, revna stvar!

Da se t’ bo sam sebe dal.
Iz stanu prerevnega,

Iz serca pohlevnega
Prosi milo: o Gospod!

Bodi z mano ti povsod.

vin.

Tukaj, duša, se ponižaj,

2 Molit svoj’ga Jezusa,

S terdno vero se približaj
2 In sprejmi v ljubezni ga.

Lej, v ljubezni svoji sveti,

Se ti samega dari,

2 S svojo milostjo objeti,

1 V zakramentu te želi.

4>

& . v
Jb Dal za tebe je življenje,

Je na križi kri prelil,

A Da bi tebi odrešenje

2 In zveličanje dobil.

—< 2 —

M. 23

— 354  —

Tukaj pa želi' skleniti,

O nevesta, se s teboj,
Tebi vir življenja biti,

Biti večni ženin tvoj.

Toraj, duša, se ponižaj
Tukaj pred Zveličarjem,
S spoštovanjem se prebližaj
In serčnim zaupanjem.

Da zaceli tvoje rane,

Da podpira ti slabost,
Vekomaj s teboj ostane
Vse veselje, vsa sladkost.

C.

Pred svetim obhajilom.

I.

odperla se nebesa,

Lej! že kralj nebeški gre;


— 355  —

Duša vzdigni se ’z telesa
In nasiti si želje!

Truma angelov se zbira,

Tam na oltarji moli ga;

Tam studenec gnad izvira,

Lej tam svoj’ga ljubega!

O! ne čakaj, Jezus mili!
Pridi, pridi ljubi moj!

Prosim, naglo se usmili
Mene, skleni se z menoj!

Res, Gospod, da nisem vreden,
Da pod mojo streho greš;

Kak’ pa tebe sem potreben,
To naj bolj samo ti ves.

Saj ne morem več živeti,

Ce ne prideš, o Gospod!

Tebe serčno čem objeti,

Jez poprej ne grem od tod.

Torej, Jezus ljubeznjivi!

Pridi in nasiti me;

Da v ljubezni neugasljivi,
Večno s tabo sklenem se.

23 *

— 35G —

II.

@ kam, Gospod!

Gre tvoja pot;

Kam stopnje te peljajo ?
Se že mrači,

Se dan temni
In zvezde že migljajo.

Zveličar moj!

Pri men’ obstoj,

Te čem pod streho vzeti.
Kes hišica
Je sTotica,

Pa željna te sprejeti.

Straši me noč,
Sovražna moč;
Gospod, pri men’ ostani!
Kjer ti stojiš,

Noč razsvetliš,
Strahovi so pregnani.


357  —

1

T

1

k

&

k

k

Vkup bodeva
Večerjala,

O sreča ne’zrečena!

Živ kruh mi bo
Tvoje telo;

Men’ duša oživljena.

Gospod, želim,

In hrepenim,

Da spolniš svete želje:
Posveti me,

Da ljubim te,

Doverši mi veselje.

O bod’ z menoj,
Preljubi moj!

Ki v limbarjih prebivaš:

S cveticami
Posteljem ti

Serce, da v njem prebivaš.

I

f

Pri meni čuj,

Me prebuduj,

Ne daj mi v grehu umreti!

— 35S —

S>-8H&—-4Mfr-<i « -€8 <3-4iM*M

Daruj pomoč,
Da mine noč,
Nebeški dan zasveti.

III.

Cloj Zveličar, tebe vziti
Moja duša zdaj želi,
Terdno se s teboj skleniti
Od ljubezni hrepeni;

O da b’ vreden in pripravljen
Te pod svojo streho vzel!
Da b’ očiščen in ozdravljen,
Dansi, Jezus, te prejel!

Ce svetost premislim tvojo ,
Trepetam in se bojim,

Ker spoznam nevrednost svojo
Ves ostrašen ostermim;

Ti si pod podobo kruha.

Stvarnik, moj odrešenik!
Verjem z lučjo svetfga Duha,
- Da boš tudi moj sodnik.

Ljubi Jezus, nisem vreden,

Da pod mojo streho greš;
Ti, moj Bog, si vsegaveden ,
Vse slabosti moje veš;

Daj mi, Jezus, to zdihujem,
Predno k tvoji mizi grem,
Da jih serčno obžalujem,

Da očiščen te prejmem.

-§XS>-

IV.

ILjuba duša, zbudi se!

Lej, kaj boš prejela!

Jezus sam se ti daje!

Bodi ga vesela.

Naj se zdaj odpre serce,
Kralj časti da v njega gre,
In ponižaj se do tal,
Stvarnik se t’ bo vžiti dal.
Ob, zares presrečni dan!
Stvar Boga, sme vžiti!

860  -


Zdaj premisli prav, kristjan,
Kakšen moraš biti.

Skrinja božja je bila
Prav lepo storjena,

Iz naj dražje ga les4
Z zlatom obložena;

Ko leviti jo neso,

Z glasnim petjem vsi pojo;
David, kak je bil vesel!
Poskak’val pred njo in pel:
Al serce je dansi več,

Ko je skrinja bila;

Sreče tvoje ni izreč’,

K’ se ti bo zgodila.

Jezus, ljub’ Zveličar moj !

Ce premislim grehe,

Mislim, oh, kaj bo z menoj
Vrednim večne kehe?

Ti pa k sebi me želiš,
Ljubeznjivo govoriš:

Pridi k meni, jej in pij
Mene sam’ga, mojo kri.

O jez slaba, revna stvar!

Tebe kdaj prejeti,

Ne prederznil b’ se nikdar
Pa češ sam imeti.

Tukaj pred teboj klečim,
In se ponižujem,

Tebe vreden bit’ želim,
Milo v te zdihujem:
Milost svojo mi daruj,
Mene slab’ga poterduj,
Dušo mojo pokrepčaj,
Večno umreti jej ne daj.
Reven človek in ubog,
Brez pomoči tvoje,

Sam ne morem iz nadlog,
Rešit’ duše svoje.

Dai mi terdno stati moč,
Varuj me v skušnjavah,
Da premagam greha noč,
Reši me v težavah.

Daj te vredno vžiti spet,
Kedar bom zapuščal svet;

Preseliti se v nebo,

Ljubi Jezus, daj mi to.
Ker te tukaj vživat’ smem,
Daj mi umreti srečno,
Da v veselje tvoje grem,

In te vživam večno.

V.

@ Jezus, o sladak spomin,
Veselje serčnih bolečin,
Nad med in pa sladice vse
Pričjočnost tvoja sladka je.

Ni moč zapeti lepšega,

Ni slišati prijetniš’ga,

In slajši misli tudi ni,

Kot si, naš Jezus mili,

Spokornim ti si upanje,
Pravičnim pa veselje vse;

363  —

Kak’ dober tein, k’ te iščejo,
O, kaj še tem, k’ te najdejo!

Naš jezik je ne dopove,

Tud’ čerka ne, sladkosti te;
Le kdor si skusi, vč in zna,
Kaj je, ljubiti Jezusa.

50 lačni še, ki te jedo,
Jih žeja še, ki te pijo;

51 ne žele nič ljubšega,
Kot Tebe, mil’ga Jezusa.

Veselje bodi, Jezus, nam,
Ki boš plačilo nase tam,
Ti bodi naše slave vir,
Zveličanje, nebeški mir.

VI.

GrVidi, pridi božja mana!
Jagnje božje, živi kruli,

— 364  —

Moje duše ljuba hrana,

V Tebi le živi moj duli.
Milo že po teb’ zdihujem,

O serce moj’ga serca,

In oči v nebo vzdigujem,

Vžiti skorej te Boga.

Ženin božji! prej operi,

V pravih solzah mi serce,
Cisto v meni greh zateri,

Da prav ljubim, prejmem te.
Cista te želim sprejeti,

Cista duha zgrevana,
Ljubeznjivo te objeti,

Tebe, kralja večnega.

Jezus moj! o prečastiti!

Sladki Jezus v men’ ostan’,
Da se varjem te zgubiti,

Angel tvoj mi stoj na stran’,
V teb’ živim in čem terpeti,
Zvesta duša ti ostat’,

Druz’ga nočem še želeti,

Kakor v teb’, Gospod! zaspat’.

i

x»-

— 365  —

Po svetim obhajila.

I.

&daj, o duša moja, pevaj;
Jezus tvoj
Je s teboj.

Zdaj zrožuj,

Zdaj zdihuj,

In v ljubezni se ogrevaj!

Zdaj veselja glas zaženi:
Jezus moj!

Res si moj!

In kot zdaj,

Vekomaj, —

Prosim — moraš biti v meni!

In tak’ dolgo bom prosila:
Jezus moj 1
Bod’ z menoj!

Da s teboj,

Ljubi moj!

Po nebesih bom hodila.


— 366  —

Serce v milih Čutili gori,
Duša moja osterrnuj,

Kar žele nebeški dvori,

Serce, duša, zaklepuj!

V živem plamu germ blišuje:
Bog je klical Mozesa;

Čevlje s strahom odvezuje
Pred obličjem večnega.

Ki so se pred Njim stresali
"Veka starega možje;

Stermi, ga stermeče hvali,

V izbi tvoji je, — serce.

Serce v milih čutih gori,
Duša moja osterrnuj,

Kar želč nebeški dvori,
Serce, duša, zaklepuj!


— 3G7 —

Suša moja! poj veselje,
Spolnjene so tvoje želje;
Jezus, Bog, Zveličar tvoj,
Se je sklenil sam s teboj.

V mojem sercu zdaj prebiva,
Mir, sladkost po njem razliva;

Slab, ubog bi jez bil sam,
V njem življenje, vse imam.

Vedno hočem ga ljubiti,

V sercu ljub’ga ohraniti;

Toraj prosim : Jezus moj !
Bodi vedno ti z menoj!

Kedar pride čas ločenja,
Kon’c popotnega življenja,
Jezus tvoje naj telo
Mi takrat popotnja bo.


— 3G8 —

I

?

?

J

T

Serce najljubeznjivši
y nebesih in na sveti!

Kdo dami grešnem’ sinu,

Od tebe pesem peti? —

O Jezus, tvoje sladko serce

Naj ljubijo, časte

Vsa ljudstva, vsi jeziki,

Vse angelske verste.

Ti serce si ponižno,

Oh, daj spoznat’ mi tebe,

Da tebe vsak čas išem,

Ne išem samo sebe.

O Jezus, i. t. d.

Ti serce si vse čisto
Nad belo liljo belo,

O da b’ tud’ moje serce
V nedolžnost’ obelelo.

O Jezus, i. t. d.

Ti serce si dobrotno
Dobrotno vsem ubožnim,

360  —

Dobrotno vsem dobrotnim,
Dobrotno vsem nedolžnim.
O Jezus, i. t. d.

Ti serce si ljubljivo,
Kdo te dohvalil bode?
Ti ljubiš mlade, stare,
Ti ljubiš vse narode.

O Jezus, i. t. d.

O serce, sveto serce!
Si vse ljudi rešilo;
Človeško ktero serce
Ti bo to povernilo?
O Jezus, i. t. d.

O serce, sladko serce!
Z roso nebes napajaš
Pravične in nedolžne,
Zveličanje jim dajaš.
O Jezus, i. t. d.

O serce, dobro serce!

k sebi vabiš

j

i, Vse grešne

»W-r—ZO ;>-l> J. J*—0-3

M.

O-O-OJ— 3 - 3 - 0 ^-;-^; —3—3—3«

24

— 370  —

Vse hudo, kar so stor’li,
Poboljšanim pozabiš.

O Jezus, i. t. d.

O serce, ljubo serce!

Zakaj te svet ne ljubi ?
Vnemi ga k ljubezni,
Nikar ga ne pogubi.

O Jezus, i. t. d.

O serce, milo serce!

Zakaj te sin ne ljubi?
Serce mu vžgi v ljubezni,
Nikar ga ne pogubi.

O Jezus, i. t. d.

O Jezus, u vsib sercih
Ljubezni iskro vterni,
Zgubljene vse ovčice
Na pravo pot zaverni.

O Jezus, i. t. d.

Dolžni smo vsi ljubiti,

Ker vseh dolge si vmival,

— 371  —

Za vse britkosti terpel,
Oh, kri za vse prelival!
O Jezus, i. t. d.

O serce najsladkejsi!

Mi vsi v stotere glase
Te hvalimo, Častimo
Zdaj in na večne čase.
O Jezus, i. t. d.

24 *

— 372  —

D.

Mariine pesmi.

a) O Mariinih praznikih.

Čislo spočetje Marije Device.
I.

®aj mi vredno počastiti
Tvoje čisto spočetje,

Kjer si ti začela biti,

Božja stvar čez druge vse:

O Marija počeščena!

Ti kraljica angelov!

Ti, človeštvu dodeljena,

Vir rešenja grešnikov.

Od začetka bila zbrana
V mater sveto usmiljeno,

V spočetji že obdarvana.

Z božjih gnad obilnostjo:
Hči Boga, Očeta zvesta
TVvica čistega rodu,

Svetega Duh& nevesta,

Mati božjega Sinu.

Kakor jutranja daniea
Zvezd svetlobo zatemni,
Tvoja čistost, o Devica!

Zmaga vrednost vseh stvari.
Kakor limbar sred osata
Te je vsadil večni Bog;
Sama čista, gnad bogata
Si zmed Evinih otrok.

Kakor solnce v zarji zlati
V svetlem tronu prisija,

V tebi, sveta, čista mati!

Bog častitljiv tron ima.

V tronu tvojega telesa,

Je prisvetil Jezus sam,

Da bi kazal pot v nebesa,
Kam zgubljenim grešnikam.

i', ii- r- tu

O Devica Čista, sveta!

Mati ti brez madeža!
Bodi tebi hvala peta
Vedna, neprenehana:
Nasa tukej, v solz dolini,
Od nevrednih grešnikov,
Tam v nebeški visočini,
Od zveličanih duhov.

-<5X8>-

II.

Siled zvezdami zvezdica sije
Enake nima več nebo,

Okrog presvitle zarje lije,

Le v njo ozera se oko.

Ta zvezdica, Marija, ti!

Brez madeža spočeta si!

Na nebu zarja se razgrinja
Čistejša, lepša od zlati,
Prelepo se okrog otrinja,
Nebeških žarkov svit imi.

T

Ta zarja, o Marija ti!
Brez madeža spočeta si!

Med ternjem roža pricvetela,
Prežlahtnost njena se razgre,
V lepoti svoji neovenela,
Edina krasna nam cvete.

Ta roža, o Marija, ti!

Brez madeža spočeta si!

Pregrehe noč je zemljo krila,
In dolg težil človeški rod;

Le ena hči je prosta bila,

Si njo je Mater zbral Gospod.
Edina hči, Marija, ti!

Brez madeža spočeta si!

Devica čista in presveta,

Vse milosti napolnjena,

Od greha čista si izvzeta
Edina hči Adamova!

Najlepših vseh, Devica, si!
Brez madeža spočeta ti!


— 376

m.

!na zvezda prikazala
Iz temnili oblakov je;

Lepša kot danica zala,

Lepša, kakor zvezde vse!

Cio stvarjenja blišč največi,
Nje lepoti ni enak;

Solnca žar svetlogoreči

Je prot njej le temen mrak.

Glej Marija imenuje
Zvezda se izvoljena,

Ktere prihod oznanuje
Srečen dan zveličanja;

Ta je zarja lepa tista,

K’ sveti v rajskem žaru se,

Bolj ko zlato solnce čista,
Lepša kakor zvezde vse.

Solnce nekdaj ni svetilo,
Zvezd na nebu tud’ ni b’lo,

Pride čas, in spremenilo
V prah se zopet vse to bo;

Njena pa lepota zala
Vseh preseže časov tek,

Je vse veke presijala,

In cvela bo z veka v vek.

Predno Oče, trikrat sveti,
Vstvaril je nezmerni krog,
Niso b’li še časi šteti,

B’la je večnost le in Bog;
Predno vodam je tečaje ,
Predno luč je zemlji dal,
In postavil morju graje,

Se nebes obok ni stal;

Ti, Devica, si presveta,

Bila že izvoljena,

Bila v Večnemu spočeta,
Cista vsa, brez madeža.
Kedar delati naravi
Je podstavo bil začel,
Kedar sive na višavi
Je oblake gor pripel;

Ko nezmerni so svetovi
Nastopili daljno pot,

— 378  —

Po besedi se njegovi
Vse gibalo je povsod:

Takrat ti pri njem si bila,

Ž njim ravnala si že vse;

V njem se vedno veselila,
In pred njim igrala se.

Blagoslov je ves Gospodov
Se nad te obilno zlil,

Blagoslov pa vseh narodov
Spet iz tebe je prih lil;

Toraj vse te srečno števa,

O velika ti Gospa!

Tvoja slava se odmeva
Po okrajnah vseh svet&.

Sladko ime Marija.

Sladko, sladko ime,
Marija! tvoje je:

Zvezda zgodnja si Marija,
Si danica presvetla!

Če temote duh me zvija,
Svetla si mi lučica;

O sveti, sveti mi,

Danica svetla ti.

Sladko, sladko ime,

Marija! tvoje je :

Si prečudno mila mati,
Milo tvoje je serce,

Češ pomoč otrokom dati,
Zbirat’ grenke vse solze;
Marija ti povsod
Mi mila mati bod’!

Sladko, sladko ime,

Marija! tvoje je:

Vsa nedolžna d’vic Devica,
Čista, modra sveta si,
Neomadežna cvetlica,
Skrivna roža čistosti:
Devica čisti me,

Marija! prosim te.

Sladko, sladko ime,

Marija! tvoje je:

— 380  —

Ti Marija si kraljica
Vsega, zemlje in nebes,
Vselej močna pomočnica,
Kdor zaupa v tebe res:

Me vidi« v britki sil’, —
Marija! smil’ se, sinil’!

Sladko, sladko ime,

Marija! tvoje je:

Rajska, si Marija, vrata,
Skrinja sprave in miru;

O Marija! hiša zlata,

Hiša božjega Sinu;

Pripelj’ me v zlati kraj, —
Marija! v sveti raj! —

0 svečnici.

I.

J Marija, božja mati,

V tempelj neses detece,


— 381  —

—tt-a-O-S-a-a -0-0-8 -8-0-8-8X

J |

1 Hočeš tam očiščevati, I

f Cista D’vica mati se. ?

® Vsa ponižna si spolnila, ^

| Zapoved še Mojzesa, |

Da bi tudi nas učila, ©

| Biti vdanega serca. J

V y  ?

Žalost serčno ti naznanil f

Simeon je stari mož, |

Da ti dušo meč bo ranil,

Milovala britko bos. . , A

In popolno si se vdala
V božje sklepe vseh reči,

Zvesta Bogu si ostala, A

Srečne in težavne dni. i

O Devica, božja mati,

V žalosti pomagaj nam,

Daj voljno nam vse prestati,

Iti s tabo, z Jezusam.
Pomočnica! bodi mila,

V čistosti ohrani nas,

Daj, da srečno bo svetila

Tvoja luč nam zadnjikrat.

*—<as—«s—«a—<a—«—

?

ii.

™se čistosti, Marija, cvet,
Presveta! počešena!
Uklanja se pred tabo svet,
O mati posvečena!

Lej, kakor svojega Sinu,

Si dala dansi v dar Bogu,
Ti serca mi dajemo,
Zapovedi božje spoštovat’,
In vselej se po njih ravnat’
Od tebe zgled prejmemo.

Poglej z očesom milostnim,

Na nas z nebes višave,

In čistost sere nam sprosi vsim,
Izvirje sreče prave;

Pravice luč da v nas gori,

In nam življenje razsvetli,

Da pota ne zgrešimo;

Če nas opade grehov noč,
Premagaj ti njih hudo moč,
Nebes da ne zgubimo.

Prepevali ti bomo čast,

Tam v nebesčanov zboru,
Kjer tvoja se slavi oblast,
Tam v Serafimov koru.

In s tabo tvojega Sinil,
Ljubezni kralja in miril,
Tam bodemo častili,

In vživali sveti raj
Se veselili vekomaj,

Sladkost neskončno pili.

Marija v nebo vzela.

BS oj duh iz telesa
T  Marijo v nebesa,
Povzdigni se ti.

Gospa je postala,

Bo tam kraljevala,

Kjer Sin njen živi.

Brez nje jez na sveti
Ne morem živeti,

Veselja vec ni.

— 384  —

Oh hudo ločenje!

Kdo da mi življenje?
Kdo pomoč deli?

Ce  tud’ se ločila
Je mati premila,

Nas ne zapusti.

Je mati skerbljiva,
Gospil ljubeznjiva,

Za nas govori.

Otroke v težavah,

V skerbeh in težavah,
Vse rešit želi.

Ga hoče oteti,
Kdor čisto živeti,
Serčno hrepeni.

Sercč polno sreče,
V ljubezni goreče,
Za njo pohiti.

?

T

I

I

&

l

- 0 ) 8 -

— 385

Mariina smert.

Zapojmo! častimo
Hčer, sveto nevesto,

In mater vse zvesto
Presvefga Bogi!

Oj živi Marija!

Marija, oj živi!

Oj živi Marija,

In Bog, k’ nam jo da.

Odločena Mati
Od Sina v daljavi,

Ko limbar v goščavi
Med nami je b’la.

Se z Bogom skleniti,

V nebo hrepenela,

In sereno želela,

Da smert bi prišli.

Njen ženin preljubi,
Spolniti ji želje,

Jo kliče v veselje
K počitku serci.

M.

25

Zdaj pride ljubezen,

S sladko svojo psico,

S prijazno desnico
Jo v serce ji da.

Tak sveta Devica,

Medli od ljubezni,

V tej sladki bolezni
Življenje konČ&.

Presveta dušica
Od zemlje se vzdigne,
Sam Sin ji pomigne,

V nebo jo pelja.

V nebesih Marija
Se razveseljuješ,

Na desni kraljuješ

Zdaj Sina svoj’ga.

Nebeška kraljica!

Oh prosi tam zame,

De m’ v sercu se vname
Ljubezen sladka.

— 387  —


b) Različne pesmi Marii na čast. |

Češena si Marija.

I.

So v jasnem pasu primiglja
Nam zvezdica daničica,

Se sliši milo že zvonjenje,
Marii čast in počeščenje;

In z zlato zarjo vse časti:
Ceščena si, Marija, ti!

Ko više sije solnee že,
Vzdiguje se, čez poldne gre,
Se sliši milo spet zvonjenje,
Marii čast in počeščenje;

Čez Irib in plan se oglasi:
Češčena si, Marija, ti!

25 *

— 388  —

In kedar solnce še ljubo
Nam za goro žari slovo,

Se glasno sliši še zvonjenje ,
Marii čast in počeŠčenje; —
V večernem hladu se glasi:
CeŠčena si, Marija, til

»Ceščena si, Marija, ti ! u
Naj se glasi do konca dni,
Naj vedno sliši se zvonjenje,
Marii čast in počeščenje;
Nebo in zemlja naj glasi:
Ceščena si, Marija, ti!

ir.

© Devica
Pomočnica

Bila si in boš nam ti.
Le sladkosti
In blagosti

Tvoja roka nam deli.

— 380

Ko cveteča
Iu dišeča
Si Marija rožica;

Sem iz raja
Svet’ga kraja
Diješ cvetje upanja.

Ko danica
Tolažnica

V temni noči siješ nam.
Mati mila
Vedno bila

Si ubogim grešnikam.

Pri slabostih
In britkostih
Rada nam pomagaš ti.

Pri skušnjavah
In težavah
Pomočnica vselej si.

Čast Marije
Naj razlije

Se po svetu krog in krog.

— 390  -


Njo častimo
In prosimo

Pomočnico vseh nadlog.

Ljuba Mati
V zarji zlati
Nam prisijaj zadnji dan.
Boš prosila
Govorila, —

Srečno bode tek dognan.

k

k

f III.

k

A

k

k

k

l

K.&

© Marija, bod’ češena!

Polna milosti dobrot,

Teb’ podobna ni nobena;

Bog je s tabo, tvoj Gospod!

Žegnana si med ženami,

Žegnan tvoj presveti sad!

Jezus Kristus, sam Bog z nami,

Nam začetnik božjih gnad.

?>-«>-£—S--®-«::-«}-fc-5s—<3—S—f;


Prosi sveta božja mali
Za nas grešnike Boga,

Da nam njega da spoznati
In ljubiti iz serca.

Grešnim milost spokorjenja
Sprosi nam Marija zdaj;
Uro pdslednjo življenja
Sprosi nam nebeški raj.

-«xs-

Ljubezen do Marije.
L

^0», o Marija!

Moje veselje,

Veš moje želje?

Ljubil bi te;

Zrniraj pri tebi
Hotel bi stati,
Ljubljena mati,

Zverzi me ne!

Kaj pa ti hočeš ,
Moja kraljica!
Sladka Devica!

Da ti podam?
Druzega nimam,
Prosim pohlevno,
Vzem’ serce revno,
Rad ti ga dam!

Pa ti, kraljica!

Si ga že vzela
In si ga vnela,

Za te gori!

Mati preblaga!

Ti ga ohrani,
Hudemu brani,
Resi ga ti!

ii.

ihas iz serca poženimo,
Mater božjo poslavit,

Da pusti nam, jo prosimo,
Jo priserčno počastit;



— 393  —


Ona je nebes Kraljica,

Ona naša pomočnica.

Naj jo hvaPjo vse stvari:
Bod’ češena, Dvica ti!

Je prišla, za nas rojena,
Lepšat in osrečit svet,
Kakor liPja zasajena,

Lepšal jo je dviŠki cvet.
Je živela le v samoti,

Le v ponižnosti, tihoti.

Naj jo hvaPjo i. t. d.

Z božjo milostjo navdana
Polna od Boga dobrot,
Mati božja bila zbrana,

In veselje nas sirot.
Jezusa nam je rodila,

Nam zveličanje dobila.

Naj jo hvaPjo i. t. d.

O, poslušaj zdaj, Marija!

Mile prošnje nas otrok,
Nas zatira hudobija,

O, poslušaj ti naŠ jok:

?

T

I

— 394  —

Daj Boga za nas prositi,
Vselej te žel’mo častiti.
Naj jo h valj o i. t. d.

m.

tisočkrat te verni ljud pozdravlja
O premila mati Jezusa!

Sveto se nebo s teboj poslavlja,
Tebi vklanja moč vsega svet&;

Ti za Bogom večnim naj pervejši,
Tebi čast in hvalo naj prednejsi
Angeli, svetniki pojejo,

Te kraljico imenujejo.

Pridi nam v pomoč, o mati naša!
Z vročim sercem prosimo te vsi;

Ti edina si uteha naša.

Nad teboj po Bogu boljše ni;

Naj te s hvalospevom počastimo,
Naj ime ti sveto poslavimo,

Kakor tebi gre, nebeški kras,

Bomo te hvalili vsaki čas.

S—^Oi—®^—<3; -<38—

*•&—S>—5>--|

— 895  —

Stvarnik veliki nebes in zemlje,

V tebi si staniše preskerbi,

Ko nase človeštvo revno jemlje,

V čisto se telo ti položi:

Jezus Kristus, božji Sin od veka
Vzel slabosti britke je. človeka,
In na križu grenko je umeri
In življenje večno nam odperl.

Ti na Sionu si uterjena,

V posvečenem mestu zdaj živiš;
Predno si bila na svet rojena,
Že spoštljivo v narodu sloviš.
Vživaš zdaj v veselji in radosti
Svete ti pripravljene blagosti
Vekomaj od Boga večnega,
Oča, Sina, Duha svetega.

Zdrava shramba božja naj slavnejši,
Zdrava bod’ gospa brez madeža!

Ti si tempelj božji naj čistejši,

Ti od večnosti si zvoljena.

Ti nad solnce, mesec si svetlejši,

Ti gospi si lepa, naj svetejši;


— 396

at-—?*;-<a- a-«-« «

Vrata si nebeška slavljena,

In gosp& mogočna angeljska.

Kdo bi mogel vse te slave tvoje
Tn na zemlji zdaj popisati,

Ki tvoj Sin je iz ljubezni svoje
Hotel ti v nebesih skazati!

Naj pojo ti hvalo vsi rodovi,

Vsi slave adamovi sinovi:
Vendar to bi nič še ne bilo,

Kar bi tebi se spodobilo.

Sprosi vero, upanje, ljubezen,
Ha v kreposti ne omagamo;
Vojsko nam odverni in bolezen,
Ha življenje srečno polnimo !

Ko pokliče nas sodnik pravični,
Ha pustimo revni svet, krivični,
In življenja naš’ga sodi čas:
Takrat, mati, ne zapusti nas!

Angelji nebeški in svetniki,
Poprosite vi Boga za nas,

Ha ga naši prav časte jeziki;

Ne pozabite nikar na nas,

— 397  —

Da veselje z vami bi vživali,
Bogu in Mariji čast dajali,

Da po tem življenji časnem tam
Bi svetila srečna večnost nam.

&

1

4

4

&

4

l

4

Marije Device pesem.

(„Magnificat“).

tečnega Gospod Boga
Moja duša povikšuje,

Vse veselje v njem ima,

Ki me večno osrečuje;

V revno deklo se ozre
Blagroval bo ves svet me.

Njega milost in svetost
Je veliko mi storila,
Vsegamogočnost in modrost
Me je ubogo počastila.
Njega milost vsi dobe,
Kterikol’ ga prav časte.


s?—?>- —<«-<•/-'a-««-«—a-<at-<s-^-^!-<a-®-€?

Bog mogočni vse kroti,
Ktere hud napuh navdaja,
Jemlje sedež jim časti
In pohlevne nanj posaja.
Ubogim da dobrot od več
Bogat gre pa prazen preč.

Izraela je sprejel

Ki ga je neskončno ljubil,
Spolnovati je začel,

Kar je nekdaj bil obljubil.
Da bo srečen ves, povsod
Abraham in njegov rod.

Marija naša mali.

©arija preblaga!
Prečista in draga!

Vse duše vedo,

Da matere slajše
Nikoli ni b’lo.

— 399  —

O mati presveta!
Hči svet’ga Očeta,
Vse milosti vir,
Mi upanje daješ,
Veselje in mir.

O mati Devica!
Nebeška kraljica!

Kdo te je častil,

Da b’ vendar pri tebi
Uslišan ne bil?

O mat’ ljubeznjiva
Najbolj dobrotljiva!

Ti prosi za me,
Da bodem te ljubil,
In gorel za te.

Mogočna si, mati,
Bog nič ti ne krati,
Kar hočeš, storiš,
Ti da, kar ga prosiš,
Ti da, kar želiš.

O mati ljubezni!
Ozdravi bolezni
Ti moj’ga serca,
Da začnem ljubiti,
Preljubega Boga.

Marija ljuba mati.

© Marija, naša mati,

Tebe ljubi celi svet;

Vse želi ti čast dajati,

Kar želi in zna umet’.
Angeli v nebeški službi,
Pozdrav tebi pojejo,

In svetniki v tvoji družbi
Vekomaj veseli so.

Zvezde mično se verstijo,
Spleta ven’c ti njih tečaj,
Svitlo slavo ti množijo;
Zemlji ti je podnožaj,

Solnce, mesec v tebe zreta,
V te obrača ji nebo,

Tebi streči poželeta,

In služiti ti zvesto.

Tu na zemlji rož’ce lepe
Se ozirajo v megle,

Nas ljudi od grehov slepe
Zavračujejo na te.

O ti, hladno serce moje!

Kaj te vklepa, moti mar?
Da ne ljubiš mater’ svoje —
Bolj ko vso minljivo stvar.

Oh raztergaj vsa vezala,
Serčno zemlje prah otres’!
Duša moja! boš li spala?

Vstani, vstani že zares!
Sproži, kar te v dušo gine,
Vzdigni in zaženi glas,

Ko zvonovi z bele line,

Poj Marii vsaki čas.

402  —

Marii, moji materi.

© Marija, moja mati!

Ti kraljica angelska,

Nič ni treba se mi bati,
Tvoja roka me pelja! —
Kedar satan spone kuje,

V mreže svoje me lovi,

Se hinavsko prilizuje,

Vidi tebe, — in beži.

Gerda kača me ovija,

C’lo v samoto gre z menoj,
Ko pa zdihnjem: o Marija!

Hitro steče pred teboj.

C’lo v svetosti se privije,

Ino žvižga grešni žar,

Sliši pa ime Marije,

Mora bežat’ gerda stvar.

Kedarkoli se vzdiguje,

Svoje zanke stavi mi,

Me v pregreho zapeljuje,
Zapodiš ga, mati, ti;

— 403  —

Psice njemu ti zdrobila,
Vso moč njemu vzela si,
Si na glavo mu stopila,

Da ne more škod vati.

Marija moja misel.

Ko zarja zjutraj so razgrinja,
Si moja misel ti, Marija;
Podoba tvoja pred očmi,

Mi vedno miljena stoji.

Ce skuša moč me zapeljiva,
Si misel moja ti, Marija;
Obraz megleni mi vedriš,

V terpljenji me ne zapustiš.

Ko moč po zemlji se razširja,
Si moja misel ti, Marija,

Brez misli na te ne zaspim,
Brez misli v tč se ne zbudim.

26 *


— 404  —

In ko bo zadnja nra bila,
Bos misel moja ti, Marija;
Moči ko bodo mi pošle,
Ozeral bom še v tebe se!

Marija zarja.

Prelepo kakor zarja mila,
Marija, si nam prisvetila,
Odperla nam prezlati dan.

Po tebi se nam je zjasnilo,
Nebeško solnce prisvetilo,

In svet bil ves oblagrovan.

Tvoj žar premili, o Marija!
Naj v serca naša se razlija,
Življenja naj svetli nam pot!
In srečno bomo potovali,

In srečno bomo dokončali,
Dosegli venec vseh dobrot.

Marija naše upanje.

@ upanje mi lepo!

Vse moje zaželenje,

Ti moje si življenje,

Moj mir, Marija, ti.

Če te, Marija, kličem,

Al če se spomnim na te,
Sladkost veselje za te,
Prevzame mi serce.

Če kdaj težavna misel,
Serce v grenkost pobije,
Samo ime Marije,

Prežene vso britkost.

Na morji t’ga življenja,

Si zvezda meni mila,

Ki bo moj čoln vodila,

Da pridem srečno v kraj.

Pod tvojim ljubim plaščem,
Preljuba moja mati!

Želim jez prebivati,

Umreti tud’ pod njim.

- 406  —

sr *- 1

Če srečen, o Marija!
Vmerjem v ljubezni tvoji;
O blagor duši moji!

V nebesa pobitim.

Z zvezmi ljubezni svete
Mi ti serce ukleni,

Tvoj suženj, blagor meni!
Bom tebi zvest ostal.

Saj to serce, Marija!

Od zdaj ni nič več moje
Bogu ga daj, je tvoje,

Ga nočem več nazaj.

Marii.

I.

ŽŽEarija! vir si nam veselja,
Zakaj bi serčno ti ne peli,
Častiti prav ne hrepeneli,
Ko peti nas navdaja želja.

— 407  —

Marija! ti si ijabeznjiva,
Zakaj bi tebe ne ljubili,
Sladkosti tvojih bi ne pili,
Obraz ko tvoj so nam odkriva.

Marija! ti si sladko mila,
Zakaj bi k tebi ne hiteli,
Pomoči tvoje ne želeli,

Ko tare nas življenja sila.

II.

® Devica, bod’ češčena,

Ti kraljica vseh nebes!

Ti si vsem nam vir življenja,
Ti si sladka, mila res,

Svit bliščobe te obdaja,
Solnčno sije tvoj obraz,

Vsa lepota svet’ga raja,

Služi tebi vsaki čas.

Vendar tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči; —

— 408  —

Vse, kar tebe bi prosili,

Nas poslusas mati ti!

Si ponižna in premila,

Si nam dobra vsaki čas,

Si nam mati, kot si bila
Se na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,

Glej nas revne grešnike,

Da od zlega, pros’, in zmote,
Ljubi Jezus reši vse!

In ko enkrat že nagnilo
Se življenje naše bo,

Takrat k nam ozri se milo,
Spremi v sveto nas nebo.

Tebi vdani hoČbno biti,

Te ljubiti vsaki čas,

Zmiraj hoč’mo te častiti,

Peti slavo ti na glas:

O Devica, bod’ čeŠčena!

Bod’ ceščena vekomej,

Taka mati ni nobena,

Kot si bila ti vselej.

—<s.xs>—

— 409  —

Lepota Marije.

Zapojte jeziki,

Vse zemlje sladko,
Vsi božji svetniki
In celo nebo:

O lepa Marija!

Vsa lepa si res,
Lepot lepotija
Si lepih nebes.

Na sijonski gori
Se vtrinjaš svitlo,

Vsi angelski kori
Ti slavo pojo :

Od tebe Devica!

Ni lepše stvari,

Za Logom kraljica,
Najlepši si ti.


410

Salva Regina.

Peščena bodi, o kraljica,
Nebes in zemlje ti gosp&!

Mogočna, usmiljena Devica,
Vsa čista in brez madeža!

Marija k tebi uboge reve,

Mi zapuščeni upijemo,

Objokani otroci Eve,

V dolini solz zdihujemo.

Ceščena bod’ presveta mati,

O mati božje milosti!

Tako te smemo imen’vati,

Ker porodnica božja si.

Češčeno — naše bod’ življenje!
Življenje, počastimo te,

Častiti tebi to češčenje,

Ko mater’ Jezusovi gre.

Češčena bodi brez števila,
Velikrat naša ti sladkost!

— 411


ČeŠČena. pomočnica mila
In upanje v naši slabost’!

Oči prijazne v nas oberni,

O sladka in dobrotljiva!
Prihodnje zlege nam odverni,
Po smert’ pokaži nam Jezusa.

Bodi češčena.

Sod’ češčena, mati sveta,

Ti brez madeža spočeta,

(Ti nebeške slave kras:)

Bod’ češčena večni čas.

Sliši ljudstvo, ktero k tebi vpije,
O Marija, o Marija,

Prosi, prosi, ti za nas,

O Marija.

O poglej na tvoje sine,

Ki neso ti serca v dar,

(Cvetje ko lepota zgine),

Le sere gori še žar.

— 412  —

r

O poglej nas milostno, |

Vzemi nas pod s v oj’ga varstva krilo, J
O Devica. d’vic kraljica, v

Prosi, pros’ za nas, |

0 Marija, o Marija, itd.

' t  V 7

| Slava Marii, naši materi. I. |

T |

J Tebi, Marija, o mati premila,

l  Rad bi jez pesmico novo zapel, i

^ Rad bi razlil ti vsa serčna čutila, £

A Revež ne vem le, kako bi začel! — A

^ Veš, o Marija, kako čem začeti? |

J Šel bom na griček, in tam bom začel: A

| „Slava Marii, oj slava prelepi! “ i

i Tak, o Marija, bom tebi zapel. £

& t

A

A Klical bom tamkej, na griči krog sebe, |
| Klical bom brate, naj z mano pojo; A

A Klical bom sestre, naj slavijo tebe, |

J, Mladi in stari naj slavo ženo. A

— 413  —

Divje zverine naj tebe častijo, |

Voda v potoku naj tebi Šumija,

Tički preljubi naj ti žvergolijo,

Vetrec po gozdu naj tebi pihlja.

?

Hribje, planine, gorice, doline,

Travniki, logi, široko polje,

Gozdi, ravnine in sterme meline,

Vsi naj te z mano, o mati, časte. f

Naj se razlega po silni daljavi,

Naj se odmeva in vedno glasi,

Krog in okrogi v obnebni višavi,

„Slava Marii, naj večno doni." i

J

l  Slava Mani, naši materi. II.

t

k  Vebe, Marija, želim poslaviti,
f  Šopek cvetlični prinesem ti v dar,

| Sklenil sem, zvesto te vselej ljubiti,
i O ne zaverzi darilca nikar,
j Zgornji veršiček je liljin cvet beli,

I Čistega serca podoba naj bo,

414

t _ v  |

| Čistost darujem na duši ti celi, ^

? Daj mi storiti po sklepu serčno!

Druga cvetlica, vijolica mala,

Lepa podoba ponižnosti je;

S sercem ponižnim, kot ti si kazala,
Tako obljubim posnemati te!

Tretja cvetlica, kot iskra žareča,

V šopku tak svitlo nasproti miglj&;

Tako naj klije ljubezen goreča,

K tebi, o mati, iz moj’ga serca.

Vse, kar premorem, darujem veselo
Tebi, ki mati vse milosti si,

Ob, kako rado pač serce bi pelo
Slavo ti večno iz cele moči!

V sreči, nesreči in britki težavi,
Tebe, o mati, bom zmiraj častil;

Upam pa tudi, da v rajski blisčavi
S tabo tam gori se bom veselil.


-sx«>-

— 415  —

Slava Marii, prečisti Devici. III.

§lava Marii, prečisti Devici!

Slavo ji pojmo veselo mi vsi!

Slava v nebesih mogočni kraljici,
Slava po zemlji naj glasno doni!
Angelski kori Marijo slavite,

Slavo ji pojte iz cele moči!

Slavo vse trume svetnikov ženite!

V svetili nebesih naj slava doni!

Slavo ji pojte nedolžne device!

Slava nji, ki je Devica devic!

Slavo ji pojte mladenčev dušice,

Njej, ki je varliinja vaših dušic;
Slavo ji pojte vi starčeki sivi!

Ki je varv&la vas množili nadlog,

B’la pomočnica vam vselej je v sili,

Je spremenila v veselje vaš jok.

Pevci pobožni, o vsi zaženimo,

Kdor le premore, naj vzdigne svoj glas;
Združeni v petji .Marijo častimo,

„Slava“ zapojmo Marii na glas:

— 416  —

| Slava, Marija, o mati premila!
f Slava naj tebi na večno doni!
| DVica ti Jezusa si nam rodila;
J  Slava zato naj se tebi glasi!


Slava Marije. IV.

Najbolj blaga, mila, draga
Si Marija, DVica ti,

In čistejše in svetejše
Ni bilo nikol’ stvari.

Tvoje obličje, lepotičje,

Je zgolj milost in sladkost,
Ni človeško, je nebeško,
Zmaga angelsko svetost.

Dopadljive, Ijubeznjive
Zvezde, oči tvoje so;

Kakor pšice, vse sladčice,
Naša serca ranijo.

— 417  —

Perle drage, ljube blage,
Tvoje svete so roke
Polne gnade, ktere rade
In obilno nam dele.

Ti Devica si kraljica,

Cele zemlje, vseh nebes;
Pa ponižaš in približaš,

Se do revnih nas zares.

Kdaj boš dala, prikazala
Tudi mojim se očem?
Skoraj, skoraj prid’ odzgoraj,
Da s teboj te gledat grem.

Brez števila duš rešila
Si sovražniku iz rok,

Pridi k meni in me deni
V trumo rešenih otrok.

O častimo ga, hvalimo,

K’ nam je tako mater zbral,
Ga ljubimo, ga molimo,

K’ je vso čast Marii dal.

M.

27

— 418  -

Živi, živi! vpijmo: živi!

V sercih nam Marin’ imž!
Hvalo vedno, hvalo vredno
Jezusu zvesto serce.

Marijo hvalile.

Stari j o hvalite
Vsi verni jeziki,
Na nebu svetniki
Ji hvalo glasite!
Hvalite Marijo
Hvalite, hvalite;
Hvalite Marijo
Hvalite!

Marija cvetlica,

Si lil’ja prebela,
Vsa serca si vnela,
K’ si božja rodnica.


Uklanja na nebi,

Marija predraga!

Luč lunina blaga
In solnce se tebi.

Ti sebi v slavo,
Zastarani kači
In njeni zvijači
Zaterla si glavo.

Ti D’vica prečista
Preblaga rodila
In milo hranila
Si nam Jezu-Krista.

Kraljuj, o češčena!

Ki v angelskih glasih
V vseh krajih in časih
Si peta, blagrena.

Nebo ti je dalo

Vseh milost dražčice,
Pletejo zvezdice
Ti krono prežalo.

O božja mati,

0 rožica skrivna,

Svet’ raj, milostivna!

Nam sprosi vživati.

-<sx§>-

Čast Marije.

I.

© Marija! lepši cvet!

Ko je kdaj imel ga svet,
Izmed vseh Devic si zbrana,
Mati milosti nam dana,

Da pred Jezusom stojiš,
Grešnikom pomoč deliš.

Sveta mati vseh dobrot!
Spomni se nas, revnih srot,
V sercu maternem nas nosi,
In pred Bogom za nas prosi:
On z veseljem vse stori,
Kar ga prosiš, mati, ti!

Da poboljšamo se zdaj,
Prosi božjega sodnika
Njega milost je velika,

Da nam on odpustil bo
Storil milostno sodbo.

Grešnik! grehe objokuj,
Vredno zanje zadostuj ;
Če se bomo spokorili,

Ino Jezusa ljubili,

Bo Marija zadnji čas,
Milost sklicala nad nas.

OKC-

II.

©uša moja! pesem tvoja
Čast Marije razglasuj;
Nje godove, gnad darove
Vsa pobožna posvečuj.

Prav prevdari v božji stvari
Njeno čudno visokost;

Porodnico in Devico
Hval’ posodo vseh skrivnost.

Njej se zroči v grehov noči,
Da te ona razsvetli;

Da te varje, in viharje
Strast hudobnih umiri.

Ona mila odklenila
Je zaklade vseh dobrot,

Ta danica, zvezd kraljica
Razsvetli v nebesa pot.

Svete zmage, D’vice blage
Čast prepevaj, jezik moj!

Vse zvijače hude kače
Je razterla pod seboj.

Ne prenehaj, se ne vpehaj
Hvalit vseh nebes gospe;

Nje dobrote za nas srote
Razglasuj do kon’c zemlje.

Oznanujte, poviksujte
Vsi počutki njeno čast.

— 423  —

Razglasite prečastite
Božje matere oblast.

Kolikor hoče, kar mogoče
Naj bi kdo zvesto začel;

Vender vedno dosti vredno
Njej ne bode hvale pel.

Vsi častite, vsi hvalite
Mater božjo, čisto stvar;

Nje svetosti, visokosti
Ne presežete nikdar.

Toraj pojmo, ne obstojmo,
Povzdigujmo slednji čas

Čast Marije, da razlije
Svoje milosti nad nas.

Nje življenje podučenje,
Razsvetljenje nam deli,

Krivovere in razdere
Nekeršanske razpodi.

Ko cvetice te Device
Dela cerkev lepšajo;

Skoz nje zglede in besede,
Milost verni vživajo.

Eva bila zaklenila

Z grehom vrata v paradiž;
Pa Marije Sin omije

Nas skoz svoj presveti križ.
Zavolj Eve, nas je reve,
Pogub 1 j e n j e č ak al o;

Skoz Marijo vsi dobijo
Pot v nebo odklenjeno.

Ljubeznjiva in častljiva
Je Marija vselej nam,

Njo častiti in prositi
Je potrebno gresnikam,

Da prosila, govorila

Tam pred tronom božjim bo,
Da po smerti v raj odperti
K Bogu pridemo za njo.

— 425  —

Ljubezc" do Marije.

tisto gospo in devico jez ljubim,

Ktere serce je v ljubezni goreče,

Ljubi vse duše po njej hrepeneče,

Daši nevredne, jih čertit’ ne zna.

V svetih nebesih je ona kraljica,

Vendar se milostljivo približuje
Vsacemu, kteri v ljubezni zdihuje,

Njeno nebeško lepoto časti.

Ta tako lepa in čista Devica,

Ktero je sam Bog, preljubo in zvesto,
Zvolil si mater in hčer in nevesto,

Ta mi je vnela in vzela serce.

O da bi mogel jez kdaj doživeti,

Da bi Marijo vsa serca ljubile,

Slišati, da bi vse trume častile
Sveto in sladko Mariin’ imč.

Da bi se pela po zemlje pokrajnah
Razlegajoč se vseh sere harmonija,

Živi, oj živi, Devica Marija!

Živi tud’ Jezus, k’ jo ljubi tako.

Joče naj druge ljubezni, kdor hoče,
Ljubi, če more, naj kdo kogarkoli,
Moja ljubezen, k’ serce mi jo voli,

To je Marija, k’ jo ljubi tud’ Bog.

Stegni roko, o Marija premila!
Roparca sere moja sladka! in vzemi
Moje serce mi iz pers, in ga vnemi,
Da bo gorelo, medlelo za te.

Vzemi ga s tistim plamenom ljubezni,
V kterem je tvoje do Boga se vnelo,
Da bo tud’ moje v tem ognji gorelo,
V večni ljubezni do moj’ga Bog&.


Daritev Marii.

S&aj v dar Marii ljubljeni prinesti,

Al nam otrokom njenim nič ni mar
CvetliČic venček saj ji dajmo splesti,

In ne pozabimo jo častit’ nikdar!

— 427  —

Saj majhnega daru je tud’ vesela,

Solzno dolino našo saj pozni,

Tud’ majhnih čednost ven’c bo rada vzela,
Da pridejo le ’z vdanega serca.

Cvetličic, ki jih ona usadila

V gredice rahle nam otrokom še.

Pač nam je vender ktera lepa dozorila;
Al mar sta mraz in veter vzela vse?

t Saj jim mati cerkev prilivala,

| Podpiralo jih vedno je neb6;

T Marija mati jim je rast dajala,

^ Pri Sinu, kjer premore se prošnjo.

| Pred njen oltar pobožno pokleknimo,
| Darujmo jej serce in vse moči,

^ Gorečnosti v molitvi jo prosimo,
i Naj ona nas Bogi iskat’ uči.

Če ti Marija nam boš pot kazala,
Do ljub’ga Jezusa v nebeški raj,
Je temelj upa naš’ga terda skala,
Cvetela nam bo sreča vekomaj.

-8Mt>-

— 428  —

T

Skrivnostna roža.

Svetlica zasajena
V večno zelenjad,

Ne cvete tak nobena,
Kar jih rodi spomlad.
Kdor tužeu joka milo,

K oj potolažen je,

Ce mu rosi hladilo
Ta rožica v serce.

In komur smertno rano
MeČ vražni naredi,
Nazaj mu zdravje dano
Po tej je rožici.
Nebeška ta cvetlica
Vsem vernim znana je,
Brez madeža Devica,
Marija zove se.

Razsveti sladko cvetje
Pogostoma zemljo,

Bod’ varno vsem zavetje
Ki v te zaupajo.

f

I



— 429  —

Svetost in mir donašaj,
Vsem vernim gresnikam,
Fa enkrat ne odlašaj
Svet’ raj. odpreti nam.

Palma.

@ palma solnčna jasna,

| O mirte mile cvet,

| Cvetlica čudna krasna

j Za jerihunsbi svet;

4 Naj tvoje nam dišave

4 Sere polnijo širjave.

i

V britkost vtopljena mati
Spod križa ne beži,
j Še clo jo vidiš stati

^ Ko Sin največ terpi;

I Daj s tabo nam terpeti

In grehom vsem odmreti.

j>

O mati zveseljena
4 Bogata vseh reči,

4

V nebesih spremenjena
Pri Jezusu živi;

O daj nam k tebi priti,
Se večno veseliti.

Majeva.

Me  slavčki žvergolijo,

Se maj vesel zbudi;
Naj serca podarijo,

Kar lepi maj rodi.
Glej, rožic ti delimo,

Te vneti poslavimo,
Marija, Marija!

Devica ti premila,

Ne zverzi rožic teli,
Ki v venček je zložila,
Ljubezen nas je vseh.
O čuj! serce boleče,

V tč kliče hrepeneče:
Marija, Marija!

Glej, cvetja tl podamo,

V zastavo bo za nas,

Za mater tebe 'mamo;

Nas brani vsaki čas!

Ti daj, da v tvojem krili
Ko lepi cvet bi bili,
Marija, Marija!

Odbrana vertnarica,

Za božji vert si ti,
Ohrani nas, Devica,

V nadlogah zdanjih dni.
Vseh zlegov vari svoje
Pod’ senco hrambe tvoje,

Marija, Marija!

Marija, vir dobrote

Nam rosi v dno serca,
Ti čista luč brez zmote,
Osveti nam duha;

Naj Bog, ko gremo z zemlje,
V nebeški vert nas jemlje,
Marija, Marija!

— 432  —

Tam gor na rajski trati
Nebeški maj cvete,

Tam gor nam, sveta mati!

Fokaži milo se,

Da z venci lep’ga maja,

Ti pojemo sred raja,

Marija, Marija!

E.

Angel varli.

I.

I&o me novi dan zbudi,
Angel varil ti vse preženi,
Kar mi luč duha mraei
Razsvetljuj vsa pota meni;
Kaži mi Gospodov pot,
Vari me hudobe zmot.

Ti, ki v družbi angelov
Služiš, ljubiš rod človeški,
Nesi prošnjo grešnikov
Tje pred svetli tron nebeški
SprSsi tam pred Jezusom
Milost, spravo grešnikom.

Ko britkosti nas teže,

Ti krepčaj nas ljubeznjivo,
Budi, vnemaj nam serce
V dobrem merzlo in tožljivo
Omaguje slaba stvar,

Ne zapusti je nikar.

Terda serca omečuj,

Tajaj hudobij zmerzlino,
Kviško duše povikšuj,

Ki jih greh tišči v globino.
Kviško kaži nam z roko,
Gor nagibaj nam oko.

Brani nas z močno roko,
Satanovo moč potlači,

Zmagaj svet, zatri meso
Da nam slabih sere ne spači

434  —

Veden tvoj življenja čas,
Angel božji, vari nas!

Hlapca lenega strahuj ,

Mu hudobno voljo krati,
Svari ga in napeljuj
Zasluženja si nabrati;

Da, ko bode tek končan,
Pride zanj plačila dan.

Sveti angel, vari nas,

V zadnji vojski najbolj hudi,
Da ločenja zadnji čas
S tabo pojde varvan’c tudi,
Tje skoz sodbo usmiljeno
Uživat luč nezmerjeno.

-<3XS > —

II.

Angel božji, ki me vodiš,

Da se sam ne pogubim
Ki zvesto pred mano hodiš,
Tebi se priporočim!

— 435  —

Tebe mi je Bog odločil,

Tebi mojo dušo zročil.

Angel varil, prijatel moj!
Vselej mi na strani stoj!

O prijatel moj nebeški!

Meni varil mogočen dan,
Da v nezmožnosti človeški
Nisem v hudo zapeljan.

Ti preženi vse zmotnjave,

In sovražnikov skušnjave!
Angel varil, prijatel moj!
Slabemu na strani stoj!

Ce opeša moja duša,

Z grehom ranjena medli,
Jo hudič končati skuša,

In ji večno smert želi;

Ti sovražnika preženi,

Milost božjo sprosi meni.
Angel varil, prijatel moj!
Grešnemu na strani stoj!

Uči me Boga ljubiti,

Kakor Jezus zapove;

28 *

Njega voljo dopolniti,

Njemu vdati vse serce;

Da se vedno posvečujem,
Vedno k Bogu približujem.
Angel varh, prijatel moj!
Mlačnemu na strani stoj!

Ko približa se ločenje,
Zadnje vojske buda noč,
Preden sklenem to življenje,
Bod’ mi brarnba in pomoč
Zroči me odrešeniku,

Meni milemu sodniku.

Angel varh, prijatel moj!
V smerti mi na strani stoj

— 437  —

F.

Sveli Alojzi.

I.

Prelepa lilija cvete
Iz sam’ga svet’ga raja
In duh čistosti angelske
To lilijo obdaja.

Kdo krasne cvetke ne pozni
Alojzija mladenča?
Nedolžnost in pokora ga
Zdaj v svetem raji venča.

Zato dajmo Alojziju
Castivnico zapeti,

Njemu, v telesu angelu,

Vso livalo prizadeti.

Alojzi, ti deviški cvet!

Nedolžnost si ohranil,

O bodi ti razgled nam svet,

Ki nas bo greha branil.

— 438  —

Ti v sveti sramežljivosti
Si bal se sence grelia,
Ogibal se nevarnosti
Nečimernega smeha.

Mi pa veselje ljubimo
Nevarne kratkoease
V nevarnost se podajamo,
Slabi pozaVmo nase.

Do usmiljenega Jezusa
Ti je serce gorelo,
Marija ti je mati b’la.

Posvetno teb’ merzelo.
Nam pa le serce poželi
Veselje tega sveta,
Ljubezen sveto v nas mori,
V pregrehe nas zapleta.

Alojzi, ti se pokoril,
Počutkov moč poderal,

Si molil rad, in se moril,
Skušnjave s tem zateral.
Mi grešniki pa pasemo
Pregrešno truplo svoje,

- 439  —

Naj nam pomoč premage bo
Razgled pokore tvoje.

Naj se hudobni svet jezi,
Sovraži, zapeljava,

Le bodi, o Alojzi, ti
Nam luč in steza prava.
Alojzi, ti naš vojvoda
Pred nami limbar nosi,
Usmiljenega Jezusa
Nam ti pomoč izprosi.

Naj se s teboj vojskujemo,

V nedolžnosti živimo;

Da srečno svet premagamo,

Se s tabo veselimo;

Da bomo pri Marii tam

V nebesih vsi veseli;
Hodili vsi za Jagnjetom

In novo pesem peli.

-ČK s-

— 440  —

| n.

| Alojzi! sveti cvet mladosti,
w *

^ Izgled prelepi nam si ti!

| Poslušaš pazno nauk svetosti,

Pobožno te ga mat’ uči.

| Ponižnost ni te zapustila,

<p Pri knežjih starših bil doma,
| Blišoba svetna ni motila

t Na ptujih dvorih ti serci.

I

| Nedolžni zvoliš si devištvo,

1 Ak tudi čast odmen je tvoj,

^ Zamenjaš, daš jo za meništvo
^ Dobiš da rajski venec svoj.

| Te angela miru častijo

| Pobožna serca krog in krog

2 Življenja tvoj’ga veselijo

1 Ljudje se, angeli in Bog.

2

i Med mnihi hočeš zadnji hiti,

^ Ak tudi ljubček si Boga:

i Bolnikom še hitiš služiti,

Ko sam se čutiš bolnega.

I

I--V' 1

Učiš pobožno vse živeti
Nam zgled daješ, ko tud’ terpiŠ,
Terpljenje ti je dar presveti,

In smert tak serčno si želiš.

„Nocoj, nocoj, mladenČi, w  praviš,

„Nocoj zapustil vas že bom,“

In zdihneš: „Jezus! a  — in prestaviš
Se preserčno v rajski dom.

III.

Načudite se, nebesa
Prahu umerjočemu,

Y glorji čistega telesa
Angelu nebeškemu!

On v besedi, misli, deli
Je podoba čistosti;

Čistejše bi ne živeli

V prahu trupla angeli.

Limbar beli solnca vneti,

Kralj cvetličja je vsega;

— 442  —

Vendar mir v obličji sveti
Lepši je Alojzija!

Ciste misli in živetje,
DViška tud’ bojazljivost,
Zemlje so najlepše cvetje
So nebeščanov sladkost.

Kaj pomenijo te rane,

Kaj rudeča rožna kri,

Oh, ljubezni lej neznane!
Dete mlado pokori
Se za grehe, ki storilo
Jih še nikdar ni bilo;
Truplo deva v sužno silo,
Tepe z lastno ga roko.

Šale prazne popustite,

Kaj vam lišp je mar svetil,
Kad Alojzjem se čudite,

On gori le za Bogi!

Lej, pogumno verze krone,
In škerljat kraljevi v prah;
Mu obeta boljše trone
V družbi svetih božjih to.

-<3X©-

— 443  —

$>-£>- se>—35—^—ss> £>-?>-&—

IV.

<$erce v nebesa povzdignimo,
Svetnika da najlepšega,
Alojzija vsi počastimo,

Hvalimo ž njim Zveličarja.
Alojzi! k tebi pribež’mo,

In svoja serca ti damo.

Alojzi nas! Alojzi naŠ!

Ko zvezda v raj’ se lesketaš.

Sam Bog je tebe si izvolil
Bil njemu ves si posvečen,
Gnjus greha te nikol’ ni ranil,
Bil s čistostjo si obdeljen.
Alojzi k tebi pribež’mo,

In svoja serca ti damo.

Alojzi naš! Alojzi naš!

Ko zvezda v raj’ se lesketaš.

Alojzi! milost mi zadobi,
Rejenca svojega usmili se,

Ne pusti v roke me hudobi,

Po stezi sveti vodi me.

Po tvojem zgledu čem živeti,
Svet zanič’vati zanaprej,
Zročiti božji roki sveti,

V lastnino se na vekomaj.

Za grehe čem se pokoriti,

Da zbrisal dolžno pismo bom,
Solze kesanja hočem liti,

Da pridem tje v nebeški dom.
Serce moj’ do Marije vname
Se in do njenega Sirni,
Alojzi! ti pa prosi zame
In priporoči me Bogu.

Alojzi! tvoja blaga roka
Blagoslovi naj družbo to,

- 445  —

Po čednosti stezi otroka
Naj varno vodi in zvesto.
O ti na zemlji nas pospešaj,
Da bližamo se nebu vsi,
Zvesto posnemamo te zmiraj
In umerjemo kakor ti.

G.

Zahvalna.

IIvala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite!
Stvarnika, dobrotnika
In Očeta ga častite!
Kerub, Seraf mu pojo,

Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet’ Gospod!
Vse je polno tvoje hvale;

Trume zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale;
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

Ceščen bodi trojni Bog!

Oče, Sin in ti Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;
Jezus Kristus, božji Sin,

Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar nas!

Kolka je ljubezen tvoja!

V grehe bil sem zakopan,
Revna b’la je duša moja,
Ti pa prideš k nam na svet,
Smert, pekel in greh zatret.

Večni Bog in kralj nebes
Se poniža brat nam biti;
Nam živi in nam vmerje,
Nam nebesa zaslužiti;
Njega sveta resnja kri
Nas očisti vse ljudi.

— 447  —

—3-3 -a-®-® -3-3-<3-<2 <4-«-3-<SX

T f

| Svoje ljudstvo srečno stol - ’ |

Zdaj in vselej nas obvari;

| Obdaruj in poviksuj

In zveličaj svoje stviri;

Hvalo bomo peli ti J

| Tukaj in v večnosti. I

Milostiv nam bodi dans,

Pota v grebe nam zagradi;
Sveti in preljubi Bog!

Daj, da stor’mo dobro radi.
V tebe upamo vsak čas,

Da ne bos zavergel nas.

©—<3 -3-3-ss-s-a

— 448  —

Obred,

J

<f  po kterem na pomoč kličemo |
I svetega Duh4. t

? I

^ (N. pr. v začetku šolskega leta, duhovnih vaj.) ^

M a š n i k iz binkostne pesmi
zapoje verstico:  „Veni sancte Spi-
ritus,“ potem moli pesem:  „Veni
creator Spiritus.“

Pevci  med tem pojo ali la¬
tinsko to pesem ali slovensko:
Prid’, sveti Duh! glej stran 339.
Ko pevci odpojo, zapoje
Mašnik:  Emmitte Spiritum
tuum, et creabuntur.

„Et

renova-

Pevci  odpojo:
bis faciem terrse.

M a š n i k: Oremus: Deus, qui
corda fidelium sancti Spiritus illu-

— 449  —

stratione docuisti: da liobis in
eodem Špiritu recta sapere, et de
ejus semper consolatione gaudere.
Per Dominum nostrum Jesum
Christum, filium tuum, qui tecum
vivit et regnat in unitate ejusdem
Spiritus sancti Deus, per omnia
ssecula sseculorum.

Pevci:  Amen.

Obred

pri očitni zahvali za prejete
dobrote.

(N. pr. konec eolskega leta, duhovnih vaj).

| Mašni  k iz zahvalne pesmi
| zapoje pervo verstico:  „Te Deum
i  laudamus,“ potem daljne moli.

| Pevci pojo ali latinsko to

M.

29

— 450  —

pesem, ali pa slovensko zahval-
nico:  „Iivala bod’ Gospod Bogu 1 '
glej stran 445.

Ko pevci izpojo, zapoje

Mašni  k:  JBenedicamus Pa-
trem et Filium cura sancto Špi¬
ritu. (O velikonočnem času Se pri¬
stavi:  Allelujaj.

Pevci:  Laudemus et super-
exaltemus eum in ssecula. (O ve¬
likonočnem času se pristavi Se:
Alleluja ).

M a š n i k: Domine exaudi

orationem mearu.

Pevci:  Et clamor meus ad
te veniat.

Maš n i k : Dominus vobiscum.

Pevci:  Et cum Špiritu tuo.

Mašnik:  Oremus: Deus,

cujus misericordias non est nu-
merus, et bonitatis infinitus est
thesaurus: piissimae majestati tuše
pro collatis doniš gratias agimus,
tuam semper clementiam exoran-

i


— 451  —

tes; ut, qui petentibus postulata
concedis, eosdem non deserens
ad praemia futura disponas. Per
Christum Dominum nostrum.

Pevci:  Amen.

Maš ni k: Divinum auxilium
maneat semper nobiscum.

Pevci:  Amen.

O d p e v k i

petim lavretanskim litanijam.

1 .

©h ti, Marija sladko ime!

K tebi zdihuje moje serce.

Roža duhovna — milosti polna!
Prosi Marija, za grešnike vse.

29 *

452

2 .

Sveta mati božja, prosi Bogi za nas! |
Hvaljen bodi Jezus zdaj in na večni čas! f
Le prosi, le prosi, Marija, za nas! |

J

3 .

iwlarija k tebi vboge reve,
Mi zapuščeni vpijemo,
Objokani otroci Eve

V dolini solz zdihujemo.


!


Kazalo.

I. Molitevni del.

Molitev pred podukom.

Dobri nameni .

Večerna molitev .

Nek ter e misli, kedar ne moreš spati

mašnik

Sv. pokora.

Kratek poduk o sv. pokori . . .

Pripravljanje k spovedi.

Izpraševanje vesti'.

Kes nad grehi.

Terdni sklep.101

Pred spovedjo.102

Po spovedi .107

Po spovedi, kedar odveze ne dobiš . . . 110


Stran.

Sv. o b k a j i 1 o.

Češčenje Matere božje.

Sveta maša, Materi božji na čast, zlasti o

njenih praznikih.153

Lavretanske litanije.170

Litanije vseh svetnikov.179

Sv. Marka dan in prošnji ali križev teden . 191

Praznik pr e s v. res njega telesa.

Obred obhoda ali procesije.201

Štiri premišljevanja o presv. rešnjem telesu 222

Tri molitve do presv. rešnjega telesa . . . 235

Rojstni in godovni dan.242

Ponavljanje kerstne obljube.241

Volitev stanu.. 248

Stran.

Kratko premišljevanje božjih
popolnost.

II. Pesemski del.

A.

Blagoslov s pr e sv. rešnjim
telesom.

^ 1. Častimo te, živi kruh angelski . .

^ 2. Nikdar nas ne zapusti.273

^ 3. Tantum ergo sakramentum .274

^ 4. Genitori genitoque.

t

£
f

273 4

u

Stran.

B.

Masne pesmi.

1. Pred Bogom pokleknimo.275

2. Bog, pred tvojim veličastvom.279

3. Pred stolom tvoje milosti.283

4. Pred tabo na kolenih.287

5. Jezus male k sebi kliče.293

6. Tebe molit, OČe večni.297

Pred pridigo.

Y 1. Živo verjem, terdno upam. 302 f

f 2. V imenu Boga Očeta. 304 T

C.

O raznih cerkvenih časih.


Stran.

2. Ve 1 ik ono čn a: Vesel raduj kristjan se ti' 327

3. ,, Jezus premagavec groba 32!)

4. ,, Zveličar nas je vstal iz

groba.331

5. „ Skalovje groba se raz-

gane.333

6. „ Sercd zapoj! . . . . 335

7. „ Danica svetila . . . 336

Bi n kostna: Prid’, sveti Duh ....  339

1. Sv. rešnje telo: Sion hvali rešeriika . 340

2. „ „ „ Pridi molit, o kristjan 342

3. „ „ „ Sem, kristjani, prite-

cite.343

4. „ ,, „ Cvetice ve, ki noč in

dan cvetete . . . 345

5. „ ,, ,, Praznika svetega . 347

6. „ „ „ Razumeti kdo je v

stani.349

7. „ „ ,, Rešnje vidimo telo . 351

8. „ „ „ Tukaj, duša so poni-

žaj.S53

Č.

Pred sv. o b h a j i 1 o m.

1. So odperla se nebesa.354

2. O, kam, Gospod.356

3. Moj Zveličar, tebe vziti.358

4. Ljuba duša, zbudi se.350

M.

30

M Stran>  Z

^ 5. O Jezus, o sladak spomin. 362 ^

^ 6. Pridi, pridi božja mana. 363 e

? T

Po sv. obhajilu.

Y V

^ 1. Zdaj, o duša moja, pevaj. 365 T

^ 2. Serce, v milili čutih gori. 366 ^

^ 3. Duša moja, poj veselje. 367 <p

V 4. Serce najljubcznivši. 368 y

D.

Mariine pesmi,
a) O Mariinih praznikih.

5  1. Cisto spočetje:  Daj mi vredno poČa- &

stiti. 372 |

^ 2. „ „ Med zvezdami zvez-

^ dica sije ....  374 &

&  3. „ „ Ena zvezda prikazala 376 <4

7  Sladko ime:  Sladko, sladko imč . . 378 ^

i 1. O svečnici:  O Marija, božja mati . . 380 ^

^ 2. „ Vse čistosti, Marija, cvet . 382 ^

k  1. Vnebovzetje:  Moj duli iz telesa . . 383

j* 2. „ Zapojmo! častimo . . 385 t

b) Različne pesmi Marii na čast.

&  1. Ko v jasnem pasu primiglja.


. ... 387 1

-3 -a-a •<#- - a -tt-G-š !»

Stran. T

2. O Devica — Pomočnica. 388 »

? 3. O Marija, bod’ češena. 390 y

I 4. Veš, o Marija.391 t

^ 5. Glas iz serca poženimo . 392 X

6. Tisočkrat te verni ljud pozdravlja . . 394 ^

^ 7. Večnega Gospod Boga. 397 t

^ 8. Marija preblaga — preČista in draga . 398 |

^ 9. O Marija, naša mati. 400 ^

^ 10. O Marija, moja mati . 402 ^

^ 11. Ko zarja zjutraj se razgrinja ....  403 ?

^ 12. Prelepo kakor zarja mila. 404 |

y  13. O upanje mi lepo . 405 <«?

^ 14. Marija, vir si nam veselja. 406 ^

? 15. O Devica, bod’ češčena. 407 ?

J 16. Zapojte jeziki. 409 i

^ 17. Ceščena bodi, o kraljica.410 j

^ 18. Bod’ češčena, mati sveta.411 £

k  19. Tebi, Marija, o mati premila ....  412 ^

4» 20. Tebe, Marija, želim poslaviti ....  413 ^

f 21. Slava Marii, prečisti Devici.415 ^

J 22. Najbolj blaga, mila, draga.416 ^

(i> 23. Marija hvalite.418 k

^ 24. O Marija, lepši cvet. 420 k

25. Duša moja, pesem tvoja.421 ^

26. Tisto gospo in devico jez ljubim . . . 425 £

27. Kaj v dar Marii ljubljeni prinesti . . . 426 k

28. Cvetlica zasajena. 428 ^

29. O palma solnČua jasna. 429 ^

30. Že slavčki žvergolijo. 430 2

k

—<S-3 <i- 3 ~3-<3-<3r-3<t <3-3->3-Q*

Angei varu.

1. Ko me novi dan zbudi.432

2. Angel božji, ki me vodiš.434

F.

Sveti Alojzi.

1. Prelepa lilija cvete.437

2. Alojzi! sveti cvet mladosti.410

3. Začudite se, nebesa ........  441

4. Serce v nebesa povzdignimo .....  443

5. Alojzi! milost mi zadobi.4-11

G.

Zahvalna.

Hvala bod’ Gospod Bogu.445

Obred, po kterem na pomoč kličemo sve¬
tega Duha.■ . 448

Obred pri očitni zahvali za prejete dobrote . 449
Odpevki petim lavretanskim litanijam . . 451

——

Tisk Egerjev v Ljubljani.