Kamnica. Za dne 11. t. m. javljeno biagoslovljenje in otvoritev nove okrajne ceste v Kamnico se mora preložiti na nedeljo, dne 18. t. m., ob dveh popoldne od gostilne Lorenčič. Če bo slabo vreme, pa v nedeljo, dne 25. t. m. Vabi občinski odbor. Sv. Marjeta ob Pesaici, Pretekli četrtek smo spremili k zadnjemu počitku nenadoma umriega AntcAa Roškar, bivšega posestnika v Vukovju ter mnogoletnega naročnika »Slovenskega Gospodarja« domači gospod župnik Frangež, g. Kraner, župnik pri Sv. Kungoti ter gospod nadučitelj Vauda ob obilni udeležbi sorodnikov ter sosedov. Ob tej priliki so pogrebci nabrali 150 Din za novo bogoslovje, ker vsem darovalcem Bog stotero plati, dragemu pokojniku pa dodeli večni mir! Velika Nedelja. Tukaj smo v sredo, dne 7. t. m., z največjo slovesnostjo in ob veliki udeležbi ljudstva spremili k zadnjemu počitku dobro znano in preblago kmetico-vdovo Marijo Sova, roj. Horvat, sestro velikonedeljskega dekana Friderika Horvat. Dne 26. oktobra je sprejela še v cerkvi sv. zakramente, dne 27. oktobra se je podala v ormoško bolnico. da bi se pripravila ne nevarno operacijo, a dne 5. novembra, ob 11.20 dopoldne je še pred operacijo vsled oslabelosti srca nepričakovano omahnila in izdihnila svojo dušo v roke božjega sodnika. Zapustila je vsein najlepši vzgled bogoljubne žene, ki se ,je vestno in požrtvovalno trudila celo svoje življeiye, izpolnjevati največji božji zapovedi ljuBezni: ljubiti Boga in bližnjega; to izpričuje njeno življenje in njena duša: bila je prava mati ubogih in dijakov in bogoslovcev. Spremilo jo je 11 duhovnlkov. Naj v miru počiva! Sv. Andiaž v Slov. gor. Celi pretekli teden je pel tukajšnji mrtvaški zvon in oznanjal: Čujte, ker ne veste ne dneva ne ure smrti. Tri mrliče smo imeli in vsi trije so morali neprevideni v večnost in gicer: Jakob Toš, posestnik v Rjavcih; Marija Čeh, posestnica v Vitomarcih; in. žena tukajšnjega moleca v cerkvi Matilda Toš. Zadnji dve smrtni žrtvi sta bili pa, hvala Bogu, tri dni pred smrtjo v cerkvi pri sv. zakramentih, tako da torej nista bili povsem nepripravljeni. Pet nepreskrbljenih otrpčičev zapušča Mat.ilda Tos. V srce segajoči prizori so se dogajali ob pogrebu, ko so osiroteli otroci se morali posloviti od ljube mamice. Počivajte v miru, dragi poko.jniki! — Na ptujskem pokopališču je izvršil saraomor tukajšnji domačin Dokl iz Slaptinc. Ko se je o tem zvedelo, je šel po celi župniji glas: »Kakoršno življenje, takšna smrt. Bog mu bodi milostljiv!« — Naša dekleta so na delu, da raz širimo kar nfijbol.je naš »Slovenski Gospodar« in že prve dni so imele lepe uspehe. Pridobile so Ž8 nekaj novih naročnikov. Le nrpr?i za de!o misijonsl;r> vi rnzširjenje knfoMSkejra fnpopisja! Šmartno v Rožni dolini. Naša cerkev je pa sedaj res lepa. Kakor biser na kraljevski kroni, tako se sveti. Veselje imamo ž njo, pa tudi sosedi in tujci se pohvalno izražajo o njenem prenovljenju. Bog plačaj stotero vsem, ki so za njo žrtvovali. Kar se nam, manjka, upamo še doseči, saj ima naša ce*? kvica že od nekdaj res velikodušne in mno-,, ge dobrotnike. Prvi je naš veliki svetniškjj škof Slomšek, ki je tukaj velikokrat pridi* goval, kakor sanj pravi, ki je na svoje stror. ške naročil prekrasno, res umetno altarno sliko sv. Martina ter je gmotno in moralrto sodeloval, ko se je stavila ta lepa cerkev« K svojim dobrotnikom štejemo nadalje nekatere vrle kmete iz Drešinjevasi, Arjevasi, Petrovč itd., ki nam brezplačno pripeljejo peska, gramoza, in česar treba za olepšavo cerkvenega prostora. Za dobnotnike našo cerkve pa imao tudi vse sosede, ki so se že od nekdaj radi zatekali k sv. Martinu, tako da so naredili celo^ slovesne obljube, nekateri kakor »Poljanci«, da pridejo vsako leto na »Poljsko nedeljo« s posebnimi procesijami k sv. Martinu, drugi pa so se zaobljubili, da bodo letno prispevali k tej cerkvi takoimenovane živinske obresti. Zato najdemo v tukajšnjih cerkvenih knjigah poleg domačinov zapisano blizu 300 sosednih posestnikov, ki so se že morda njihovi pradedje zavezali, da bodo v Šmartno plačevali »živinske obresti«, da bi jih Bog po priprošnji sv. Martina varoval kuge in nesreče pri živini ter ,jim dal svoj blagoslov, in ki so te obresti tudi redno plačevali. 2al so nekateri sedanji posestniki postali, kakor za sv. vero in cerkvene potrebe sploh, tudi za to svojo dolžnost mrzli in brezskrbni, bodisi da ne Ijubijo več sv. Martina kot njihovi očetje, bodisi da ne potrebujejo več njegovega varstva in božjega blagoslova. V vsako šmartinsko hišo pa letos prekrasho Slomškovo podobo, ki se lahko naroči v župnišču, da bomo tudi s tem pokazali, da smo vsi hvaležni dobrotnikom naše lepe cerkve! Rečica ob Sav' ji. Dne 7. t. m. je umrl povsod znani in priljubljeni Fran Štiglic, po domače Prislan, star 67 let. Bil je zvest pristaš SLS, večletni župan trga Rečica, od-: bornik gasilnega društva, okraj:iega odbora, ustanovitelj ljudske hranilnice ter kmet društva. Naj v miru počiva! Solčava. Za občinske volitve, ki bodo dne 12. decembra, vlada veliko zanimanje. Po-: sebno, ker se je bivšemu srezkemu poglavarju po svojih klijentih posrečilo sestaviti še eno kandidatno listo (ki si je baje nadela ime SLS II) proti že potrjeni kandidatnf listi SLS. Toda mi poznamo basen o volku in o ovčjem oblačilu! Solčava. Z letošnjim letom smo Solčavanf precej zadovoljni. Živeža ne bo treba veliko kupovati, razen koruze in pšenice nekatfri rim. Cerkev imamo lepo poslikano, oziroma prenovljeno. Stare imenitne slike, prej z* kajene in zabrisane, so kar nanovo poživela pod spretno roko slikarja Grzina Miloša ii Kozjega. Pri prenavljanju velikega altarja. je gospod Grzraa odkril dozdaj neznano Ish po omarico s steklenim vraticami, polno, dragocenih ostankov sv. mueencev, Qkxog| 80 po številu. Vse je v svili in zlatn. Nafi večje so relikvije sv. Viktorina, Florijana! ter Boštjana. Omarica je postavljena sedaf zadaj za velikim altarjem, kjer jih doma-i čini in tujci radi poljubujejo, ko po starf romarski navadi hodijo okoli Marijinegai altarja. Da so relikvije pristne, priča listina iz leta 432, ki smo jo našli v skrivnem pr«M dalčku omarice. Krasno donijo tudi apopolk' njene orgle 23 piščal, ki nam jib. ]e vojnal vzela, smo zopet dobili nazaj. Izdolala jibJ je tvrdka Brandl iz Maribora, orglj« ugla-t sil in izpražil je pa g. Janko iz St. Vida na<f Ljubljano. Tako nas bodo nove orglje, pro*' novljena cerkev poleg dveh novih rvono* pri podružnici sv. Duha vedno spomtnjalf slovesnosti primici^ in zlate sv» maS«. y^> seli smo pa še vsega tem bolj, ker smo v nedeljo čuli raz leco, da so že tudi vsi izdatki za to poravnani. Sv. Štefan pri Žusmu. Zvonovi so nam naziianili žalostno vest, da je za vedno zaspala dobra mamica Antonija Kramer v etarosti 72 let. Zakonski stan je s svojim še lavečim soprogom srečno uživala 54 let Že nred štirimi leti sta zakonska obhajala zla"So poroko. Leto pozneje je začela zlata neyesta bolehati. Bila Je večkrat od mrtvouda jadeta, slednjič je tudi Ltemu podlegla. iRajna je bila občespoštovana in priljubljeJaa in velika dobrotnica revežem. Kako priljubljena je bila rajna, je pokazal njen res "veličasten pogreb. Pri odprtem grobu se je gospod župnik z nagovorom živo spominjal rajne dobrotnice. Za slovo so ji domači pev;ci zapeli žalostinko. Mi pa ti kličemo: Zlata mamca, sladko spavaj! Bog ti bodi mil sodJiik in dober plačnik za vse dobrote. Celi pbitelji Kramarjevi naše iskreno sožalje! Laški okraj. Ceste v laškem okraju so se letos precej izboljšale, to vidijo vsi, tudi pametni pristaši nasprotnih strank. Pod vodBtvom gerenta okrajnega zastopa dr. Godniča in okrajnega cestnega nadzornika g. Golja so se letos cestne proge razširile. Saj Ije splošno znano, da so bile dosedaj okrajne iceste v laškem okraju zelo ozke, kar je pri zelo ostrih ovinkih tudi za sedanji promet nevarno. Ali ni za politično poštenost naših nasprotnikov okrog »Jutra« in »Domovine« značilno, da na eni strani v listih napadajo gerenta okrajnega zastopa zaradi slabih cest; na drugi strani se pa v istem časopisju hujska prebivalce, da se upirajo prizadevanjem okrajnega zastopa in oblastnega odbora, da se ceste spravijo v boljši stan, kakor n. pr. pri preložitvi klanca na okrajni cesti Sv. Marjeta—Dol pri Hrastniku. Upanje imamo, da bo pisanje »Jutra« in »Domovine« toliko vplivalo pri izboljšanju cest in prometnih naprav v laškem okraju, kakor lajanje psa na luno. Naj se nasprotniki v oziru kritike poboljšajo, sicer bodo pametni ljudje, četudi so njihovi pristaši, prisiljeni, take prismodarije zavračati! Male dole pri Vofniku. Žalostno so zapeli zvonovi, ko smo dne 7. t. m. spremljali k večnemu počitku Jakoba Brenko, p. d. Šimon, posestnika v Malih dolah pri Vojniku. Umrl je pet mesecev pozneje, kakor njegova žena Jožefa, dne 5. t. m., po kratki, a zelo mučni bolezni v 72. letu svoje starosti. Ranjki je bil znan daleč naokrog kot dober, krščanski gospodar, ki se ni sramoval pokazati svojega verskega prepričanja. Zato pa tudi v svoji hiši ni trpel nikdar kake nerednosti ali prepira. Sodeloval je kot član takozvane »maledolske godbe« že nad 45 let, ter je bil nad 40 primicijah. Njegova pristna šaljivost ga je- ohranjala vedno dobrovoljnega in prijaznega napram svojim sosedom; zato pa je tudi živel ves čas svojega gospodarjenja v najlepšem miru in zastopnosti. Vse svoje življenje je bil dobromislec in vdan katoliški Cerkvi. Ni trpel protiverskega lista, da bi bil zahajal v njegovo hišo. Predobro je vedel, kakšna Skoda je strupen list pri hiši, zlasti kjer so otroci, ki se dan na dan vbija v njihova srca in duše strup takega lista. Ločil si se od nas, dragi! Tvoja duša je splavala v rajske višave, da se tam pri Bogu veseli in raduje obilnega plačila. Ločil si se, a le za kratko časa. Tudi mi bomo v kratkem zapustili to »dolino solz« in se napotili na pot v večnost. Tedaj se bomo zopet sešli, tam gori nad zvezdami, kjer ni trpljenja, ni bridkosti. Težka, težka je bila tvoja ločitev za nas, a saj imamo upanje, da se bomo tam v nebeškem raju združili in se nikdar več ločili! Vekomaj se bomo veselili in nebeško slavo peli! Naj telo v miru ti počiva, duša pa nebeško radost vživa! pišece. Dne 31. julija t. 1. je plakala rodbina Rožmanova na Malem vrhu štev. 16, ker ji je nagla smrt v 26. letu življenja oropala nadebudnega sina Alojzija, dne 9. novembra pa je zaplakala zppet, ker se je prestavil od nje po, daljši jetični bolezni ljubljeni oče. Rajni Rožman Franc je bil vzor moža, skrben oče svoji družini in vedno iskren prijatelj Cerkve. Njegovi številni prijatelji so mu na Martinovo nedeljo pripravili veličastno spremstvo na njegovi zadnji poti, ob grobu pa mu je govoril vlč. g. župnik ginljivo slovo. Ljubi Bog, kateremu je rajni tako zvesto služil do zadnjega vzdihljaja svojega življenja, bodi rau bogat plačnik, hudo prizadeti rodbini pa obilen tolažnik! Polenšak pri Ptuju. Pri nas sta sklenila zakonsko vez in bila porocena: Franc Šumenjak iz Preroda in Katarina Horvat iz Lasigovec. Ženinu kot našemu trdnemu in neomajnemu pristašu SLS, pridnemu, mar Ijivemu agitatorju, vestnemu čitatelju in že mnogoletnemu naročniku »Gospodarja« ter drugih krščanskih listov, želimo na nje govi novi življenjski poti kar največ sreče, zadovoljnosti, veselja in blagoslova iz nebes! Želimo in si zagotavljamo, da še tudi France zanaprej ostane zvest član in podpornik našega kat. izobraževalnega društva ter da na svojem lepem očetovem domu še dalje razširja lepo složno krščansko življenje ter uveljavlja nazore, katere si je mnogo let nabiral po raznib. naših kulturnih organizacijab! Ptaj. Dne 20. t. m. slavi svojo 701etnico gdč. Erna Razlag, učiteljica v pokoju. Jubilantka je učiteljevala mnogo let v Brežicah in v Ljutomeru. Povsod se je udejstvovala zlasti še kot narodna buditeljica in vzgojiteljica. Posebno veliko zaslug ima kot organizatorica dekliškega pokreta. Spisala je v ta namen mnogo igrokazov, predavanj in govorov ter še zdaj neumorno deluje na polju ljudske prosvete. Želimo zaslužni učiteljici še mnogo zdravih in srečnih let! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. V nedeljo, dne 11. novembra, so odkrili na pokopališču pri Sv. Trojici spomenik na tem pokopališču pokopanih tujih vojakov. Spomenik je blagoslovil vlč. g. vojni kurat Bonač. Pevsko društvo »Sloga« je zapelo nekaj prav lepib. pesmi. — Dne 18. novembra vpri zoir telovadno društvo Orel v Društvenem domu pri Sv. Križu ob treh popoldne lepo narodno igro »Miklova Zala«. Vabljeni vsi! — Za novo bogoslovje prav pridno pobirajo naša dekleta,