f Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeruh državah Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. J Glas Naroda List slovenskih delavcev v cylmeriki the United States, Issued cvay day" except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class mattee, September 21, 1903, at the Post Office at New Yore, N. Y, under the Act of Congress of March STEV. 215. Žrtev skopuhov. —•— ŠKANDALOZNE PODROBNOSTI O AFERI PRINCEZINJE KOBUR ŠK?E 1*3 MATAŠIČA-KE-GLEVIČA. Francosko časopisje se mnogo bavi z afero in izkorišča zadevo. V NEMČIJI SO PRINCEZINJO OKRADLI. Dunaj, 12. sept. Afera o Jegu prin-cezinje Lmize Koburške, postaja vedno bolj senzacijonelna. Mnogo osob iz takozvmiih dvornih krogov je neljubo kompromitiranih. Pri begu so prineezinji po nemškem zatrdilu pomagali razni skopuhi, kateri pričakujejo, da dobe svoj že preje njej posojeni denar nazaj, ko dobi ona dedšeino po svojej materi v znesku štiri in pol milijonov frankov. Prince zinja je dolžna dva milijona frankov. Vendar je pa zelo dvomljivo, bode 1 prineezinja dobila svojo dedščino, ka tere tudi bivša prineezinja Štefanija ni dobila, dasiravno je tožila svojega očeta, kralja Leopolda. Prineezinji sedaj najbolje pomaga francosko časopisje. Urednik pariškega lista "Journal", dal je prineezinji potrebni denar za beg. Pariško časopisje sedaj poroča, da so v Coswigu, kjer je bila prineezinja zaprta, ukradli njene dragulje, kterih del so dali njenej jedini hčeri, koja je omnžena z vojvodom Ouentherjem. Slednjega sedajnajbolj napadajo. Pričakovati je nadaljnih odkritij. Paris, 12. sept. Prineezinja Luiza Koburška je ostavila hotel; v kterem je do sedaj stanovala. Nastanila se je v hiši neeega zdravnika, kteri bode preiskal njeno zdravje. Kralj Leopold, njen oče, se je mudil te dni v Trouville, vendar se pa ni ž njim sestala. Princ Filip, njen soprog, je ponudil Matašien - KegJeviou 200,000 kron ($40,000) za Luizina pisma. Slovenske novice. Ker je pri nabiranju za "Sokolski trak" preostala svota 120 kron, sem isto danes odposlal "Družbi sv.-Cirila in Metoda" v Ljubljano. Omenjena družba je za naš narod velevaž-nega pomena, ter je bas sedaj vsestranske pomoči vredna. Upam, da mi bodo vsi rojaki, ki so kaj prispevali k traku, to odobrili, Fr. Sakser. — Iz Barbertona, O., nam poroča rojak, da je tamkaj vsled mrtvouda umrl Slovenec Pavelj Štrumbelj. Rojen je bil leta 1S71 na Ign pri Ljubljani. V Ameriki je bival šest let. Tu ostavlja dve sestri in "a Slovenskem dva brata. Pokopali so ga dne 8. t. m. — V Rockdale, 111., je bil rojak M. Kotovič v pretepu ranjen tako, da so ga morali dne 5. t. m. prepeljati v bolnico. — V Jolietu, Tli., je umrl rojak Martin Težak. Bolan je bil več nego leto dni. Doma je iz Lokvice pri Metliki. Za časa njegovega bivanja v Pueblo. Colo., je dobi! jetiko, ktera ga je spravila v grob. Na Slovenskem os t a vi j a sta riše. Po štrajku mesarskih uslužbencev. Chicago, 111., 13. sept. Včeraj je prosilo za delo kacih 12,000 bivših štrajkujočih mesarskih uslužbencev, toda mesarji so jih le 4800 sprejeli. Mnogo neanijskih delavcev ni več prišlo na delo, dočim prihajajo nennij-skri delavci še vedno iz raznih krajev v mesto. V klavnicah dela še 14.000 neunijskih delavcev. Vozniki mesa, kateri so tudi štraj-kali v znamenje sočuvstva, so sedaj skle nili z delom zopet pričeti. Delo bo pa dobilo le toliko voznikov, kolikor jih mesarji potrebujejo. Požar v Idaho Falls, Idaho Falls, Idaho, 13. sept. V trgovskem delu mesta razsaja velik požar. Goreti je pričelo v nekem rest a vrantn, od kjer se je ogenj hitro razširil na sosedna poslopja. Napori gasilcev so skoraj brezuspešni, kajti brizgalnieam primanjkuje vode. Bati se je, da ves trgovski del mesta ne zgori. Dosedaj je zgorelo šest blokov biš. Skoda znaša že $350,000. Iz Evrope. BOLGARSKI KNEZ NA DUNAJU PRVIČ PO LETU 1901. — RUSIJA NAROČILA GRADNJO 25 TORPEDOVK. Grozen prizor v cirkusu. .Lev raztr gal svojo krotilko. — Proti-židovski izgredi. RAZNOTEROSTI. Dunaj, 13. sept. Cesar Fran Josip je včeraj sprejel v avdijenco bolgarskega kneza Ferdinanda. V počasi ^osta vršil se je zvečer na dvoru velik banket, pri kterem je bil tudi avstrijski minister inostranili del Goluchow-■f'ki. Od 1. 1901 naprej, knez Ferdinand i i bil več na Dunaju, kajti med Bolgarijo in Avstrijo ni bilo baš velicega prijateljstva. Petrograd, 13. sept. Ruska vlada je pri nekej ameriškej tvrdki naročila !5 podvodni** orpedovk najboljše vrte. Čolni bodo dolgi po 15 metrov. Vsaki stane $200,000^ Paris, 13. sept. V St. Cloudt je lev napadel v ondošnjem cirkusu krotilko evov Luizo Droisnerjevo in je grozno ra zmeša ril, tako, da ne bod.' okrevala. Sosnovice, ruska Poljska, 13. sept. Povodom židovskega novega leta so lečki metali na Zidove kamenje in so ranili jedno dete. Na to se je razširila govorica, da so Židovi neko dete umorili. Zvečer je ljudstvo pobilo vsa >kna na židovskih hišah in sinagogi. Več Židov je ranjenih. Končno je vojaštvo izgrednike razimalo. Berolin, 1.3 sept. Iz nemške jugo-apadne Afrike se javlja, da so He-reri nemške vojaške vrste prodrli in I >o večje j bitki odšli proti jugoiztoku. To pomenja, da boji z Herer! še dolgo ne bodo končani. Dne 9. sept. jc podpolkovnik Estrov napadel Samuela Maherero, i_j je hotel osta iti svoje i aborišče. Carigrad, 13. sept. Otomanska banka je sporočila tukajšnjem ameriškem poslaništvu, da ima za Američane 25 tisoč dolarjev na razpolago, da tako igodi zahtevam glede poškodovane ameriške lastnine. Petrograd, 12. sept. Grški princ Georgios, upravnik otoka Krita, je prišel danes semkaj, da javi carju o položaju na Kritu in Balkanu. Marseille, 12. sept. Pobrežni delavci kteriže dalj časa štrajkajo, bodo kma-lo pričeli zopet z delom. V svrho končanja štrajka vršila se je danes seja. Seoul, Koreja, 12. sept. Na itali-janskej križarki Pnglia, ktera je vsi-lrana v Chemulpo, razletela se je mi-noli četrtek granata. Štirje mornarji so bili usmrteni in 10 ranjenih. Madrid, 12. sept. Vesti, da namerava ministerski predsednik, senor Manra odstopiti, so neosnovane. Dunaj, 12. sept. Minister notranjih zadev je odredil, da dobe le oni zseljenei dovoljenje za izselitev v Ameriko, kteri potujejo z parniki Cu-nard Line. NEW YORK, V TOREK, 13. SEPTEMBRA 1904. KUR0K1 OBKOLJEN? -o-— General Linjevič se je pojavil s 50,000 Rosi v severne] Koreji; vojne operacije počivajo. LETNIK XL RUSKA, KAKOR TUDI JAPONSKA VOJSKA STA DOBILI NOVE ČETE. — GLAVNI JAPONSKI NAČRT SE JE IZJALOVIL. V LONDONU KROŽIJO VESTI, DA JE GENERAL SA-SULIČ V JET. — PRIČAKOVATI JE NOVE ODLOČILNE BITKE. London, 13. sept. Iz japonskega taborišča javlja poročevalec lisLa "Daily Mail'', da je prišel ruski general Linjevič, na čelu 50,000 mož v severno Korejo, tako, da je vojska japonskega generala Ivurokija brez zveze z Feng Wang Chengom. London, 13. sept. Tukajšnja "Morning Port" javlja najbrže v uredništvu skovano vest, da je general Sani ič ranjen in zajedno z 3000 vojaki v je t. Petrograd, 13. sept. Dopisnik lista £' Birževija Vjedomosti'* brzojavlja, da Japonci zopet napredujejo in sicer zelo hitro. Rusi so dobili 50,000 novih vojakov, toda tudi Japonci so dobili nove čete iz Newchwanga. Japonci morajo tudi v nadalje pričeti z napadom. izgubila vse dimnike in vse, kar je bilo na krovu. Poleg tega je zadobila križarka še 25 velikih lukenj. * * ♦ Petrograd, 12. sept. Iz bojišča prihajajo vesti, iz kterih je razvidno, da se tamošnji položaj ni spremenil. Neuradna poročila pa potrjujejo vse prejšnje vesti, ktere javljajo, da je poslal Kuropatkra večji del vojske iz Mukden a proti severu. V Mandžuru še vedno dežuje. Vse tri japonske vojske so se severno od reke Taitse sicer zjedinile, toda vojaki se še niso v toliko odpočili, da bi zamogli napade obnoviti. Pri Mukdenu ne pride do bitke. Tokio, 12. sept. Maršal Ovama poroča, da so se kozaške čete pojavile ROPARJI NAPADLI VLAK. Preiskali so poštni in ekspresni voz ter brez sledu odšli. Winnipeg, Manitoba, 12. sept. Po preteku dvajsetih let. so na Canadian Pacific železnici zojwt enkrat napadli ekspresni vlak, kteri je vozil proti za padu. Štirje zakrinkani roparji so izvršili napad 4 x/2 milje za pad no od Mission Junction, kjer so veliki gozdi. Trije roparji so prišli preko voza za premog na lokomotivo, na kar so z revolverji prisilili strojevodjo vlak vstaviti. Jeden roparjev je strojevodjo stražil, dočim so ostali prisilili kuril-ca, da^ je odvezal poštni in ekspresni voz. Četrti ropar je stražil prve tri pri njihovem "delu". Na to so roparji prisilili strojevodjo odvesti poštni in ekspresni voz več mfj proti zapadu. Tu s opotem prisilili eksj»resnega uradnika, da jim je odprl blagajno, iz ktere so vzeli $5000 v zlatu in $1000 papirnega de uarja. Na to so morali tudi poštni uradniki odpreti blagajno, iz ktere so pobrali priporočene pošilja t ve Končno so se odpeljali do Warnocha, kjer so lokomotivo ostavili in odšli v gozd. Pot nikov niso nadlegovali. Roparje za slednje sedaj policija, toda odšli so najbrže v Zjedinjene države, tako, da jih bode težko najti. Rusi v Saji Franciscu. San Francisco, Cal., 13. sept. Ko je dospela v tukajšnjo luko ruska križarka "Lena", dobilo je tukajšnje ameriško vojno brodovje, katero bi moralo odpluti k stalnim vajami, povelje, naj ostane tukaj. Vsled prihoda ruske vojne Indije je med tukajšnjimi oblastmi zavladalo izdatno razburjenje. Rusi pravijo, da so potrebovali za pot iz Vladivostok.-! lo San Francisca le 30 dni, kakor vozijo brzoparniki. Ker je pa križarka zelo obrabljena, je najbrže dalj časa krdžarila po Pacifiku in lovila razne parnike, dokler ni bila prisiljena priti v luko, da je popravijo. Mogoče je tudi, da so hoteli Rusi vjeti parnik "America", kteri pluje pod japonsko zastavo. "America" je odplul pred tremi dnevi iz Hongkon-ga v San Francisca. Ker se je pa bati nevarnosti, bode najbrže med potjo kje obstal, dokler ne bode pot varna. Ruski častnik Ričagov jc dejal, da je dospela križarka "Lena" semkaj vsled poročila oziroma ukaza tukaj-Šnega ruskega konzula. 9000 osob zgubilo delo, Chicago, HI., 12. sept. Devet tisoč vslužbencev obeh spolov International Harvester Company je danes izgubilo delo, ker so tovarno za nedoločen čas zaprli. Uzrok ni znan, GEN. OYAMA, VRHOVNI POVELJNIK JAPONSKE VOJSKE. Liaoyang, 13. sept. Japonci so zelo razočarani, ker se dosedaj niti jeden njihovih vojnih načrtov ni obnesel. Najbolj jih pa jezi, da niso zamogli pri Liaovangu Ruse prisiliti do odločilne bitke. Radi tega čakajo sedaj, da dobe pomoči in vojne potrebščine, katere prihajajo po reki Liao in po vseh cestah, ki vodijo v Liaoyang. Vse kaže na to, da so Japonci sklenili, ako bode le mogoče, pričeti še enkrat z bitko. Japonci ostanejo v Liaovangu mesec dni, Tokio, 13. sept. Maršal Oyama brzojavlja, da je mnogo ruske konjiče pri Pin;? Taitse, kacih 24 milj istoeno od Yuntaja. Zopet drugi oddelek ruske konjiče je v Hanchavu, severno od prvega kraja. Tudi iztočno od Mukdena je mnogo kozakov. Za časa bitke pri Liaoyangu je bilo tudi mnogo civilistov v mestu usmrte-nih in ranjenih, ker niso ostavili mesta. Petrograd, 13. sept. Baltiško brodovje, ktero je odplulo iz Kronatada v Libavr>, ostane tamkaj 14 dni, na kar odpluje v Sredozemsko morje. Victoria, B. C., 13. sept. Semkaj je dospel kapitan Rayn iz Japonske in poroča, da je japonska vojna mornarica v bitki dne 10. julija zelo trpela. Vse ladjedelnice na Japonskem so polne poškodovanih vojnih ladij vseh vrst. Jedna velika križarka je pri Kamtaieui, med Yentajem inMuk-denom iztočno od železnice.Razne japonske sotnije imajo sedaj le še po 30 mož. Mukden, 12. sept. Tukaj še neprestano dežuje. Pota so skrajno slaba, tako, da na vojaške operacije še ni misliti. Živila v Mukdenu so se izdatno pomnožila. Petrograd, 12. sept. Danes je praznik Aleksandra Newskega. Car se je udeležil parade 4000 mož povlovskega polka. Car je ravnokar dospel semkaj iz Kronstada. Beli in črni vojaki. New Haven, Conn., 13. sept. Včeraj so beli vojaki iz Texasa kamenovali sotnijo zamorskih vojakov iz Con-neetieuta, ktera je čakala na vlak v Manassas Junction. Kakor hitro so eTxanei ugledali zamorske vojake, so pričeli na nje meta*i komenje. Nezgoda na železnici. Savannah, Ga., 12. sept. Pri Ogee-chee skočil je raz tir vlak Southern Pacific železnice, kteri je vozil v At-lanto. Kurjač G. Polite je bil usmr-ten, dočim sta strojevodja in ekspresni uradnik ranjena. Nesrečo so pro-nzroeil i nepoznani lopovi, kteri so prestavili rzogibališče. Rooseveltovo sprejemno pismo. Oyster Bay, N. Y., 12. sept. Pred- ednik Roosevelt je priposlal senatorju Cannonu, predsedniku odbora, kateri je naznanil Rooseveltu o njegovem izbranju kandidate-i za predsednika, takozvano sprejemno pismo. Vsvojem pisni.: omenja Mr. Roosevelt vse vrl Q i ne republikanske stranke in izjavlja, da demokratična stranka javnemu dobru ne more koristiti. Roosevelt pred vsem zagovarja varnostno carino in izjavlja, da bi bilo znižanje carine, kakor to žele demo-kratje, pravo roparstvo. Izvrstna reklama. Menominee, Mich., 12. sept. Tukajšnja dekleta bodo v nadalje nosila le črne svilene nogavice, na kterih bo z bel o svilo vsi t stavek: "Menominee je dobro mesto." Tukajšnja dekleta so namreč ustanovila takozvani Silk Stocking Club, čegar članice morajo nositi opisane nogovice z navedenim napisom. V našem mestu se namreč izdelujejo nogovice in — nogovice na nogah mladih deklet so brezdvomna najboljša reklama. Pet let v ledu. Sail Francisco, Cal., 13. sept. Pred petimi leti je neznano kam zginil Norvežan Ole Sjostron. Nihče ni vedel, kaj se je ž njim zgodilo in končno so ga pozabili. Sedaj so pa našli njegovo truplo povsem nepoškodovano na otoku Actic v Beringovem morju. Truplo je še tako, kakoršno je bilo takrat, ko je umrl. Včeraj je dospela semkaj jadranka City of Papeete iz Baranova in prinesla imenovano vest. Ko so mornarji našli njegovo truplo, je izgledal, kakor da bi spal. Najbrže še je pred petimi leti vlegel na led, zaspal in zmrznil, na kar je tako ležal do sedaj. Newyorske vesti. POSLEDICE "MOKRE" SLAVNO-S TI. — ŽIDOVSKI IZGOVORI. KOPALIŠČE ZA POLICAJE. Ros Hašona v cerkvi. David B. Hill pijan. — Vsled jedil se je udri pod. Ženske kaprice. SODIŠČE IN ZAKON. ZLATI RUDNIKI. < "estokrat svetuje časopisje svojim čitateljem, naj ne kupujejo delnic zlatih rudnikov, ker je potom statistike dokazano, da je 95% takih delnic ničevih. Raznn tega pa še mnogo vrst delnic nima poštene podlage, ktera je za vsako podjetje potrebna. V dokaz dobrega napredka v podjetju je pa Trinerjev eliksir grenkega vina. Nje-, gova podlaga je poštena: čisto trtino vino, najboljši californijski pridelek z primeskom izbranih zelišč, ktera so najboljša, kar jih je dobiti za denar. Njegova prodaja je radi tega tolika, ker ono ozdravi želodčne bolezni in druge neprilike. V njem ni kemikalij in strupa. Ono ojaei in pomladi želodec, tako, da zamore sprejemati redno hrano. Živilni del jedil se spremeni v zdravo, bogato kri, ktera se razdeli po vsem telesu. Kadar koli potrebujete pokrepčanja in teka potem pite Trinerjev eliksir grenkega vina. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave.t Chieago. H*, Edward Bullock, njegova soproga in njen "boarder" John Jordan, so včeraj tako pili, da so hoteč iti domov, prišli v ptuje stanovanje, kjer -o se pričeli z stanovniki veselo pretepati. Da se streznijo, so vso družbo zaprli in stavili pod $300 varščine. — V hiši št. 93, Columbia St., so igrali možki priljubljeno igro 'stuss'. Ko so jih aretirali, so hoteli sodnika nalagati, da so obhajali židovsko novo let o. Sodnik Omen pa ni hotel zamenjati Roš Hašone z Jom Kipurjem in je obtožence pridržal v zaporu. — V policijskem glavnem stanu dobro napredujejo, kajti v drugem nadstropju so dobili kopalno sobo, katera se nahaja kraj pisarne. Pa naj še kedo reče, da demokratje ne re-formujejo naše policije. Ako ne bode šlo vse v redu, si bode sedaj komisar lahko — roke umil. — Židovska župnija Mount Sinaj, ktere j načeluje rabi Rev. M. Kopf-stein še nima svojega svetišča. Radi tega so židje minolo nedeljo obhajali svoje novo leto v krščanskej cerkvi na Lenox Ave. Duhovna imenovane cerkve, imenom Rev. Wright a, imenovali bodo sedaj "častnim članom inagoge." — Popolnoma pijan je prišel David B. Hill, znan demokratični politikar pred sodnika Higginsa. Tu je naznanil, da se je napil pri demokratičnem predsedniškem kandidatu, radi česar o ga oprostili. — Ko je rodbina Bunard H. Miller ja večerjala, se je del poda vdrl in padel v globočino. Vendar pa rodbina ni prenehala z večerjo, dokler je bilo kaj jedi na mizi, kajti Milletjevi se ravnajo po geslu, vsled kterega se mora jesti, dokler se strop ne podere. - Poslovodja ženskega hotela Martha "Washington je vreden obžalovanja. Ko je včeraj sedel v svojej pisarni, prišla je k njemu neka dama in mu naznanila, da ne mara biti preka-jena,, ker ni več mlada. Neka stanov-nica četrtega nadstropja kadi namreč vsaki dan po lunchu tri cigarete. Ko so jej druge ženske to očitale, jim je jednostavno ponudila — cigarete. Jedva da je poslovodja damo pomiril, že je prišla druga, ktera mu je naznanila, da je v jedilnej sobi izgubila jeden cent. Poslovodja jej je obljubil strogo preiskavo. - Zakonsko življenje je sličnoptič-jej kletki: oni kteri so notri, silijo vun, in oni, kteri so "zunaj", silijo notri. Gospa Moose Jawova, ktero je pred več leti poročil sodnik Perry v Fort Fairfieldu z njenim možem, in ktera je dobila slabega moža, pisala je sedaj sodniku, da zahteva pristojbino v znesku 90 centov nazaj. Sodnik jej je odgovoril, da je ženitev zelo lahka, dočim je ločitev težavna. Za poroko je treba le 90 centov, za ločitev je pa treba denarja, kakor za rusko japonsko vojno. Pričetek šolskega leta. Včeraj zjutraj se je pričelo pri nas šolsko leto. Otroci so že pred pričet-kom pouka hiteli v šolo. Matere, ktere so otroke spremljevale, so pa bile v skrbeh, kajti radi pomanjkanja šol mnogo otrok niso mogli sprejeti. Učitelji so pričeli takoj z poučevanjem. V šoli št. 1 je 3000 učencev vseh narodnosti. Celo dva kitajska eksemplara sta med otroci. Kacih 20-000 otrok bode zamoglo šolo obiskovati lepo po pol dneva. Parnik se je potopil. Seattle, "Wash., 13. sept. Parnik City of Topeka, ki je vozil med Seattle in jugoiztočno Alasko. gp je ob pomolu l-ukajšnflega mesta potopil. Parnik je bil že nakrcan, tako, da je škoda velika. Umor in samomor. Boston, Mass., 12. sept. Tridesetletni Giovanni Ginnasso je včeraj po-poludne svojej ljubiei Regini Topiano prerezal vrat in potem na isti način tudi samega sebe usmrtil. Umoril jo je, ko je sedela nastopnicah pri vhodu hiše njene tete, in sicer radi tega, ker se ni hote1 a z nJim _________ li 19 fiUS NARODA t slovenskih delavcev v Ameriki. reinilc Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC nik: Publisher: FI^ANK SAKSEI>, 109 Greenwich Street, New York City. *a leto velja list xa Ameriko , . . f J.00 " pol leta............. 150 Za Evropo, za vse leto....... 4-50 n " " " pol leta.......2.50 4 " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. •'GLAS NARODA" izhaja »saki dan iz-VzemSi nedelj in pravnikov. "OLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 CCntor. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Erosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-Ee naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T»l»!oni 379« Cortland. Pravica v Cripple Creeku. Iz Cripple Creeka v Coloradu se je v xiiinolem tednu poročalo, da je nek foiv*i unijski premolar priznal, da je pri dinamitnej zaroti v Independence, kjer je bilo vee neunijskih delavcev usmrtenih, pomagal. Oni premogar, kterega so radi tatvine zaprli, je sodišču naznanil tudi svoje sokrivce in siev. Spasa božje službe za Macedonce, ki so minolo leto pali v boju proti Turkom. Mnogi so se bali, da tem povodom Macedonci napravijo nered, ker Bolgarijo ni dovolj podpirala be-gnncev v zadnjem času. Toda bolgarski vlada iz političnih in finančnih razlogov ni mogla drugače postopati, ker bi bila prišla navskriž s Turčijo. Bolgarska vlada je v dogovorih z nekterimi francoskimi in nemškimi tovarnami, da ji napravijo večje število brzostrelnih topov, s kterimi hoče zameni t i sedanje. Za te topove je treba precej novcev, ki pa jih Bolgarija nima. Vlada hoifldobiti novo posojilo Ministerski svčt je že sklenil, da na-jamo posojilo 100 milijonov frankov. V to svrho je odpotoval finančni minister Pajkov na Dunaj. Naši vladi delajo sedaj največ skrbi nove tryovmske pogodbe. Načrti novih pogodb so že gotovi in bodo te dni izročeni zastopnikom vnanjih dr- žav. Od novih pogodb pričakuje Bolgarija mnogo gospodarskih koristij. Turčija je imenovala novega komisarja na tursko-bolgarskej meji. Ta je brigadni general Hamdi paša, ki se je s svojim adjutantom Mehmed Ali bejem že oglasil v Sofiji ter se vrnil na mejo. V celi Bolgariji, Rumuniji in Srbiji je bila velika suša, ki je na polju napravila mnogo škode. Zadnje dni je sicer deževalo, a dež je prišel prepozno, in v mnogih krajih preti lakota. Rojstni dan avstrijskega cesarja Frančiška Josipa so tudi v Sofiji slovesno praznovali. V katoliški cerkvi je daroval za cesarja slovesno mašo biskup Menini. Božje službe so se udeležili avstro-ogrski zastopnik grof Forgač, zastopniki Nemčije, Srbije in Rumu ni je in vsi vojni atašeji, bolgarskega kneza adjutant general Nikolajev, ministri dr. Petkov, general Savov, dr. Stojkov, dr. Genadijev in dr. Popov, mnogo častnikov ter več članov avstrijske kolonije, ki je na večer priredila veselico v Globokem Potoku. PREOBRAT V NOTRANJI POLITIKI AVSTRIJE? Nemci kriče sedaj proti dr. Koer-berju in označujejo njegovo minister-stvo kakor slavofilsko. Očitajo mu, da sipi je koncesijo za koncesijo na nikdar zadovoljne Slovane. Zadnja pretveza temu nemškemu kriku so češke in poljske vsporednice na učiteljišču v Opavi oziroma Tešinu. Nemci napovedujejo vladi najstrožjo opozieijo. A njihovo najskrajneje krilo skrbi z demonstracijami za to, da vsa ta nemška akcija zadobiva tudi nekoliko an-tidinastienega*značaja. To so dosegli s tem, da so svoj protestni shod v Opavi priredili ravno na cesarjev rojstni dan in so poskrbeli, da so se med zvoke cesarske pesmi, ki jo je svirala vojaška godba po mestnih ulicah, urnega val i iz razsrjenih prsi prihajajoči akordi velikonemske "Die Wacht am Rhein", ki na cesarjev rojstni dan preglaSuje cesarsko pesem — to je bilo vsekako jako efektno. Seveda je zelo verjetno, da so nemška gospoda hoteli doseči le tisti efekt ,ki ga do-seza grom za kulisami v gledališču, možno je, da nemška jeza — izvzemSi morda par najsrditejih Schoenerer-jancev ali Wolfijancev — niti ni tako krvavo resna, kakor govori videz. Morda hočejo le vladi vsiliti pretvezo, da bi umaknila svoj sklep glede re-eenih čeških in poljskih vsporednic. To je jako možno. No, nasproti temu stoji dejstvo, da se v raznih ta-borih množe glasovi, ki hočejo vedeti, da. ministerski predsednik Koerber res misli nekoliko spremeniti kurz svoje politike. Kakor simptom za to domnevanje se navaja sosebno nared-be glede študij na vseučilišču v Zagrebu in pa potovanje ministerskega predsednika v Galicijo, kjer da hoče Koerber pridobiti Poljake za svoj nov kurz. Mnogi menijo sicer, da Koerber, odločivši se za spremembo smeri svoji politiki, ne sledi toliko lastnim impulzom, kakor volji druzih činite-Ijev, katerim se mora pokoriti. Ali za stvar samo je to irelevantno, ali je g. Koerber sam, ki potiska naprej, ali so drugi, ki potiskajo njega. Nas zanim-Ije le vprašanje; je-li kaj resnice na tem, da se pripravlja nov kurz v naši Hiranji politiki in da so merodavni čiuitelji uvideli slednjič, da to ne m. re iti tako df.ije, da bi bila država v večnem boju a svojimi lastnimi na-n dif Je-li kaj resnice ra tem, da je odločilnim krogom jelo dozdevati, da v državi, narodnostno tako različni, mora politika, kakor jo zahtevata n« mški šovinizem in doktrinarizem. dovesti do katastrofalnega izi ia, čim so se narodnosti vzbudile iz letargije, se začele zavedati svoje pravice do samosvojega, narodnega in kulturnega življenja ter so odločene, braniti to svojo pravico do skrajnih konse-kvenc! Vprašanje, je li res začelo prihajati tako spoznanje, — to nas zanimlje. Mnoge britke izkušnje ne dovoljujejo sicer posebno visocega izleta našim na dam v tem pogledu. Težko je človeku nadejati se dobremu, kjer je doživljal vedno le slabo. Kjer je de-renije vladala trdovratnost v zmoti, lam ni lahko verjeti, da bi hkratu nastopilo spoznanje — pameti. Nu, pa denimo, da se je vendar izvršila taka evolueija; denimo, da je -.kupna sila vzbudila pravo spoznanje, verujmo, v kar nam je tako težko verovati, verujmo, da je sedanja nciu-ška jeza proti Koerberju večjega pomena, nego li zakulisno gromenje v gledališču. Denimo, da se res hoče dati slovo dosedanji tradicijonalni notranji politiki, ki je služila le jedne-tnu jedinemu namenu, kateremu je žrtvovala vse druge obzire in vse druge interese: namenu ohranitve nemške oligarhije v državi. Denimo torej, da je doslo spoznanje da le po praktičnem izveden ju principa jednakopravnosti na državni upravi in vsem javnem življenju more priti država do onega miru, ki je neizogibno potrebno za nje razvoj in procvit. Ali tu je sedaj vprašanje: kakolf Vprašanje je: kako — recimo — ročnostjo naj se praktično izvede načelo jednakopravnosti, naj se zadovolji narode, vzlasti v njih kulturelnih potrebah ! f No, mi bi rekli, da tu mino-lost še najbolje uči, kako naj se — ne dela! Avstrijski nenemški narodi so že toliko dozoreli, da jim ne treba deliti pravic po žlici, kakor se daje bolniku zdravilo po natančnem predpisu zdravnika, ker bi sicer zdravilo le škodilo! Ravno v dejstvu, da se je narodom Avstrije delila dosedaj pravica le v drobtinah, ravno v tem dejstvu je uzrok, da je pri nas razburjenje v permanenci, da se narodnostni boji razvnemajo vsaki hip in da ne more priti do pomirjenja. Saj smo videli ravno zadnje čase. Ko so izišle naredbe radi vseučilišča v Zagrebu, je bil vihar v nemškem taboru; in ko se je doznalo, da se ustanove že toliko imenovane vzporednice na učiteljiščih v Šleziji, je zopet jezno za-bučalo v nemškem taboru in nemškemu narodu se kriči, kakor da se mu hoče zasaditi smrtonosen nož, ki mu ima uničiti narodno življenje. In tako se krik in razburjenje ponavljata že desetletja ob vsaki priliki," ko je kateri nenemški narod zadobil le naj-drobnejo mrvieo pravice. Vsako mrvo pravice nenemškim narodom občutijo Nemci kakor krvav atentat na nemške pravice. Da se po letu 1867, davši sedanjo veljavno ustavo, avstrijske vlade takoj in hkratu jele praktično in v polnem obsegu izvajati člen 19. ustave, bilo bi morda malce zašumelo in zavrelo, ali v par mesecih bi se bilo vse poleglo. Stanje faktične enakopravnosti bi se bilo kmalu uživelo in danes bi bil redek oni, ki bi mu prihajalo na misel, da bi sploh moglo biti drugače, nego da so določila državne ustave tudi v praktični veljavi in da se fakticno izvršujejo. V politiki drobtinic, ki so jo tirale avstrijske vlade vedno dosedaj nasproti nenemškim narodom, je vir vsej nesreči, ki tare državo, je uzrok. da so najljuteji narodni boji v permanenci. Na Dunaju naj bi že enkrat opustili politiko drobtinic, ampak odločijo naj se in naj zaporedoma dado narodom, kar jim gre po pravu in po zakonu. Krivičniki bi sicer zarjoveli, ali slednjič bi se morali pokoriti tudi sili dovršenega čina — pravice. Dokler se bode avstrijski problem reševal takorekoč le v fragmentih, danes za mal korak, čez par let zopet za mal korak, dokler se bode ta problem reševal načinom, ki le zavlačuje resnično rešitev, dotlej ne pride do miru. Večni nemir, ki pomenja večno krizo, je pa strup, ki razjeda fundamente. "Ed." KAKO SO PRIŠLI RUSI DO TIHEGA MORJA. (Dalje.) Drugo podjetje te vrste je bilo odkritje Anadira. Leta 1G4S dne 20. junija se je odpravil vojak Semen Dež-nev pa petindvajset vojakov in lovcev z njim po morju iskat novih zemelj. Burja jih je odnesla po Iztočnem morju ter jih vrgla na breg nekaj niže od reke Anadira. Raziskovalci so se podali od tukaj skozi nepoznate kraje do reke Anadira. Potovali so po pustem in breziesnem kraju, hrane jim je zmanjkovalo, zima je nastopila in niso mogli iztesati si hišice, zato so si izkopali v snegu jame ter v njih prebivali. Od 25 ljudi jih je ostalo samo 12 živih. Ti predrzneži so se odpotili prori po Anadiru; tukaj so se strnili z Anavli, bili se z njimi in čeravno je bil sam De?nov ranjen, jih je vendar prisilil na plačanje davka. Ti niso imeli kaj plačati, ker v tem kraju ni bilo sobolov. Vendar pa so Rusi našli tukaj dovolj plena, posebno mroževih zob. Dežnev je s svojimi tovariši postavil zimovišče na Anadiru; a za njim se je vzdignil drug oddelek iskat reko Anadir čez gore, in sicer pod vodstvom Semena Motore in Nikite Se-menova. Našli so Dežneva s tovariši ter so se z njimi zjedinili. Za njimi pa je prišel tretji oddelek pod kozaškim desetnikom Mihajlom Staduhi-nom; ali Dežnev in Motora sta se sprla s Staduhinom, ker je ta osornn ravnal z onimi prebivalei, ki so že sklenili miren dogovor z Dežnevom. Dežnev je ostal nekoliko let na Anadiru in od tega časa^so začeli dohajati Rusi po suhem v te kraje zbirat mroževe zobe in kosti; Staduhin pa se je odpravil po suhem na jug od Anadira proti reki Akleju, stopil v zemljo Korjakov, s kterimi je vojeval. Od Korjakov je zvedel za reko Izigo, kjer je bilo mnogo sobolov. Z velikimi težavami je dobil les za ladije, ktere si je iztesal s svojimi tovariši ter odplul v morje; toda tukaj ga je burja nosila tri dni semtertja: jedna ladjica se je potopila. Po mnogih težavah se povrne Staduhin zopet v Izigo ter postavi tam trdnjavico; posrečilo se mu je, da ulovi korjaškega kneza ter tako prisili Korjake na plačanje davka v kožah od črnih lisic. Toda pičla obljudenost ni dopuščala, da ostane dolgo na Izigi. Poplul je k reki Tavuji, a od tod v zemljo Tun-guzov, kjer je njegovo podjetje napredovalo. Rusi so plenili tunguške jurte (šatore kočevniške), zahtevali poroke in davek. Potovanja Staduhi-nova so trajala do leta 1G58. Njemu pripada čast odkritja severnega dela Ohotskega morja. Za njim so doha- jali drugi oddelki v zemljo Korjakov, pobirali so kože črnih lisic in mroževe kosti, takozvane ribje zobe. Na bregovih Tihega oceana so bile postavljene trdnjavice na ustju reke Ulje in Ohote, toda tamošnji prebivalci, dosta mnogoštevilni, se niso pokorje-vali ruski oblasti. (Konec prihodnjič.) Btpisi. Iz Black Diamonda, Wash. Družtvo Marija Zvezda št. 32 J. S. K. J. je imelo glavno zborovanje dne 21. avgusta. Tem povodom so bili izvoljeni v odbor: Matija Podpečnik predsednikom, Al. Pernic podpredsed-nihom, Ivan Lamprečnik I. tajnikom, Jurij Levar II. tajnikom, Jakob Rem-Šak zastopnikom, Mat. Sternad blagajnikom; gospodarski odbor: Josip Komar, Josip Kolenc, Ivan Sternad; bolniški odbor: Ivan Petek, Tomaž Zovbe, Ant. Logar: redar: Henrik Ivranpa. Pozdrav rojakom! Ivan Lamprečnik, tajnik, Listnica uredništva. R. D., Lawson, Colo. Obžalujemo, da dopisa ne moremo priobčiti, ker se prvič ne strinja z načeli organiziranega delavstva in drugič, ker je ono, kar se godi v Coloradu, vsakomur znano. Agitacija med delavstvom za njihovo lastno stvar je pa neobhodno potrebna. Pozdrav! Pri odhodu v staro lomovino kličem vsem prijateljem in znancem v Clevelandu, Ohio, srčni ZDRAVO! New York, 12. sept. 1904. Primož Vesel. Pri odhodu v staro domovino kličem vsem prijateljem in znancem v Omahi, Neb., in Council Bluffs, Iowa, rčni ZDRAVO! New York, 12. sept. 1904. Ant. Schweiger in soproga. Tri odhodu v staro domovino kličem vsem prijateljem in znancem v Linhart, Pa., iskreni ZDRAVO! New York, 12. sept. 1904. Gregor Bogataj. Predno odhajam v staro domovino, kličem tem potoni vsem dragim prijateljem in znancem po širnej Ameriki, osobito onim v MoKinley, Minn., ter Ant. Skodarju ondi iskreni NA ZD AR in ŽIVELI! New York, 12. sept. 1904. Fran Ponikvar. mi Za 1K kron avstr. veljav« treba jfe dati |20.55 in k temu ie 15 e«ntov za poštama«, ker u»ra biti denarna p«si-1 j ate v registrirana. NAZNANILO. Slovensko, katoliško, podporno društvo sv. Jožefa, št. 17, J. S. K. J., je imelo svoje glavno zborovanje dne 14. avgusta t. 1., ob katerej priliki si je za tekoče leto izvolilo sledeče uradnike : John Stampfel, predsednikom; Simon Jaklič, podpredsednikom; O. G. Zobec, I. tajnikom; Matija Turk, II. tajnikom; Paul Rigler, blagajnikom. Gospodarski odbor: Martin Mohar, načelnik; John Češarek in Luka Zupančič, odbornika. Bolniški odbor: E. Podobnik, načelnik; Frank Henigman in Štefan Glach, odbornika. Bolniški odbor za Horr. Electric: John Flerij, načelnik; Math. Fox in Jos. Turk, odbornika. Anton Kurent, redar. Zastavonoše: Anton Goltnik in John Češarek, Maršalom: Josip Cajnar. Finančni odbor: John Petek, Vencelj Ster-tne" in Andrej Kavčič. G. G. Zobec, I. tajnik. Aldridge, Mont. W POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tud; Slovencem po Zjed. državah, da sen. otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu'\ 617 So. Center Ave., blizu iq. dice, kjer točim pristno uležanf ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, fcajbolja vina in dišeče cigare, 30 pri meni na razpolago. Nadalje J* vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno k e g 1 i š č e in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve vrsti, za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodoSe Končno priporočam ožjim rojakoa. da me blagovolijo večkrat počasti , s svojim obiskom! OTolior Mladič, 017 So. Center At., blizo al CHICAGO, JIXINOIg MeyfetM*. tjnu Sfcu**^ Kranjsko slovensko katoliško SY8te Bartee v Forest City5 Penna iBkorponrano 31. januarja 1002 f Pe^i.Fcivan^l ODBORNIKI Predyednib: Josip Zal^r, P. O. Box 547, rorest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City. P* L tajnik: Ivan Tele an, P. O. Box 61 >7, Forest City, Pa. H. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin MuhiC, P. O. Box 537, Forest City, Pa GOSPODARSKI IT RAČUNSKI ODBOR: Josip Booweli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa i ----... r~....... r> 1 \ 1' - „ . '.— . — J ! .»s 537, Forest City, Pa. A^T^ ^n.1! PO ___________ iv^K OsAi^iA., P. O. Box 492,' Forest City', Pa. Josip Gobsnc, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBORj čostp Bucineli m!., P. O. Box 591, Forest City, Pfe &arol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa, Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajniki!: toreet City, Pa John Telban, P, O. Bos 60^ DmStveno glasilo je "Glas Naroda^. Rojakom, kteri potujejo skoči Du-ran*e na Silver ton, Jurey Rio© in Teluride, naznanjava, da sva odprl« aevo gMtilno avstrijska domovina poleg žftlnmižkn postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., mal napis je dovolj velik. Vsakogar bede-va postregla s dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkamL Za ebilea obisk so priporočata BLATNIK is BRUCE. Duraajro. 6olo "GLAS NAR0®A" prodaja po 1 omt Številka: Aitoi B o b e k, poslovodja po-družoiee Frank S a k s • r. l7Ti St. Clair St.. Cleveland. Ohio. John S us tar lie. 1308 N. Goitre St.. Joliet, ILL Frank Gabre&ja. 61t Pom St.. Johnat&wB. Pa. Frank A. Bandrk. ktilwaukf*. Win. tmm v a zaslužene denarje je naj- I P?*!) BiSurno domu I U^ilU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York Resnica je tla je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-zen. Ako je človek bolan nemore delati, in če rie dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? * Kadar je človek I>ol»n — more zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri j amči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Va5o bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi SC naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 " V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. • , bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdia-~eir'^® ozdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav.115 ^ase'J m gla-Toraj se Vam srčno zahvalim zatoTa oztiravijena. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaleZen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik GuŠtin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, 37, vejdit da sem ozdravel in da se po~ Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Oollinsjam^i za popolno ozdravljenje vseli bolesti: Kakor "bolesti na plučah, prsih, želoden, čre-vaht jetrah, mehnrju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, ka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notran, bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Proi*. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito Isto ir maternem jeriku in adresujte na f PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 w. 3-4tli St., new york. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se goto* popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedei v EUY, MINNBSOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, MLnn. Fodpredoednik* JOHN KERŽIŠNtK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURU L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mieh. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Bex 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1796 St. Clair Su Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Mia*. POROTNIODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th SU Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. • Dopiti naj m blagovolije pošiljati na L Ujnika: Geo. L. B.oiick, E3y, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne poeiljatve naj s* pošiljaj« blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasil« je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Pne 29. avgusta se je z j 11/.nega. kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 25 Slovencev in 7 Hrvatov., Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. — Prva obravnava proti Mariji anfreduniji in Tomažu Koširju zaradi zajndjavanju h jnmarejanju ko-V!M>ki'ga denarja se je morala preložiti. ker vslie izkazanemu prejemu povabila Košir ni prišel k glavni razpravi. Državni pravdnik je predlagal, naj obtoženec šiloma privede na razpravo. — Pri drugi razpravi je se- ntMerljak, ne pri Gorici 20 let stari zidar iz Rene pn doma. zaradi hudodelstva ropa. Kakor obdolženec sani priznava, je v noči na 26. mal. srpana popival z boleh nim laškim zidarjem Petrom Cas-sasolo, rodom iz Tolmezze pri Vidmu. Cassasola je delal pri stavbeniku Fa-leschiniju in je imel namen se zaradi Lolehnosti vrniti v svojo domovino. Pi i>el je z obtožencem o gostilno Ma rije Ravnik v Kolodvorskih ulicah ter mis 1 t inn prenočiti. A Merljak ga je znal zvabili češ, da bode lahko pri njemu nočil. Zavila sta jo ]x> Resljevi rest i proti kolodvoru in tu, pravi obdolženec, se um je rinlila nesrečna misel, tovariša oropati. V to svrho ga je nenadoma napadel, ga s pestjo trikrat udaril |k> obrazu nato ga pa zgrabil zohema rokama in ga s silo podrl na tla. Cassasola se je sicer branil in klical na pomoJ,, a Merljak mu je urno segel v zgornji žep telovnika in mu s silo vzel d\ a bankovca in sicer jed-nega za 20 K in drugega za 10 K in zbežal. Omamljenega Laha sta našla na tleh ležečega dva redarja, ter ga privedla na stražnico, kjer je ves dogmi ek si i č no povedal. A ko ravno se je kasneje sodišče trudilo Cassasolo v h vrh o zaslišanja najti, s«« bile vse poizvedbe j>o njem brezvspešne. Ker so porotniki vprašanje na krivdo potrdili. je bil Merljak obsojen na 6 let težke, z jednim |H>stom na mesec poostrene ječe; vrh tega bo pa na dan 20. mal. srpana vsakega kazenskega leta sedel v samotni temnici in se postil. Kuharico ubilo. V torek, dne 23. avgusta se je dogodila pri Sv. Luciji ta-le velika nesreča: Pod predorom, ki je bil zadnji čas prevrtan blizu Sv. Lucije, stoji baraka, v kteri se za delavce kuha. V torek so železniški delavci odstranjevali nekatere tramove in grede iz predora. Jedna velika _ - ia :•.! jc /.drča i a nizuoii proti baraki ter vdrla v kuhinjo, v kateri se je nahajala kuharica Josipina Meduardi pri svojem poslu. Greda je zadela omenjeno kuharico v glavo ter jo podrla na tla s tako silo, da si je glavo razbila ter ostala mrtva na tleh. Na Črnučah je Angela Jcmee padla z voza. Kolo ji je šlo čez nogo ter jo zmečkalo. V Štefan ji vasi sta se Janez Leder in Ne/.a Bizljaj sprla na polju. Bizljaj je Lederja z nožem tako težko ranila, da je moral v bolnico. 17 mladih pujskov je vrgla ena svinja pri posestniku Alešu Vidmarju v Šenčurju pri Kranju. Mladiči so vsi zdravi in čvrsti. Lepo krdelce malih rilčkov in zavihanih rejrkov pri eni sami svinji! Iz zapora pobegnil je v Ajdovščini rad 1 tatvine zaprti 191etni delavec Josip Krapež iz Dol. Brat i zasadil nož v prsa. Z nožem sunil je delavec Anton Kavčnik, doma iz Brezovice pri Ljubljani, svojega brata. Obadva sta bila v službi v Planini. Neki dan sta se med seboj sprla in beseda je dala besedo. Kav-čnik vzame iz žepa nož tor ga je v rsa zasadil svojemu bratu, «.atercga so morali takoj odpeljati v bolnico. Nesreče. — Josipu Pogačarju, uslužbencu pri Staretu v Preserju pri Domžalah, odtrgala je cirkularnažaga na roki tri prste. — Blažu Kalisniku v Tržiču je odtrgal stroj 1 prst. — 2S. avgusta je padel na Jezici Avgust Dečman tako nesrečno, da si je zlomil roko. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. ŠTAJERSKE NOVICE. Umrla je v Mariboru hišna posest-nica Kristina Perko rojena Kiffmann v 38. letu svoje starosti. — V Spodnji Polskavi je umrl trgovec Anton Si-cherl. Odkritje spomenika. Dne 21. sept. bodo slovesno odkrili spomenik bivšemu mariborskemu županu Tappei-aerjti. Laške toplice n«* bobnu. Dne 1. okt. t. 1. se bodo pri sodišču v Laškem trgu prodajajte na dražbi ondotne toplice, losedaj last Teodorja Gunkla. Izklicna cena je 235,410 K, a izpod 117,-705 se ne prodajo. KOROŠKE NOVICE Požar pred dražbo. Na nekem velikem posestvu pri Trgu na Koroškem je izbruhnil velik požar. Pri požaru so gasili vojaki. Posestvo so hoteli prodati. Menijo, da je zažgal lastnik, ki je pobegnil. PRIMORSKE NOVICE. Tat skočil v morje. — Dne 12. avg. predpoludne je šel 30Ietni težak Štefan Špec v gostilno Kesiča v ulici del Tintore v Trstu. Poklical si je pol litra vina ter istega počasi srkal. Gostilničar Kesič je med tem, sede pri neki mizi, malo zadremal. To eKsi-< evo spanje je pa Šj>ec vporabil v to, da mu je iz telovnikovega žepa ukra! srebrno uro vredno 28 kron ter potem momo odšel. Vsemu temu je pa bila priča neki drugi gost. ki pozna Špeoa. Ta je, takoj j v) Speeovem odhodu vzbudil gostilničarja ter ma povedal vso stvar. Gostilničar je takoj stekel za Špe-eom, a ta je bil ?.e izginil. Kesič je l>otem naznanil tatvino in tatu na re-darslveni stražnici v zagati del Moro. Popoludne sta pa dva redarja te stražnice na^la &peca — kateresra redarji dobro poznajo — v ulici deli' Olmo ter sta ga takoj aretovala ter ga odvedla na stražnico, a od tam na policijo. Na policiji ga je uradnik vzel na zapisnik ter ga potem zopet predal redarjema, z nalogo, da ga odvedeta v zapore v ulico Tigor. Redarja sta Špeeu uklenila roke ter ;ra tako uklenjenega tirala v zapore. Tz policije je šla trojica najprej po ulici delle Poste vecchie do rudečega mostu. Tu so zavili preko rdečega mostu, a ko .so bili na sredi istega, je Špee skočil, — kar tako uklenjen — v morje. Ker je pa bil uklenjen, ni mogel plavati ter je bil v nevarnosti, da utone. Videči, da si sam ne more pomagati, sta mu priskočila na pomot pristaniščni stražnik (pilot) Cosani in mornar neke tam se nahajajoče se barke. Potegnila sta Špeca iz mor ja ter ga položila na breg, kjer je obležal brez zavesti. Pilot Cosani ga je obudil s tem, da mu je umetnim načinom zopet provzroeil dihanje. To je pomagalo, vendar je bil Špec — vsled 1 »opite morske vode — še vedno jako slab. Pozvali so torej zdravnika se zdravniške postaje. A prej nego je prišel zdravnik, je začel Špec rjoveti in suvati okolu sebe. Redarja in Cosani so ga komaj držali. BALKANSKE NOVICE. Solun. Tukaj se ustanovi druga šola za dobre orožnike. Sprejemali se bodo le turški vojaki. Za poveljnika tej šoli je imenovan angležki polkovnik Benvan. Carigrad. Avstro-ogrski poslanik, baron Calice, je bil pri sultanu se zahvalit za čestitke cesarju Francu Jožefu k rojstnemu dnevu. Pri tej priliki je poslanik ponovil zahtevo glede pomnožit ve orožniških častnikov in podčastnikov. Sultan je odgovoril, da ne more ugoditi tozadevni zahtevi Avstro-Ogrske in Rusije, ker sta Anglija in Francija izjavili, da bi morali zahtevatS enako .pomnožitev svojih orožniških častnikov, ako bi se ustreglo Avstro-Ogrski in Rusiji. Tudi je poveljnik macedonskih orožnikov, general De Georgis mnenja, da pomnožitev inozemskih častnikov ni brez-jjogojno potreba. —• V diplomat ičnih krogih se govori. da je general De Georgis dal de-misijo, kar je gotovo v zvezi z njegovo izjavo v prilog Turčiji. Sofija. Rezervisti od letnikov 1SS5 do 1900 v plovdivskem okraju so dobili poziv, naj bodo pripravljeni, da v 24 urah od rinejo k svojim četam, ako se pokličejo. RAZNOTEROSTI. Avstrija in Italija. "Popolo" v Turinu priobčuje pogovor z generalom Cancio, zetom starega Garibal-dija. Cancio pravi, da je iredentizem "del italijanske ljudske duše." Agitacijo sortijkl*1| demokratov proti i cedent iemu označuje za izzivanje in razžaljen je narodnostnega čuta. O Rieciottiju Garibaldiju, ki je načelnik iredente, meni Cancio, da se pusti nevede voditi od Angležev, ki hočejo zo-]>et zmešati svetovno politiko, da bi ribarili v kalnem. A v Italiji bi ne smeli preveč naglašati iredentizma. Vojska z Avstrijo bode morda svoj čas potrebna, a nanjo Italija še ni pripravljena. Možje oa, ki so sedaj na vladnem krmilu, gledajo v prihod-njost. Za slučaj, da bi Garibaldi s svojimi prostovoljci hotel prekoračiti ivstrijsko mejo, bi to četo vodil general Cancio. Ljudi sicer ne bo manjkalo, pač pa orožja in denarja. Najbrže bode pa tudi izkušala italijanska redna armada preprečiti prestop meje. A ves drugačen bi pač bil položaj. ako bi poizkusila Nemčija po smrt i Frančiška Jožefa stegniti svoje kremplje po Trstu. V tem slučaju bi se morala vzdigniti vsa Italija v boj. Najstarejšo ladjo v Evropi, ako ne sploh na celem svetu, ima Švedska. Ladji je ime "Emanuel" ter je bila zgrajena leta 1740, Rabi se še vedno pri prevažanju lesa. Provijantno častnike dobi tudi deželna hramba. Dedščina ob nesrečnem času. Bivši mestni blagajnik v Badenu, A. Wastl, je poneveril večjo svoto ter sedi sedaj v ječi. Ravnokar pa je podedoval 20 tisoč kron, za ktere pa se je oglasila občina kot za odškodnino. V staro domovino so se podali: Ivouisa. Mili. Ida, Marv Maurin iz New Yoika v Cabar; Jože Slak in Henry, W. Va., v Št. Rupert; J. Pavlic iz Indianajwdis, Ind„ v Št. Jernej; Luka Leskovšek v Mozirje Filip Ba-čič iz New Vorka v Budimpešto; Valentin in Marija Karlin iz Pittsburg, Pa., v Škofje Loko; Andr. Mihaljevič v Podgrad, »Janko Pavlenka v Prosto-selo, i z Clevelanda, O.; rodbina Jožef Kolenc v Vel. Loko; Ign. Oniahen v Radohovo vas, Fr. Jevnikar v Št. Lovrenc, Anton Sraj v Primskovo, iz Clevelanda, O.: Nikola Mirilovič in M. Dragovič v Severovac, P. Saponja v Pavkovac. Rožič v Graduso. St. Pajic in M. Vukotič v Derlače, D. Pe škir v Mustanico, A. Dražič v Glinjo, A. Kejiič v Termušnjak, V. Devetak v Malo Cradušo, N. Perko v Sela. G. Martinovič v Martinjač, M. Kondrič v Novi Sisek, P. Jergovie v Sela, S. Radič v Ivnjezovljan, vsi iz e\Vst Seneca, N. Y.: L. Karolij iz New Yorka v Budimpešto; Fr. Žnidaršič, in Jože Šepee iz ibbinga, Minn., v Lož, .Tovo Lazic v Mustanico, B. Cmjak v Virje, •T. Šiška v Selo, vsi iz La Salle, 111.; J. Kristan iz Indianapolis, Ind., v Petelinje; J. Hrišnik v Kanal, J. Vnuk v Gorico, oba iz Dipton, Pa.; J. Mat-kovič iz Pittsburg. Pa., v Dravorsko selo. Gašper Renko iz Millwauke, Wis., v Gradec; Franc Lužar iz La Salle, 111., v Zavorče; Jože Nachtigal iz Whitney, Pa., v Mokronog, Jože -Tamšek v Št. Janž, Marija Žnidaršič v Lož, vsi iz Clevelanda, O.; Alfred Schumi iz New Yorka v Ljubljano; John Iveržišnik iz St. Marys, Pa., na Vrhniko; Fr. Bencina na Vrh Potok, Anton Hufer v Zakojco, oba iz Forks-town, Pa.; Anton Podobnik v Polico, Martin Ferderber v Gornjo Podgoro. oba iz Sheboygan, Wis.; Anton Kapel v Št. Peter, Andr. Stegar v Hachen, Ant. Stanovnik v Glince, J. Eržen v Sodra žico, Ant.. Mekinda v Gradac, Fr. Želodec v Narin, vsi iz Clevelanda Ohio; Andr. Šega iz W. Sencca, N. Y. v Oderberg. Kreta nje paraikev. V New York so dospeli: Finland 12. sept. iz Antwerpena. Germanic 12. sept. iz Southamptona z 7S2 potniki. Noordam 12. sept. iz Rotterdama z 1143 potniki. Dospeti imajo: Philadelphia iz Southampton«. Giulia iz Trsta. Pennsylvania iz Hamburga. Majestic iz Liverpoola. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Oceanic iz Liverpoola. Aurania iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. La Lorraine iz Havre Lucania iz Liverpoola. New York iz Southanmptona. Pannonia iz Reke. Arabic iz Liverpoola. Ethiopia iz Glasgowa. Vaderland iz Antwerpena. Bluecher iz Hamburga. Statendam v Rotterdam. Odpluli n: Ryndam 13. sept. v Rotterdam. Slavonia 13. sept. v Reko. Kaiser Wilhelm der Grosse 13. sept. v Bremen. Odpluli bode: Majestic 14. sept. v Liverpool. Hamburg 15. sept. v Hamburg. Prinz Albert 15. sept. v Bremen. La Touraine 15. sept. v Havre. Pennsylvania 1?. sept. v Southampton. Finland 17. sept. v Antwerpen. Germanic 17. sept. v Liverpool. Etruria 17. sept. v Liverpool. Germanic 11. sept. iz Sonthamptona Columbia 17. sept v Glasgow. Kronprinz Wilhelm 20. sept. v Bremen. Noordam 20. sept. v Rotterdam. Aurania 20. sept. v Liverpool. Oceanic 21. sept. v Liverpool. Bluecher 22. sept. v aHmburg. Grosser Kurfuerst 22. sept. v Bremen. La Lorraine 22. sept. v Havre. Arabic 23. =sept. v Liverpool. Lucania 24, sept. v Liverpool. Patricia 24. sept. v Hamburg. New York 24. sept. v Southampton. Vaderland 24. sept. v Antwerpen. Koenigin Luize 24. sept. v Genovo, hithiopia 24. sept. v Glasgow. NAZNANILO. Podpisan! naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo nrejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, SaD Francisco, Cal. Vedno točim .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in lirano a najboljšo postrežbo. f obilen obisk se priporoča: (31do) Joto Pubafc. Rojakom v ClerelandD, 0hlav In okolici priporočam svoj SALOON, Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu is najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti ▼ Evropi in Ameriki ter iz finega, nara metra vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih orsranih. naj k* pij« redno. Pošilja se ▼ zabojih po jeden tacat (IS steklenic) na vse krajo zapadnik držav Sev. Amerike. T obilna naročila so priperofe JOSIP RTJSS, 432 S. Santa F6Av, Pueblo, Col. Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VIHA. Rudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači drožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 120U do 15U) galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja je izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem IZVRSTEN BRINJEVEC, kakoršnega ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. i■ [fttic * 11 t ft t ^ t ** ft t ife ft ^ft FRANK SAKSER, lastnik. ANTON BOBEK, vodja. BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York v i-* -r * * At ipm t ftt ^ ft^ A Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne ILstkie za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici <4GlaS Naroda" po t cent Številka. tft^ &ft*lft SpfiBt ^j^ft t ft^ft Si p ^Jft^ft t ^ftt * tfttft tftt ft Rojakom ▼ Chicago, HI., ia okolici priporečaaio našsca zastopnika Mr. Mokor Mladič a, §17 Centra Ave., Okicafo, SL, kteri jo »eoklalčea pobirati naročnino za "Claa Ha-Vynvnifttvo. Tii fltelc,, & Milko Vogrin. Novela. Spisal dr. SUjan. (Dalja.) Takoj mu šine huda misel v glavo, da je morda grof nalaSč vse to zamolčal, in da ni nikdo, nikdo po njem, ubogem domačem učitelju, popraše-val, niti ga pogrešal, da tudi Olga ne, nekdanja njegova ljubezniva učenka! Ta misel pa je slabo upljivala na nje, govo dušo. Postal je takoj otožen ter izgubil poprejšnjo veselost. Olga je vse to zapazila, ali temu tudi hitro vzrok uganola, zatorej ga skuša potolažiti, rekoč: "Jaz bi bila večkrat rada vprašala grofa ali groftnjo, zakaj niste tudi Vi z njima k nam prišli, ali s prva je bil vedno baron Robert zraven nas, a vpričo njega nisem hotela te«ra storiti. Pozneje pa, ko mi je gro-finja rekla, da se je mladi grof Hugon prehladil in zategadel ne prišel z njo mislila sem si pa, da ste Vi pri njem doma ostali. Zdaj sem pa že precej Časa tu na vrtu in v gozdiči sama. d očim oni veselo na altani "whist" igrajo. Medtem pa je že grof gotovo materi naznanil, da nas Vi še le proti večeru obiščete. Pozdravljam Vas to-raj jaz prva kot gosta na našem posestvu: Dobro nam došli. gospod doktor!" in pri teh besedah mu poda nežno ročico v pozdrav, ktero Vogrin spoštljivo poljubi. Nečemo opisovati sreče dveh src. ki sta se sicer tajno, a tem bolj iskreno ljubila. Zakaj mi vemo, da je malo izmed naših čitateljev in čita-teljk, kterih bi ne bila vsaj enkrat v njihovem življenji navdajala iskra ljubezni in nje blaženost! In taka FTf*a nam gotovo pritrde, da je zdaj tudi Olgo in Vogrin a blažila enaka sreča, kakor nekdaj njih. Mi le opomnimo, da se je čutil Vogrin srečnega kakor še nikdar, ko je po dolgem času videl zopet nedolžno obličje svojega vzora in smel mu poljubiti belo ročico! In Olga? Kakor reši blagodejni dež rožico pogina, ko že usiha in vene pred žgočimi solnčnimi žarki in mori'r o soparico, tako je oživil Olgino dušo Milkov prihod, in njegova sapa in dih krepila sta njeno obupano srce! V takej sreči pozabi človek na vse kar ga obdaje; in blagor mu, kdor jo more dolgo uživati. V takih trenot-kih ne greni človeškega srca žala misel niti skrb, v takih trenotkih se čutimo slast bodoče nadzemeljske radosti! Tudi Olga je pozabila druščine igrajoče tam v altani, pozabila na Roberta, pozabila, da bi jo utegnol kdo videti samo — z Vogrinom. Zatorej ga povabi, naj k njej na klopieo prisede ter jej pove, kako da pride zdaj sem od doma in kaj je počel ves čas, odkar je bil na zadnjej veselici pri njih. Temu povabilu se Milko Vogrin seveda ni upiral. On prisede takoj k Olgi in jej začne pripovedovati, kako se je izborno na zadnjej veselici zabaval. Poudarjal je osobito, koliko krat se je v svojih grenkih urah spominjal one ljubeznivosti, « katero ga je kraljica celega društva, gospica Olga, odlikovala. Spomin na one ure bile so mu lek in tolažilo v njegovem obupnem stanju. Nato jej naznani, da se poganja za državno stalno službo; kajti mesto domačega učitelja pri grr»fu Konarskem izgubi v jesen, ker posije grof svojega sina Hugona v vojaško akademijo. Bil je radi svoje prošnje pri ministerijalnem referentu za srednje šole, a uspeh njegovega pohoda bil je slab; zatorej ne pričakuje nič v«*selega za-se. Gospa grofinja ga sicer tolaži in mu dela velike nade, ali on nima nobenega upanja več ter ne ve, na kaj bi se zanašal. Skusil je že mnogo, in vsako upanje, katero je gojil, splavalo mu je po vodi. Zatorej čuti tudi zdaj kakor slutnjo v svojej duši. da mu ministerstvo i zadnjo prošnjo kakor prejšnje odbije. In kaj hoče potem početi T Bode li moral zopet po suplenturi beračiti in zatajevati v njej svoje najblažje čute, ljubezen do domovine in svojega naroda? Ali če mu Še služba za suplenta ne bode podeljena, češ, da že dve leti javno ne službuje, ka? potem? Gre li naj zopet za domačega učitelja in si naj tako spridi vso svojo bodočnost in cele svoje študije, kakor se je to žc marsikomu zgodilo? Tako nekako je tožil Vogrin iz dna svojega srca gospiei Olgi. A ona ga je omilujoč poslušala ter čutila enako z njim njegovo žalostno stanje. Ko je pa Vogrin opazil, da najde njegova tožba v Olginem srci preglobok odmev, in da postaja ona vsled njegovih besedij tudi sama otožna, ohrabri bc ter reče: "Kaj bodem tožil in Vam tukaj. p«pica, svoje razmere razkladal? Možu ni lepo, ako svoje breme nemo-žato prenaša. Ne zamerite torej, da sem Vaše rahlo srce žalil s takimi. Vaš nežni čut je preslab, da bi mogel prenašati r.darce nemile mojeosode!" "Res gospod doktor, nam ženskim bitjem ni dano, da bi prenašala mirno in možato, kakor pravi moški značaji svoje osodej temveč naša žen- ska srca ičšejo tolažila iu ga mnogokrat najdejo v tem, da razodevamo bitju, ktero z nami enako Čuti, svojo nezgodo. In tako si lajšamosrce!" Prav imate, gospica", odgovori Vogrin. "Ali to je splošni človeški nagib, ki ga čutijo moški kakor ženske. Tudi jaz sem si olajšal srce, videč, da čutite Vi z menoj, osobito pa ker sem spoznal, da se še nahaja bitje, ki čuti in obžaluje mojo osodo. A zato Vam izrekam, milostljiva gospica, svojo najprisrčnejšo zahvalo in največjo udanost." Za te iskrene besede, ki so prihajale iz moškega, a čutečega srca, zahvali se mu Olga; kajti vedela je, da Vo-srrin ne govori puhlih, praznih besed, ampak da to tudi čuti, kar besede izražajo. "Zdaj Vam pa hočem razložiti, kako da nisem prišel z grofom skupaj k Vam, temveč da še le zdaj proti večeru prihajam", nadaljuje nato Vogrin. "Jaz sem že dolgo želel obiskati enkrat svojo mater in svoj rojstni kraj. Vidite, tam le gori, ona bela hišica, ki se semkaj kliŠči, je moj roj-tni dom. Hišica stoji na hribčku, od koder je krasen razgled čez celo jezero in kopel Poreče. Vaša vila, vrt in tale gozdič se pa izmed vseh drugih najlepših vidijo!" Vsa začudjena se ozre zdaj Olga proti onej hišici in vzklikne: "Je-li res to Vaša hiša? Glejte, to je nekako čudno! Ves čas kar sem tukaj, opazovala sem ono poslopje, in vse mi je jako dopadalo: da nekaj nezapopad-!jivega me je vleklo vedno tja, in nehote sem si mislila; Tam gorij mora hiti veselo, tam je sreča, ona idilnost doma, o kterej ste Vi meni tolikokrat ovorili. ko sem še bila Vaša učenka. Večkrat sem si na tihem mislila: Ta-kov je menda Vaš dom in kraj, kte-rega toliko poveličujete!'1 "Da, gospica",! pritrdi \jej Vo-,tin; "tu gore na obalih Vrbskega jezera tekla je moja zibelka, tu je Sila moja mladostna sreča doma! Dve leti že nisem videl svojega doma niti -;voje m. tere in sestre Rozike; kajti oče, brat in jed na sestra počivajo mi 'e davno v liladnej zemlji. Tedaj še. ' Gompapie Generale Transatlantique. Fraicoska parebradna dražba ££ Jacob Stonich^ 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. D trt* r»n m*vr^.pAF!$-SVlCQ-INNSBRUK LJUBLJANA. rusTNI farn1xi so t ,,La Lorraine", u dv« vijaka._________________ is.000 ton, >5.000 konjskih »ofc. >5.0011 „ H is.000 t, h 16.000 „ h „ „ L« Savoie", „ „ M -------------------is^km La Touraine", „ „ ,, ................. 10.000 tL'Aqoitaine", „ „ „ ................. 10.000 ,,La Bretagne",......______.................... S.000 8.000 8.000 ».000 ».000 UNIONE ACSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, s parniki "Frieda", "Gerty" ii "Giulia", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard :dmacijo in urnge dele Avstrije. Iz NEW YOU K A odpljnjejo parniki vsnko sol>oto ob 10. turi dopolndne <>