LETO XII ŠTEVILKA 124 31. JANUAR 1978
brestov
---—vv»«»»,,,,,,«,^AAAwwvYvvYv«xxxxxxx^wvwvvVAv«Yi(yy«cooaMww^w«vywyyyxyxxxx»ow^Aw^w«Yl;w^^
^**^"**** . ^i i I j ' ■ '-1..... «1 * ■ *	-'- . ........ . .V. »*»-**■-• t t t f * t.-
Letni načrt - obveza za vse nas
Plan temeljne organizacije je vsekakor eden izmed usmerjevalcev gospodarjenja in odločanja v temeljni organizaciji. S planom niso *ajeti samo finančni kazalci, ampak so z njim povezane tudi marsikatere samoupravne odločitve. Zato mora biti z njim seznanjen sleherni delavec, saj ga bo treba nadrobno obravnavati na zborih delavcev. Zato ta sestavek seveda nima namena podrobno razčleniti vseh elementov, ki so vplivali na sestavo plana posamezne temeljne °rganizacije, temveč dati splošno podobo planiranih nalog v letu
osnovne značilnosti plana
Čeprav je bil plan zastavljen ®a osnovi že vstal j ene metodo-i°gije, je bilo potrebno pri izde-avi upoštevati vse predvidene sPremembe, ki izvirajo iz novo sPrejetih samoupravnih aktov in P°ve samoupravne organizacije, v eh sprememb pa ni malo in so znane z razprav na zborih de-avcev. V kratkem jih bomo po-P°vili, da bo laže razumljiva sedava plana.
, — Osnovna značilnost je vsekakor svobodna menjava dela. Z
nJo se je bistveno spremenil tudi Prispevek temeljnih organizacij k pnanciranju Skupnih dejavnosti 'n dela TOZD Prodaja. Ta način daJe boljšo sliko nad delom, o-Pkavljenim v Skupnih dejavno-p'h za posamezno temeljno organizacijo. To pa bo treba v prihodnjih letih še izpopolniti, pa udi doseči večji vpliv temeljnih organizacij na poslovanje skup-nih dejavnosti.
I. V TOZD Prodaja je bilo uvela vi j eno načelo, da dogovorjena oena z izjemo enote transporta ae oblikuje sredstev za razširje-o reprodukcijo, saj bi to pome-hdo odlivanje presežne vredno-b iz proizvodnih temeljnih organizacij v TOZD Prodaja. Ob . očasnem obveznem združeva-sredstev za razširjeno repro-ukcijo pa to omogoča skladen ‘azvoj tudi v TOZD Prodaja. nj~r V planu so zajete vse orga-D^rijske spremembe, ki so predvidene, in sicer organizira--ple novih temeljnih organizacij K.hpctništvo in Prodaja ter pri-Tr>Hc*tev Jelke Begunje k Brestu. ^ .ZD Tapetništvo in TOZD Pro-aJa sicer pravno formalno še ® delujeta, vendar bosta vsa Menca in spremljanje poslovala takšni, da bo mogoče tudi t:0 teh enotah ugotavljati učinke Poslovanja. Za TOZD Jelko na-»jajo težave predvsem zaradi
ne organizacije. Razen tega so tudi posebej planirani izdatki za splošni ljudski odpor kot to zahteva zakon.
nja, ki je bila dosedaj samo v TP Martinjak.
Z reorganiziraniem delovne organizacije se je proizvodnja v celoti prenesla v temeljne organizacije.
V strukturi proizvodnje se povečuje delež pohištva zaradi novega tapetništva, medtem ko ostaja delež primarne proizvodnje na isti ravni. Obseg primarne proizvodnje je namreč pri žaganem lesu omejen z možnostjo dobave hlodovine, pri iver-
ki ga moramo ustvariti v letu se tempo počasi umirja. Občutiti 1978.	je predvsem porast zalog proiz-
PROIZVODNJA
Plan proizvodnje po temeljnih organizacijah:
v 000 din
TOZD	Ocena 1977	Plan 1978	Indeks
1. TP Cerknica	279.450	308.184	110
2. TP Martinjak	85.995	67.266	78
3. TLI Stari trg	73.310	73.766	101
4. TP Stari trg	87.080	113.024	130
5. TIP Cerknica	114.225	152.464	133
6. TTI Podskrajnik	—	73.015	—
7. TPJ Begunje	58.706	76.428	130
8. Prodaja	10.550	17.539	166
9. Skupne službe	2.220	3.732	168
10. Ostalo	7.120	—	—
Skupaj:	718.656	885.418	123
TOZD	1977	Plan 1978	Indeks
L TP Cerknica	305.107	329.883	108
2. TP Martinjak	110.309	89.304	81
3. TLI Stari trg	80.613	97.324	121
4. TP Stari trg	97.345	120.607	124
5. TIP Cerknica	193.222	227.424	118
6. TTI Podskrajnik	—	79.154	—
7. TP Jelka Begunje	64.924	72.708	112
8. Prodaja	—	4.448	—
9. Ostalo	16.292	—	—
Skupaj:	867.812	1.020.852	118
Leto 1977 je bilo na domačem vodov za široko potrošnjo, kar trgu sorazmerno ugodno. Prve priča, da se kupna moč polago-analize za leto 1977 kažejo, da	(Konec na 2. strani)
Kaj smo - kaj bomo storili
_ O URESNIČEVANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Celotni obseg proizvodnje se povečuje za 18 odstotkov. Vse temeljne organizacije povečujejo proizvodnjo v skladu z normalno rastjo produktivnosti, pri čemer je zaradi aktiviranja novih kapacitet bistveno porasla proizvod-
nih ploščah pa s kapaciteto to-
varne.
PRODAJA
Maja lani smo sprejeli program za izvajanje določil zakona o združenem delu. V njem smo si zastavili naloge in določili roke za izvedbo. Za glavne naloge je predvideno, da jih bomo v celoti opravili do konca letošnjega leta. Zdaj, ko smo približno na pol poti, je prav, da jih nekoliko »prezračimo« in da vidimo, kaj smo že storili in kaj še moramo v letošnjem letu.
Prodaja je prikazana brez interne realizacije, tako da je viden dodaten plasman na trgu,
Na področju organiziranja združenega dela smo ugotovili, da se bo v našo delovno organi-
j^zltčnega prikazovanja in sprem-jsttja podatkov ter ugotavljanje j. h°vnih planiranih ekonomskih
n je8°rij- Zato so bili v planu j^datki iz plana Jelke prirejeni a sistem planiranja v Brestu, s u da bo treba vse razlike sklajevati med letom, c V plan so vneseni tudi ne-del'1^ ^ru§i elementi, ki jih opre-]u M ujeta zakon o združenem de-Pr zak°n o planiranju. To se t edvsem nanaša na žiro račune , Uieljnih organizacij, ki zahteva usledno razmejitev materialnih p avic in odgovornosti na temelj-
Iz montažnega oddelka v Tovarni pohištva JELKA, Begunje
zacijo združila delovna organizacija JELKA iz Begunj pri Cerknici in da se bosta organizirali iz dosedanjih petih BRESTOVIH še dve temeljni organizaciji.
Delavci JELKE so se na dveh referendumih dokončno odločili, da postanejo naša šesta temeljna organizacija; sprejeli so že vse odločitve, ki so potrebne za takšno združitev in je ustrezen vpis predlagan v sodni register. V prvem delu leta 1978 pa se morata oblikovati in konstituirati še temeljna organizacija za oblazinjeno pohištvo in temeljna organizacija za prodajo. Da bi bilo konstituiranje in s tem vpis omogočen, je potrebno opraviti vrsto samoupravnih opravil in odločitev, ki posegajo tudi na druga področja programa za izvajanje določil zakona o združenem delu:
—	vsaka temeljna organizacija mora sprejeti svoj samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v svoji temeljni organizaciji in statut;
—	izvoliti mora delavski svet in imenovati individualni poslovodni organ;
—	sprejeti samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo;
—	sprejeti samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti.
Ko bomo spreminjali samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, bomo morali preveriti tudi skladnost do-(Konec na 2. strani)
Letni načrt - obveza za vse
INVESTICIJE
Plan investicij je bil v dobršni meri že začrtan s sklepi samo-
(Nadaljevanje s 1. strani) ma umirja. To vpliva na trajne potrošne dobrine, med katere sodi tudi pohištvo, prek njega pa se odrazi prodaja primarnih izdelkov lesne industrije. Če k temu dodamo še večjo ponudbo od povpraševanja na domačem trgu, lahko ugotovimo, da bodo potrebni dodatni napori za realizacijo plana prodaje.
Iz že omenjenih razlogov in zaradi izvozne usmerjenosti Bresta je planiran porast izvoza za 15 odstotkov. To je sicer nekoliko pod možnostmi plasmana na tujem trgu, vendar so cene v izvozu precej nizke, tako da izvozna usmerjenost posamezne temeljne organizacije precej poslabšuje njen finančni položaj. S predvidenimi ukrepi družbe za večjo stimulacijo izvoza bo vsekakor treba med letom znova pregledati naš izvozni program.
CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA DELITEV
Najvažnejše kategorije celotnega prihodka so v naslednji tabeli:
TOZD
Celot. prih.
—	z obvezno revalorizacijo se je močno povečala amortizacija;
—	povečali so se osebni dohodki zaradi rasti povprečnih osebnih dohodkov in večjega planiranega števila delovne sile;
—	porasle so tudi nekatere pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti.
Iz ostanka dohodka se oblikujejo še nekateri prispevki, tako da sicer vse temeljne organizacije oblikujejo rezervni sklad in sklad skupne porabe (ta je tudi v Skupnih dejavnostih prikazan kot ostanek dohodka), vendar ostanejo večja sredstva za razširitev materialne podlage dela samo v TP Cerknica, TP Stari trg in TP Jelka Begunje.
OSEBNI DOHODKI
Planirani osebni dohodki so posledica planiranega povečanja produktivnosti po temeljnih organizacijah, pa tudi ekonomskih možnosti oziroma dohodka temeljne organizacije. Rast osebnih dohodkov je usklajena s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za pri-
v 000 din Dohodek Ostanek doh.
1. TP Cerknica	320.313	121.140	21.150
2. TP Martinjak	84.893	37.370	2.638
3. TLI Stari trg	97.834	27.577	1.935
4. TP Stari trg	113.886	29.745	7.725
5. TIP Cerknica	217.023	45.567	2.754
6. TTI Podskrajnik	74.498	18.323	1.750
7. TPJ Begunje	76.428	26.084	5.484
8. Prodaja	52.265	29.655	2.060
9. Skupne dejavnosti	36.892	23.507	864
Skupaj:	1.074.032	358.968	46.360
Celotni prihodek in tudi dohodek se bistveno povečujeta v primeri z letom 1977. Rast ostanka dohodka je nekoliko manjša iz naslednjih razlogov:
dobivanje in razporejanje dohodka, pa tudi z resolucijo o uresničevanju družbenega plana v letu 1978. Povprečni mesečni neto osebni dohodek naj bi se gibal:
Kaj smo - kaj bomo storili
(Nadaljevanje s 1. strani)
sedanjih vpisov v sodnem registru z ustreznimi predpisi. Zlasti je ob tem mišljena dejavnost posamezne temeljne organizacije, način zastopanja in podobno.
V	skladu z dosedanjimi odločitvami in dejstvi lahko pričakujemo, da bo po novem v Brestu osem temeljnih organizacij in delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena in sicer:
— TOZD	Tovarna pohištva
Cerknica n. sol. o.
— TOZD Tovarna ivemih plošč Cerknica n. sol. o.
— TOZD Tovarna	pohištva
Martinjak n. sol. o.
— TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg n. sol. o.
— TOZD Tovarna pohištva Stari trg n. sol. o.
— TOZD JELKA Tovarna pohištva Begunje pri Cerknici n. sol. o.
— TOZD Tovarna oblazinjenega pohištva Cerknica n. sol. o.
— TOZD PRODAJA Organizacija za promet blaga in storitev Cerknica n. sol. o. in
— Delovna skupnost SKUPNE DEJAVNOSTI Cerknica.
Pri opravljanju nalog za konstituiranje novih temeljnih organizacij se bodo vključile v skupno akcijo za potrebno spremembo svojih samoupravnih splošnih aktov tudi druge temeljne organizacije. Tako bodo vse istočasno sprejemale samoupravne sporazume c združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, nato statute temeljnih organizacij, pa seveda tudi samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Da bi vse spremembe lahko vnesli v sodni register predvidoma s 30. septembrom (ali morda že prej), nas prav vse — še posebej pa zadevne strokovne službe in sindikalne delavce — čaka podoben napor kot v letu 1977, ko smo izpeljali »start v veliko akcijo dohodkovnih razmerij«.
V	letu 1978 moramo uskladiti z novim zakonom o delovnih raz-
TOZD	1977	Plan 1978	Indeks
1. TP Cerknica	3.898	4.403	113
2. TP Martinjak	3.898	4.138	106
3. TLI Stari trg	3.852	4.055	105
4. TP Stari trg	3.788	4.182	110
5. TIP Cerknica	5.018	5.168	103
6. TTI Podskrajnik	—	4.178	—
7. TPJ Begunje	3.943	4.388	111
8. Prodaja	—	5.648	—
9. Skupne dejavnosti	5.356	5.828	109
Skupaj:	4.231	4.582	108
Rast osebnih dohodkov bo lahko večja le, če bodo doseženi rezultati boljši od planiranih, če bomo ustvarili več
upravnih organov v letu 1977. Poleg manjših investicij v temeljnih organizacijah je potrebno izpeljati naslednja vlaganja:
—	rekonstrukcijo stare tovarne ivernih plošč v kapacitete ognjevarnih plošč,
—	rekonstrukcijo v TP Cerknica,
—	rekonstrukcijo v TP Stari trg in
—	sovlaganje v nove prodajalne.
Vse te investicije so v skladu s srednjeročnim programom razvoja in so bistvenega pomena za uresničitev zastavljenih ciljev.
Tako zastavljen plan postavlja pred vsako temeljno organizacijo, službo in posameznika naloge, ki jih je potrebno opraviti, da bi ga uresničili. Ob dobrem gospodarjenju in prizadevanjih vseh zaposlenih pa bodo lahko posamezne temeljne organizacije zastavljene cilje tudi presegle.
L. Oblak
Ob letošnjih volitvah
Mineva štiriletna mandatna doba članov delegacij družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. To je obdobje, ko smo prvič v zgodovini našega družbenopolitičnega razvoja in graditve samoupravnih družbenih odnosov neposredno preizkusili delovanje delegatskega sistema.
mer j ih tudi vse samoupravne splošne akte, ki segajo na to področje.
Kar zadeva področje dohodka in razmerij, ki pri tem nastajajo, smo »predpisane« samoupravne splošne akte pravočasno sprejeli v preteklem letu in smo v tem smislu lahko zadovoljni. Seveda pa nas zadovoljstvo ne sme uspavati, saj moramo postavljene rešitve izvajati v njihovem najboljšem namenu, po drugi strani pa tudi dopolnjevati in če bo potrebno tudi spreminjati. V spremembe bo treba v večji meri vključevati čim več zainteresiranih delavcev, da bi odpravili morebitne hibe, ki jim je botrovala časovna stiska.
Glede vseh samoupravnih odločitev, ki smo jih in ki jih bomo še sprejeli z referendumom, pa velja posebej poudariti, da gre za razmeroma težak postopek. Saj vemo: gradivo, javna razprava, usklajevanje, predlog, referendum ... Torej obilica družbenopolitičnega in administrativnega dela. Zato velja zdaj, ko imamo »osnovne akte«, vsako predvideno spremembo temeljito proučiti in jo predlagati le, če bomo ugotovili, da bo prispevala k izboljšanju odnosov oziroma k primernejši ureditvi. Zato bi bilo prav, da bi sindikalni delavci in člani organov upravljanja s pomočjo ustreznih služb sistematično zbirali zapažanja, pripombe in vprašanja, ki se pojavljajo ob uporabi samoupravne ureditve na najrazličnejših področjih in hkrati razmišljali o predlogih za njihovo boljšo — primernejšo ureditev.	Z. Zabukovec
Iz te prakse lahko izluščimo spoznanje, da je delegatski sistem najboljša oblika pri dogovarjanju lin sprejemanju vseh odločitev za zadovoljevanje splošnih, družbenih in osebnih potreb občanov in delovnih ljudi. Dokaz tej trditvi so brez dvoma doseženi uspehi na vseh področjih; še zlasti pa so vidni gospodarski napredek, večji obseg proizvodnje in večja produktivnost. To je bilo tudi pogoj, da smo lahko več sredstev namenili za splošne družbene potrebe kot so šolstvo, zdravstvo, kultura, telesna kultura in druge dejavnosti, ki zadovoljujejo splošne človeške potrebe.
Ne nazadnje se je dvignil tudi osebni standard, ki ga lahko ocenjujemo na osnovi višjih osebnih dohodkov, večjega števila stanovanj v zasebni in v družbeni lastnini, večji motorizaciji, tehnični opremljenosti izdelkov osebne rabe in še bi lahko naštevali. V delegatskih odnosih so delovni ljudje in občani naredili nov korak v bogati šoli graditve samoupravnih odnosov.
Na osnovi teh ugotovitev in dejstev so vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi na vseh ravneh sprejeli odločitev, da bi ob letošnjih volitvah izvolili čimveč delegacij, še zlasti pa posebnih delegacij, ki bodo napajale posamezne skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Te delegacije bomo volili v vseh tistih temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, ki imajo zaokroženo proizvodno dejavnost, ustrezne dejavnosti, ki zadovoljujejo skupne potrebe občanov, organizacijske, tehnične in prostorske možnosti in v katerih je ustrezno število delovnih ljudi in občanov.
Na skupni seji občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske
konference Socialistične zveze je bil tudi že sprejet rokovnik za izvedbo vseh volilnih opravil. Le-ta narekuje, da moralo biti prve seje temeljnih kandidacijskih konferenc opravljene do
..V*«*,
cij, na volitvah, ki so razpisane za 9. marec, ko bodo volili delovni ljudje iz temeljnih organizacij in delovnih skupnosti in izvolili člane delegacij, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela občinske skupščine ter 12. marca, ko bodo občani volili člane delegacij, ki delegirajo delegate v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, pa še delovni ljudje kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki volijo člane de-
! •
Šivalnica v novih proizvodnih prostorih za oblazinjeno pohištvo v Podskrajniku. Proizvodnja je kar dobro stekla
10. februarja. Na teh sejah, ki bodo po vseh temeljnih organizacijah, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih, se bodo delovni ljudje in občani opredelili, koga izmed evidentiranih možnih kandidatov bodo predlagali na kandidatno listo za člane delegacij in tudi možne kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Neposredno se bomo odločili, kdo bo izvoljen za člane delega-
Delo pri novo nabavljeni mozničarki v Tovarni pohištva Stari trg
legacij za zbor združenega dela občinske skupščine. Istega dne bedo vsi občani volili tudi delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Na teh volitvah bodo delovni ljudje in občani volili tudi člane delegacij > ki delegirajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Cerknica.
Po opravljenih neposrednih volitvah se bodo v letošnjem marcu konstituirale vse novo izvoljene delegacije. Občinska skup' ščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa se bodo konstituirale v prvih dneh aprila, hkrati pa bodo volili delegacije, ki delegirajo delegate v organe republike in federacije-
Ko se bodo delovni ljudje io občani neposredno odločali, koga bodo predlagali v delegacije^ bodo imeli pri tem veliko izbiro možnih kandidatov, saj je bilo 'j predvolilnem obdobju evidentiranih nad 3000 možnih kandidatov.
Pred nami je torej zelo pomembna politična akcija, v kateri se bomo odločali o ljudeh, ki jim bomo zaupali vodeni e naše prihodnje graditve družbenih odnosov in materialnih potreb v vsakdanjem življenju.
Z uspešno opravljenimi volitvami bomo še enkrat dokazali, da je naš samoupravni sistem edina pot, ki vodi k napredku-Obenem bomo pokazali tudi svojo samoupravno zavest, da gradimo nove družbene odnose.
F. Tavželj
letošnji Brestov proizvodni program
Tako kot vsako leto, so tudi letos strokovne službe marketinga in prodaje v tesnem sodelovanju s službami iz vseh temeljnih organizacij Bresta pripravile proizvodni program za leto 1978. Na osnovi Podatkov o pričakovani prodaji posameznih izdelkov, upoštevaje tržni in cenovni status posameznega izdelka, možnost kar naj večje Proizvodnje sklopa izdelkov v posamezni temeljni organizaciji, sodelovanje v proizvodnji med posameznimi temeljnimi organizacijami in tudi z zunanjimi partnerji, smo že septembra pričeli s sestavo oziroma določitvijo proizvodnega programa za leto 1978 za vse temeljne organizacije. Po uskladitvi vseh teh vprašanj in ob upoštevanju novih dogajanj na trgu je bil sestavljen naslednji proizvodni Program:
Na področju ploskovnega pohištva sta letos dve temeljni organizaciji — Tovarna pohištva Cerknica in Tovarna pohištva Jelka Begunje. Glede na dejstvo, da je Brestova proizvodna usmeritev ploskovnega pohištva v sestavljenih programih in v jedil-Picah, je bila sprejeta odločitev, da proizvodni program delimo tako, da bomo dosegli v proizvodnji čimvečjo tipizacijo izdelkov. Tako bosta letos osnovna nosilca proizvodnje v Tovarni pohištva Cerknica sestavljiva programa Katarina V in Zala. Program ^aja letos razširjamo še na spalnični del. Celotni spalnični del 'šale in del elementov iz dosedanjega programa Zala smo prenesli v proizvodnjo Tovarne pohištva Jelka. Jelka bo pričela tudi s proizvodnjo jedilnice. Večina teh izdelkov je namenjena domačemu trgu, del pa za izvoz v vzhodne države. Tovarna pohištva Cerknica bo izdelala tudi cestno količino polnil za vrata ku-mnje BREST-oreh, ki jo proiz-Vaja Tovarna pohištva Stari trg.
. Poleg osnovnega programa pa miata obe temeljni organizaciji v Proizvodnem programu tudi iz-v°zni program, ki ga v Tovarni Pohištva Cerknica tvorijo kredence, kotne kredence in knjižne Police, v Jelki pa Mini in Ma,k-s? glasbene omarice ter hišni ba-* Celoten izvozni program je namenjen kupcem v ZDA in za vzhodnoevropska tržišča. Pni tem Proizvodnem programu sodeluje dtdi Tovarna lesnih izdelkov Sta-ri trg s polizdelki iz masive. To-yarna pohištva Jelka ima v proizvodnji žagan les standardnih in posebnih dimenzij, namenjen domačim in tujim kupcem.
Tudi v poizvodnji masivnega Pohištva sta zastopani dve te moljni organizaciji, in sicer To-arna pohištva Martinjak in To-anna lesnih izdelkov Stari trg.
. Tovarni pohištva Martinjak m koncem lanskega leta prišlo o delitve programa. Dosedanja dejavnost tapetništva se je s pre-eiitvijo v nove prostore osamo-s* * * * v°jila in se letos obravnava kot arnostojna temeljna organizaci-a- Tovarna pohištva Martinjak e koncem lanskega leta opustila Proizvodnjo stolov L-03 in L-04. etos ima tako v proizvodnji je-,!™i garnituri Zala in M-78. Je-. dna garnitura Zala bo letos razsrjena še na štiri nove elemente trdega sestava, jedilna garnitu-d M-78 pa je novost v proizvod-I jC1.n programu. Garnituro ses-tav-s5'? okrogla raztegljiva miza in i°h. Večina obeh programov je amenjena domačemu trgu.
y masivnem proizvodnem proti'?111 Tovarne pohištva Marti-Jak so tudi izdelki za potrebe proizvodnje v Tovarni pohištva mn trg in v tapetništvu. Za To-arno pohištva Stari trg bodo iz-dlall celotno količino okvirov za BPn* iin za Predale kuhinje 1 ','vST-oreb. Prav tako ima v tosnjem proizvodnem progra-D d tudi del ogrodij za sedežno Pohištvo, potrebnih v proizvod-t d..tapetništva. V programu ima odi nizko tapeciranje sedežev-za svoje potrebe in potre-e Tovarne lesnih izdelkov Stari Poleg tega je v letošnjem droizvodnem programu Tovarne Pohištva Martinjak tudi vrsta iz-oznih izdelkov; predvsem mizam podnožij, pedestialov in sto-{RTj namdnienih na ameriško in Phzrijevzhddrio tržišče. Na ta in Ostala tržišča je namenjen tudi ^ol jedilnih garnitur Zala in
Poleg že omenjenih proizvodov za potrebe Tovarne pohištva Cerknica in Tovarne pohištva Jelka Begunje ima Tovarna lesnih izdelkov Stari trg v proizvodnem programu stole, namenjene izključno izvozu ter proizvodnjo okvirov iz masivnega lesa po naročilu domačega kupca. V okvir te temeljne organizacije spadata še proizvodnja žaganega lesa in kot novost bo v letošnjem letu stekla proizvodnja kartonske embalaže za potrebe vseh Brestovih temeljnih organizacij.
Letošnje leto pomeni v proizvodnem programu Tovarne pohištva Stari trg leto novosti. Menjava starega programa z novim je v teku. Dokončane so vse osnovne priprave za proizvodnjo kuhinj Brest 01 in Brest 03. Poleg teh bo v proizvodnji še ome-
njena kuhinja Brest-oreh, v manjših količinah pa tudi kuhinja Vega-74/S. Letos bodo doživele svoj razmah kuhinje družine oziroma tipa BREST.
Nova temeljna organizacija -— Tapetništvo je v okviru svoje osnovne dejavnosti prevzela tudi proizvodnjo izdelkov iz poliuretanskih mas in konfekcionimico iprena. Obe vrsti proizvodnje sta namenjeni pokrivanju lastnih potreb, potreb Tovarne pohištva Martinjak in potreb ostalih kupcev na domačem trgu. Proizvodni program tapetništva obsega poleg že znanih garnitur Mojce in Urške ter stilne garniture Verona tudi sedežni garnituri Mihaela in Pelikan ter stilno garnituro Luiso.
Letos se bo razširil tudi proizvodni program v Tovarni ivernih plošč v Podskrajniku. Poleg že znanih neoplemenitenih in oplemenitenih ivernih plošč je nov proizvod oplemenitena iver-na plošča z zaobljenimi robovi (postforming). Del te nove proizvodnje je namenjen za vrata kuhinje Brest 03 v Tovarni pohištva Stari trg, del pa ostalim kupcem.
Kljub temu, da smo letos u-vedli v proizvodne programe vrsto novih izdelkov, snujemo nove izdelke še naprej. O tem in še o drugih novostih pa kdaj drugič.	V. Harmel
Novost iz našega programa M-78 — za domači trg in izvoz
Sejem pohištva v Kdlnu
Mednarodni sejem pohištva v Kdlnu, ki je bil letos od 17. do 22. januarja, je nedvomno največja med takšnimi razstavami v Evropi. Sejem je pokazal vrsto novosti na področju oblikovanja.
Na sejmu je mogoče videti vse vrste pohištva, od najbolj preprostega — cenejšega pa vse do bogato stilnega. Izredno lepe so kuhinje, ki so funkcionalno in estetsko dovršene. Dnevne sobe, jedilnice, spalnice in predsobe so v različnih izvedbah. Dosti tega pohištva je iz masivnega lesa. Nekatere spalnice so v celoti tapecirane, sodobnih oblik z vgrajenimi radijskimi in televizijskimi sprejemniki, z ogledali, s pritiskom na gumb pa se ležišče poljubno prilagaja drži telesa. Opaziti je, kajti tega je občutno več kot prejšnja leta, da si vztrajno utirajo pot v pohištvo različni materiali, kovine, plastika, keramika, stekla vseh mogočih izvedb ih obdelav ter svetlobne in ostale elektrotehnične naprave.
Sam sem se najbolj zanimal za-, dnevne sobe in za jedilnice. Zanimivo je, da pohištvo kakršno je naše (ZALA-KATARINA) praktično ni oziroma ga je silno malo. Dnevne sobe in jedilnice so največkrat v enaki izvedbi. Če so ogrodja iz furnirane iverke, je fronta največkrat iz masivnih okvirov in polnil.
Večina regalov ima na prednjih robovih stranic markantne letve, ki dajejo občutek masivnosti in bogatega izdelka. Večji del prečnih pregrad ima markantne letve ter lučko med hrbtiščem in pregrado. Dosti teh regalov ima lesene ročaje, ki se estetsko prilagajajo oblikam in izvedbam teh izdelkov. Večina teh regalov nima ravnih robov. Poleg robov-nih nalepkov, ki so največkrat profilirani ali zaobljeni, je opaziti tudi fumiranje zaokroženih robov istočasno s ploskvijo, ker daje slutiti, da je ta zvrst tehnologije že sprejeta.
Med masivnim lesom in furnirji je najbolj zastopan hrast, sledijo mu češnja, jelovina, ma-hagonij, oreh ter nekateri lepljeni furnirji.
Obdelave so različne. Večina pohištva v hrastovi izvedbi ima poudarjene pore z različnim: polnilci por ter pol mat končavo (rustikal obdelavo) svileni mat, kar daje prijeten občutek?
Nehote se mi vsili vprašanje, koliko časa bomo pri nas izdelovali pohištvo samo z ravnimi ploskvami in robovi, kajti znano je, da so tudi naši okusi podvrženi , zahodnemu vplivu.
Kolinski sejem je prav gotovo zanimiv z vidika oblikovan la. uporabe materialov, elektro dodatkov, novega okovja in naka-zuie prihodnjo smer v razvoju pohištvene . industrije..
F. Nared
Ena izmed izvedb nove kuhinje BREST
Izvozne dileme
Nagli razvoj jugoslovanske lesne industrije po vojni je vplival tudi na velik razvoj industrije pohištva. Tako sredi leta 1977 ugotavljamo delež pohištvene industrije v celotni strukturi lesne industrije 43 odstotkov. Pri pomnimo naj, da je bil delež industrije pohištva v letu 1950 komaj 12 odstotkov.
Kar zadeva izvoz, ugotavljamo, da je bila v letih po vojni struktura celo takšna, da smo od ce lotnega tedanjega izvoza lesne industrije imeli 90 odstotkov žaga nega iesa in skoraj nič pohištva. Danes ima v strukturi izvoza žagan les 44 odstotkov, pohištvo oziroma finalni izdelki 31 odstotkov, ostanek pa so drugi proizvodi lesne industrije in gozdarstva.
Če upoštevamo, da je po vrednosti izvoz lesite industrije v iz vozu jugoslovanske industrije že leta na drugem ali tretjem me stu, potem tudi ni težko izmeriti pomembnosti našega izvoza za narodno gospodarstvo.
V letih 1950—1960 je bilo ttži šče jugoslovanskega izvoza iesne in pohištvene industrije še tržišče Zahodne Evrope (Anglije, Nemčije, Italije, Švice, Benelux), danes pa so se razmere na teh tržiščih zelo spremenile in je veliko vprašanje ekononrčnost in sploh konkurenčna sposobnost naše, predvsem pohištvene industrije. Mi sicer še prodiramo na druga tržišča, v države SEV, pa tudi v dežele Bližnjega vzhoda in celo v Avstralijo in Japonsko, vendar moramo opozoriti tudi na pomanjkljivosti.
Za enakovreden konkurenčni boj na teh tržiščih je potrebno ugotoviti našo prenizko produktivnost, preveč preproste programe proizvodnje (designe, funkcionalnost, kvaliteta izdelave) in ne nazadnje solidnost dobave. Vse te pomanjkljivosti poleg že znane neekonomičnosti onemogočajo povečanje naših izvoznih možnosti v industriji pohištva.
Posebna težava je obdržati in še naprej Razvijati naše, do se daj dosežene pozicije na severnoameriškem tržišču, kamor smo v poslednjih treh letih prodali okrog 30 odstotkov celotnega izvoza pohištva. Tudi na tem tržišču smo namreč kljub raznim ugodnostim (preferenciali) in ve likim naporom naših izvoznih in proizvodnih organizacij prišli do kritične točke ekonomičnosti.
Še več, pri večini izdelkov iz sedanjega programa smo prišli do istih pogojev, ki jih tržišču nudi tudi domača, ameriška pro izvodnja. Kakorkoli je to na videz celo v redu, pa moramo priznati, da je že sedanji izvoz ogrožen, da o povečanju le-tega sploh ni mogoče govoriti. Ne samo, da moramo izboljšati kvaliteto svo jih uslug, tudi program (sedanji) moramo čimprej menjati in po nuditi temu tržišču takšne in ti ste proizvode, s katerimi za sedaj niti domača niti neka dri|*a konkurenca še ni sposobna prisostvovati.
Pred nami so resne dileme, kako to čimprej uresničiti in s tem zagotoviti prihodnje, vsaj minimalno naraščanje našega izvoza pohištva v Združene države Amerike.
Naše zunanje-trgovinske organizacije, predvsem tiste, ki ima jo svoje ustanove v ZDA, čaka odgovorno delo, da skupaj s pro izvodnjo zagotovi vse pogoje za dosego teh ciljev.

Seveda ostane še vedno del
težav nerešen. To je vprašanje
paritete dinarja. Skupaj z vsemi stimulacijami je na tem po
dročju stanje že štiri leta isto. Stroški proizvodnje pri nas naraščajo letno med 10 in 20 odstotki. Ameriški kupec, ki mora seveda slediti svoje domače razmere, lahko prizna letno največ 5 odstotkov. Tako se razlika v interesantnosti oziroma ekonomičnosti iz leta v leto spreminja
v našo škodo in nekonkurenčnost strmo narašča.
Tudi nastopanje jugoslovan skih izvoznikov bi bilo lahko bolj kontinuirano in načrtno, ker nam izpadi posameznikov na tem (in verjetno tudi na tujih tržiščih) niso niti v čast, še manj pa v korist. Toda 6 tem kdaj drugič.
F. Turk
Obveščanje je skupna dolžnost
SREČANJE ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA, UREDNIKOV, NO VINARJEV IN SODELAVCEV GLASIL V DELOVNIH ORGANIZA CIJAH
V zadnjih dneh preteklega meseca je bilo na Bledu srečanje predstavnikov slovenskih »tovarniških glasil« — te velike sile v sistemu našega obveščanja (v Sloveniji izhaja okrog 500 takšnih glasil z naklado 800.000 izvodov). Srečanje je bilo predvsem delavno, odprli pa so tudi razstavo glasil delovnih organizacij.
Ker so o tem srečanju obširneje poročali Delavska enotnost in druga sredstva javnega obveščanja in ker ni bilo na njem predstavnika našega glasila, objavljamo le nekaj povzetkov iz gradiva, ki nam ga je posredovala komisija za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov.
vodnih odnosih. Pri tem pa morajo biti marksistično kritični in dialektično ustvarjalni.
V razpravi, ki je sledila, je sekretar Kurtovič odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so jih postavili udeleženci seminarja in ki so se nanašala na nekatera zunanjepolitična vprašanja in na status novinarja v organizacijah združenega dela oziroma avtonomnost tovarniškega tiska.
J. Varl
DELAVEC —NOSILEC OBVEŠČANJA
Ob otvoritvi razstave glasil je spregovoril predsednik republiškega sindikata tovariš Janez Barborič.
V svojem govoru je poudaril, da postaja pri nas delovni človek subjekt v družbeno-ekonomskih odnosih in v političnem življenju, zato pa mora biti tudi celovito, objektivno in popolno obveščen o dogajanjih v svojem okolju, postati mora tudi nosilec in oblikovalec razvoja informativnega sistema. Vse to jasno opredeljujeta tudi ustava in zakon o združenem delu.
Pri tem imajo glasila v združenem delu zaradi svoje množičnosti nadvse pomembno mesto, saj so najbolj brana sredstva javnega obveščanja. Zato tudi potreba po nenehnem vplivu subjektivnih sil na sredstva javnega obveščanja in njihovem podružb-lianju. Biti morajo odprta vsem delavcem, biti morajo organizirana tako, da bodo delovni ljudje lahko vplivali na njihovo programsko politiko.
Zatem je opozoril na nekatere vsebinske pomanjkljivosti teh glasil, predvsem da premalo objektivno in kritično odsevajo
resnične odnose v kolektivih, med delovnimi ljudmi, premalo pa spremljajo tudi delo in vlogo družbenopolitičnih organizacij.
Ob koncu je še enkrat poudaril veliko vlogo teh glasil, pa tudi bistvene pozitivne vsebinske premike in končal z mislijo, da so napredna samo tista sredstva obveščanja, ki podpirajo razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov in ki nasprotujejo vsemu, kar takšen razvoj zavirajo.
O PREDKONGRESNIH PRIPRAVAH
V	zaključnem delu posvetovanja je o vlogi in nalogah glasil v združenem delu v pripravah na kongrese Zveze komunistov spregovoril Vlado Janžič, namestnik sekretarja predsedstva IK CKS.
V	svojem govoru je predvsem ocenil sedanji družbenopolitični trenutek in vlogo Zveze komunistov, o tem, kako naj se v predkongresne priprave vključijo glasila združenega dela, pa je dejal:
»O pripravah na oba kongresa je treba pisati predvsem v razumljivem jeziku. Glasila morajo spregovoriti o dosežkih v temeljnih organizacijah med obema kongresoma. Razviti morajo polemično in kritično pisanje o vseh napakah in slabostih in pri tem konkretno izpostaviti tiste, ki so za napake in slabosti odgovorni. Pred bralce je treba razgrniti dejansko stanje brez ovinkarjenja in lakiranja. Študijo tovariša Kardelja je treba prenesti v domače razmere in v glasilu pisati o njih.
Glasilo mora postati zrcalo dejanskega stanja v sleherni TOZD in OZD ali SOZD in oblikovalec razpoloženja ter zavesti delavca. Skupno z družbenopolitičnimi organizacijami mora biti glasilo pobudnik in mobilizator vseh akcij v predkongresni dejavnosti. Le na ta način bo glasilo v polni meri zadovoljilo svojemu osnovnemu namenu in poslanstvu, to je skupno z vsemi pozitivnimi dejavniki v sredini, v kateri izhaja, biti mora mobilizator in usmerjevalec za preobrazbo samoupravne socialistične družbe v duhu ustave in zakona o združenem delu.«
Družbena prehrana v Podskrajniku

...g-*,
■ H -
ra 11 p|
UpRiilH-J/tUczi
Kasten. Huni«* i sreesa:
JH

M ^cdzot:!:'
'»-t -
ij§§i

til sreu-sm teže®'
i
, ....
i 8nasavez | tfl	—Tu
SOŠKI GOZDAR SSmSJSSS ■ kŠ&i I	S&2S&
te
gggs-
Z razstave glasil delovnih organizacij
Nova proizvodna dejavnost
IZ GOVORA SEKRETARJA V IK CK ZKJ TODA KURTOVICA
TOVARNIŠKI TISK NAJBOLJ BRAN
Todo Kurtovič je v svojem razmišljanju uvodoma poudaril, da je naš tisk nasploh v zadnjih letih vidno napredoval in da družbenopolitični pomen sredstev javnega obveščanja raste vzporedno z demokratizacijo naše družbe. Seveda pa skladno s tem tudi novinarski poklic postaja vse bolj zahteven in cenjen v naši družbi. Novinar mora biti poustvarjalec pri oblikovanju naše socialistične demokracije, zato pa mora biti tudi ustrezno idejnopolitično in strokovno usposobljen. Njegov pogled na razvoj naše socialistične družbe mora biti celovit in zato mu mora biti tuje neobjektivno navi-jaštvo in neangažirano pisanje. Praksa nam potrjuje, je nadaljeval, da se je vsako neobjektivno pisanje in navij aštvo klavrno končalo. Ravno zaradi vsega tega, je menil, je potrebno vso skrb namenjati izobraževanju in izpopolnjevanju novinarjev in informatorjev.
Ko je govoril o tisku in o sredstvih obveščanja nasploh, je poudaril, da je to politična sila, ki mora vplivati na družbeno zavest in izražati množico samoupravnih interesov. Bolj morajo biti sredstva javnega obveščanja odprta za družbeno kritiko in za boj mnenj. Zajemati morajo vse tisto, kar delavca zanima, to je, celoten proces svobodne menjave dela, celotno družbeno reprodukcijo. Sredstva informiranja moralo biti povezana z družbenopolitičnim sistemom in ne mu biti podrejena. Pri tem je še posebej omenil avtonomnost tovarniškega tiska in odgovornost ustanovitelja.
Govornik je menil, da bodo le vsestransko samoupravno informiranje, razredni pristop do informiranja in objektivnost informacij dvigali zanimanje za informiranost. V sredstvih javnega obveščanja se je treba boriti proti senzacionalizmu, liberalizmu, nehumanosti in drugim, socializmu tujim pojavom. Informacijski mediji morajo odločno reagirati na vse, kar poskuša rušiti tisto, kar je naše, skupno vsem narodom in narodnostim Jugoslavije. Informacijska sredstva pa morajo biti odprta tudi za še tako občutljiva vorašanja, odpirati morajo nerešena vprašanja.
V svojem razmišljanju se je sekretar Kurtovič dotaknil tudi podružbliania informacijskih sredstev. Menil je. da bi pri SZDL morali formirati ustrezna telesa, svete ali sekcije, v katerih bi demokratično razpravljali o sredstvih javnega obveščanja, kier bi se spodbujala družbena kritika in kamor bi se lahko obračali prizadeti posamezniki, novinarji, uredništva, družbenopolitične organizacije in drugi. V teh institucijah naj bi se v bistvu reševale različne konfliktne situacije.
S vole bogate misli je sekretar Todo Kurtovič sklenil s poudarkom na nalogah sredstev javnega obveščanja pred volitvami in kongresi, pri čemer je menil, da ie glavna naloga teh medijev v tem, da čimboli popolno in vsestransko sporoča resnico o naši socialistični stvarnosti ter o revolucionarnih spremembah v družbenoekonomskih in proiz-
Z izgradnjo nove tovarne i vernih plošč, centralnega skladišča gotovih izdelkov, novega obrata oblazinjenega pohištva in drugih dejavnosti, ki so v okviru novega industrijskega območja v Podskrajniku že zgrajene in bodo v okviru srednjeročnega načrta na tem območju še zgrajene, je nastala tudi potreba^ po ustreznem organiziranju družbene prehrane.
Že ob samem začetku grobe izgradnje na tem območju smo začeli dovažati toplo hrano iz Cerknice. Razdeljevali smo jo v začasno postavljeni leseni baraki gradbenega podjetja Stavbenik iz Kopra.
Oskrba s toplo prehrano je bila nujna za same Brestove de lavce, ki so začeli delati na svojih novih delovnih mestih, pa tudi za vse druge delavce, ki so delal' na različnih montažnih in drugih zaključnih delih.
Poleg vseh teh delavcev so se naši družbeni prahrani pridružili tudi delavci iz Zvezne republike Nemčije, ki so vodili montažna dela strojev in druge opreme, saj jim je topla in sveže pripravljena hrana ustrezala.
S preselitvijo delavcev v nove prostore obrata oblazinjenega pohištva iz Martinjaka in delavcev za razrez iprena z Rakeka na se je število koristnikov toplih obrokov tako povečalo, da dosedanji začasni prostori ne zadoščajo več.
Zato je bilo treba zgraditi posebne prostore, ki bodo po svoji velikosti in funkciji ustrezali novim potrebam.
Celotna oskrba s toplo prehrano je predvidena tudi v prihodnje tako, da jo bomo vozili iz Cerknice. Pri tem načinu oskrbovanja tople prehrane v Podskrajniku pa bo potrebno zagotoviti stalen in brezhiben prevoz.	J. Urbas
V Tovarni lesnih izdelkov Stari trg potekajo gradbena dela pri preureditvi stare žagalnice, kjer naj bi v kratkem stekla nova proiz-
vodna dejavnost — proizvodnja kartonske embalaže za potrebe vsega Bresta.
Najprej smo predvideli, da bi z obratovanjem začeli že lani,
vendar pa se je zaradi dolgih nabavnih rokov za opremo in zaradi gradbenih del vse skupaj zavleklo, tako da še sedaj ne mo-
remo povedati, kdaj bo pravzaprav proizvodnja stekla. Potrebno je popraviti strop in streho, ki sta precej dotrajana in je vprašanje, če ne bi bilo najbolj smotrno, da bi hkrati postavili še montažno strešno konstrukcijo.
Tehnologijo za proizvodnjo je izdelala razvojna služba Bresta-Vsa oprema je iz domače proizvodnje in je delno že prispela-
Proizvodnja bi zaposlovala skupaj 19 ljudi v eni izmeni, kar bi na kapaciteto opreme zadovoljevala potrebam Bresta pp kartonski embalaži, razen najzahtevnejših kartonov.
Kadrovsko zasedbo delovnih mest bi rešili delno s prerazporeditvijo sedanjega kadra, delno pa z zaposlovanjem novih delavcev.
Pričakujemo, da bo proizvodnja v kratkem stekla in bo to spet ena izmed novih pridobitev delavcev Bresta v prizadevanjih za večji dohodek.
J. Poje
Novi prostori za družbeno prehrano bodo kmalu nared
Prostore stare žage Marof bomo kmalu preuredili za r.ovo proizvodno dejavnost
Priloga: OBZORNIK ZA OBČANE
Zavzetost in odgovornost Zveze komunistov
SEKRETAR KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ŠE NAPREJ JOŽE FRANK
Na minuli volilni konferenci Zveze komunistov občine Cerknica so komunisti kritično obravnavali svoje politično delovanje v času od zadnje volilne konference do danes, istočasno pa sebi in svojim organom zastavili nove naloge in obveznosti za prihodnje. Obdobje, ki je za nami, je bilo izredno razgibano in zahtevno, saj sta bili v tem času sprejeti zvezna in republiška ustava, sprejet je bil zakon o združenem delu in vrsta drugih sistemskih resolucij, pobud in zakonov s ciljem, da bi poglobili neposredno odločanje delovnih ljudi, da bi še porasla samoupravi j alska zavest in da bi se nenehno krepila materialna podlaga dela in standard delavcev.
Pri uresničevanju celovitih družbenih ciljev je bila med članstvom Zveze komunistov velika stopnja odgovornosti in zavzetosti. Zveza komunistov občine Cerknica je s svojo aktivnostjo prispevala velik delež k uresničevanju sklepov zadnjih kongresov Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije. Doseženi prispevki in uspehi pa naj bodo spodbuda za še večjo prizadevnost komunistov v pripravah na XI. kongres ZK Jugoslavije in VIL kongres ZK Slovenije. V tem duhu je podal svoje misli dosedanji in novo izvoljeni sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov, pa tudi na osnovnih organizacijah izvoljeni člani občinske konference, ki so zelo podrobno, temeljito, kritično in ustvarjalno v razpravah obravnavali in opredeljevali Prihodnje naloge.
Zavzetost subjektivnih sil na področju gospodarstva je imelo za posledico ustanovitev novih temeljnih organizacij. Le-te so nastajale iz Skupnih dejavnosti v _ Brestu in Kovinoplastiki, zaradi novih investicijskih vlaganj, Pa tudi zaradi osamosvojitve dislociranih obratov oziroma enot.
Gospodarska moč nenehno raste, izgube v nekaterih temeljnih organizacijah so skoraj zanemarljive, izvoz se stalno povečuje, rnedtem ko je uvoz v upadanju. Opravljene so bile nekatere velike investicije (Iverka in žaga na Brestu, roto Kovinoplastike, Grafi^, Jelka, Meles itd.), cela vrsta investicij pa je v teku (Tapetništvo in ognjevarne plošče pri Brestu, galvana in inox pri Kovinoplastiki, Kartonaža, Avtomon-taža, Gradišče, v trgovini, gostinstvu, kmetijstvu itd.). Pomembni uspehi so bili doseženi na področju povezovanja naših delovnih organizacij v SOZD (Brest-Slovenijales, Gradišče-Imos, trgovine in KZ — Merkator). Žal se na področju gospodarstva kljub napredku nekje še vedno srečujemo s podjetniško misel-n°stjo, preveliko zaprtostjo, Uravnilovko pri delitvi, sprejemanji sporazumov v zadnjem trenutku in tako naprej.
Kot smo lahko zadovoljni z Uspehi v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu, pa na Področju trgovine in gostinstva bilo opaziti nobenega vidnej-sega napredka. Zaostajamo tudi ?a področju infrastrukture, kar ■]e predvsem posledica zanemarjanja v prejšnjem obdobju.
. Xa področju šolstva smo sredi grajanja programa izgradnje Šolskih objektov in telovadnic, je podprt z referendumom o
samoprispevku občanov. Tudi, če uresničimo celotni program izgradnje šol, novi prostori ne bodo omogočali celodnevne šole. Ne glede na to pa je treba oživeti delo odbora za celodnevno šolo.
Za usklajen celotni razvoj občine na vseh področjih je izredno pomembna uveljavitev sistema samoupravnega socialističnega planiranja. Srednjeročni program razvoja občine za obdobje 1976—1980 je bil sprejet in je precej ambiciozen, vendar pa dovolj realen in uresničljiv v srednjeročnem obdobju.
Glavni poudarek v akcijskem programu predkongresnih aktivnosti je dan izvajanju zakona o združenem delu. Potrebno je sprotno spremljanje v vseh druž-beno-političnih organizacijah, kako se izvajajo zastavljeni programi komisij za uresničevanje zakona o združenem delu. Program izvajanja ne smemo prepustiti le komisijam ali ozkim strokovnim skupinam, ampak k izvajanju pritegniti vse subjektivne sile in politično mobilizirati čim širši krog ljudi.
Na kulturnem področju je v zadnjem času dosežen viden napredek. Interes združenega dela po kulturni ureditvi okolja je opazen. Kulturne prireditve obiskuje čedalje več ljudi. Subjektivne sile morajo zagotoviti potrebno kontinuiteto na področju kulture. Lanska akcija »Človek, delo, kultura« naj se kmalu ponovi oziroma naj se nadaljuje. Kulturna skupnost naj bi prevzela tudi skrb nad »Notranjskimi listi«, katerih prva številka je izšla pred nedavnim.
Informiranje se je na splošno izboljšalo. Delovni ljudje so bolj pogosto seznanjeni s problemi iz svojega, pa tudi iz širšega okolja. Zadovoljivo je informiranje v dveh največjih delovnih organizacijah v Brestu in Kovinoplastiki. Poleg rednih glasil so uvedli tudi priloge, v katerih so opisani problemi iz krajevnih skupnosti, Informatorje in podobno. Vsekakor pa bo potreben širši razgovor vseh zainteresiranih, kjer naj bi celoviteje obdelali informiranje, povezano z delegatskim delovanjem INDOK centri in podobnim.
V pripravah in izvedbi letošnjih volitev se mora poleg organizacij Socialistične zveze in sindikata angažirati tudi Zveza komunistov. Evidentiranje je bilo dovolj široko, saj je na spiskih kandidatov za izbor družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti nad 3.000 občanov. V kandidacijskih in volilnih postopkih pa je treba
.Ko se je izteklo predstavljanje naših krajevnih skupnosti in ključih vprašanj, ki se pojavljajo v njihovem delu, smo se odločili, da bt po vrsti predstavljali tudi temeljne samoupravne interesne skupnosti, katerih delovanje je še kako pomembno za naše delovne ljudi 111 občane.
Za začetek smo tako nameravali predstaviti samoupravno skupnost za zdravstvo, se pravi področje, ki je v naši občini dokaj pereče, fal sta od vabljenih prišli na razgovor samo dve predstavnici izvajalcev (iz Zdravstvenega doma Cerknica), od uporabnikov, torej delegatov iz vrst naših občanov, pa ni bilo nikogar. Vsekakor je to — ulilo rečeno — dokaj čudno, saj je prav zdravstvo pogosta tematika v našem javnem mnenju.
Z razgovorom oziroma s predstavitvijo dela zdravstvene skupnosti , onio poskusili še prihodnji mesec in upamo, da bo zadeva morda le uspela.
Z občinske volilne konference Zveze komunistov
zagotoviti potrebno kvaliteto delegatov in kolikor toliko enakomerno porazdelitev obremenitev s funkcijami. Predvidene spremembe v sestavi delegacij za interesne skupnosti naj bi izboljšale delovanje v prihodnjem obdobju.
Veliko je opravljenega tudi na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Vaja »Jesen 74« nam je bila pokazala, da smo se dobro organizirali in tudi dobro delovali. Žal sta zagnanost in zavzetost ob vaji pozneje nekoliko popustili, je pa v zadnjem času stanje dokaj urejeno.
Usposabljanje in izobraževanje članov Zveze komunistov mora biti kontinuirano. Ne bi se smeli zadovoljevati le z enkratnimi tečaji. Osnovne organizacije Zveze komunistov se morajo usposobiti in pričeti samostojno programirati in izvajati usposabljanje svojih članov. Vsaka oblika usposabljanja naj bo priprava na neposredno politično akcijo. Kandidate za sprejem v Zvezo komunistov, pa tudi novo sprejete komuniste je treba posebej spremljati, da bi se kar najhitreje usposobili za neposredno politično delo. Več pozornosti je treba posvetiti organizaciji socialistične mladine.
Kadrovska politika je bila premalo načrtno spremljana. Na eni strani močno primanjkuje kadrov vseh profilov, na drugi strani pa ugotavljamo premajhno povezanost štipendistov s temeljnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi; izšolani štipendisti se ne zaposlujejo v delovnih organizacijah in podobno. Učečo se mladino je treba prek mladinske organizacije, krajevnih skupnosti, predvsem pa prek celotnega združenega dela, bolj seznanjati z vprašanji kasnejšega delovnega okolja, imeti z njimi več in boljše stike. Vsekakor pa je potrebno ob analiziranju družbenega dogovora o kadrovski politiki analizirati tudi štipendiranje. Konferenca je izvolila tudi 15-članski komite, častno razsodišče, statutarno in nadzorno komisijo. Za sekretarja komiteja je bil znova izvoljen dosedanji sekretar Jože Frank.
Nalog in obvez, ki so bile sprejete, je veliko, veliko jih nisem omenil, veliko jih bo med delom nastalo novih. Če želimo, da jih bomo uresničili, je treba takoj začeti delati; pa ne samo nekateri člani, politično moramo začeti delati vsi s polno odgovornostjo in zavzetostjo, ker bomo s svojim političnim delom opravičili zaupanje, ki ga imajo delovni ljudje v Zvezo komunistov.
J. Otoničar
Začarani krog težav občanov naše občine
Po letu dni je bil pri nas spet »zeleni telefon« — kanal, po katerem naj bi se zvrstila vprašanja in odgovori o najbolj »vročih« vprašanjih, ki žulijo naše občane. Kdaj, kako, zakaj, s kakšnimi sredstvi so se začela vprašanja, ki so jih postavili občani.
Na njihova vprašanja so odgovarjali Sašo MILER — direktor Komunalnega podjetja Cerknica, Maks KEBE — vodja strokovne službe samoupravne komunalne interesne skupnosti Cerknica, Ljubo ULE — načelnik oddelka za gospodarstvo in finance občine Cerknica, Lojze KRAŠEVEC — predstavnik samoupravne stanovanjske skupnosti Cerknica, Miro JERNEJČIČ — sekretar občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije, Momo VUKIČEVIČ — direktor TOZD Trgovina Rakek, Janez PAKIŽ — predsednik izvršnega sveta skupščine občine Cerknica in drugi, ki jih ni bilo poleg, pač pa so odgovore na vprašanja posredovali kasneje.
Ob »zelenem telefonu« so bili tudi Jože TRUDEN — direktor TOZD Gostinstvo Cerknica, Leon RAZDRIH — načelnik oddelka za splošne zadeve in občo upravo skupščine občine Cerknica, Gregor LOGAR — tajnik občinske samoupravne skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva, Franc DOLNIČAR —-tajnik občinske izobraževalne skupnosti, Franc STERLE — član izvršnega sveta skupščine občine Cerknica ter Leopold FRELIH — direktor Kmetijske zadruge Cerknica, ki so zaman čakali na vprašanja s področja izobraževanja, otroškega varstva, turizma, gostinstva, kmetijstva in tako naprej. Težko je reči, ali je temu tako zato, ker na teh področjih nimamo težav, ali pa zato, ker je občanom vse jasno o teh zadevah.
Letos je bil »zeleni telefon« na voljo občanom dve uri in v tem času se je zvrstilo veliko vprašanj.^
Občane so žulile podobne težave kot lani, le nekaj rešenih lanskih vprašanj so zamenjala nova. Nerešena pa so ostala vprašanja, ki zadevajo komunalno dejavnost — oskrbljenost s pitno vodo, električno energijo, modernizacijo cest, PTT storitve, urejenost naselij, skrb za okolje in podobno. S teh področij je bilo največ vprašanj, kar kaže na začarani krog težav te dejavnosti in na nezadovoljstvo občanov.
Tudi oskrba občanov s kruhom, mlekom in mesom se od
lani ni bistveno izboljšala. Ob sobotah še vedno stojimo v vrstah in v strahu čakamo, da ne bo zmanjkalo zdaj mleka, zdaj kruha in drugič spet mesa. Upajmo, da nas bodo letos in v prihodnje teh težav rešili na novo osnovani potrošniški sveti.
Občane je zanimalo tudi, kje v Cerknici je mogoče graditi zasebne stanovanjske hiše. Odgovor je bil, da trenutno nikjer. Na področju urbanizacije se je zgrnilo cel kup težav, ki jim ob vse večjih potrebah na eni strani in skrbjo za smotrno izrabo prostora na drugi strani nismo kos predvsem ne po plati strokovnega obvladovanja. Na »zelenem telefonu« je bilo večkrat slišati, da je v izdelavi oziroma v pripravi več urbanističnih dokumentov, vendar jih še nimamo, saj se ne pojavljajo težave zidave zasebnih stanovanjskih hiš le v Cerknici, ampak tudi v Begunjah. Ob tem pa je treba še povedati, da je naša družbenopolitična skupnost dolžna v tem letu _ sprejeti dolgoročni prostorski plan občine, kar seveda še bolj otežuje položaj.
Nekateri občani še vedno ne vedo za dogovor o odstopu obveznic cestnega posojila. V občini je zdaj enotna akcija za zbiranje obveznic za modernizacijo občinskih cest od Selščka do Cajnarjev ter od Žerovnice do Dan. Družbenopolitične organizacije in skupščina občine, ki so pobudniki akcije, pa seveda računajo tudi na druge vire. Ti viri so predvsem bančni krediti in sredstva delovnih organizacij, posebno tistih, ki so za asfaltiranje omenjenih cest še posebej zainteresirane.
Letos občani niso spraševali, kaj je z delom samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih in gospodarskih dejavnosti in o uveljavljanju samoupravnih delegatskih razmerij, kar si lahko razlagamo na dva načina: da je na tem področju vse jasno, da gre vse po načrtih in po maslu ali pa da se občani zavedajo, da teh vprašanj tudi »zeleni telefon« ne bo rešil.
Potem so bila še osebna vprašanja, ki pa so bila bolj primerna za sodišče kot za »zeleni telefon«.	B. Turšič
Novosti iz stanovanjske samoupravne skupnosti
PREMIKANJE NAMENSKEGA STANOVANJSKEGA VARČEVANJA
Da bi pospešili stanovanjsko varčevanje občanov in v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije je zveza stanovanjskih skupnosti po pooblastilu stanovanjskih skupnosti in poslovne banke v Sloveniji podpisala dogovor o pogojih in merilih za pridobitev premije na podlagi namenskega varčevanja.
Dogovor določa višino premije in pogoje, ki jih mora varčevalec izpolniti za pridobitev premije. Premijo dobi varčevalec nepovratno, sredstva za premije pa zagotovi stanovanjska skupnost iz sredstev za družbeno pomoč.
Po sedanjem predlogu, ki ga mora v naši občini potrditi skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, lahko pridobi premijo varčevalec po tej lestvici:
Bistvena sprememba je tudi v načinu volitev delegatov za skupščino in druge samoupravne organe skupnosti. Namesto dosedanjih stalnih delegatov naj bi se v vseh večjih temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih oblikovale posebne delegacije za skupščino stanovanjske skupnosti. Tam pa, kjer ni pogojev za izvolitev posebne delegacije, se lahko odloči za volitev združene delegacije za skupščino stanovanjske skupnosti na področju socialnega varstva.
KJE SE GRADIJO DOMOVI ZA UČENCE IN ŠTUDENTE
Srednjeročni program za obdobje 1977—1980 predvideva novogradnje v študentskih domovih za 1500 ležišč, v domovih za učence 3.140 ležišč in nadomestitev 2860 dotrajanih ležišč. Tako bo skupno število ležišč ob kon-
če znaša poprečni me- je višina premije v odstotku na pri-sečni dohodek na člana	varčevani znesek pri
gospodinjstva ugotov-----
ljen v primerjavi s po-	5 in več
prečnim dohodkom SRS	2-letnem 3-let. 4-let.	letnem
v preteklem letu	varčev.	varčev.	varčev.	varčev.
	do 45 %	16 %	20 o/o	25 »/o	31%
od 45 %	do 60 %	11%	15 o/o	20%	26 %
od 60 %	do 75 %	7 %	11 o/o	16%	22%
Če najamejo posojilo občani, ki so samski oziroma občani, ki nimajo nobenega člana gospodinjstva, se uporabljajo v prvi koloni prednje tabele naslednji odstotki:
do 90 % od 90 % do 120 »/o od 120 o/o do 150 e/o
Dogovor bo predvidoma podpisan v januarju letos in po potrditvi na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti v februarju lahko varčevalci, ki bodo po tem času dobili stanovanjsko posojilo na podlagi svojega varčevanja, pridobijo tudi premijo.
Vse informacije lahko dobite na stanovanjski skupnosti.
NOVA OBLIKA ORGANIZACIJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Na osnovi zakona o združenem delu in v skladu z ustavo SR Slovenije je potrebno oblikovati stanovanjske skupnosti tako, da bodo tudi na področju stanovanjskega gospodarstva temeljni nosilci vseh odločitev delovni ljudje in občani, delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, občani v zboru stanovalcev v hišni in krajevni skupnosti ter v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delovnemu človeku je treba omogočiti, da bo imel možnost reševati svoja stanovanjska vprašanja v skladu z dejanskimi možnostmi in potrebami. Sedanji sistem obvezne organizacije treh samoupravnih enot: za področje graditve stanovanj, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini bo na novih osnovah nadomeščen z enovito stanovanjsko skupnostjo in s skupščino stanovanjske skupnosti, ki jo bosta sestavljala zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Oba zbora bosta enakopravno odločala; samo v primerih, kjer ni svobodne menjave dela, bo odločal samo zbor uporabnikov.
cu srednjeročnega obdobja v Sloveniji 16.070 za učence in 5.500 za študente.
Program sanacije in izgradnje domov za učence in študente je nastal v letu 1975, ko ga je po obsežni razpravi sprejela skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije.
V	začetku so se sredstva zbirala na več načinov, za srednjeročno obdobje 1977—1980 pa je bil sprejet družbeni dogovor, ki predvideva, da delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela namenjajo 0,345 odstotka od bruto osebnih dohodkov sredstev, ki se zbirajo pri občinski izobraževalni skupnosti. Akcijo sporazumevanja v temeljnih organizacijah pa je vodila samoupravna stanovanjska skupnost.
S samoupravnim sporazumom o usmeritvi teh sredstev, sklenjenim med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi in izobraževalno skupnostjo Slovenije pa se ta sredstva združujejo za konkretni dom, ki se gradi skladno s programom.
Združevanje sredstev nemoteno poteka, tako so bili zgrajeni v letu 1977 naslednji domovi:
— Dijaški dom Koper — 480 postelj
— Dom šole za srednje medicinske sestre v Ljubljani — 240 postelj,
— Dom šole za srednje medicinske sestre v Mariboru — 480 postelj,
— Dom rudarskega šolskega centra v Velenju — 480 postelj.
V	letu 1978 bodo dograjeni:
— študentski dom I. v Mariboru — 307 postelj
— Dijaški dom v Murski Soboti — 240 postelj
— Dijaški dom v Novem mestu — 480 postelj,
— Študentski dom I. v Ljubljani — 250 postelj in
— Dijaški dom v Tolminu — 240 postelj.
V	pripravi dokumentacije pa je še za:
Ob novem letu sta dobila skupščina občine Cerknica in njen izvršni svet številne čestitke družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, _ krajevnih skupnosti in drugih skupnosti, društev ter delovnih ljudi in občanov. Ker se je skupščina občine Cerknica pred časom odločila, da ob novem letu ne bo pošiljala čestitk, se na ta način iskreno zahvaljujemo za vse čestitke in želimo družbenopolitičnim organizacijam, delovnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim _ skupnostim in drugim skupnostim, društvom ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Cerknica
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978!
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA
— Dom mladine v trgovini in gostinstvu Ljubljana — 480 postelj
— Dijaški dom Celje — 480 postelj,
— Dijaški dom Kranj — 240 postelj,
— Dom šolskih centrov Nova Gorica — 240 postelj,
— Dijaški dom Ptuj — 240 postelj,
— Študentski dom II. Maribor — 250 postelj,
— Študentski dom II. Ljubljana— 250 postelj
— Dom šolskega centra Brežice — 240 postelj
— Dom šolskega centra Ljubljana — 480 postelj
— Dom šolskega centra Maribor — 480 postelj Dobro pripravljena družbena akcija za ureditev do nedavnega zelo pereče problematike že kaže zadovoljive rezultate. Rezultati potrjujejo vložena prizadevanja in odgovorno sodelovanje vseh strokovnih in družbeno političnih dejavnikov, obenem pa so poroštvo, da bo program izgradnje domov v načrtovanem srednjeročnem obdobju v celoti uresničen.
Še več. Ugotovimo lahko, da so vsi objekti zgrajeni v skladu
s sprejetimi normativi in da ni prišlo do nepredvidenih podražitev. Zaradi hitrejše rasti osebnih dohodkov bo predvidoma nastal celo višek sredstev, ki pa naj bi ga po predlogu družbeno-poli-tičnih organizacij usmerili kot posojilo za dokončno odpravo posledic potresa na območju občin Tolmin, NovaGoricainldrija. Omenjena sredstva naj bi se po posebnem dogovoru med občani, ki jih je prizadel potres in gospodarstvom, vrnila gospodarstvu v dvajsetih letih po 2 odstotni obrestni meri.
F. Levec
■
S sestanka zainteresiranih za gradnjo individualnih montažnih hiš v Cerknici. Ustanovili so stanovanjsko zadrugo in sprejeli ustrezne samoupravne akte
Priprave na izgradnjo vrtca v Cerknici
Skrb za otroke ni samo skrb mater, očetov in babic, ampak je to skrb nas vseh. Otrokom moramo omogočiti, da bodo imeli otroštvo v zdravem okolju.
Vzgoja in varstvo predšolskih otrok v vrtcu je dopolnilo k vzgoji, ki jim jo nudijo starši in je zaposlenim materam v veliko pomoč. Vzgoja in varstvo vplivata na razvoj otrokove osebnosti ter pomagata pri odpravljanju socialnih razlik. Zato sta vzgoja in varstvo predšolskih otrok skrb celotne družbe.
Varstvo predšolskih otrok v vzgojno-varstvenih ustanovah zahteva visoke naložbe, pa tudi veliko sredstev za plačevanje dejavnosti. Kljub temu si moramo prizadevati, da poiščemo ustrezne oblike varstva in vzgoje, ki je bodo deležni vsi otroci, še hitreje kot doslej moramo širiti zmogljivosti vrtcev. V načrtovanem obdobju naj bi vključili 30 odstotkov vseh predšolskih otrok v dnevno varstvo. Obenem pa bomo organizirali potujoče vrtce ter druge oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok.
VZGOJNOVARSTVENE USTANOVE V NAŠI OBČINI
V	cerkniški občini delujejo sedaj štirje vrtci.
Vrtec na Rakeku je bil zgrajen 1973. leta in ima 355 kvadratnih metrov uporabne površine. V vrtcu je 60 otrok.
Vrtec v Starem trgu je bil zgrajen v sklopu šole leta 1971 in ima 134 kvadratnih metrov površine oziroma 100 kvadratnih metrov površine za vzgojo in delo. Vrtec obiskuje 56 otrok. V osnovni šoli v Iga vasi pa imajo en oddelek za dojenčke.
V	Novi vasi je bil lani odprt nov oddelek pri osnovni šoli, ki lahko sprejme 120 otrok.
V	Cerknici je vrtec v prostorih stare osnovne šole, ki je bila obnovljena 1972. leta. Otroci imajo v njej sedem igralnic. Lani je bila večja igralnica pregrajena z improvizirano steno in so tako dobili dva manjša prostora. Vr-
tec ima 293 kvadratnih metrov uporabne površine in sprejme 80 otrok, dejansko pa obiskuje vrtec 153 otrok.
Pri sprejemu otrok v letošnjem šolskem letu je bilo odklonjenih 28 otrok, za naslednje leto pa je prijavljenih že 33 otrok. Nekaj otrok se vozi v vrtec na Rakek, okrog 15 otrok pa je v zasebnem varstvu.
V naši občini je okrog 1300 otrok, od katerih obiskuje vrtce le 16,3 odstotkov. Z izgradnjo vrtca v Cerknici, ki bi sprejel 240 otrok, pa bi zajeli 20 odstotkov vseh predšolskih otrok in bi tako dosegli republiško povprečje.
S samoupravnim sporazumom o družbenem razvoju otroškega varstva v tem srednjeročnem obdobju smo se opredelili za enoten program vzgoje in varstva predšolskih otrok. Ta vsebuje vzgojno-varstveno dejavnost v vrtcih za otroke, ki redno obiskujejo vrtec ter 80-urni program za otroke, ki ne obiskujejo vrtca.
Vrtec v Cerknici ne skrbi samo za vzgojo cerkniških otrok, ampak zajema celotni vzgojno-var-stveni okoliš krajevnih skupnosti Cerknica, Begunje, Cajnarje-Žilce in Grahovo. Vendar zaenkrat še ne more zagotoviti v vseh teh krajevnih skupnostih popolne vzgoje in varstva predšolskih otrok, zato je zanje organiziran potujoči vrtec. V potujoči vrtec je zajetih okrog 150 predšolskih otrok. V prihodnjem obdobju bo treba načrtovati organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok tudi v omenjenih krajevnih skupnostih.
KAKŠEN VRTEC NAJ BI GRADILI IN KJE
Člani pripravljalnega odbora za gradnjo vrtca so se posvetovali z različnimi ustanovami in posamezniki, ki imajo izkušnje pri gradnji vzgojno-varstvenih ustanov. Ugotovili so, da je najbolj primerno graditi zidan objekt, ki ima več prednosti pred montažnim. Zazidalni načrt Cerk-
nice ima predvideno lokacijo za vrtec na ravnini severno od male Sinje gorice, ker bo to središče prihodnjega razvoja Cerknice. Lega pa ima tudi ugodnost v tem, da bo možno urediti okolico in igrišča. Poleg tega pa bo objekt dostopen s ceste, ki pelje na Jezero.
PREDVIDENI STROŠKI IZGRADNJE IN VIRI SREDSTEV
Za predvidevanje stroškov je gradbeni odbor uporabil glavni projekt podobnega vrtca, ki ga je izdelal projektivni atelje v Ljubljani. Predračun po cenah iz leta 1977 je pokazal naslednje stroške:
—	pridobitev komunalno urejenega
zemljišča	750.000 din
—	gradbena dela okrog
7.000.000 din
—	obrtniška dela
okrog 3.500.000 din
—	inštalacijska dela 2.500.000 din
—	oprema in ureditev
3.250.000 din Skupaj	17.000.000 din
Del teh sredstev ima skupnost otroškega varstva Cerknica, ostala sredstva pa bi zbrali od občanov z organiziranjem enodnevnega ali dvodnevnega dela ob prostih sobotah ter sredstva, ki so namenjena za različna darila. Možne pa so tudi druge oblike zbiranja sredstev in prispevanja občanov. Delovne organizacije, temeljne organizacije ter poslovne enote drugih organizacij v naši občini bi združevale sredstva po posebnem sporazumu ali pa bi prevzele odplačilo anuitet. Prispevale pa bi tudi ostale samoupravne interesne skupnosti. Poleg omenjenih virov sredstev pa je mogoče najeti tudi kredite pri poslovnih bankah, pri zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ter pri izvajalcih del. Predvideno je, da bi z vsemi temi viri pokrili celotno predračunsko vrednost investicije.
B. Turšič
NAŠI LJUDJE
Delovna razmerja po novih določilih
Medsebojna delovna razmerja so eno izmed najbolj občutljivih in pomembnih področij v združenem delu, zato bi rad v nekaj sestavkih obdelal novosti iz delovnih razmerij, ki sta jih prinesla zakon o združenem delu in pa republiški zakon o delovnih razmerjih.
Tone MEDEN se je rodil leta 1937 v Bezuljaku. Na Jelki je zaposlen od leta 1963 in je član tega kolektiva še danes. Da ga predstavljamo v tej številki ni slučaj, saj je s svojim dosedanjim delom na delovnem mestu in z izpolnjevanjem samoupravnih in družbenopolitičnih zadolžitev pokazal, kako zavzeto delovanje je potrebno za izpolnitev z zakonom o združenem delu in z ustavo zastavljenih ciljev. O svojem dosedanjem delu in življenju je povedal:
»Rodil sem se v Bezuljaku kot sin kmečkih staršev. Po končani osnovni šoli sem ostal doma na kmetiji. Napel sem vse sile, da bi zagotovil sebi in družini dostojno življenje. Obiskoval sem kmetijske tečaje in bral strokovno literaturo, da bi tako čimveč zvedel o sodobni kmetijski proizvodnji. Žal pa pogoji za napredek kmetijstva niso bili ugodni in je bilo vse moje prizadevanje zaman. Zato sem se odločil, da se zaposlim in po delovnem času kmetujem le toliko, kolikor bom imel prostega časa in volje. Kmalu sem uvidel, da sta moja perspektiva in perspektiva razvoja krajevne skupnosti ravno v Jelki. Zato sem si zastavil cilj, čim bolj delati, zaradi mojega kmetovanja Pa delo ne sme trpeti.
Delal sem na skladišču hlodovine, pri krožni žagi, pri stiskalnici, na razrezu furnirja in kot skladiščnik furnirja, kjer delam
še danes. Ko razmišljam o preteklih petnajstih letih, ne morem mimo ugotovitve, kako velik napredek je doživela Jelka v tem obdobju.
Ko sem se zaposlil, je bila še obrtniška proizvodnja. Proizvajali smo opremo za hotele po naročilu. Družbene prehrane ni bilo, za varstvo pri delu pa ni bilo sredstev. Gradili smo objekte in kupovali opremo.
Samoodpovedovanja resnično ni bilo malo. Nenehno smo imeli cilj: zgradimo še to in bolje nam bo. Naredili pa smo tudi napako, saj smo vedno zbirali lastna sredstva in smo se kreditov izogibali in bali.
Odkar sem na Jelki, sem vedno v samoupravnih organih ali v organih sindikata. Do samo upravitelj skih dolžnosti sem vedno čutil veliko odgovornost. Vedno sem videl pred seboj delavce, ki so me izvolili in rekel sem si: ne smem jih razočarati; če so me že izvolili za svojega predstavnika, moram to tudi opravičiti. Deloval sem vedno tako kot sem smatral, da bo za celoten kolektiv najbolje. V mojem samoupravnem delovanju me najbolj moti, da nekateri delavci samouprav-ljalske dolžnosti zanemarjajo. Sestanki in odprti razgovori morajo biti vedno in povsod mesto za razreševanje najrazličnejših vprašanj, za kritizerstvo pa mesta v samoupravni družbi ne sme biti.
V	krajevni skupnosti imam vrsto zadolžitev. Sem član sveta krajevne skupnosti, član Krajevne konference SZDL, poleg teh pa imam še vrsto zadolžitev. Naša krajevna skupnost spada med tiste, ki jih lahko prištevamo v manj razvite, zato je razumljivo, da so potrebe velike, malo pa imamo finančnih sredstev. Mislim, da je krajevna skupnost vse preveč odvisna od samoprispevkov in da bi morali zagotoviti krajevnim skupnostim stalna in večja sredstva, če naj opravijo naloge, ki so jim zaupane.«
Vse Tonetove želje so usmerjene v hitrejši razvoj kraja in Jelke, pa tudi širše družbene skupnosti, v boljše samoupravne in medčloveške odnose. To pa so in morajo biti cilji nas vseh.
J. Opeka
Notranjski
listi
Ta lepi del slovenske zemlje — naša ožja Notranjska — ima nadvse bogato in razgibano preteklost; od predzgodovinskih časov mimo razburkanega srednjega veka do usodnih prelomnih revolucionarnih dni našega stoletja ter do silovite povojne gospodarske in družbenopolitične rasti. Poleg tega je to »prečudno lepi svet«, slikovit in liričen, poln izjemnih naravnih lepot in pojavov. Pa vendar je doslej ostal nekako odmaknjen in zaprt, brez odmeva v širšem prostoru. Razen Valvasorja in morda Hinka Dolenca je le malokdo nadrobneje opisoval naše kraje.
Temu ni vzrok samo skoraj že prislovična zaprtost vase in skromnost notranjskega človeka, pač pa predvsem dejstvo, da je bilo doslej malo domačega izobražen-stva, ki bi se resneje ukvarjalo z znanstveno-raziskovalnim delom.
Zdaj so pred nami Notranjski listi — prva naša samostojna publikacija v obliki znanstveno-dokumentarnega zbornika, ki naj bi ohranila trajnejšo vrednost in približala naše območje celotnemu slovenskemu prostoru.
Ni namen zbornika dati celovito in zaokroženo podobo tega našega prostora in časa, pač pa se je na znanstven način zaustavil ob najbolj značilnih, prelomnih dogodkih iz preteklosti. Najprej so predstavljeni izsledki arheoloških najdb, dokaj nadrobno je obdelano obdobje poznega srednjega veka. posebno dragoceno pa je gradivo o razvoju delavskega in komunističnega gibanja med obema vojnama ter o obdobju narodnoosvobodilnega boja. Vsebino poleg zgodovinskega gradiva dopolnjujejo tudi narodopisni, literamo-zgodovinski, jezikoslovni, umetnostno-zgodo-vinski in drugi sestavki.
Kljub temu, da deluje publikacija kompozicijsko in no svoji celoviti vsebinski zasnovi nekoliko neskladno, pa je nedvomno dragocen dokument, saj prinaša obilo gradiva, ki bo osnova za prihodnje znanstveno-raziskoval-no delo, obenem pa dosti novega, kar bo nadvse zanimivo za slehernega bralca.
V	prihodnje naj bi publikacija
izhajala redno in stalno, nosilec organizacijskega in drugega dela ob njenem izhajanju pa naj bi postala temeljna kulturna skupnost.	B. Levec
V prvem sestavku bom poskušal povedati, v katerih predpisih in samoupravnih splošnih aktih se urejajo delovna razmerja in pa nakazal temeljne značilnosti novega republiškega zakona o delovnih razmerjih.
Po določilu zvezne ustave federacija ureja samo tiste temeljne pravice delavcev v združenem delu, s katerimi se zagotavlja njihov z ustavo določen položaj v samoupravnih in družbenoekonomskih odnosih ter temeljne pravice delovnih ljudi ter njihova socialna varnost in solidarnost. Urejanje ostalih pravic in dolžnosti iz združenega dela ter pravic in dolžnosti delavcev, ki so zaposleni pri občanih, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev, pa spada v pristojnost republik in avtonomnih pokrajin.
Zakon o združenem delu obravnava medsebojna delovna razmerja v 4. in 5. poglavju drugega dela od 161. do 226. člena in sicer samo tiste temeljne pravice delavcev v združenem delu iz delovnih razmerij, ki so po zvezni ustavi v pristojnosti federacije. Seveda pa so medsebojna delovna razmerja sestavni del celokupnih samoupravnih razmerij v združenem delu.
Po določilih republiške ustave ima naša republika izvirno pravico, da zagotavlja z ustavo določen družbenoekonomski položaj in pravice delovnih ljudi v združenem delu ter ureja medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. Tako je novi republiški zakon o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet 28. decembra lani po eni strani izraz izvirne republiške zakonodaje na področju delovnih razmerij, po drugi strani pa pomeni uresničevanje in konkretizacijo zakona o združenem delu, ki je prepustil republiškemu zakonu, da uredi štirideset zadev iz medsebojnih delovnih razmerij.
Republiški zakon v skladu z določbami zakona o združenem delu, njegovimi kategorijami in inštituti ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v vseh oblikah združenega dela ter postopke za njihovo uresničevanje, v posebnem delu pa delovna razmerja med delavci, zaposlenimi pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter civilnopravnih in fizičnih osebah in sicer samo posebnosti, ki so značilne za ta razmerja.
Podrobneje pa urejajo medsebojna delovna razmerja delavci sami in sicer v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo oziroma v delovno skupnost ter samoupravnem splošnem aktu, ki ureja delovna razmerja.
Temeljne značilnosti novega zakona o delovnih razmerjih so zlasti naslednje:
—• Zakon temelji na ustavi in zakonu o združenem delu ter pomeni njuno nujno in pomembno dopolnitev ter daje osnovo za urejanje in nadaljnjo krepitev podlage in položaja delavcev v združenem delu.
— Zakon o delovnih razmerjih izhaja iz stališča, kot je to tudi že vsebovano v zakonu o združenem delu, da nastaja delovno razmerje med delavci samimi, ki so z uveljavljanjem pravice dela z družbenimi sredstvi združili svoje delo v temeljni organizaciji združenega dela ali v delovni skupnosti. Tako klasična de-Iovno-pravna ureditev izgublja veljavo, saj je delovno razmerje opredeljeno kot medsebojno razmerje med delavci; to je mnogo-stransko razmerje. Delavec ne bo sklenil delovnega razmerja s temeljno organizacijo, ampak z delavci v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti.
— Zakon povzema določbe zakona o združenem delu, če je to potrebno zaradi jasnosti in medsebojne povezanosti določb, pa tudi, če je to potrebno, da se poudari nova kvaliteta v medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
— Zakon o delovnih razmerjih kar se da celovito ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, pa tudi delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov.
— Določbe zakona so hkrati z določbami ustave in zakona o združenem delu podlaga za urejanje posebnosti medsebojnih delovnih razmerij na določenih področjih.
— Zakon daje podlago za sprejemanje in razlago družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi delavci urejajo delovna razmerja.
— Zakon omogoča in zagotavlja ter vzpodbuja čim širše samoupravno urejanje delovnih razmerij v združenem delu upoštevajoč zlasti okoliščino, da mora sistem delovnih razmerij čimbolj temeljiti na samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
— V zakonu o delovnih razmerjih se dajeta enak poudarek in teža pravicam kot dolžnostim in odgovornostim, saj samoupravljanje, urejanje medsebojnih delovnih razmerij ne more dobro delovati, če pravic ne spremljajo tudi dolžnosti in obveznosti.
— Zakon ne uveljavlja pravic, ki bi povečale materialne izdatke.
— Zakon posamezne institute in rešitve natančneje razčlenjuje in tako odpravlja dileme in nasprotja, ki so se pokazale v dosedanji praksi.
Te temeljne značilnosti oziroma načelna izhodišča naj bi zagotavljala, da se s spremembo položaja delavca v združenem delu, v katerem postaja delavec osnovni subjekt v odločanju, poslovanju in delovanju temeljne organizacije združenega dela in v urejanju medsebojnih delovnih razmerij, tudi klasična delovna razmerja preoblikujejo v samoupravne medsebojne odnose.
A. Perčič
Referendum v Tovarni pohištva Cerknica
Izidi decemberskih referendumov
27. decembra so bili v vseh Brestovih temeljnih organizacijah in v Skupnih dejavnostih referendumi, na katerih so delavci sprejeli naslednje samoupravne sporazume:
— Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela in o ureditvi drugih razmerij med TOZD Prodaja Cerknica n. sol. o. in proizvodnimi temeljnimi organizacijami. S tem samoupravnim sporazumom Sc podrobneje urejajo razmerja med proizvodnimi temeljnimi organizacijami in temeljno organizacijo, organizirano za opravljanje skupnih del, ki so potrebna za uspešen promet blaga in storitev 'Prodaja). Od 2085 upravičencev glasovanja je glasovalo za sprejem sporazuma 1382 delavcev, to je 66,28 odstotkov.
. — Samoupravni sporazum o pridobivanju in razporejanju dohodka ln o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ta samoupravni sporazum ureja pridobivanje in razporejanje dohodka ter razporejanje čistega dohodka Skupnih dejavnosti ter delitev sredstev za osebne dohodke, prejemke iz sredstev skupne porabe in druge osebne prejemke ter obračune in izplačila.
Samoupravni sporazum je bil sprejet v vseh temeljnih organi-Zacijah in v Skupnih dejavnostih, in sicer je od 2287 upravičencev glasovalo za sporazum 1529 delavcev, kar predstavlja 66,86 odstotka.
—; Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka je bil sprejet v vseh proizvodnih temeljnih organizacijah.
, Od 1889 upravičencev glasovanja je zanj glasovalo 1252 delavcev, kar predstavlja 66,29 odstotka.
, — Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela in o ureditvi drugih razmerij med delovno skupnostjo Skupnih dejavnosti Cerk-nica in temeljnimi organizacijami. S tem sporazumom se podrobneje Urejajo razmerja med temeljnimi organizacijami in Skupnimi dejav-n°stmi za opravljanje administrativnih, strokovnih, pomožnih in Podobnih del, ki so skupnega pomena za temeljne organizacije. Ta ^Porazum so sprejele vse temeljne organizacije in Skupne dejavnosti.
Od 2287 zaposlenih je za sporazum glasovalo 1537 delavcev, kar Predstavlja 67,20 odstotka.
Delavci v TOZD Tovarna pohištva Jelka Begunje pa so sprejeli tudi samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in smer je od 187 vseh zaposlenih v Jelki glasovalo za sporazum 120 delavcev, kar predstavlja 64 odstotkov.	B. Turšič
Samoupravno v zunanje -
O ORGANIZACIJI IN DELOVANJU SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE ZA EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO
Ker se vključujemo v javno razpravo o osnutku samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1978; želimo samoupravi j alcem — volilcem na kratko opisati organizacijo in namen, ki ga naj zasledujejo posamezni republiški SISEOT
in ISEOT.
Zbor republik in pokrajin Zvezne skupščine je sprejel tri zakone, iri sicer: zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, zakon o prometu blaga in storitev s tujino in zakon o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini. Že pri pripravljanju teh zakonov je bilo jasno, da je sistem ekonomskih odnosov s tujino kljub nekaterim svojim posebnostim le podsistem našega celotnega družbenoekonomskega sistema in da zanj ravno tako veljajo načela socialistične samoupravne družbene ureditve. Da bi združenemu delu čimprej omogočili odločilni vpliv tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino, je zakon o deviznem poslovanju in kreditnih ekonomskih Odnosov s tujino predvidel kot organizacijsko obliko določanja, usklajevanja in uresničevanja interesov ter sporazumevanja, dogovarjanja in ukrepanja — samoupravno interesno skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose š tujino. Zato se v skupnost obvezno združujejo temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma vse druge družbeno pravne osebe, ki uporabljajo ali ustvarjajo devize v svojem poslovanju.
Da bi v skupnosti zagotovili odločanje in upravljanje članov — ustvarjalcev in uporabnikov deviz, sestavlja skupščino skupnosti določeno število delegatov, ki jih delegirajo enote skupnosti, katere oblikujejo člani skupnosti, »ki v medsebojni povezanosti piri 'proizvodnji izdelkov, ki se vgrajujejo v enotni proizvod in v drugi medsebojni proizvodni, prometni in storitveni soodvisnosti ustvarjajo in uporabljajo devizni dohodek ali ki so pri tem medsebojno povezani v okviru svobodne menjave dela«.
Glede na veliko soodvisnost in povezanost pri ustvarjanju ozi-ropia uporabi deviznega dohodka, se lahko člani vključujejo tudi v več enot skupnosti, vendar sme član delegirati delegata v skupščino le v eni enoti, za katero se sapi odloči.
ima skupščina svoje izvršilne organe:
—	izvršni odbor,
—	stalni odbor za samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino,
—	stalni odbor za samoupravni sporazum o merilih, pogojih, postopkih in načinih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz,
—- stalni odbor za samoupravni sporazum o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino,
—	odbor za pospeševanje izvoza.
Naloga izvršnega odbora je predvsem v tem, da skrbi za uresničevanje širše politike skupščine skupnosti, ostalih odborov pa v tem, da opravljajo zadeve s svojega delovnega področja, za katere jih je pooblastila skupščina skupnosti. V skladu z novim deviznim režimom bodo namreč člani skupnosti sprejemali naslednje samoupravne sporazume:
—	samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino,
—	samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz,
—	samoupravni sporazum o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino.
Člani skupnosti morajo po deviznem zakonu v skladu s plani svojega gospodarskega razvoja in v skladu z dogovori o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti sprejeti plane ekonomskih odnosov s tujino, plane priliva in odliva deviz in plane kreditnih odnosov s tujino. V republiški skupnosti usklajujejo člani elemente osnov teh pianov, v skupnosti Jugoslavije pa se republiške skupnosti dogovarjajo o skupnih ciljih in elementih teh planov, ki imajo poseben pomen za plačilno in devizno bilanco
tiste organizacije združenega dela oziroma uruzoene pravne ose-oe, ki ne ustvarjajo dovolj deviz, za Kritje svojin potreo, pa tudi pogoji in načini omejevanja v razpolaganju z devizami, Ki jm ustvarjajo organizacije Združenega ueia.
Ciani s posebnim samoupravnim sporazumom določajo Kriterije in postopKe za uresničevanje pravic do zadolževanja v tujim ter za izvršitev oosega deviznega Kreditiranja tujine, Ki je določen v projeKciji devizno m Kreunno onancnega položaja re-pubiiKe.
Vidimo, da gre za celovite samoupravne sporazume, Ki jm sprejemajo vsi člani sKupnosti m Ki naj m nadomestili neKatere predpise, Ki so Din do sedaj v pristojnosti predvsem zveznih upravnih organov. Odbori opravljajo naloge, Ki so jim doiucene s samoupravnim sporazumom m z drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti ter naloge, ki jim jih poveri skupščina skupnosti. izmed vsen odborov pri sKupnosti ima največ runkcij odbor za samoupravni sporazum o temeljih planov, ki poteg omenje-nin nalog m deloma v njihovem okviru, vodi postopek usklajevanja elementov osnov planov, predlaga letni program izvajanja srednjeročnega plana, pri čemer analizira preteklo obdobje, ocenjuje skladnost izvajanja s srednjeročnim planom ekonomskih odnosov s tujino, predlaga ukrepe za zagotavljanje razvoja v skladu s srednjeročnim planom ekonomskih odnosov s tujino ter sproti analizira izpolnjevanje letnega programa, pri čemer je pri ugotovitvi odmikov letnega programa od dogovorjenih programov oziroma projekcij dolžan takoj predlagati ustrezne ukrepe skupščini skupnosti. V te namene oziroma za strokovno in drugo pomoč odboru, sestavlja delovno skupnost pri skupnosti določeno število analitikov-planer-jev.
Med odbori smo omenili tudi odbor za pospeševanje izvoza. Tudi ta odbor bo imel pomembno vlogo; med drugim tudi zato, ker se pri skupnosti Jugoslavije oblikuje sklad za pospeševanje ekonomskih odnosov s tujino.
Za nadzor nad delom skupnosti je ustanovljen odbor samoupravne kontrole. Pri skupnosti se oblikuje tudi arbitražni svet.
Jedilna garnitura ZALA
Organizacija, način dela enote, medsebojni odnosi, pravice, obveznosti m odgovornosti članov enote ter mesto ,kjer se bo enota sestajala, morebitho strokovno službo; način, reševanja spornih vprašapj, pa tudi potrebna sredstva za delp enote, vse. to je.,urejeno :/š samoupravnim sporazu-fllpsm, ki ga sklenejo člani enote.
Da tii ^zagotovili šphotna-ur,esk ničevanje dogovorjene politike,
Jugoslavije ter enotnost jugoslovanskega trga.
Člani skupnosti določajo tudi načine in postopke za izvršitev dogovorjenega obsega uvoza blaga‘ in storitev ter odliva deviz oziroma projekcije devizno bilančnega in plačilno bilančnega , "položaja republike. S samoupravnim sporazumom se določijo tudi močila in postopki za pridobitev pravice do nakupa deviz za
Ta se lahko oblikuje tudi po enotah skupnosti.
Vsi omenjeni odbori so v ena-koparavnem položaju, torej ni nikakršne nadrejenosti kateregakoli odbora nad drugim.
' Pri skupnosti se izmed delegatov, ki jih izvoli skupščina, oblikuje delegacija naše skupnosti v; interesno, skupnost Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino. Prek te 'delegacije se uresniču-
pošlo
jejo z zakonom s SISEOT opredeljene pravice in dolžnosti.
Strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela v skupnosti opravlja delovna skupnost. Medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka ter druga medsebojna razmerja med skupnostjo in njeno delovno skupnostjo se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Ta sporazum bo sklenjen, ko bo v celoti konstituirana delovna skupnost.
Naslednji samoupravni sporazum, ki ga bodo sklenili člani, je samoupravni sporazum o financiranju delovanja SISEOT, ki bo urejal višino, merila in način plačevanja prispevka. Ta prispevek bo oblikoval sredstva za delo skupnosti, ki se bodo uporabila za kritje stroškov dela organov skupnosti, za prihodek delovne skupnosti in za prispevek za delovanje skupnosti Jugoslavije.
Omeniti moramo, da organizacijsko strukturo skupnosti natančneje opredeljuje statutarni sklep o organizaciji in delu SISEOT. Na osnovi začetnih izkušenj, ki jih bo dalo delovanje skupnosti, bodo izdelane dokončne določbe satuta, ki bodo tako lahko bolj pretehtane in poglobljene.
Vse do sedaj povedano je samo nekakšen povzetek zakona o SISEOT. V nadaljevanju pa bi želeli podrobneje pojasniti nekatera zakonska določila.
Članstvo je po zakonu obvezno za vse pravne osebe, ki ustvarjajo ali uporabljajo devize v svojem poslovanju. Želimo opozoriti, da tega ne gre razumeti togo v tem smislu, da so člani le neposredni izvozniki oziroma uvozniki. Že smo omenili kot prvo značilnost novih ekonomskih odnosov, da je devizni dohodek izenačen z dinarskim ter da v celoti pripada temeljnim organizacijam, ki so posredno ali neposredno sodelovale pri njegovem ustvarjanju. Udeležba posamezne temeljne organizacije v deviznem dohodku temelji v skladu z določili zakona o združenem delu na tekočem in minulem delu, ki so ga delavci te temeljne organizacije vložili v poslovanje s tujino in se določa s samoupravnim sporazumom. O teh samoupravnih sporazumih ter ostalih načinih pridobivanja deviz v novem sistemu podrobneje kdaj drugič; omenimo naj le, da se v teh samoupravnih sporazumih med drugim določa oziroma razporeja devizni priliv med temeljnimi organizacijami, ki kakorkoli trajneje sodelujejo pri proizvodnji blaga za izvoz.
Ti samoupravni sporazumi deloma predpostavljajo kolikor toliko uveljavljen novi sistem ekonomskih odnosov s tujino z vsemi njegovimi značilnostmi obenem pa so pogoj za njegovo uveljavitev v praksi. Zavedati pa se moramo, da se ne da uveljaviti novega sistema v zelo kratkem času, zato je potrebno računati s tem, da bo prihodnje obdobje v nekem smislu prehodno.
Hočemo poudariti, da ie potrebno kot člane skupnosti smatrati tudi vse tiste temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge družbene pravne osebe, ki v sedanjem trenutku niso neposredni ustvarjalci deviz ali pa njihovi porabniki, bodo pa podpisniki omenjenih samoupravnih sporazumov, s katerimi se bo razporejal devizni priliv. Dogajalo se je namreč, da smo dobili dopis temeljne organizacije, v katerem nam je bilo sporočeno, da smatra svoje članstvo v skupnosti kot nepotrebno, saj ni registrirana za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov in zanj izvaža ali uvaža nekdo drug. Članstvo vseh takih in podobnih temeljnih organizacij smatramo kot potrebno tudi zato, ker je SISEOT oblika, ki omogoča združenemu delu, da aktivneje sode1 luje v pospeševanju procesov, ki vodijo k zastavljenim ciljem na
področju ekonomskih odnosov s tujino. Iz teh razlogov razmišljamo o izvedbi ponovnega vpisovanja v evidenco članov.
Ob koncu naj povzamemo misli, izražene v govoru podpredsednika izvršnega sveta tovariša Zvoneta Dragana na ustanovni skupščini SISEOT: »Uveljavljanje novih ekonomskih odnosov s tujino je potrebno smatrati kot proces, ki ga je možno in nujno postopno uveljaviti, vendar pa ga moremo in moramo organizirano tudi pospeševati in trdno smo prepričani, da bo samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino gotovo eden izmed najpomembnejših instrumentov samega združenega dela za čimprejšnjo realizacijo želje-nih ciljev.«	F. Turk
Prodaja
pohištva
na
domačem
trgu
Leto 1977 je bilo za prodajo pohištva dokaj ugodno. Podatki nam kažejo, da smo prodali v tem letu za 5 milijard starih dinarjev oziroma za 14,3 odstotka pohištva več kot leto poprej. Primerjava s planom pa nam pove, da smo plan presegli za 7 odstotkov. Od skupnega povečanja odpadejo 4 milijarde starih dinarjev na prodajo prek predstavniške mreže, ena milijarda pa na prodajo v lastnih trgovinah.
Prodajo v celoti bi torej lahko ocenili za zadovoljivo predvsem tudi zato, ker nam je v tem času uspelo delno sanirati proizvodni program v Tovarni pohištva Stari trg, zamenjati proizvodni program v Tovarni pohištva Cerknica in delno tudi v Tovarni pohiš; tva Martinjak. V programski usmeritvi je bilo narejeno nekaj večjih premikov, ki so močno vplivali na končni rezultat. Kljub pozitivnim premikom pa smo osiromašili ponudbo, saj smo s proizvodnega programa črtali jedilnico Living, ki nam je ni uspelo nadomestiti s kakšnim drugim uspelim izdelkom.
Kljub dejstvu, da smo s celotnimi rezultati zadovoljni, pa nikakor ne moremo mimo ugotovitve, da se naše poslovno obnašanje slabša. Stalna desortiranost obeh glavnih programov Tovarne pohištva Cerknica, napake, ki so bile narejene pri uvajanju novega programa v Tovarni pohištva Stari trg in mnogokrat napačne informacije o blagu za tapetniške izdelke so nas prioeljale pri kupcih na slab glas. Če k temu dodamo še napake, ki so bile pogoste v odpremnih skladiščih in neprilagojenost odpremne dokumentacije za kupce, vidimo, da prehajamo iz nekoč vzornega proizvajalca na dobavitelja, ki si ie že prislužil ime »nesoliden«-Takšen slab glas nam otežkoča start v letošnje leto in najavlja, da bo letošnji ambiciozni plan zelo težko došeči.
Zaključil bi z mislijo, da moramo, če naj bi nadaljevali z ekspanzijo prodaje na domačem trgu, začeti odpravljati slabosti in napake, ki so .bile narejene lani in več pozornosti kot doslej posvetiti našim kupcem.
F. -Mele
Pustni odbor se že vso zimo pripravlja na praznovanje Pusta. Letos obljubljajo še posebej zanimiv sprevod, v katerem bo sodelovalo tudi Turistično društvo Postojna. Sprevod bo v nedeljo, 5. februarja ob 13. uri krenil izpred telovadnice po ulicah Cerknice.
Na Pustno soboto pa bo veselo Pustno rajanje v stari Brestovi delavski restavraciji.
— 0 —
Odkar cerkniški banki poslujeta po novem, se lahko njunih storitev vsak dan poslužujejo samo učenci, upokojenci in gospodinje, ker sta banki odprti samo dopoldan.
Delavci pa lahko dvigajo in vlagajo denar samo ob sredah do 16. ure.
	£' -	H HI MS™	
	'r V * v	F -v;	
Letošnje praznovanje Dedka Mraza je bilo zelo razgibano in slikovito. Pa vendar so imeli nekateri naši občani tudi na te organizirane prireditve (ne)umest.ne pripombe
KAKO Z NOVIMI TEHNIKI?
Proti cilju gre zadnja genera-ci.ia lesnih tehnikov v Cerknici. Ah je res zadnja? Mnogi zastav-Majo to vprašanje kadrovski
službi.
Trenutno je teh profilov pokli-Cev dovolj. Brest ob sedanji organiziranosti in stopnji proizvodnje ne zmore sprejemati več novih tehnikov. Po drugi strani Pa čakamo spremembe, ki jih bo Prineslo usmerjeno izobraževa-nJe. Prav zdaj so intenzivne pri-Prave, da bi lesarstvo v Sloveniji Prešlo na usmerjeno izobraževani? in sicer že v šolskem letu 1978/79. Res je že skrajni čas, da Preidemo od načrtov k dejanjem.
Prav gotovo si bomo morali na brestu tudi v okviru usmerjene-§a izobraževanja zagotavljati stalni priliv kadrov vseh profilov- AJi bo to v Ljubljani ali v t-erknici — o tem se bomo odločali kasneje.
Ocenjevalna konferenca je bila
. januarja. Od 24 učencev zad-n!ega letnika je pozitivno ocenjenih 17, kar predstavlja 71 odstotkov. Ko smo na konferenci Podrobno analizirali posamezni-116- ki so bili negativno ocenjeni,
smo ugotovili, da so zvečine to spodrsljaji ali opomini k resnejšemu učenju, nekateri učenci pa se preveč zanašajo na svoje sposobnosti. Slednje kaže na nedelavnost.
Zaključnim izpitom, ki bodo v juniju, je treba posvetiti že sedaj vso pozornost, da bodo potekali normalno. Največji primanjkljaj je čutiti pri slovenskem jeziku in samoupravljanju s temelji marksizma, torej pri družboslovnih predmetih. Za ta dva predmeta bo potrebno izven urnika organizirati pregledna ponavljanja, pa tudi dopolnitev snovi. Tehnični predmeti — finalna obdelava lesa, strojni elementi s strojeslovjem in organizacija proizvodnje z ekonomiko poslovanja pa učencem ne delajo večjih težav. Zato bodo priprave na zaključne izpite v okviru predmeta.
Učenci so že seznanjeni s kadrovsko politiko Bresta in z letošnjim razpisom štipendij. Tako se učenci odločajo o nadaljevanju študija ali o zaposlitvi, s skupnostjo za zaposlovanje pa smo se dogovorili o testiranju.
F. Turšič
Družbena samozaščita in prva pomoč
V tem kratkem sestavku želim opozoriti naše delovne ljudi in občane o nekaterih pomembnih ukrepih, ki so jih dolžni storiti kot nosilci družbene samozaščite, ko gre za reševanje ponesrečencev v prometnih in drugih nesrečah.
Znano je, da je nudenje prve nih nesrečah in drugih nezgodah pomoči poškodovanim' v promet- dokaj pomembna zadeva, če ho-
Novi delavski sveti
Obenem z referendumom so bile 27. decembra tudi volitve v delavske svete in v skupni delavski svet. Kandidate za delegate v delavski svet in v skupni delavski svet so delavci izbirali v svojih sindikalnih skupinah, pri kandidiranju pa so sodelovale tudi vse družbenopolitične organizacije.
Na volitvah so bili izvoljeni v delavske svete temeljnih organizacij naslednji delegati:
V TOZD Tovarna pohištva Cerknica
1. Koščak Valči	13.	Zalar Viktor
2. Majer Tončka	14.	Lavrič Francka
3. Tekavec Marjan	15.	Golc Janez
4. Do v jak Marjan	16.	Kebe Janez
5. Jakopin Stane	17.	Sernel Justina
6. Kranjc Milka	18.	Petrič Bernarda
7. Primožič Alojz	19.	Bavec Jože
8. Humar Štefka	20.	Knap Vanja
9. Ris Franc	21.	Škot Tone
10. Štrukelj Milan	22.	Kraševec Stane
11. Grbec Alojzija	23.	Strohsack Mitja
12. Kovšca Iva		
V TOZD Tovarna lesnih izdelkov
1. Žagar Franc	7. Almajer Jožefa
2.	Truden Darinka	8. Porok Ivan
3.	Lipovec Anton	9. Zgonc Janez
4.	Furlani Irena	10. Turk Bojan
5. Nele Rudolf	11.	Dojč Šteran
6. Kodela Jože V TOZD Tovarna pohištva Stari	trg	
1. Kraševec Stanko	7.	Žnidaršič Boža
2. Levstek Franc	8.	Bravec Julka
3. Mulec Mirko	9.	Kandare Ana
4. Gerl Marija	10.	Perušek Ivan
5. Mlakar Janez	11.	Remšek Ivan
6. Truden Stanislav	12.	Zakrajšek Jože
V TOZD Tovarna pohištva Martinjak
L Kobal Milan
2.	Čuček Tomo
3.	Gagula Franjo
4.	Čuk Marija
5.	Komac Silva
6.	Mihelčič Ivan
7.	Mahne Miro
8.	Švigelj Slavko
9.	Godeša Anton
10.	Mišič Jože
11.	Kordeš Miro
V	TOZD Tovarna ivernih plošč
L Bahunek Josip
2.	Ličen Stojan
3.	Urbas Vinko
4.	Hiti Branko
5.	Kebe Jože
V	TOZD Prodaja
1.	Švelc Niko
2.	Kobal Vera
3.	Kern Viktor
4.	Vesel Robert
5.	Žnidaršič Janez
6.	Jakopin Tone
V	Skupnih dejavnostih
L Kogej Ana
2.	Udovič Rado
3.	Dobrovoljc Jože
4.	Zakrajšek Janez
5.	Cvetko Danica
12.	Kunstek Miro
13.	Hiti Miro
14.	Kranjc Vida
15.	Godeša Jožefa
16.	Sega Vinko
17.	Milavec Marija
18.	Žnidaršič Edo
19.	Rok Vera
20.	Turk Ana
21.	Šega Jože
6.	Tomšič Bojan
7.	Lunka Stane
8.	Zemljak Irena
9.	Hribljan Jože
7.	Kraševec Dragica
8.	Borak Zlatka
9.	Doles Alojz
10.	Kos Emil
11.	Ivančič Mirko
6.	Zabukovec Zdravko
7.	Juvančič-Zupančič Jana
8.	Šebalj-Mikše Štefka
9.	Meden Joža
10.	Modec Drago
čemo poškodovanemu resnično hitro in strokovno pomagati. Ni moj namen pisati o tem, kako naj poteka nudenje prve pomoči, ker so za to poklicani drugi. Najbrž ne bi bilo odveč v naših glasilih pisati tudi o tem.
Opozoriti želim predvsem ha nujnost strokovnega in hitrega nudenja prve pomoči. Za to imamo v okviru zdravstvene službe organizirano službo prve pomoči, ki je v naši občini organizirana v glavnem kot služba strokovnega transporta do najbližje, zdravstvene ustanove. Znano je, da pa tudi ni problem v nujnih primerih organizirati poleg prevoza tudi strokovnega nudenja prve pomoči s strani zdravnika ali drugega osposobljenega zdravstvenega delavca.
Zdravstveni delavci vedno poudarjajo, kako pomembno je, da je prva pomoč strokovna ‘in hitra. Nestrokovna prva pomoč lahko dostikrat povzroči še hujšo poškodbo in posledice kot pa sama poškodba. Nemalo je primerov, da je ponesrečeni v prometni nesreči umrl zaradi nestrokovne prve pomoči, ne pa zaradi samih poškodb, ki so nastale v prometni nesreči.
Z rednim usposabljanjem enot civilne zaščite najbrž ni več problemov oziroma he bi smel biti problem, nuditi prvo pomoč dovolj strokovno in hitro.
Drugo pa je vprašanje, če naši delovni ljudje in občani vedo, kako poklicati ekipo za strokovni transport oziroma kako o tem obvestiti ustrezno zdravstveno službo. To lahko storimo tako, da pokličemo ambulanto ali postajo milice na telefon 92, ki potem organizira reševalno službo.
Seveda to še ni vse. Največkrat se dogaja, da postaja milice ne dobi popolnega obvestila, ki je potrebno za organiziranje prve pomoči. Da miličniki na kraju nesreče ugotovijo dejansko stanje in potrebo po prvi oziroma zdravniški pomoči, včasih traja predolgo. Po drugi strani pa je tudi pošiljanje ekipe za nudenje prve^ pomoči vezano na znatne stroške. V naših razmerah je potrebno upoštevati ne nazadnje tudi to, da v primeru, ko zdravnik odide na kraj prometne nesreče, v ambulanti čaka toliko in toliko pacientov na vrnitev zdravnika.
Da bi se izognili nevšečnosti, predolgega čakanja na kraju nesreče in predvsem, da bi lahko bila prva pomoč hitra in dovolj strokovna, je prav, da tisti, ki o prometni nesreči obvešča pristojno postajo milice ali ambulanto zdravstvenega doma:
—	po možnosti sam ugotovi, kakšne pomoči je potreben ponesrečeni oziroma tudi ugotovi, koliko j e ponesrečenih in po možnosti, kakšne so posledice (ni namreč vseeno, ali je poškodovan le eden ali je ponesrečenih več oseb);
—	če je v nesreči kdo nezavesten, je potrebno to posebej poudariti;
—	posebej opozoriti, če je v nesreči kdo opečen, ker ima reševalna služba za to posebej pripravljeno opremo.
Naj še enkrat poudarim: ni dovolj, če ponesrečenca pripeljemo še tako izkušenemu zdravni-ku-specialistu, če poškodovanca prej z nudenjem hitre in strokovne prve pomoči nismo pripravili za kasnejši poseg specialista-zdravnika.
Tudi na tem področju tako najdemo neposredni nosilci družbene samozaščite — delovni ljudje in občani — svoje mesto, ko je potrebno pomagati drugemu. Da pa smo pripravljeni pomagati, dokazujejo vsakdanji primeri iz našega življenja. Ob vsem tem je verjetno dobro upoštevati pregovor, ki pravi, da nesreča nikoli ne počiva in da pravega prijatelja spoznaš v nesreči.
L. špitalar
V skupni delavski svet so bili izvoljeni naslednji delegati:
Iz TOZD Tovarna Jelka Begunje
1.	Kršič Miro
2.	Popek Anton
3.	Zalar Niko
Iz TOZD Tovarna pohištva Stari trg
4.	Klešnik Branko
5.	Pišek Ana
6.	Šumrada Jože
Iz TOZD Tovarna pohištva Martinjak
7.	Štritof Stane st.
8.	Mele Milan
9.	Zakrajšek Majda
10.	Kovačič Majda
11.	Avsec Franc
12.	Žnidaršič Darko
13.	Kusič Marjan
Iz TOZD Tovarna ivernih plošč
14.	Gostiša Anton
15.	Mulec Franc
16.	Udovč Franc
Iz TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg
17.	Ovsec Jože
18.	Zigmund Stane
19.	Turk Jože
20.	Kraševec Rajko
Iz TOZD Tovarna pohištva Cerknica
21.	Borštnik Franc
22.	Homovec Miloš
23.	Korošec Jože
24.	Pakiž Andrej
25.	Sterle Viktor
26.	Zevnik Jože
27.	Braniselj Jože Iz TOZD Prodaja
28.	štrukelj Franc
29.	Turšič Ema
30.	Zakrajšek Marija Iz Skupnih dejavnosti
31.	Hiti Alojz
32.	Kovač-Mivec Irena
33.	Telič Janez
V	TOZD Tovarna pohištva Jelka Begunje delegatom poteče mandat kasneje in bodo volitve v februarju.
V	nekaterih temeljnih organizacijah in v Skupnih dejavnostih so že bile primopredajne seje, v ostalih pa bodo te dni.
Februarja bo organiziran seminar za delegate v delavske svete in v skupni delavski svet, kjer se bodo delegati natančneje seznanili s svojimi nalogami.	B. Turšič
Dovolj pazimo nase?
REDNA TELESNA AKTIVNOST IN ŠPORTNA VADBA ZA ODRASLE IN STAREJŠE
Z lanskih Bloških tekov. Letošnji so bili zaradi zares hudobnega vremena »pet pred dvanajsto« preloženi. O njih bomo še poročali
REKREACIJA V TELOVADNICI
Znano je, da smo pozimi telesno manj aktivni, še posebej, če ni snega ali ledu. Postanemo seveda za kakšen kilogram težji, poleg tega pa tudi okornejši in bolj podvrženi boleznim. Da bi se temu izognili, smo za Brestovce organizirali v telovadnici dvakrat tedensko ure rekreacije, ki so:
V	PONEDELJEK OD 20. URE DO 21. URE TER
V	ČETRTEK OD 19. URE DO 20.45 URE.
V istem času ima vadbo tudi odbojkarska sekcija.
Za nogometaše bomo v februarju organizirali zimsko TRIM ligo, Tekme bodo ob sobotah ali nedeljah dopoldne. Na koncu naj omenimo še to, da je vsa vadba pod strokovnim vodstvom in da je želja organizatorjev rekreacije, da bi bila udeležba na teh urah čim večja zaradi koristi vsakega posameznika in ne navsezadnje tudi zato, da bo telovadnica, ki je zelo velika, dobro izkoriščena.
SD — AOP, 6.-8. TIP II., SD —
Zanimanje raziskovalcev na področju telesne vzgoje je bilo od vsega začetka usmerjeno le na prvo obdobje življenja, na mladost.
Zdaj pa že prevladuje prepričanje, da pri telesni kulturi ne gre samo za mladino in samo za vrhunske tekmovalce, temveč za človeka v vseh življenjskih obdobjih.
Napačno in usodno bi bilo, če bi se človek ukvarjal s športom samo do približno tridesetega leta, ko čuti, da ni več sposoben za vrhunske dosežke in ga na tekmovanjih izpodrivajo mlajši. Šport oziroma telesna aktivnost sta v zrelih letih in starosti prav tako potrebna, kakor v mladosti. Smoter aktivnosti pa je seveda povsem drug: ne gre več za uspešno tekmovanje, temveč za ohranjenost vitalnosti, za zdravje, za dobro počutje, normalno telesno težo, za razvedrilo, bogatenje prostega časa in sploh za to, da ne bi prezgodaj omagali.
V nadaljevanju sestavka naj bi predvsem skušali odgovoriti na dvoje vprašanj:
—• prvič: zakaj športna aktivnost tudi za odrasle in starejše občane
— drugič: kalkšna naj bo, da bo človek zdrav, čil in sposoben za delo tudi v letih staranja.
ČETRTO DESETLETJE ŽIVLJENJA — ZAČETEK STARANJA
Za senescenco in senium, kakor imenujejo gerontologi drugo polovico življenja, je značilna in-volucija — razvoj navzdol. Ta razvoj je lahko zelo hiter in se včasih prične že po tridesetem letu. Veliko je to odvisno od zdravega ali nezdravega načina življenja. Kdor živi naravno, kdor se utrjuje v naravi, kdor odmerja del prostega časa za obnovo sil, je lahko pri močeh tudi v visoki starosti. Kdor pa predvsem sedi — sedi na delovnem mestu in sedi doma, kdor preživi ves dan v zaprtih prostorih, peša hitreje. Zdravniki govorijo o pe-šanju zaradi pomanjkanja gibanja, o involuciji zaradi neaktivnosti.
Telesno pešanje in propadanje že v najboljših letih je danes splošen pojav, saj je znano, da je tudi v razvitih deželah velik del odraslih športno neaktivnih. Mnogi se sicer ukvarjajo s sezonskimi športi, na primer s smučanjem in plavanjem,^ vendar ta dejavnost nima značaja redne vadbe.
Zakaj imajo ljudje tako slab odnos do redne vadbe? Največ zaradi tega, ker zavest o aktivni vlogi, ki pripada slehernemu posamezniku v boju za njegovo zdravje in dobro počutje, še ni prebujena. O bistvu športa in biološkem pomenu gibanja so ljudje še vedno nepoučeni, ne-
izobraženi in neosveščeni, podobno, kakor so neosveščeni o uživanju poživil.
Že od nekdaj so ljudje navajeni, da se zanimajo za zdravje šele takrat, ko »zagori rdeča lučka«, ko čutijo slabost in telesno bolečino, ko zbolijo. K zdravniku prihajajo z željo, da jim predpiše zdravila, med drugim tudi taka za lajšanje bolečin, za prebavo, spanje, hujšanje in podobno. V Švici je znano geslo, da je treba hoditi in teči, vendar ne v lekarno po zdravila, temveč v naravo, na trimske steze.
ZLO PRIHAJA PO MALEM, NE OPAZNO
Zakaj se tako malo odraslih redno ukvarja s telesnimi vajami in se nasploh premalo giblje? Hiranje zaradi premalo gibanja (hipo-kinetoza) se polašča ljudi po malem in neopazno, da se tega -niti ne zavedajo. Prav po malem pridobivajo na teži, po malem izgubljajo mišično moč, zmogljivost srca, elastičnost ožilja, gibljivost prsnega koša, kapaciteto dihal in podobno. Ljudje se s temi pojavi po malem sprijaznijo in navadno niti ne vedo, da gre predvsem pa posledice napak v načinu življenja.
Ko pokaže tehtnica nekaj kilogramov preveč in postane stara praznična obleka pretesna, tega ne razumejo kot opomin, temveč kot nekaj, kar prinašajo leta, kajti še vedno se jim zdi normalno, da je 50-letni znatno težji od 30-letnega. Normalno se jim tudi zdi, da je 40-letni že precej okoren, trd v sklepih ter da ne more več niti teči niti skakati ali plezati. Človek bi moral biti v drugi polovici življenja za spoznanje lažji kakor v najboljših letih. Lažji zaradi tega, ker postajajo z leti mišice in vezi, ki držijo in nosijo težo telesa, šibkejše. Zato je razumljivo, da nastajajo težave pri stoji in hoji, če ie treba ob oslabelem veznem tkivu in oslabelih mišicah držati in nositi iz leta v leto večjo težo.
Teze o športni dejavnosti in normalni telesni teži v drugi polovici življenja potrjujejo tisočeri zgledi. Poznamo veliko ljudi, ki sta jih redna vadba^ in športna rekreacija ohranili čvrste, vzdržljive, vitke in podjetne vse do visoke starosti. Taki ljudje so med lovci, planinci, smučarji, igralci tenisa, nabiralci gozdnih sadežev, vrtičkarji in drugimi. Znani so starejši in stari udeleženci slovečega VAŠA teka na Švedskem in Engadin-skega smučarskega maratona v Švici, ki vam, ko se pozanimate za njihov režim življenja, povedo, da z redno telesno vadbo niso nikoli prenehali. Skoraj vsi so privrženci hoje v naravi in sezonskih športov, zlasti smučanja in plavanja.
P. Kovšca
TRIM KEGLJANJE
Letos smo se odločili, da že vpeljani sistem rekreativnega kegljanja obogatimo še z eno obliko; to je s kegljanjem v borbenih igrah, ki je mnogo bolj družabno in prijetno kot običajno posamično kegljanje.
Pričakovali smo nekoliko večji odziv, vendar lahko rečemo, da je bila udeležba še kar zadovoljiva, saj je nastopilo skupaj 114 kegljačev oziroma kegljačic v devetnajstih ekipah s po šestimi člani.
Izidi so sicer povsem nepomembni, ker na tekmovanju ni šlo za doseganje dobrih rezultatov, temveč le za sodelovanje. Objavljamo jih le zaradi primerjave in pa zato, da bi mogoče člani ekip, ki so se uvrstile na repu, le večkrat zašli na kegljišče in z več vadbe izboljšali svoje znanje.
VRSTNI RED:
L TIP I., 2. SD — marketing, 3. SD — prodaja, 4.-5. JELKA,
nabava, SD — tehnologija, 9. TLI,
10.	TPC V., 11. TPC I., 12,—13. TPS, TPM II., 14. TIP II., 15. TPC IV., 16. SD — kadrovska služba, 17.—18. SD — Služba skupnih zadev, TPC III, 19. TPC
11.
P. Kovšca
IZ KEGLJAŠKEGA KLUBA BREST
— V prvi polovici februarja organiziramo odprto klubsko prvenstvo za člane, članice, mladince in mladinke. Prvenstvo bo v disciplini 3X200 metov za člane in 3X100 metov za članice, mladince in mladinke. Prijave sprejema na kegljišču do 4. februarja Dragica Pokleka.
Privržence kegljaškega športa vabimo, da se odprtega prvenstva udeležijo v čimvečjem številu!
REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
KARAKORUM — VLADIMIRA
—	AKNE — EN — SREČNO NOVO — LINNE — DILAN — ZI — PARALELE — REKTOR — KIDANJE — OPERATER — BRIGA — EMISIJA — KOS — VON
—	SARI — NI — SLAK — OKOPI — KROTA — JK — KANONI
—	SARANCA — AT — OMERSA
—	ALKO — TL — AIR — KE-TONI — AA — CAR — NIKO — SALAMIN — KV — JULIJUS — IPERIT — OLIB — KRITERIJ
—	MO — CS — ALUP — KDOR
—	ONA — ANANAS — AA — NANA — AARE — BOR — NA
—	SHS.
IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA
Novoilena nagradna križanka je bila nekoliko trši oreh, pa je prišlo manj rešitev kot običajno — samo 66. Komisija je izžrebala takole:
—	po 50 din prejmejo: Janez KATERN, Vrtna ulica 8, 61381 Rakek, Tončka KRAJC, Grahovo 4, 61384 Grahovo in Bernarda PETRIČ, Videm 52, 61380 Cerknica;
—	100 din dobi Ivan ŠKRLJ, Tovarna pohištva Martinjak;
—	150 din Jože HRIBLJAN, Tabor 21, 61380 Cerknica;
—	in 200 din Eva BRANISELJ, Dolenja vas 12/B, 61380 Cerknica.
Nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti, ostalim pa jih bomo poslali po pošti.
V spomin
23. januarja smo pospremili k zadnjemu počitku ing. Joška Pojeta, ki je tragično preminil v osemintridesetem letu starosti.
V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen od leta 1970, zadnji dve leti kot vodja proizvodnje.
Njegova delavnost je bila vsestranska; vse svoje moči je prispeval za boljši jutrišnji dan nas vseh in kot strokovnjak dal tudi velik delež k razvoju naše temeljne organizacije. Zapustil nam je velik vzgled pri združevanju moči za skupno delo.
Kot družbeno-politični delavec, predvsem pa kot tovariš in prijatelj, je imel veliko mero občutka in ljubezni do sodelavcev, prijateljev in znancev.
K zadnjemu počitku smo ga pospremili vsi člani kolektiva, vaščani, sorodniki in znanci z velikim spoštovanjem.
Z njegovo smrtjo smo izgubili človeka, delavca, tovariša in prijatelja. Težko se bomo sprijaznili z resnico da ga ni več med nami.
Delovna skupnost TLI Stari trg
Delovna skupnost TOZD Tovarna pohištva Martinjak sporoča žalostno novico, da je umrl naš upokojenec Janez MIHELČIČ iz Grahovega.
V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen od 1. L 1947 do upokojitve 20. 12. 1956. leta. Delal je na različnih delovnih mestih v strojni obdelavi. Tovariš Mihelčič nam bo ostal v lepem spominu kot prizadeven delavec in dober delovni tovariš.
Delovna skupnost TOZD Tovarna pohištva Martinjak
Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni In odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Marija GRBEC, Vojko HARMEL, Jožica ILERŠIČ, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Janez MELE, Franc MULEC, Viktor OGRINC, Miha SEREC in Vinko ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilu sodi med proizvode iz 7. točke prve ga odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenile »•421-1 /72 7 dne 24 oktobra 19741
Filmi v februarju
2 2 ob 19,30 — ameriška kriminalka DIAMANTI STAREGA GANG-" STERJA.
4 2 ob 19 30 in 5. 2. ob 16. uri — jugoslovanska komedija LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE BUDIMIRA TRAJKOVIČA.
5.	2. ob 19,30 — ameriška komedija — POVABILO NA VEČERJO
Z UMOROM.
6.	2. ob 19,30 — ameriška kriminalka NEVARNO MESTO.
9. 2. ob 17. uri in ob 19,30 — ameriška komedija CIRKUS.
H. 2. ob 19,30 in 12. 2. ob 16. uri — francoski pustolovski film ŠEJK AHMED.
12.	2. ob 19,30 — mehiška drama PREVELIKA ŽRTEV.
13.	2. ob 19,30 — francoska kriminalka ADIJO, POLICAJ!
16. 2. ob 19,30 — japonska kriminalka BOMBA V SUPER EX-PRESSU.
18.	2. ob 19,30 in 19. 2. ob 16. uri — hongkongški karate film NA
ZMAJEVI POTI.
19.	2. ob 19,30 — japonski pustolovski film KING-KONG JE PO-
BEGNIL.
20.	2. ob 19,30 — italijanska kriminalka REVOLVER
23. 2. ob 19,30 — ameriški pustolovski film AFRIKA EKPRESS.
25.	2. ob 19,30 in 26. 2. ob 16. uri — ameriški western KONJENICA
BREZ KONJ.
26.	2. ob 19,30 — ameriški zabavni film SVET PONOČI DANES
27.	2. ob 19,30 — italijanski erotični film VIKING Z JUGA.