Murska Sobota, 16. junija 1994 • Leto XLVI • Št. 24 • Cena 119 SIT JEKLO V TEHNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 PREPROGE - ZELO UGODNO! 190 x 280 cm SAMO 13.290 SIT, 170 x 230 cm SAMO 9.508 SIT, VELIKA IZBIRA TALNIH OBLOG, TUDI ZUNANJIH. minicom d.o.o., vegova 13, m. sobota, tel.: 069 23 895, fax: 3! 954 AKCIJSKA PRODAJA RAČUNALNIKI, KI LETIJO! Kdo je zajemal z veliko žlico, ali kam se je mimo razpisov odtekal denar soboškega proračuna, preberite na strani 6 VREME V petek in soboto bo sončno in topleje, v nedeljo poslabšanje s krajevnimi nevihtami. Vestnikov koledar 16. junij, četrtek, Beno 17. junij, petek, Gregor 18. junij, sobota, Bogdan 19. junij, nedelja, Julijana 20. junij, ponedeljek, Božidar 21. junij, torek, Alojzij 22. junij, sreda, Pavlin Pregovor Ob kresi (21. junij) se dan obesi. Priučeni smo, da četudi je sredi noči, P^f^ovftev^aziskoval-vrednoto, zato me niti malo ne preseneča ugo' S|ovenije lavnega mnenja, da je večina vprašanih i - . jruano, r“vje postavila na prvo mesto med vrednotami, vrednot sploh ni n^r0movino' Postavljanje zdravja najvišje na :avnega mnenja s lem tudi raziskovalci Centra za raziš sam0 t0, j.,.’b so t0 potrdili, niso odkrili Amerike. Saj v^sokimi vredno- ^^ovšečno poudarjali, da kot narod strmim^ m0 kol : Potem si moramo priznati, da zdravje v l, ne ali postane vrednoto takrat, ko nas ^zen P bole,° ,e ° driski kamen zastavljenim ciljem v ži J .. vre(jnost-°* ovira, je zdravje kot vrednota tam nekje med ges ./“tema slovenskega naroda. -ačne povzročati teiaVeey^5asePogosto zavemo šeletakrat’ ° prisiljeni smo postati, umiriti b° CW1 nam naenkrat postane oviral p J sc nam 1,1,1 SV0J tempo in celo spremeniti način življenja. Zdravje ljubimo bolj kot sami sebe luči’prinaša, in telesnih bolečin, ampak cm nemoien, slabih M Vn,e boleH‘ne - prekrižane so mu p ■ .nestu dobi drugo -"testo m ° v drutini kot tudi v družbi in na de os t drugih in manj ^^drtevanega člana, odvisnega od pomoči kak0 , ' 'orel mesto na obrobju. ^neniski anketi niso ^r^v^^o '“(no Te«a l '“dvojemu telesu pnuoš- «>no u, ' n“° vprašali, koliko in na kak način sv J politivnega ^dnosai^i' sPnsrhve in tudi lenarjenje, kar š(anju zdravja na le«vici v, Ie(«sa. Pa bi morali, da bi raz J teiesa je dodali primerno utež- Odnos do la. ^P'ašan‘ ^‘lo, ki hodi vzporedno z vre dn Iuj; potrdili, iaseiavni.v>avnomnenjski anketi so v svojih odgo . Na primer Sipor!omseJ>°i da b'sami morali vei StOr‘‘u Večinoma moški mlajših let 'n ? v/o ir ^varia kar polovica vprašanih. ve pravijo, da je '“'N nekje o“b:azbo- Poznavalci Slovenčevih rav^y začno »skrbeti« pSVaie td^ prelomnica in ljudje pogosteje teboč‘ Podalj'šev"'‘!ucevat' v svoie taljenje tudi lastno telo, neiz-"i Zdr ‘^“jo ^em Pretečenih kilometrov, to počno z nasiljem ^°iivet0 ^e h slam Se^e ra^ °d dst‘b’ zase, za svo!e ^ujas^dje in e ne dajo navzkrii? Je v takem ravnanju res tudi ^dr^'*^^ si priznajmo, da k vrednotenju ^dlji^0 Prave ‘Vno vrednotenje lastnega telesa, to pomeni, da mu nadomr^°StitVe ali v zameno za to ne iščemo utehe s,kth in razvadah. MAJDA HORVAT Fotografije: N. Juhnov čudovita dežela h^jnajhne in velike VOZNI RED ZA VESTNIKOV VLAK 9418.6 m.sobota slovenska 15 /prej prodajalna NOVOST/ MURSKA SOBOTA 03.30 01.12 BELTINCI 03.37 01.05 VERŽEJ 03.45 00.57 LJUTOMER 03.45 00.48 LJUTOMER MESTO 03.57 00.45 IVANJKOVCI 04.11 00.34 ORMOŽ 04.25 00.09 PTUJ 04.44 23.50 PRAGERSKO 05.15 23.17 CELJE 05.55 22.36 LJUBLJANA 07.15 21.13 KOPER 09.30 18.45 stran 2 aktualno okoli nas Ljutomer obiskal svetnik francoskega veleposlaništva v Sloveniji ■ LJUBLJANA - Državni svet je sprejel odložilni veto na zakon o določitvi višine invalidskih prejemkov. ■ LJUBLJANA - Državni zbor je med drugim sprejel dopolnjen program družbe za graditev avtomobilskih cest. Hkrati je zagotovil dodatno financiranje graditve vzhodne ljubljanske obvoznice. I LJUBLJANA - Na izredni seji državnega zbora je bil z veliko ____I večino imenovan za novega notranjega ministra v Drnovškovi vladi Andrej Šter, dosedanji državni sekretar v notranjem ministrstvu. ■ LJUBLJANA - Predsednik Milan Kučan je sprejel stotnika Branka Babiča in poročnika Stasila Burjo iz sestave 5. PŠTO, ki se bosta v naslednjih mesecih kot vojaška opazovalca udeležila mirovne misije KVSE v Nagomem Karabahu. I LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je ____I na tiskovni konferenci za skupino italijanskih novinarjev predstavil slovensko videnje odnosov z Italijo. Zahodno sosedo Slovenije, članico zveze Nato in Evropske unije, je predstavil kot i po uit zdrava pamet. Socialisti sc> p ^gaf0 demokrate k sodelovanju. lozakoaliciV gresa liberalcev je glasovalo zajska pa^ osnovi so se potem začela k rriešan^..prO' nja. Stranki sta sestavili dese •. uSkladl (ji kovnih komisij, katerih na^l^čjih’'(H grame strank na določenih P ko[s^’ recimo gospodarstvo, zdravs ne tura itd. O resorjih se zaenk da b0 tisti, blizu sklede, naj bi w Adbor ji m 11 človek nove madžarske vla mandatar svobodnih delno poi držalo, bomo kmalu naj bi se končala do 28. J drjave ,. namerava namreč predsedm , w prvo zasedanje nove skupj 1 't zb^jo Upamo, da se bodo , at ukv11 poražene stranke, ki se zae [d z analizo poraza ter iskanje’ g, tbk° ^0 drugim odstopajo vodstva rnl^,nM'\ nutno brez predsedstva Stranka kratov, Demokratski forum st mokratska ljudska stranka- ustnik0 Mm Neodvisna stranka drobnih P ^i ni namreč sestavljale opozicij0 ,^101r ^0 skupščini. Seveda Če bodo^n s0 nja uspela. To si pa želijo raz najprej volivci obeh strffs’e bO^/ffPfo^ časa menda tudi za to, da ak p' jali« tudi z volivci, ker brez / bo zelo težko vladati. To je pisalo na enem od plakatov svobodnih demokratov (SZDSZ) v predvolilnem boju. Ko so oblikovali slogan, prav gotovo niso mislili na socialiste (MSZP), temveč na nas, volivce. Toda volivci so se odločili drugače in jih »obsodili« na koalicijo s socialisti. Da se bodo s sodbo sprijaznili tudi liberalci, potrjuje dejstvo, da so se začela koalicijska pogajanja med strankama. Začela so se, čeprav je bilo slišati med dvema krogoma volitev precej izjav proti koaliciji. »Protiizjave« so dajali predvsem svobodni demokrati. End od vodilnih osebnosti je recimo izjavila, da ni govora, da bi Sli v koalicijo s socialisti, če bo mandatar le-teh predsednik stranke Gyula Horn. Istočasno je Ldszld Bčkesi, avtor gospodarskega programa socialistov in predstavnik liberalne strune stranke, večkrat poudaril, da ne bo prejel nobene vloge v novi vladi, če ne bo koalicije z liberalci. Proti koaliciji je (je bilo) več dejavnikov. Ni čudno, če nekatere liberalce spreletavajo nasprotna čustva, kajti morajo v koalicijo z nasledniki nekdanje državne partije, zoper katere so se borili pred letom '90, čeprav moramo priznati, da »ta« stranka ni več »tista« stranka. Dokaz za to je starostna struktura poslancev Madžarske socialistične stranke. Večina jih ima od 30 do 40 let, najmlajši poslanec je star 21 let. Toda spomini nekaterih na eni in drugi strani segajo vseeno daleč nazaj. Prav gotovo neugodno vpliva na koalicijska razmišljanja tudi nezdravo razmerje poslancev omenjenih strank, saj imajo socialisti v skupščini 209 poslancev, svobodni demokrati pa le 70. Ti pa nikakor ne bi želeli odigrati vloge drugega violinista oz. statitirati med vladanjem veli1 junija 1994 stran 3 aktualno doma ^sednik vlade dr. Janez Drnovšek na obisku v Pomurju ieH Jii 1^ Ji- j? Vlada mora zahtevam gospodars - • mudil predsednik Na delovnem obisku v Pomurju se; je Z vodstvom genske vlade dr. Janez Drnovšek. Po pog mutskem druzba ie Eiffle si je ogjedal proizvodnjo v tem najv e j, Qeryncih, pop° obiskal govedorejsko kmetijo Pers .#| na številna vpr . J W eno uro gost na Murskem valu, kjer je o g pomurskimi gosp' . . PoMalcev, nato pa se je v Radencih mineval v izme> J 'berilu. Drnovškov obisk v Pomurju je v g v ajanjih, gospod ■ »enj o nekaterih najaktualnejših gospodarsluh P saml v podjetj so ga opozarjali predvsem na tiste probleme, sposobni reševati. 6 Muri’ k' zaposluje 7™ delavcev v osmih specializi-tovarnah v vseh štirih potnur-wmah, so dr. Drnovška sez-“i z rezultati gospodarjenja in ^bnostmi v podjetju. Mura je L ,izvozno usmerjena, saj odstotkov proizvodnih i J"1051' de'a za izvoz, s svojimi lab/' Pa se ie uveljavila na naj-izvallM svetovnih tržiščih, saj Us., v dvajset držav. V Muri se Potreh/mPT1'aga^a’° zahtevam in iim s J™ svetovnega tržišča, zato CridT USpeva ohranjati tržišča in Kvctl nova' Prav zdaj pote-W m? preustroi proiz' s tem; ■ oblačilih, saj jim 'tdelovairi*' mtio hm r°S?nec prestopnik, nekako poskušajo *hova ludL Pustimo jim vsaj možn. ’ v nogo-^Potrebn.o - če vs0 stvar pI, razrušimo še klub stianSt ~ da i'm z nakupom igralce zastavo. . strank, ki ob vsej lei igri n J’ kar bi smeli pričakovati od da ms0 ne stojijo nevtralno, to P š;evajo izide ZaSh v«r?e 'z&ublle poslancev je, p odidejo še °htev m « prizadevajo, da za voli ne dr^avnem zboru so nedav"° Združevanju, ki Ptavi d ® 21. člena zakona o politične proračuna ^iVrante upravičene do ^/'cev v držav-"^zbor ?venije sorazmerno številu p ■ Vprašanje Se 'e glasb’ k\S0 bili izvoljeni na ni’bov' adanju strank in PtestoDan °’ kdo nai dob' denar ob ra p J katere listi ar^nec ??shncev- nai &a dob' ^volitvah kandidiral 4’ Pa str« vk’)e Prestopil, ha zadnjih ^slann • ’ v katero je prestopil- okrožij so gla-tak^i“ Prieško-prekmurskih vohln denar „cnvali za to, da d°bi de_ c 'zvoljen. Vsi poslanci SLS so g azen enega, S° ®'asovtvnova Poslančeva stranka. Enak . Uste s0 glasovi t ko 'posla^ SKD. Poslanci združene Usm ^ako Mo pdrugače. Stranki SKD in ^SD im*^ ne zSubiJiP slancev kot po volitvah, nista jih ne p ^vali^^^1 Poslanci nekdanjih zelenih, r0P temu, rt'*hidenarij" Prestopili v LDS, so R'a8,‘ Zanimivo je, njihov °b,vala njihova stara stranka S^ &laSQ. Vak drupax nov’ strankarski kolegi v LDS t0 da n MoDnvM^bko pomeni dvoje. Po m kolegom ?'kupiliL k' mal° ceniio m bi se rad elde- z denarjem, po drugi pa to, da se 1'1° Danajcev, ki nosijo darove. SMEJ gija je podrejena uvajanju novih blagovnih znamk, izvozu v nove države in krepitvi novih podjetij v tujini. Po eno takšno firmo Mura že ima v Nemčiji in ZDA, načrtujejo pa še eno takšno firmo za žensko modo v ZDA ter eno v skandinavskih državah. Ker je Mura pretežno izvozno podjetje, je direktor Božo Kuharič predsednika vlade opozoril na razkorak med gibanjem tečaja tolarja in inflacijo, in ker se takšne težnje pričakujejo tudi do konca leta, bo Mura izgubila pomemben del dohodka. Tudi obremenitev osebnih dohodkov s prispevki in davki je za delovno intenzivne panoge previsoka, zgornja še sprejemljiva meja pa je po njegovem mnenju 85 odstotkov. Slovenske tekstilce močno prizadeva tudi nekontroliran uvoz konfekcije dvomljive kakovosti, zato od države zahtevajo večjo zaščito domače proizvodnje. Predsednik Drnovšek je pohvalil dosežene rezultate Mure, ki je znala uspešno prebroditi težave, obdržati zunanja tržišča in povečati izvoz. Po njegovih besedah so ukrepi ekonomske politike, ki jih pripravlja vlada, znani, z njimi pa si prizadeva za čim večjo stabilnost in zagotavlje-nje ustreznih pogojev gospodarjenja. Ob ogledu kmetije v Gerlincih, ki je usmerjena v govedorejo, so ga kmetijci opozarjali predvsem na težave, s katerimi se srečuje ta gospodarska ponoga, problemi gospodarstva pa so bili tudi v ospredju pogovora v Radencih, kjer se je dr. Drnovšek sestal s pomurskimi gospodarstveniki. Gospodarska gibanja v Pomurju so bolj ali manj podobna slovenskim, nekoliko neugodnejše pa je gibanje obsega industrijske proizvodnje, kar je predvsem posledica težav v lendavski Nafti in gornjeradgonskem Elradu. Tudi stopnja nezaposlenosti (v Pomurju je 8.941 iskalcev zaposlitve) je v Pomurju večja od slovenske in znaša 17,5 odstotka, javna poraba pa je lani rasla za 6 odstotkov hitreje od prihodkov gospodarstva. Razvoj pomurskega gospodarstva ovira tudi nerazvita infrastruktura, pri čemer Pomurci opozarjajo predvsem na cestno povezavo do Lendave, pa tudi na železniško povezavo z Madžarsko. Dr. Drnovšek je zagotovil, da si vlada prizadeva prilagoditi ekonomsko politiko in ustvariti razmere za normalno poslovanje, kar se že kaže v proizvodnji. Ta se je po šestletnem padanju lani povečala za odstotek, tudi inflacija je čvrsto pod kontrolo, cenovna razmerja so v glavnem uspeli uskladiti, problem pa je še vedno visoka javna poraba, kar je posledica upadanja družbenega proizvoda v prejšnjih letih in ohranjanja doseženega standarda. Tudi število brezposelnih se je v zadnjem času zmanjšalo, ena od prednostnih aktivnosti vlade pa je tudi zmanjšanje obrestnih mer. Kar zadeva vprašanje lendavske nafte, je dr. Drnovšek povedal, da v vladi pripravljajo ukrepe za reševanje težav, delavce pa je pozval, da odstopijo od načrtovanih manifestacij, saj le-te ne bi prispevale k hitrejšemu razreševanju težav. Kmetijcem je zagotovil, da bo vlada svoje ukrepe usmerjala v reševanje kmetijske problematike, s prelevmansko zaščito pa že uresničuje del te politike. Potrebno pa bo seveda ugotoviti, ali je to dovolj. LUDVIK KOVAČ Ne na levo ne na desno - v zeleno? V Kamniku je bil preteklo soboto 5. kongres Zelenih Slovenije (ZS), to je stranke, ki je ostala brez poslancev, čeprav jih je po volitvah imela pet. Poslanci so se namreč najprej odcepili od stranke in preimenovali v Ekološko socialno stranko, nato pa so prestopili k liberalnim demokratom. Odbori »na terenu« niso šli za njimi. Od 33 jih je bilo na kongresu 29. Vzhodni oziroma severovzhodni odbori so pred kongresom upali, da bodo stranko umestili v sredinski prostor, če bo na volitvah za predsednika zmagal Mariborčan Boris Keuc, doslejšnji generalni sekretar stranke. Po njihovem mnenju je predsednik stranke Vane Gošnik preveč naklonjen takoimenova-nim desnim strankam, ki povrhu niti niso zanesljivi partnerji, kakor se je pokazalo ob glasovanju o obvezni razlagi 21. člena zakona o političnem združevanju, s katero naj se določi, komu gre denar iz državnega proračuna, stranki ali poslancem, ki so odšli iz nje. Po mnenju soboških udeležencev kongresa (B. Bavčar, F. Horvat, A. Kralj, A. Novak) je strankino vodstvo ta poskus osredinjenja razumelo kot poskus levega udara. Keuc ni bil izvoljen, dobil je 26 glasov, dosedanji in nadaljnji predsednik Gošnik pa 47. Za predsednico sveta stranke je bila izvoljena Brigita Bavčar iz Sobote, kar se, spričo tega, da Bavčarjeva poslej v slovenskem zelenem in siceršnjem političnem prostoru ni bila znana, razlaga kot priza-nje prekmurskim zelenim. Znano je namreč, da je dobila stranka ZS na zadnjih volitvah največ glasov prav na tem koncu. šsm Soboški dnevi 9. septembra Čeprav so v organizacijskem odboru za pripravo letošnjih Soboških dnevov predvidevali, da bodo to prireditev, ki je naletela na velik odmev, pripravili že konec tega meseca so se vendarle odločili drugače in jo preložili na poznejši čas. Upoštevali so namreč septembrsko evropsko : prvenstvo toplozračnih balonov v Murski Soboti, ki bo lepa priložnost za širšo predstavitev Murske Sobote in njene ; okolice. Zato bodo Soboški dnevi v času tega tekmovanja, in sicer 9. septembra. MJ Po nesklepčni seji soboškega parlamenta O proračunu drugič Čeprav je vodstvo Skupščine občine Murska Sobota pripravilo vse, da bi na skupnem zasedanju zborov sprejeli vsaj letošnji proračun, in so nekateri odborniki zatrjevali, da bodo »odmrznili« sredstva, namenjena za prednostne naložbe v občini, predvsem za ceste, komunalo in šolstvo, se je njihov poskus tudi tokrat izjalovil. Predsednik SO Andrej Gerenčer je namreč po 15-minutnem čakanju ugotovil, da je navzočih premalo odbornikov za veljavno odločanje. Nesklepčna sta bila kar dva zbora, in sicer zbor združenega dela, kjer so našteli 16 odbornikov, in družbenopolitični zbor z 20 odborniki, medtem ko je bilo edino v zboru krajevnih skupnosti dovolj odbornikov. Enega od razlogov za nesklepčnost je treba prav gotovo iskati tudi v razširitvi dnevnega reda skupščinskega zasedanja s sprejetjem zaključnega računa občinskega proračuna za leto 1993. Tega namreč ravno v teh dneh pregledujejo strokovni delavci SDK-ja. Ponovno zasedanje soboškega parlamenta je predvideno že prihodnji teden, pri čemer se razmišlja celo o ločenih sejah skupščinskih zborov, potem pa bi imeli skupno sejo, na kateri bi sklepali o nekaterih pomembnih kadrovskih spremembah. Na dnevnem redu je namreč sklep o prenehanju funkcije člana občinskega izvršnega sveta in sekretarja sekretariata za obrambo Stanka Lebarja, ki odhaja v pokoj, za vršilca te dolžnosti pa je predlagan Dušan Grof, vodja referata za civilno obrambo pri omenjenem sekretariatu. Namesto Anice Forštnarič in Ivanke Klopčič, ki sta odstopili kot članici sveta javnega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota, je komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala odbornika Hermana Kisilaka in Olgo Lenart, predmetno učiteljico zdravstvene stroke na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Odborniki pa naj bi soglašali tudi z imenovanjem Hilde Vogrinčič za ravnateljico Osnovne šole Cankova in Darinke Horvat iz Veletrgovine Potrošnik za članico sveta Ljudske univerze Murska Sobota. Čeprav je predsednik občinske skupščine znova pozval odbornike na večjo odgovornost pri opravljanju svojih funkcij, se lahko upravičeno vprašamo, ali bo vse to sploh zaleglo, saj je med odborniki opazna vse večja nezainteresiranost. Ali bo do novega zasedanja soboškega parlamenta prevladala pametna in trezna presoja ali pa bodo odborniki še naprej vztrajali vsak na svojem »bregu«, je v tem trenutku težko reči. MILAN JERŠE Na seji izvršnega sveta SO Ljutomer prejšnji torek najbolj vroče pri sprejemanju zapisnika Kaj pa strokovna podlaga? Če bi bil navzoč na prejšnji seji Izvršnega sveta SO Ljutomer, ko so odločali tudi o soglasju v zvezi z ustanovitvijo enote Visoke agronomske šole v Rakičanu, tudi ljutomerski kmetijski minister FRANC ŠONAJA, bi glasoval proti sklepu, da naj bo sedež takšne enote ali v Ljutomeru ali v Radencih. Menil je namreč, da bi morali imeti za takšno odločitev strokovno podlago. Pa mu je bilo rečeno, da je pač treba hoditi na seje in se pravočasno vključevati v razpravo, ker sklepov za nazaj ni možno spreminjati; pa tudi, da ni potrebe, da bi bila takšna enota v Murski Soboti ali Rakičanu, saj so v ta namen na voljo prostori še v Radencih ali Ljutomeru. S tem je bila razprava o tej temi končana. O zares tehtnih strokovnih razlogih za njihovo odločitev pa niso rekli nobene. No, na prejšnji seji je podpredsednik MILAN KOREN dejal, da je študij resna zadeva in se spraševal, ali je Srednja kmetijska šola Rakičan res sposobna zagotoviti dovolj strokovne literature in vse drugo, kar je potrebno za kakovosten študij. Šonaja pa je izrazil tudi razočaranje zaradi cestne politike, češ drugod v Pomurju so v zadnjem času veliko več storili na tem področju kot v njihovi občini. Najbolj ga boli, da še vedno ni asfaltirana občinska cesta Veržej-Krapje-Cven-Mota-Razkrižje, ki je verjetno najslabša v občini. Nekateri so mu oporekali, vmes so se malo prepirali, nazadnje pa se dogovorili, da bodo pripravili o tej temi posebno sejo in skušali najti rešitev tudi za omenjeno cesto. Še enkrat so se vrnili tudi k sklepu glede dolgoročnega načrta za naložbe v kulturne objekte v občini. JERICA MLINARIČ je namreč menila, da bi morali v primeru klečaje (značilne prleške vinske kleti) zapisati, za katero klečajo gre, kdo je lastnik in torej tudi sovlagatelj. Vključiti pa bi morali tudi še eno značilno kmečko poslopje. Tako kot že nekateri prej, pa se je spraševala, ali je smotrno vlagati precejšnja sredstva za obnovo kulturnega doma pri Mali Nedelji, ko pa tamkaj dograjujejo novo šolo z večnamensko dvorano, ki bi lahko rabila tudi za kulturno dejavnost. Toda program so že poslali v Ljubljano na Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo in tako je o tem skoraj prepozno razpravljati. Glede klečaje in vključitve kmečkega poslopja pa bodo poslali dopolnitev k programu. JOŽE GRAJ Kdo ne mara vzhoda? Samo zaradi prepočasnosti in togosti zaposlenih na slovenskem ministrstvu za promet in zveze se problem Dolge vasi - že tri leta najbolj obremenjenega mejnega prehoda - ne rešuje. Ne le, da so togi v razmišljanju in odločanju, vse kaže, da je za nekatere ljudi na ministrstvu še vedno najpomembnejša povezava med severom in jugom, točneje povezava Hrvaške z Avstrijo. Za ureditev nemogočih prometnih razmer na meji z Madžarsko je na voljo 1 milijon ECU-jev, sredstev Pfhara; medtem ko ima madžarska stran že vse pripravljeno za gradnjo objektov in infrastrukture, je Slovenija popolnoma odpovedala. bbp stran 4 vestnik, 16. junija^ gospodarstvo Beltinka iz Beltinec pred stečajem Raziskovalna enota v Radenski Z raziskavami v svetovni krog Štiri leta so minila od takrat, ko so v Radenski naredili pomemben korak v raziskovanje. Pa ne da ga dotlej ne bi bilo, ampak so ustanovili raziskovalno enoto, ki je uradno registrirana pri ministrstvu za znanost in tehnologijo. »Registrirali smo več področij dela enote, prvo je medicinsko raziskovanje, raziskovanje tehnologij mineralnih vod, nekaj tudi prehrane, geologije in ekologije,« je raziskovalno delo predstavila vodja centra za razvoj novih tehnologij in raziskovalka v razvojni enoti v Radenski Majda Bagar Povše. Širina ali obsežnost raziskovalnega področja pa sama po sebi ničesar ne pove, je prazna, če za njo ne stojijo strokovnjaki raziskovalci. In v Radenski so jih pridobili, kar dvajset so jih registrirali na pristojnem ministrstvu kot sodelavce raziskovalne enote. Ti sicer delajo na svojih strokovnih področjih in pri določenih raziskovalnih nalogah pristopijo ter raziskujejo. Vodja raziskovalne enote po strokovni plati je dr. Jože Drinovec. .* Raziskave nacionalnega pomena »Z raziskavami smo poskušali priti prek ministrstva za znanost in tehnologijo v nacionalni projekt Slovenije. V ta projekt smo se v letu 90 tudi vključili ter dobili od ministrstva sredstva za sofinanciranje triletnega projekta z naslovom Vpliv naravnih zdravilnih faktorjev v Radenski na človekov organizem. Znotraj tega smo naredili šest raziskav, torej vsako leto dve, in v okviru tega je bila tudi raziskava o vplivu termo-mineralne vode v Banovcih na bolnike s prizadeto hrbtenico. Druga taka raziskava je bila, kako vpliva mineralna voda Radenska, ki vsebuje CO2, oziroma kopeli na človekov organizem, naslednja je raziskovala vpliv mineralne vode Miral na športnike biatlonce, ugotavljali smo učinke sladkovodnega peloida na manjši del človeškega telesa, zbrali nekatere medicinske in antropometrične podatke pri zaposlenih v polnilnici mineralne vode Radenska ter raziskovali obrat jodida ob uživanju mineralne vode Sicheldorf.« ( Majda Bagar Povše) Zdravilnost naravnih dejavnikov V naših zdravstvenih krogih pa je bila predstavljena in odmevna predvsem raziskava o vplivu termo-mineralne vode v Banovcih na bolnike s prizadeto hrbtenico, pri kateri je sodelovala mariborska bolnica s svojimi strokovnjaki in potrebnimi aparati s fiziatričnega in oddelka za revmatologijo. »S strani Radenske pa je sodelovalo več zdravnikov, ki so pri nas zaposleni in so poznali preiskovance ter jih izbrali. To so bili bolniki z diagnozo obolelosti hrbtenice.« (Majda Bagar P.) V raziskavi so ugotovili, da je hidroterapija v navadni vodi pokazala minimalno izboljšanje, ki ni trajalo šest tednov po končanem zdravljenju, hidroterapija v termomineralni vodi pa je pokazala bistveno boljše učinke tako glede zmanjšanja bolečine, boljšega spanja, večje gibljivosti hrbtenice in manjše zategnjenosti obhrbteničnega mišičja. Večina teh ugodnih učinkov je trajala tudi še šest tednov po končanem zdravljenju. Izsledki, ponujeni v svetovno presojo Spoznanj ali rezultatov raziskovanja v raziskovalni enoti v Radencih ne odlagajo v predal, ampak jih objavljajo v svetovnih revijah ter jih predstavljajo na svetovnih, evropskih kongresih in kongresih posameznih držav, kar tudi pomeni, da jih dajo v pretres in ocenitev svetovnim strokovnjakom. Z nalogo o učinkih termo-mineralne vode v Banovcih ter obrata jodida ob uživanju mineralne vode Sicheldorfer so se predstavili na zadnjem svetovnem kongresu balneologov in klimatologov v Nemčiji. In če so Nemci v svetu in Evropi na vrhu teh raziskav, se z nalogami, ki jih opravljajo v raziskovalni enoti v Radenski, že približujejo tej ravni. »V bistvu so naše raziskave kamenček k svetovnim spoznanjem in potrditev tega, kar so pokazale tudi nemške raziskave. Druga naloga, ki smo jo predstavili na svetovnem kongresu, pa je bila zelo ciljna raziskava. Spremljali smo več faktorjev v krvi in urinu, vodilni pa je bil jodid, predvsem obnašanje. Pri tej raziskavi je sodeloval tudi pomemben slovenski strokovnjak za ščitnico prof, dr. Bojan Varl. Rezultati, ki smo jih predstavili, so bili zanimivi. Spremljali smo ščitnične hormone in spreminjanje pri preiskovancih, ki pijejo tri tedne navadno alb nižje mineralizirano vodo v primerjavi z mineralno vodo, ki ima višjo vsebnost jodida. Na naše rezultate so se odzvali predvsem Bolgari, ki so želeli, da naš referat predstavijo na svojem ministrstvu za zdravstvo. Veliko zanimanja za to so pokazali tudi Avstrijci.« (Majda B. P.) Sploh pa so to nalogo lahko opravili ob pomoči inštituta iz Gradca. Svetovni kongres balneologov v Radencih Kot mednarodno priznanje za njihovo delo pa gre vzeti tudi ponudbo, da v Radencih čez štiri leta organizirajo naslednji svetovni kongres balneologov in klimatologov. »Profesor dr. Schmidt Kessen, predsednik nemškega združenja balneologov in član v svetovni komisiji, me je zaprosil, da prenesem v Radensko, da nam ponujajo svetovni kongres balneologov in klimatologov čez štiri leta. Istočasno je bil ponujen tudi Čehom. Povedali so nam, da se naslanjajo na strokovno moč in poznanstvo našega profesorja, poznajo Radence, raziskovalno delo, zdravilišče in mineralno vodo ter zaupajo našim ljudem, raziskovalcem.« Ob tem ko se bodo v raziskovalni enoti Radenske lotili priprav na svetovni kongres čez štiri leta, nadaljujejo raziskovalno delo. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je vključilo štiri raziskovalne projekte v sofinanciranje in nacionalni program raziskav Slovenije. »Prvi sklop raziskav je spet medicinski in v okviru tega projekta imamo prijavljene štiri naloge, in sicer spet sladkovodni peloid, ker je zelo neraziskan. Velika raziskava , ki se začenja, je dveletna raziskava klime. Radenci imajo certifikat oziroma odločbo ministrstva za zdravstvo, da imajo zdravilno klimo, sedaj pa raziskujemo, kako ta zdravilni faktor vpliva na zdravje ljudi. V drugi sklop sodijo geološke raziskave, tretji sklop pa so tehnološke raziskave, ki jih delamo v sodelovanju s fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, oddelek kemije,« je o raziskovanih projektih povedala sogovornica Majda Bagar Povše. MAJDA HORVAT Bo na ruševinah starega zraslo uspešno novo podjetje? Kaj se bo zgodilo z Beltinko v Beltincih in z njenimi zaposlenimi, ostaja za zdaj še vprašanje, vendar bi si pa skorajda upali trditi, da so razmere v tem kolektivu izredno težke in bo potrebnih precej žrtev, preden se bodo vsaj delno normalizirale. Težave so v tem trenutku še toliko težje, ker je podjetje pred nedavnim ostalo takorekoč brez vodstva, dogajanja pa več ali manj prepuščena naključju. K sreči le za krajši čas, saj je upravni odbor že kmalu v Beltinki sklical sestanek, na katerem naj bi se dogovorili, kako naprej. Žal je ta pogovor potekal za zaprtimi vrati, zato o podrobnostih ne moremo poročati, smo pa pričakovali, da bodo po sestanku pripravili novinarsko konferenco ali vsaj sporočilo za javnost. To bi bilo vsekakor pričakovati, saj so zadnja dogajanja v Beltinki dobila precejšnjo medijsko pozornost. Ne glede na to, kako se bodo razmere v Beltinki razpletale, pa le ne moremo mimo nekaterih ugotovitev, do katerih smo prišli ob dogajanjih v tem beltinskem podjetju. Po poteku dogodkov bi jih skorajda lahko primerjali z dogajanji pred poldrugim letom v soboški Mesni industriji Pomurka, čeprav so bistveni vzroki, ki so do dogajanj pripeljali, različni. Skupna obema podjetjema je le človeška stiska, v kateri so se znašli zaposleni, ko v svojem podjetju niso več videli svoje jasne prihodnosti. V Pomurki je delavcem prekipelo, ko je vodstvo podjetja začelo glasno razmišljati o presežnih delavcih, v strahu za delovno mesto pa je od delavcev nerealno pričakovati, da bi realno in premišljeno ukrepali. V takšnem položaju je z delavci tudi najlaže manipulirati, in če se takrat najde kdo, ki se postavi za vodjo, mu delavci v večini sledijo. V Pomurki se je to dovolj zgovorno potrdilo, o posledicah in škodi zaradi teh dogajanj v Mesni industriji pa smo že pisali. pravzaprav pogoj za to, da bodo nadaljevali delo, zato je upravni odbor tudi ugodil njihovi zahtevi. Se je pa ob tem že kaj kmalu pokazala nedoslednost delavcev in njihovih vodij, toliko umevneje, saj gre v bistvu za tovarno na vasi, kjer se zaposleni med seboj poznajo tudi iz vsakodnevnega življenja, pri njih pa so močno navzoče še najrazličnejše sorodstvene, sosedske ali drugačne povezave. V takšnem položaju delavcem seveda ne moremo očitati njihovega ravnanja, saj smo že uvodoma zapisali, da so zlahka vodljivi, zamerimo pa lahko upravnemu odboru, ki ob teh dogodkih ni odigral svoje vloge v celoti. Slab ekonomski položaj, v katerem se je znašla Beltinka, ni od včeraj, upravni odbor je zanj gotovo vedel in ukrepati bi moral pravočasno. od v0dStVn podatke m kaže pa. da s l mal dovolj reS" zlage'.^agUiin^ zaupnico direKt direktorici, s'ceedsedni^ razgovora s P. d na,3a’ Seveda bo t0 se bodo prestavljal; ?gradnjo avtocest nadaljeval'’^ m . realizirani. Primer- h pnb°dnje leto ali pa sploh ne * okviru državnega n ° k?DCa aprila se Je na denarja, namensko Phr°racuna nabralo kar 4,4 mM'd j 1 Za gradnjo avtocest^^ Z bencinskim tolarjem-milijonov tolarjev mi , V -prvih mesecih letos po^ v°ljo okrog 35 m-I;. ? da Je ministrstvu za finan A nega z bencinskim tolJ e toiaTiev neporabljenega d cestnin. Denar minkt r^ern’ 'n 600 milijonov tolarjev sežkov proračuna nrp TStV° Za Znance v obliki Ukv' n . odbora za infrastrukt^^3 v druge namene, kar P dobro naložen, zato n n‘ Prav- Tudi ta denar ^horu prouči kdo PTCd agaj°-da odbor za finance P ^-Mimogrede lahko s Kristi od teh neporabljen'^ ^ze’ ga posojaio 7^'^edstv' pomagajo mnogimf J žlJo v projekte. Zato ^nikom ab pa ga tudi negosp^tik gospodarjenjem s tem' ' Pjav’ da 'ma nadzor m P°° & o^Jr da ni nobenega nadzo Sre.dstvi le ministrstvo za fm Ijeni denar. prav ' Pugleda nad tem, kje J naložen - avtoceste b,,° dobro izvedeti> za10^ 1 P^av- da je na tak nž b°^° gradiIe P° vseJ SIoven‘Pih ba^ Sloveniji. Tako bi 1 m shranien tudi denar po raza h ,c Pokrajinah, kjer naiVezani d™ar obračale ba£ tamkajšnjim podieti^8^'1' avtoceste, in na ta zbi^il1 I obračali obresti, ki b; :i. Y domačih bankah bi t^ t0 a k vplivalo na splošno 7 d°bHi z vezavo denar>q- .fr I P'ošno zmžanje obrestnih mer v slove^ p^ BERNARD j S^6. junija 1994 stran 5 pikanje ministrstva za okolje in prostor, ki je uradno odgovorno za rešitev f^blema odpadkov itiek itt* miF Ine® Oinfj zi* tov j jeli” H iss# 010 10f t* ja * te* H ) jr”1 ,te0 tei* ti* < Hi' > ,!i* |F’ a* W Nimajo časa za Radgono e®balaže, tehnik’01" je.^iuniia končal 9. mednarodni sejem "^šii strokovn- ° Pa*€'ranja in transporta, na katerem se je na Čeprav ie ' 'n kakovostni ravni predstavljajo 150 razstavljal-strokovnint-6™ ^NPAK eden najbolje organiziranih in ga *8® seminar z *B ®*ov®n'ie 'n tajine, njegova velika odlika pa ’arstvo okolja ina embalažo, vse to ni prepričalo ministrstva za S’®« svojega ii.QjUreJanje prostora, da bi poslalo v Gornjo Rad-Ra uradnega predstavnika. Sejma IN’ 80 °kusnJ> dra’ V tem stilu Pro~ Ja> recepcij? tekala predavanj tehni ln tlskovno sre- ? ekipa Gospo-rt'latudipija?ŠČa se Je P°-lProstorov ^n"11 TaZStaV' južnim prav se zd' ? e®balažebevkovalcem se-^javizav? skromen (v pri-kmetij- 3 Pa je avni. KtemS°kl kakovostni >prof *d priP°-Lednik d Fr?nce Cegnar, ?!NpAKa Programskega Pode L'" Rednik V pr'znanj , anje oskarjev uZahvalo a ax embalažo. 1 °delona ra kot deset-i ,e mu je _ Področju emba Gospo’ šaster n 510venije Dag- GZs°rel11 posebno list Na N" 2enci izvedeli Ali je minister dr.Pavel Gantar vedel za zakulisne igre pri organiziranju sejma Tehnika za okolje v Ljubljani in za »vsestransko« pomoč politične stranke (SKD) Ljubljanskemu sejmu? Verjetno ne, kajti šele po otvoritvi se je v dnevnem časopisju pojavilo plačano SPOROČILO JAVNOSTI Ljubljanskega sejma. V njem hočejo kot črne ovce predstaviti zaposlene v družbenem podjetju Gospodarsko razstavišče, hkrati pa obtožuje TV Slovenijo, da je objavila podatke iz revizijskega zapisnika SDK-ja, ki da Še ni pravnomočen, Ali ni takšen način javnega opravičevanja in obtoževanja dokaz, da skuša Ljubljanski sejem pred javno predstavitvijo (domnevnih) nepravilnosti delniške družbe Ljubljanski sejem sebe predstaviti v javnosti kot nič krive delavce - pa čeprav prejemajo nekateri mnenda neverjetno visoke plače? marsikaj o kakovostni embalaži, označevanju, ravnanju z odpadno embalažu, o prevozu z železnicami in drugem. Tako kot je drugi dan na seminarju o usmeritvah slovenske standardizacije govoril predstavnik ministrstva za znanost in tehnologijo, bi moral prvi dan delo ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora na področju sprejemanja podzakonskih aktov (kar je za izvajanje Zakona o varstvu okolja Poštah, na embalaži izdelka je U'anuja 7» prihodnosti: SSCC ^Pui*168 Smo Se n - vedn v . Crtn® k01*0 na embalaži izdelkov, ki jih itj^? ne Ve, čemV,na^’ ze navadi,i• Marsikdo verjetno še AvSfN av*omatc? S? te črtice, še posebno, če pri blagajni dišjjJ®Unou' 8”a čitalnika kode. Ker pa smo blizu bater Ste veriet„ nak“Pujejo v tamkajšnjih trgovskih steki steein n' bila z ° Ze ime,i v rokak blagajniški izpisek, na v drob kuPili av'Sana *e cena» ampak tudi vrsta izdelka, njihov črtah ki "n *° in še marsikai drugega je skrito rita c ^ndelievs. • V $l°veniji imenujemo črtna koda, za katere SP°darskanN pa skrbi EAN SAN, združenje v ok-Mo Sekret J6 .zbornice Slovenije. Prav to združenje, tr **Vajanje š Frant Kogovšek, bo v prihodnje skr-j z*pabila mo-Se ie mboliza? ev,lčenjem aVd0k0t 2b ŽhVala in > pripe' držs, diran- ita svetov-? g 'zdelkov. ^1 Si-50 bili sPlošno ‘zdelkov to bji.Prav tr„ uPorablja, Sbl ,,sti’ d kod; np?greti za Prisil6,11 celo lkateri so vpreiemtako da Romsko k’ ifcti tistih 'S0 hotdi Mr' nas š^otovo pa bo aj je J azvoj v tej SAN, do konca leta pa pričakujejo povečanje na tisoč članov. Kdor hoče svoje izdelke prodajati v tujini, je k uporabi črtnih kod prisiljen. Kakor pa je napovedal ■ Franc Kogovšek, sekretar združenja, bo v prihodnje morala imeti svojo identifikacijsko kodo tudi vsaka transportna enota. Koda SSCC označuje zabojnike, kartonske škatle in druge večje transportne enote. »Označevanje izdelkov s črtnimi kodami je že dolgo v uporabi, podobno pa bo označevanje transportnih enot - trgovina namreč postaja globalna in svet sprejema standarde, ki bodo omogočali pošiljanje in idenficiranje pošiljk na način, ki bo vsakemu od udeležencev v verigi omogočil funkcionalno in ekonomično poslovanje. Osnova je, da so pošiljatelj, distributer, prevoznik in prejemnik opremljeni z računalniki in da si pravočasno izmenjajo podatke o kodah. V svetu že množično prehajajo na takšno označevanje, tudi v Evropi, zato lahko slovenski izvozniki kmalu pričakujejo, da bodo njihovi tuji partnerji zahtevali označevanje s to kodo,« je povedal g. Kogovšek. BERNARDA B. PEČEK gospodarstvo zelo pomembno) predstaviti državni sekretar omenjenega ministrstva mag. Radovan Tavzes. Toda udeleženci seminarja so zaman čakali na pojasnitve odgovornega ministrstva - g. Tavzes je le uro pred nastopom odpovedal svoj obisk, češ da ima nujne obveznosti. Čudno, da niso mogli najti zamenjave za te »obveznosti«, ko pa vemo, da je istega dne minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar odprl novi sejem Tehnika za okolje, ki ga je Ljubljanski sejem organiziral nalašč (prej so bili časi sejmov usklajeni) v istem času, kot je že tradicionalni sejem embalaže v Gornji Radgoni. Tematika in problematika na obeh sejmih sta podobni, tako da je takšno (namerno) dejanje povzročilo zmedo v strokovnih krogih - kako ga potem ne bi v ministrstvu. Razlika je že v tem, da je INPAK v Gornji Radgoni zelo dobro obiskan tako glede razstavljalcev kot obiskovalcev - V Gornji Radgoni je bilo 150 razstavljalcev, v Ljubljani pa le 50. Razstavljanem torej ni težko priti v Gornjo Radgono, medtem ko je uradnim predstavnikom ministrstva to mesto mnogo predaleč. BERNARDA B. PEČEK Slovenski standardi z oznako SIS bodo z zakonom potrjeni šele po 31,12.1995 Slovenija se vedno »po JUSU-u« Samostojnost države si je prav lahko zamišljati v glavi, sprejeti na demokratičen način odločitev o tem, toda nekoliko težje in počasneje gre, ko je potrebno to samostojnost uresničiti v praksi - z vsemi predpisi, zakoni, podzakoni, standardi idr. Čeprav bi nekateri radi v čim krajšem času pozabili nekdanjo Jugoslavijo, stare zakone in predpise, se osvobodili oznake »jugo«, pa to ni tako enostavno. Predvsem sprejemanje oznak in predpisov, kijih morajo poznati tudi druge države, s katerimi Slovenija sodeluje in posluje, je zelo dolgotrajen postopek. Vse te oznake, predpisi ali standardi morajo biti usklajeni s podobnimi, v svetu že uveljavljenimi standardi in predpisi. Tako se bomo v Sloveniji dokončno »rešili« znamenite oznake JUS šele po letu 1995. Slovenski standardi bodo imeli oznako SIS in bodo usklajeni z veljavnimi evropskimi standardi. Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, ki je bil ustanovljen 2O.junija 1991 leta in deluje v okviru Ministrstva za znanost in tehnologijo, pa mora skrbeti za svetovno in evropsko kompatibilnost Slovenije na področjih standardizacije, meroslovja, akreditira-nja, homologacije vozil in splošnih dejavnosti. Kdor posluje s tujino, predvsem če hoče izvoziti kakršnekoli izdelke, narejene v Sloveniji, ve, kako pomembno je pridobiti vse te dokumente. Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje je polnopravni član Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC), pridruženi član Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN) in Evropskega komiteja za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC), kot polnopravni član pa sodeluje tudi v pomembnem Evropskem telekomunikacijskem inštitutu za standardizacijo (ETSI). Kakor je povedal Anton Pogačnik z že omenjenega urada, so velike nejasnosti, kaj so standardi in kaj tehnični predpisi, zato je povezavo med zakoni, predpisi in standardi poskušal simbolno pojasniti z drevesom: zakon je deblo, predpisi so veje, standardi pa listi. Standard je dokument, ki je sprejet z dogovorom zainteresiranih, in ni obvezen (prostovoljno) za uporabo. Z navajanjem določenega standarda v kateremkoli tehničnem predpisu ali pravilniku je njegova uporaba obvezna. JUS-stan-dardi, ki še vedno veljajo v Sloveniji na osnovi ustavnega za- Eden prvih tehniških odborov; ki je začel delovati v Sloveniji, je USM/ TC EMB, ki se je povezal z ustreznimi mednarodnimi in evropskimi odbori (tovorni kontejnerji in palete; embalaža; vreče za transport živil; materiali v stiku z živili). Prav na teh področjih bi morali čim hitreje' prevzeti že uveljavljene evropske standarde, Tesno povezani s to problematiko so izdelki živilske in farmacevtske industrije, saj so zahteve glede pakiranja in transporta izdelkov, ki so namenjeni ljudski rabi, še posebno stroge. Odbor, ki skrbi za standardizacijo kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, bi moral nujno sodelovati z odborom za embalažo, pakiranje in transport. kona (Uradni list RS, št.l, 25. 6. 1991), bodo imeli ta status še do 31. 12. 1995. leta. Predlog zakona o standardizaciji, ki bo sprejet še letos, omogoča v prihodnje uporabo (tehnični predpisi se bodo lahko sklicevali na druge standarde) tudi drugih standardov v Sloveniji, vendar to vseeno ne bo tako enostavno. To bo mogoče le po predhodni obravnavi na ustreznem tehničnem odboru ali v delovni skupini v okviru posameznega programskega področja in po objavi v Sporočilih Urada za standardizacijo in meroslovje. Tako bo imela strokovna javnost možnost z argumenti vplivati na takšne odločitve. BERNARDA B.PEČEK Znanje za razvoj Zlata plaketa za racionalizacijo »V bližnji preteklosti smo v Sloveniji že zamudili primerne trenutke ob večjih energetskih krizah, ko je bila večina predelav termoinstalacijskih sistemov in naprav še kako upravičena. Predvsem velike kotlovnice in hladilne strojnice z napravami za distribucijo toplotne in hladilne energije po tovarnah, hotelih in bolnišnicah ter kotloOvnice s toplotnimi postajami za daljinsko ogrevanje energije po mestih imajo skoraj praviloma še velike možnosti zmanjševanja porabe energije, za kar so potrebna večja ali manjša vlaganja v rekonstrukcijo,« je na samem začetku pogovora povedal dipl, inženir strojništva Franc Kuhar, sicer direktor zasebne družbe z omejeno odgovornostjo Fering Gornja Radgona. Gre pravzaprav za mini podjetje, saj sta v njem zaposlena (poleg direktorja) le še dva sodelavca, prav tako strojna inženirja: Zoran Petkovški in Darko Žalik. Fering deluje dobri dve leti. Njegova dejavnost je projektiranje in inženiring s področja strojnih inštalacij in naprav. Še posebno so specializirani za tako imenovano procesno regulacijo (upravljanje energetskih strojnih instalacij in naprav z enega mesta), potem za projektiranje in za samo izvedbo parnih sistemov, za plinske instalacije, hladilne instalacije in klimatizacijo. Ponašajo se z več konkretnimi izvedbami, od katerih naj omenim projektiranje tako imenovane vročevodne kotlovnice v Svei v Zagorju; drugi Feringovi 'projekti pa so še: parna kotlovnica v PAN-AGRI v Murski Soboti, toplovodna kotlovnica na Lendavski cesti v Murski Soboti, energetska racionalizacija toplovodnega sistema v lendavskem hotelu Lipa, klimatizacija in hlajenje na ledeni akumulaciji v tovarni Mura v Murski Soboti, klimatizacija v Korsu v Rogaški Slatini, tačas pa je v sklepni etapi klimatizacija in hlajenje na ledeni akumulaciji v tovarni avtomobilskih sedežev NAUE-NTU v Slovenj Gradcu. Gre za naložbo, za katero ne le da so v Feringu naredili načrte, ampak so poskrbeli tudi za njihovo uresničitev. »Življenjska doba posameznih elementov termotehničnih naprav se giblje med 5 in 30 leti, zato v sadnjem času pri nas kažejo ekonomsko upravičenost predvsem te-le izvedbe rekonstrukcij: • zamenjave starih kotlov z novimi, ki imajo boljši izkoristek; • uspešno je zbiranje odpadne pare v ekspanderju pred kondenznim zbiralnikom in njeno vračanje v sistem; • racionalne so rekonstrukcije večjih strojnic klimatskih naprav z uvedbo akumulacije hladilne energije; • v mestih bi bilo (namesto iztrošenih sistemov daljinskega ogrevanja) varčnejše plinsko omrežje; • še posebno v Pomurju in drugod, kjer že obstoja geotermalna voda z ugodnimi temperaturami in pretoki, bi bilo pametno uvesti ogrevanje hotelskih in stanovanjskih kompleksov s tem virom energije; • zelo hitro se povrne tudi naložba v gradnjo dodatnih kondenzatorjev na hladilnih napravah v živilski industriji, s čimer lahko ogrevamo tehnološko vodo; Računalnik je nepogrešljiv pri razvojnem snovanju, vendar še ne gre brez risalne deske. Tako je tudi v Feringu, pomurski zasebni družbi, ki se loteva vse zahtevnejših projektov. - Fotografija: Š. S. • v sušilnicah lesa in mesnih izdelkov je racionalna uvedba toplotnih črpalk, kjer lahko z notranjim kondenzatorjem pridobimo okrog 85 odstotkov toplotne energije...,«je pravilno ugotovil dipl, inženir strojništva Franc Kuhar, ki je sicer diplomiral iz smeri energetika. Glede na konkretne izvedbene projekte, od katerih sem jih nekaj nanizal, lahko mirne vesti zapišem, da pri vsem tem ne gre za nobeno teoretiziranje, ampak uresničene projekte. V firmi Fering Gornja Radgona so ponosni na plaketo, ki so jo dobili na mednarodnem sejmu Energetika v Mariboru, in sicer za projekt in izvedbo energetske racionalizacije toplotnega sistema v hotelu Lipa v Lendavi. Tam so predelali staro energetsko strojnico, racionalizirali pa so tudi nov del objekta in bazena ter uredili strojnico in na sistem vezali sistem procesne regulacije, s čimer se je poraba energije zmanjašla za 52 odstokov, kar je celo nekaj več (in toliko ugodneje), kot so predvideli s projektom. Povedano preprosteje in tudi razumljiveje: gre za to, da zdaj, četudi so zgradili k hotelu večji prizidek, ne porabijo nič več enegije. Se konkretneje: pred racionalizacijo so v Lipi letno porabili na kvadratni meter 42 litrov kurilnega olja, zdaj pa le še 18. Vse to pa med drugim dosegajo z gospodarnejšo izrabo geotermalne vode, in sicer ne zgolj za hidroterapijo, uporabo v bazemu za kopanje, ampak tudi z njeno izrabo za predgrevanje sanitarne tople vode in talno ogrevanje. Še več: odpadno vodo zbirajo v akumulacijskem bazenu in z njo predgrevajo navadno vodo na 31 stopinj Celzija. Naložba v racionalizacijo ogrevalnega sistema v Lipi se bo v nekaj letih povrnila. Področje dela Feringa, ki je opredeljeno kot projektiranje in inženiring iz strojnih instalacij, pa ne zajema le toplovodnih, vročevodnih in parnih ogrevalnih sistemov ter ventilacije in klimatizacije, ampak so »doma« tudi pri napeljavi vodovodov, plinskih instalacij in naprav, v tehnologiji s fluidnim pretakanjem, hladilnih sistemih... V Murini službi za tehnološki razvoj so skupaj z ekipo škofjeloškega LTH-ja in projektantom strojnih instalacij inženirjem Francem Kuharjem iz Feringa šli v rekonstrukcijo, ki je tudi tam prinesla celo več prihrankov energije, kot so predvidevali. Postavili so klimatsko strojnico z ledeno akumulacijo, ki je menda prva take vrste v Sloveniji. Pa ne bo dolgo tako, saj naj bi podoben sistem kmalu deloval na letališču na Brniku in v Muri-nem obratu v Gornji Radgoni. V Muri so ob načrtovanju nove strojnice uporabili načelo ledenega akumuliranja hladilne energije. Tako so v novo strojnico vgradili le dva nova hladilna agregata, namesto tretjega pa so postavili dva izolirana bazena z vodo in z registri bakrenih cevi, okrog katerih se ob hlajenju nabira led. Oba agregata tako prek noči s cenejšim električnim tokom v teh bazenih akumulirata okrog 5.000 KWh energije, ki jo začnejo trošiti podnevi v vročih poletnih mesecih, ko hladilna agregata sama ne zmoreta več pripravljati dovolj hladilne vode... Znanje, ki ga razdajajo v Feringu in s tem prispevajo k razvoju, zlasti pa k varčevanju, ni od danes in ne od včeraj, ampak je rezultat večletnih snovanj in praktičnega dela, zlasti inženirja Franca Kuharja. Pogovor sva sklenila z njegovim mnenjem, ki se mu seveda pridružujem, da vsaka racionalizacija pomeni zmanjšanje porabe goriv, to pa je tudi manjše oddajanje dimnih plinov v ozračje in s tem manjše ekološko obremenjevanje okolja. To pa bi morala država vsekakor spodbujati. Š. SOBOČAN Soboški proračun pod lupo SDK-ja Kdo je zajemal z veliko žlico? Na pobudo predsedstva skupščine občine Murska Sobota se je SDK lotila revizije porabe proračunskega denarja. Razlage, zakaj je do tega prišlo, so različne. Na eni strani, pravita izvršnika Janko Halb in Franc Cipot, je to lahko posledica konflikta med predsedstvom in izvršnim svetom, ko je slednji zagovarjal, da občina ostane v sedanjem okviru, medtem ko se je predsedstvo zavzemalo za razdelitev občine. Predsednik skupščine Andrej Gerenčer pravi, da ne gre za posledice konflikta, vendar je prepričan, da bodo čisti računi ob delitveni bilanci sedanje občine samo olajšali prehod na novo lokalno samoupravo. Proračunske akrobacije Preden osvetlimo problem, zaradi katerega smo se sploh lotili proračuna, si oglejmo nekatere akrobacije, bolje rečeno strokovne razlage zaključenga računa za lansko leto. V predlogu odloka o zaključnem računu, ki ga je IS svet pripravil za skupščino, imamo opravka s postavko rebalans proračuna. Da imamo opravka z rebalansom, dokazujejo postavke zaključnega računa, saj so so indeksi rasti pri posameznih postavkah različni. Prav tako nam ni uspelo najti sklepa skupščine, ki bi potrdil rebalans občinskega proračuna ali s sklepom potrdil drugačno prerazporeditev porabe proračunskih sredstev. V pogovoru je Janko Halb zatrdil, da ni šlo za rebalans proračuna, ampak za renominacijo. Ta pa je bila izvedena na osnovi renomina-cije državnega proračuna. Z renominacijo (uskladitev proračuna z inflacijskimi gibanji) se spremenijo tudi viri občinskega proračuna, pravi Halb. Po odloku o izvajanju občinskega proračuna je odsek za finance pristojen, da prerazporeja sredstva glede na potrebe in vire, če se ti spreminjajo. Kot pravi Janko Halb, sta bili na državni ravni opravljeni dve renominaciji in en rebalans proračuna. Po njegovi oceni ni bilo potrebe po rebalansu občinskega proračuna. Razlaga je sicer sprejemljiva in argumentirana z njegove strani, čeprav je nejasno, zakaj v skupščinskem dokumentu piše, da je bil opravljen rebalans proračuna. Bralec odloka o proračunu občine za lansko leto 17. člena ne bo razumel ravno tako, da bi imel odsek za finace tako široke pristojnosti, da bi kar spreminjal ali predlagal IS Abanka d.d. Ljubljana EKSPOZITURA MURSKA SOBOTA Staneta Rozmana 5, tel. 21 833 SPOŠTOVANI UPOKOJENCI! ABANKA, D.D., vam omogoča prejemanje pokojnine na hranilno knjižico ali tekoči račun v svoji enoti v Murski Soboti. * Poslovanje v ABANKI ponuja tudi številne druge možnosti: vaša denarna sredstva lahko oplemenitite z vezavo depozita ali vlogo na hranilno knjižico, - pri nakupu dobrin večjih ali manjših vrednosti vam lahko pomaga ugodno potrošniško posojilo ali pa dovoljena prekoračitev na tekočem računu, prek ABANKE lahko poravnavate vse vrste plačil in nakazil doma in v tujini, v menjalnici je vedno dovolj sredstev za nakup ali prodajo tuje valute. Vabimo vas, da nas obiščete. Z veseljem vam bomo pojasnili vse, kar vas o naših storitvah zanima. spreminjanje posameznih postavk proračuna, kajti v ome-’ njenem členu jasno piše, da je pristojen, da opravlja med letom preračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb števila zaposlenih pri uporabnikih, odloča o začasni uporabi sredstev rezerv za premeščanje likvidnostnih težav proračuna, odloča o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna, na podlagi sklepa IS dodeljuje organu sredstva za usklajevanje osebih dohodkov delavcev, daje soglasja k pogodbam za financiranje investicijskih objektov in opreme večje vrednosti od enega milijona. Pogodbe, ki so brez tega soglasja, kije vezano na tekočo likvidnostno možnost proračuna, so nične. Odsek za finance poroča o svojih odločitvah iz prvega odstavka IS. Prav tako je Janko Halb postavil na glavo pojasnjevanje strokovnih pojavov rabalansa proračuna, saj ta pomeni popravek proračuna in vsebinsko spreminjanje posameznih postavk, kar se je s soboškim proračunom tudi zgodilo, če gledamo posamezne postavke predvidenih in porabljenih proračunskih sredstev v zaključnem računu. O tem pa ni odločala skupščina. Renomi-nacija pa dejansko pomeni uskladitev proračuna z inflacijskimi gibanji in zahteva enako indeksno povečanje vseh proračunskih postavk. Ne glede na vire in sprejet rebalans proračuna na državni ravni odloča o popravkih in spremembah proračunskih postavk skupščina. Proračunska poraba je čista kot solza Odgovoren za finace in za občo opravo Franc Cipot pravi, da s strani porabnika proračuna ni prišlo do nobenih zlorab. Toda vse le ni tako čisto, kot pravi Franc Cipot. Glede na to, da je eden od pomembnih virov napajanja občiskega proračuna državni proračun, ta pri nekaterih večjih naložbah ni spoštoval vseh predpisov in zakonov. V zaključnem računu za leto 1992 in v letu 1993 je znašala naložba za sredstva informatike na področju varstva okolja nekaj čez dva milijona tolarjev. Ob tej naložbi je bila opravljena še ena podobna naložba, ki pa v zaključnem računu ni definirana, in še nakup računalniške opreme za šole. Tudi to je dobavil TRIS in je kljub prejetemu avansu zamujal z dobavo kar nekaj mesecev. Pri tej odredbi Občinarji, bolje rečeno upravljalci proračuna niso spoštovali Odredbe o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo del, ki se finacirajo iz proračuna. Po brskanju po uradnih listih od časa, ko je v maju leta 1992 začela veljati omenjena odreba, smo naleteli na svojevrsten paradoks, namreč soboška in ljutomerska občina nista objavili nobenega razpisa za nabavo takšne ali drugačne računalniške opreme. V Ljutomeru se tovrstnih razpisov izogibljejo, odkar je predsednik IS Ludvik Bratuša, ki je solastnik podjetja ACHTECH, v Murski Soboti pa je posvečeno podjetje za dobavo hard-warske in softwarske opreme podjetje TRIS. Tris je posvečen zaradi kompatibilnosti , Naša sogovornika nam nista zanikala, da je glavni dobavitelj računalniške opreme resnično podjetje TRIS, katerega soustanovitelji so Ludvik FILO, ki je hkrati direktor podjetja, Rudi CIPOT, Franc CIPOT, sicer glavni računovodja in član izvršnega sveta soboške občine kot namestnik nekdanjega sekretarja za obče zadeve Draga Šiftarja, in Geza FARKAŠ. No, da ne bo pomote, nihče vnaprej ne trdi, da so bili posli, ki jih je opravil TRIS za soboško občino, opravljeni nekorektno, so pa bili opravljeni ob nespoštovanju obstoječih predpisov. Poleg kršitve odredbe je bil kršen tudi zakon o javnih funkcionarjih, kjer je jasno zapisano, da podjetja, kjer so funkcionarji solastniki ali lastniki podjetij, oziroma so to njihovi ožji družinski člani, ne morejo sodelovati na natečajih za pridobitev posla, ki se finacira pretežno iz proračunskih sredstev. Ali omenjeno razmerje ni tako, presodite sami. Tudi strokovno opravičevanje TRISA kot monopolnega dobavitelja računalniške opreme, in to brez javnih razpisov, ne vzdrži in nima osnove. Franc Cipot namreč pravi: »Pri računalniškem opremljanju smo se odločili za enega od ponudnikov (na kakšen način so prišli do ponudb, nam ni bilo povedano, op. p.). Ob opremljanju uprave smo imeli precej računalnikov istega proizvajalca, in to Uni-starja iz Ljubljane, katerega dobavitelj je bil TRIS, vendar so bile cene, kar se da dokazati brez razpisa, nižje od takrat konkurenčnih podjetij. Konkurenti nam niso mogli dobaviti račualnikov istega tipa, kar je bil pogoj zaradi kompatibilnosti z obstoječo mrežno povezavo. Nakupili smo tudi nekaj računalnikov drugih firm, in to tam, kjer ni nujno, da so TRISOVL« Cipotov argument, zakaj ni bilo razpisa, je, da ni šlo za enkratno nabavo, ampak sukcesivno nabavo, odvisno pač od prilivov denarja. (Mimogrede kaže opozoriti, da je najnižji znesek investicijske opreme, ki jo je mogoče nabaviti brez javnega razpisa, 50.000 tolarjev, op. p.), zato ni bil potreben razpis. Po Cipotovih besedah je bil sprejet sklep IS, da se nabavljajo računalniki od istega proizvajalca, a se je to nabavljalo pač tako, kot se je, in to prek TRISA. In če je to IS spregledal in dal prednost po- djetju, katerega solastnik je njegov član, je vprašanje, ali še ni znotraj kaj podobnih poslov, ki jih opravljajo podobna podjetja. To, da bi razpis za vsak računalnik bistveno povečal stroške naložbe, je za lase privlečeno. V lanskem letu naj bi bil celo za nekaj dni blokiran žiro račun o6čine zaradi plačila računalniške opreme TRISU. Ko je g. Cipot govoril o sistemu in kompatibilnosti sistema, je že to dovolj tehten argument in ne samo to tudi postavka v zaključnem računu, da se je vnaprej vedelo, kakšen sistem upravni organi potrebujejo, zato je sedaj izgovarjanje na posamezne računalnike čista manipulacija. Ne glede na to, da so z nakupom zadovoljni tudi inšpektorji SDK-ja, kot pravi Franc Cipot. Tako mimogrede naj še zapišem, da je dobavitelj softwarske opreme podjetje Grad, ki ga prav tako distribuira TRIS. »Unistar in TRIS nista od boga dana« Strokovni argumenti, ki jih je povedal Franc Cipot, preprosto ne vzdržijo, kajti ne glede na to, kdo je proizvajalec, bolje rečeno se-stavljalec računalnikov, pravzaprav ni pomembno. Pomembno je, da so mu na voljo tehnični parametri, ki jih vlagatelj zahteva oziroma potrebuje. Glede ija to, da ni bilo javnega razpisa, je vprašanje, ali so bile vsem »ponudnikom« posredovane enako kakovostne informacije, da bi lahko bili sploh konkurenčni. Zato navajamo v ponazoritev celotnega zapleta nekatere osnovne tehnološke parametre, ki jih zahteva soboški informacijski si- stem in tudi to, vijo zgolj in samo TRISO^: nalniki. Trhli strokovni argumenti Kot vemo iz zJnes^^ Tris dobavil čunalnike, k. se dotjo J dobavitelju ne B1", Ijalca. Zgrajena je » čunalniško mrežo . darda ETHERNET' razširjen tip mreže V tak tip mreže se m sebnih težav vkl u PC- kompatibilen opremljen z ®re " žnekaf^ memben je le tip ®^v02vo zagotavlja fizično računalnikom in 0 :e res^ računalnikov V svetu vrsta proizvajalcev tn ^ med katerimi kakovosti, vsaj tnj vajalci pa sodijo jprir so navzoči v večin1 uporabnikih. Ti P « Jri>#' svoje zatopnike taVijak<',. vključujejo večino čunalmkov Pn n g. Cipota o ko^Ljiie*; roma nekompatibi Po strokovnih le mrežna kartica '!^/ Ija ko«PatS delovanj zano zanesljivost u j w gimi računalniki bi bili 9^ njeni s tehnološk tip r med katere spada i a kartice, ne bi blema, da bi ne P / vredne opreme- J. Škarje med zajamčeno plačo in povprečno slovensko plačo se odpirajo Zajamčena plača na hladnem, z njo pa tudi vsa sociala Kaj odgovoriti na vprašanje, ki je skoraj vedno predvsem opomin, razžaljenost in hkrati obup, skrb in tudi žalost: Kako preživeti s tistimi nekaj tisočaki, ki jih mi, ki smo izgubili zaposlitev, prejemamo z zaposlitvenega zavoda? Ker beseda tolažbe ali prodajanje največkrat lažnega upanja ne reže kruha in ne polni denarnice, ker za to ni in ne more biti recepta, še manj, da bi ga dajal kdo, ki ni v podobnem položaju ali ni v politiki in na oblasti, ki kroji naš svet in življenje, je najbolje molčati. Pa vendar naj bo naslednje pisanje opozorilo na škarje, ki se čedalje bolj odpirajo med vsemi, ki prejemajo zajamčeno plačo ali socialne denarne pomoči, ki se vežejo nanjo in povprečno plačo na zaposlenega v Sloveniji. Ta ugotovitev je toliko trdnejša, če dodamo, da so se plače zaposlenih resnično povečale, saj izračun povprečne plače na zaposlenega in njeno povišanje ni več toliko v povezavi z zmanjševanjem števila zaposlenih kot prejšnja obdobja, ko se je število zaposlenih močno zmanjševalo. Seveda pa se pri povprečni plači ne vidi, koliko jo »dvigujejo« tiste zelo visoke plače. Dejstvo je torej, da so plače zaposlenih lani naraščale, medtem ko so zajamčene plače in vse socialne pomoči in prejemki, vezani na zajamčeno plačo, čedalje bolj zaostajali. Zadrževanje rasti zajamčene plače je torej lani čedalje bolj odpiralo škarje in jih še vedno med zaposlenimi in prejemniki zajamčenih plač ter vsemi socialnimi denarnimi pomočmi, ki so nanjo zakonsko vezane. Zakaj je temu tako ali zakaj je lani prišlo do načrtovanega zadrževanja rasti zajamčene plače? Lahko bi se odločili tudi za to, da bi zapisali odgovore ljudi iz vlade, predvsem z odgovornega ministrstva, ali ponovili tolmačenja slovenskih ekonomistov, kako je s plačami pri nas. Odgovor na to vprašanje oziroma opredelitev med različicami, da odpiranje Škarij ni pravično, ni dobro ali tako mora biti, je lahko povsem političnega značaja. Kako na široko so škaije razprle svoja rezila? Lani in v letošnjih treh mesecih, kot vidimo na grafu, se je pov- Katere vse pomoči se torej vežejo na zajamčeno plačo? Začnemo lahko s štipendijami, vendar dodajamo, da zaradi razkoraka, ki nastaja pri opisovanih Škarjah, vlada spreminja del zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer nezmnožne za delo in od 60 let .in so brez jemkov, znaša 60 odstop jamčene plače. Do dodatka (vstopni upravičen posameznik sečni dohodek na dr^ j člana ne presega za oti Povečevanje povprečne plače na zaposlenega ter zajamčene plače prečna plača na zaposlenega dvignila za 25 odstotkov, medtem ko je zajamčena plača ostala skoraj vse leto na isti ravni. Plače so torej poskočile za četrtino. Ali je zadrževanje rasti zajamčene plače lahko tudi metoda za »obvladovanje« sociale? Da, kajti na zajamčeno plačo so vezani socialni prejemki, večina celo z dvojno navezo, prvič, ker se zajamčena plača upošteva pri pragu ali cenzusu za pridobitev socialne pomoči, in drugič, ker je rast ali usklajevanje socialne pomoči odvisno od rasti zajamčene plače. Na primer cenzus 80 odstotkov zajamčene plače je lani padel pod 30 odstotkov povprečne plače, medtem ko je leto prej znašal še 55 odstotkov. Ah: lani je zajamčena plača znašala 32 odstotkov povprečne plače na zaposlenega, letošnjega februarja pa le še 30,4 odstotka povprečne bruto plače na zaposlenega v Sloveniji. brezposelnosti, ki se nanaša prav na vstopni cenzus za pridobitev štipendij. Prav zaradi tega so ga spreminjali že tudi lani, novi izračuni ali razmerja pa so pokazala, da bi po sedaj veljavnem cenzusu kar 30 do 40 odstotkov štipendistov izgubilo republiško štipendijo. Vlada se je namreč odločila, da tega pač ne sprejema in da je potrebno ohraniti število upravičencev do republiških štipendij, kar naj bi dosegli s spremembo ali dopolnitvijo zakona in kar bi veljalo za prihodnje šolsko leto. Denarna pomoč, ki jo prejemajo nezaposleni z zaposlitvenega zavoda, znaša 80 odstotkov zajamčene neto plače, kar je 15 tisoč 400 tolarjev. (Zajamčena plača, ki velja od januarja 94, znaša bruto 26 500 tolarjev.) Socialnovarstvene dajatve, ki jih dobravajo na centrih za socialno delo: denarna pomoč kot edini vir preživljanja, ki ga prejemajo osebe, ki so trajno dopolnjenega 6. leta s^.•' odstotkov zajamčenef'J Solarja 34, za sred^j^ Študenta 42 odstotka fk odraslo osebo 52 odst jamčene plače. Pri izračunu otroS^ datka je še vedno d dohodkovni pogoj' je višina otroškega prav tako vezana na Plačo. Narejena je le^ primer če je dohode^ tinskega člana do 25 Povprečne plače na nega v preteklem i otroški dodatek 2-zajamčene plače D jev), od 25 do 50 ^ -Povprečne P^^M nega je znesek I datka 19 odstotkovj^^l Plače, od 30 do 35 P d / kr>v zajamčene plaie’: j / kov zaja^^ tudi starŠj* tfcov |3ljeW znaša 52 od M plače. tor^pA* il® »J6- junija 1994 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo jai# VI* Spreminjanje pokojninske zakonodaje bilne-^ vsii® s* Iti* t-' — naJ bi se pred pokojem V javnem zavodu Zdravstveni dom Ljutomer potrebna precejšnja vlaganja Zaka) spet popravljanje in dopolnjevanje mirovanju če pa smo nov zakon o pokojninskem in nepopolnosti za- *** pted dvema letoma? Zaradi pomanjkljiv”ste m P reininjanje “M, ki ni bil pripravljen tako, da bi zaobjel in p se je jotila "a®" niti ia čas dveh let? Vlada že meni tako, za p Opravljanja pokojninske zakonodom * zakonodaje. M1’ tl# j# J J #1 lakaj popravljanje pokojninske in ®\alidske zakonodaje? -Razmerje med vsemi aktivnimi ravarovanci in uživald pokojnin je Mb le še 1,6:1. - Struktura plačnikov prispev-™ za pokojninsko in invalidsko »arovanje se pomembno razli-od strukture vseh zavarovan-® Jako so zavarovanci in delo-j p® iz družbenega sektorja pla-* za delavce v družbenem sek-kar 94,3 odstotka vseh ptičkov, čeprav jih je le 79 odstot-™ zavarovancev, zasebniki in pri zaposleni, ki jih je 11 odstot-°b50 vplačali 4,8-odstotni delež l^pevkov ter kmetje in pri njih Posleni le odstotek prispevkov. Wtorej za nesorazmerje pri izva-W zavarovanja. ' Povprečna plača na zaposle-J9 86 izračunava samo po podat-c Pračah zaposlenih delavcev in j. Poprečne plače na zapo- V ^benih podjetjih. To bm™0 mMdoIa usklajevanje poit 7®,valorizacijo plač in osnov 'k kar se upošteva pri dmo? ^Mumske osnove. Ali inl„ rečeno, plače zasebnikov iove en''1 P” zasebnikih ter nji-Wa'ne osnove v prer^’ s?kT° up°ktevane. Ce zaiž^e6 pokoinme občutno P°d'et'i ’e pripe-, Sa, da so nekatera po-Cem izplačala v vred-menskn^P^^ ^i^oke zneske, na-htemeJV0’)’b uporabili pri izplak ^Ituujenju. Tako visoka pokd^^^tozmerno povečala saj 4 a osnovo zaposlenim, Pokominf P” izračunu višine aejRh^^teva deset najugod-Ali če s« umetno,v starem zakonu zmerja, ki jih je treba po- praviti, pa tudi predrag je, zato bi ga bilo treba poceniti. lf( J Vladni predlogi popravljanja pokojninskega zakona - V zadnjem času je precej mlajših upokojencev, ki se je predčasno upokojilo ali po posebnih predpisih, ustanovilo zasebna podjetja. Ti pa še naprej prejamajo pokojnino. Po novem se bodo morali obvezno pokojninsko zavarovati. - Zasebniki, torej obrtniki, prevozniki, odvetniki, samostojni zdravniki, samostojni kulturni delavci ter drugi samozaposleni ter lastniki podjetij, ki si prosto izbirajo zavarovalno osnovo, se številčno zavarujejo za najnižje možne osnove in od teh plačujejo tudi prispevke. Če bi se nekaj manj kot 50 tisoč zasebnikov, ki so sedaj v povprečju zavarovani od bruto zavarovalne osnove v višini 30 tisočakov, zavarovalo vsaj od osnove v višini povprečne plače delavca, bi na leto plačali za 8 milijard in 750 milijonov tolarjev več prispevkov, kot jih plačujejo. Samozaposleni se po novem več ne bi mogli zavarovati za ožji obseg pravic, razen kmetov. - Zelo pomembna predvidena sprememba je, da bi se pri izračunu pokojninske osnove plače in zavarovalne osnove iz prejšnjih let valorizirale glede na gibanje povprečnih plač in zavarovalnih osnov. To pomeni, da bi po novem pri preračunu pokojnin upoštevali tudi zavarovalne osnove ali plače samozaposlenih in zaposlenih pri zasebnikih, slednje pa bi pomenilo znižanje pokojnin. - V zakonu vlada predlaga drugačno usklajevanje pokojnin, in sicer v začetku leta, med letom pa glede na rast cen osnovnih življenjskih potrebščin, če rast cen življen-skih potrebščin v posameznem tri- mesečju preseže 3 odstotke. Pokojnine se uskladijo za 70 odstotkov rasti cen nad 3 odstotke. Pokojninskemu zavodu bi se tako izdatki za to leto zmanjšali za več kot pet milijard. - Po novem bi varstveni dodatek prejemali samo upravičenci, ki stalno žive v naši državi, in pri izračunu varstvenega dodatka bodo, če bo tako sprejeto, upoštevali tudi visoke prejemke vojnih invalidov. - Po tem ko je Slovenija postala samostojna, so zavarovanci iz nekdanjih drugih republik prihajali v Slovenijo in se zaposlili za krajše obdobje. Lahko tudi samo za mesec ali dan, pa so pri nas uveljavili pravico do pokojnine, ki je bila pomembno višja, kot bi jo v resnici prejamali tam, kjer so bili večji del pokojninsko zavarovani. To z dopolnjenim zakonom želijo preprečiti. Ali gre res za lovljenje stvari na pravem koncu? Predlagane spremembe pokojninskega zakona, ki smo jih predstavili, bodo zagotovo doživele v zakonodajni proceduri v parlamentu pomembno friziranje in popravljanje, saj tako preprosto in pogosto pokojninski sistem le ne gre spreminjati. Pa tudi politično so upokojenci lahko pomembna sila, kar se je pred časom, ko so se pogovarjali z Janezom Drnovškom prav tako na temo usklajevanja pokojnin, že pokazalo. In sploh za nekatere rešitve ne moremo trditi, da se lotevajo problemov na pravem koncu. Težišče zakona je v tem, da bi tudi zasebniki plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje, kot se spodobi, in ne le za deset let, kar se jim upošteva pri izračunu višine pokojnine. Ampak, namesto da bi rekli, pokojnina bo odvisna od prispevkov, ki jih je zavarovanec vplačal v času celotnega pokojninskega zavarovanja, se še naprej dopušča upoštevanje desetih najugodnejših let, in z ničemer spre- ^^St n °govci pripravila interdisciplinarni teden P°znavanje šolskega okoliša in v kodiš^^8'6 ie’ £e Pri pouku ni treba sedeti v šolskih "isj?1 °Setii]e,L'" Nek •Pros,eni» opazuješ, poizveduješ, pišeš, zbiraš Projekt e v Stos P°d°bnega so doživeli zadnji teden v maju k 9 Pa se i«. i0*1- Uradno je bil to interdisciplinarni teden, ^'nasj. Je 8las1 Naš šolski okoliš. razvoi v ek°loške st°PnLem SolsL kulture in r^. sPlortno-lASL, °sk J kt,h >n kul-k°si0Pravi{>'ne so SVn- JO d0 1® naloge do- kulturnem in športnem področju vlada precejšnja revščina. Kar precej zanimivh stvari pa so lahko videli in slišali pri stogovskem čevljarju Peršaku. Posebno poglavje je bilo tudi raziskovanje vode. Pone- kod je tako onesnažena, da niti žabji paglavci ne morejo preživeti. Na srečo so odkrili tudi zdravo neoporečno vodo, s katero so si obiskovalci lahko postregli. Bila je zastonj. In kaj so si ob koncu interdisciplinarnega tedna zaželeli vsi skupaj? Da ljuje ne bi tako brezobzirno uničevali narave in da to ne bil prvi in zadnji primer takšne oblike vzgojno-izobraževalnega dela. Priredil: J. G. membe zakona te zavarovance ne zavezujejo, da bi plačevali realne prispevke. Sicer pa, zakaj je zakon naravnan v to, da bi »prisiljeval« v zavarovalne osnove? Zato, ker še vedno temelji na načelu medgeneracijske pogodbe, ker plačniki prispevkov terjajo, da se le-ti znižajo in ker v pokojninskem sistemu velja za nekatere sporna solidarnost med skupinami zavarovancev. Popolnoma res je, da so v priviligiranem položaju samozaposleni, ki si sami izbirajo zavarovalno osnovo in »kombinirajo« pri plačevanju prispevkov ali izbirajo za njih najugodnejšo možnost, ter kmetje, katerih prispevki so glede na pokojnine, ki jih prejemajo, nižji. Kaj malo pa se premika proti načelu kapitalizacije zbranih prispevkov, vprašanje prostovoljnega zavarovanja pa se spet odmika v prihodnji čas. In prav to je bistveno in globalno vprašanje, ki bi ga morali, gledano pokojninski sistem dolgoročno, rešiti. V interesu države in zakonodajalca bi namreč moralo biti le to, da bi se zaposleni in ljudje zavarovali, in sicer vsaj za osnovni riziko, in ki bi jim dajal v starosti tudi zadovoljivo socialno varnost ter preživetje. Tako da v starosti ne bi bili socialno ogroženi in v breme države. Vse, kar bi bilo nad tem, pa bi morala biti stvar posameznika in prostovoljna odločitev. Podlaga temu bi moralo biti rešeno vprašanje kapitalizacije prispevkov in odvisnost višine pokojnin od vseh vplačanih prispevkov ter opustitev medgeneracijske naveze. To so seveda razmišljanja za prihodnji čas, ki bi jim vendar že sedaj bilo treba začeti tlakovati pot. In kaj reči na predloge o ločitvah zavarovanj, se pravi, da bi imeli svoj sklad zaposleni v podjetjih, potem zasebniki ali samozaposleni in kmetje, solidarnost pa bi veljala samo znotraj sklada, ne pa tudi med skladi. Sedaj opustimo razmišljanje, ali bo kaj takega pri nas, kjer imamo (le ) 741 aktivnih zavarovancev, sploh možno. Zamisel o skladih namreč tudi pomeni: finančno čim močnejši bo sklad, v katerem boš pokojninsko zavarovan, tem boljše zate. Zakaj bi sprejemali rešitev, da bi bil osebni položaj zavarovanca, upokojenca odvisen od moči sklada? Bolje bi bilo: toliko, kot si vsak vplača, toliko bo v pokoju tudi dobil, ne glede na to, ali je zaposlen v podjetju, samozaposlen ali kmet. Zakaj v iskanje rešitev v smislu: povej, kaj si, pa ti povemo, kje ti je prostor v pokojninskem zavarovanju. MAJDA HORVAT Komu prednost? Kadar so potrebe večje od možnosti, je potrebno določene stvari črtati, odložiti... Tako je morala občinska vlada v Ljutomeru tudi v primeru investicijskih vlaganj v zdravstvu sprejeti odločitev, komu dati prednost in kako sploh priti do denarja, ki ga ni dovolj v proračunu. Pri odločanju za prednostni vrstni red pravzaprav skoraj ni bilo nobenega »manevrskega« prostora. Reševalno vozilo so kupili že lani in ga je pač potrebno odplačati, saj ga tudi s pridom uporabljajo. Dolg znaša okrog 3 milijone tolarjev. Kupljena sta tudi že dva zobarska stola, ki ju je prav tako potrebno le še plačati (nekaj manj kot 6 milijonov tolarjev). Pri Mali Nedelji urejajo nove prostore za zdravstveno ambulanto in potrebno bo seveda poskrbeti tudi za opremo. V ta namen bodo s posebno vlogo zaprosili za dodatna sredstva Ministrstvo Republike Slovenije za zdravstvo in družino. Gre za znesek v višini okrog 4,9 milijona tolarjev. Črtati bi bilo možno le prekritje strehe in zamenjavo žlebov na stavbi Zdravstvenega doma Ljutomer (vrednost naložbe je ocenjena na okrog 6,5 milijona tolarjev), vendar naj streha še naprej pušča in zamaka, zaradi česar se škoda stalno povečuje? Vse to je torej ostalo v programu, vanj pa niso vključili ureditve centralnega ogrevanja prostorov v ambulanti Raz-križje in obnovo prostorov v Križevcih (za koncendenta) ter še nekatera druga tekoča vlaganja. Izvršni svet je tudi soglašal z najetjem posojila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije v višini 6,5 milijona tolarjev, obenem pa se zavezal, da bodo s finančnimi načrti občinskega proračuna zagotovili za letos in še za naslednji dve leti po 3 milijone tolarjev. Tako bodo lahko obnovili streho na zdravstveni ambulanti v Ljutomeru že letos. Kadrovske štipendije za družbene dejavnosti in javno upravo občine Ljutomer Da ne bo premalo učiteljev V ljutomerski občini se bo v čašo od 2 do 7 let upokojilo predvidoma kar 26 učiteljev razrednega pouka, 10 učiteljev mate-matike-fizike in 2 vzgojitelja oziroma vzgojiteljici predšolskih otrok. Kaj lahko se torej zgodi, da se bodo nekatere šole znašle v precejšnjih kadrovskih težavah, če ne bo poskrbljeno, da se bodo mladi izobraževali za manjkajoče pedagoške poklice. In kako to doseči? Ena od spodbudnih oblik je vsekakor kadrovsko štipendiranje. Občinska vlada je zato podprla predlog komisije za izobraževanje in štipendiranje za razpis 2 štipendij za študij razrednega pouka ter po eno štipendijo za študij matematike-fizike ali matematike-tehniške vzgoje, angleščine-nemščine, slovenskega jezika in vzgojitelja predšolske vzgoje. Za potrebe občinske uprave pa bodo razpisali po eno štipendijo za študij prava in kmetijstva. Štipendija znaša na podlagi pravilnika 14.333,00 tolarjev mesečno. Ker nekateri dosedanji štipendisti odstopajo od sklenjene pogodbe (opustijo študij ali se po končanem izobraževanju zaposlujejo drugod), so še sklenili, da bodo v vseh primerih zahtevali vrnitev sredstev. Pri tem bodo upoštevali socialni položaj štipendista, tako da bo možno vračanje v več obrokih. J. G. V Genterovcih kljub dežju proslava na prostem Odločitev je bila pravilna Dan odprtih vrat OŠ Radenci Pestro in zanimivo Minulo soboto je OŠ Radenci na stežaj odprla svoja vrata za vse, ki so se želeli seznaniti z njihovim delom in uspehi v tem šolskem letu. Prišlo jih je kar precej, bilo je pestro in zanimivo. a Zaat'n dosegu nal°8e do-ki tudi ^adnH a ° mars” So pri-X. edaJsoDProjekt- raaedne k tZk^imug°-feo 'n^ate^9 narečni kraje ce|0 lč. a razno-^jihb"0 kot o° Je obvla-Pa im e časL!OVenš£ino. ajn° manj časa” reviie’ 'narji ^očen vp^ajveč vh Judi J1> ki So ' VESTNIK e 2^ v,jo na Z0° let. Na Najprej se je predstavil mladinski pevski zbor. Kako učenci razmišljajo o kulturi, je povedal Matjaž Frangež, učenec 7. razreda. Osmošolci so se predstavili z lastno pesmijo Sola, ki sojo uglasbili, zaigrali in zapeli. Mojca Ficko je prebrala svoj nagrajeni spis Pomurske turistične zveze Moj kraj. O veržejskem pametnem Tuneku je povedala petošolka Mojca Lukaček, učenke od L do 5. razreda pa so se predstavile z ritmičnimi plesi. Da so Prleki šaljivi in pikri, jih je prepričala osmošolka Andreja Hi-mlerajh, ki je zaigrala vlogo prleške Micike. Dramski krožek se je predstavil s prizorom o mami, skupina učencev od L do 5. razreda pa je navdušila obiskovalce s plesnimi veščinami, ki jih je naučil plesni mojster Ambros Pušnik iz Slovenj Gradca. Na prireditvi so podelili tudi priznanja in pohvale najbolj pridnim in uspešnim učencem. Za NAJ... učenca šole sta bila izbrana Ivan Mauko, ki se je še posebno izkazal v kemiji, šahu in matematiki, ter Bojan Špi-lak, ki mu ni bilo para v znanju nemškega jezika in nekaterih športnih disciplinah. Med zelo uspešnimi učenci so bili tudi Lea Mauko (državna prvakinja v šahu), Zvezdana Zemljič (srebrno Cankarjevo priznanje), Romana Menhart in Janja Vrbančič (srebrno priznanja iz nemškega jezika). In še bi lahko nizali njihove uspehe. Na ogled je bila tudi razstava likovnega in tehničnega krožka ter športnih pokalov. Po končanem kulturnem delu pa so starši odšli skupaj z učenci v razrede, kjer so imeli skupno učno uro. J. G. Pred Dvojezično osnovno šolo Genterovci so že dva tedna pred proslavo 100-let-nice osnovnega šolstva postavili velik slavnostni oder, na šolskem hodniku pa pripravili zanimivo razstavo Šolstvo v naših krajih. V nedeljo ob 10.00, ko je bila napovedana osrednja prireditev, je bilo nared tudi vse drugo. Toda ravno tedaj je spet začelo deževati. V Genterovcih pokritega prostora (dvorane ali kaj drugega) za takšne namene nimajo, zato bi se morali podati v nekaj kilometrov oddaljen Dobrovnik, a to bi podrlo ves scenarij. In tam bi se vse skupaj potekalo brez večine domačinov. Kljub dežju je torej najprej zadonela slovenska, nato ša madžarska himna (zapel jo je šolski pevski zbor), nato je vse skupaj pozdravil ravnatelj gen-terovske osemletke ISTVAN VARGA in na koncu povabil na oder prvega slavnostnega govornika, ministra za šolstvo in šport Republike Slovenije SLAVKA GABRA. Spregovoril je na pamet, kar se redko dogaja na takšnih proslavah, in med drugim je dejal, da ve za čase, ko so se spraševali, ali naj šola v Genterovcih sploh ostane ali ne. Odločitev, da so jo ohranili; pa je bila po njegovih besedah pravilna. Poleg Deževalo pa je tako, da so morali vsi obiskovalci spremljati proslavo 100-letnice šolstva v Genterovcih stoje - tudi šolski minister Slavko Gaber, ki je bil slavnosti govornik. tega da je v manjšem kraju, ima ta šola še marsikakšno drugo značilnost. »Kot zelo pomemben element je treba še posebej poudariti dejstvo, da je to dvojezična šola, šola, ki uči živeti različne kulture skupaj in jih uči povezovati se, krepiti se, napajati se druga iz druge. Verjamem, da bo ta obletnica dodala novih moči za nadaljnje življenje šole.« Slavnostni nagovor v madžarskem jezika pa je imela predsednica Pomurske madžarske samoupravne intersne skupnosti MARIA POSZO-NEC, potem pa je bil kljub dežju dokaj pester program. V njem sta sodelovala tudi gledališka umetnika Evgen Car in Irena Varga. Stoletnica je tako proslavljena. Kdor je nekoliko preračunaval, je to šolsko leto pravzaprav že sto prvo. Če pa bi upoštevali podatek iz knjige Prekmursko šolstvo, ki jo je izdala Pomurska založba, pa celo sto četrto. V* omenjeni knjigi namreč piše, da se je občinska ljudska šola v Genterovcih začela že leta 1890 v zasebni hiši, 1893 pa so zanjo pridobili državne prostore. Potrebno bo torej ugotoviti, kateri vir je zanesljivejši. JOŽE GRAJ stran 8 reportaža Velike olajšave za uvoz opreme Vlada je pretekli teden sprejela uredbo, ki bo povečala carinske olajšave za uvoz opreme in surovin, ki jih sami ne izdelujemo. Tako bodo olajšave 100- oziroma 70-odstotne. Sedanja uredba o merilih pri znižanju carinske stopnje oziroma pri določitvi carinske stopnje »prosto« za uvoz blaga omogoča pri uvozu opreme 80-odstotno znižanje carine, pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala pa 50 odstotkov. Z višjimi uvoznimi olajšavami pa bo carina pri uvozu opreme, ki je pri nas ne izdelujemo, v celoti odpravljena, medtem ko bi bila za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala carinska stopnja znižana za 70 odstotkov. Vsi ti ukrepi bodo razbremenili gospodarstvo, z njimi pa se bo povečala izvozna konkurenčnost zaradi cenejših materialov, ki se vgradijo v izdelek, manjše bodo želje po večanju cen in s tem se bo dodatno umirjala inflacija, razbremenili se bodo stroški za naložbe in zradi tega bo prišlo do večjega preustroja gospodarstva. Navsezadnje pa bo to pozitivno vplivalo na prve začetke rasti gospodarske proizvodnje. Seveda pa je po drugi strani tudi vprašanje, kolikšni bodo zaradi teh zmanjšani proračunski prilivi. Izračunali so, da bodo zaradi nižje carine ali celotne odprave carine pri opremi v letu dni izgubili okoli 947 milijonov tolarjev, do konca letošnjega leta pa 474 milijonov tolaijev. Zaradi znižanja carin pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala pa bo v letu dni primanjkljaja za 1.380 milijonov tolaijev, do konca letošnjega leta pa za 690 milijonov tolaijev. Skupaj gre torej za 1.164 izgubljenih milijonov tolarjev za državni proračun. Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun je posebej poudaril, da gre le za tiste izdelke in surovine, ki jih pri nas ni in so že sedaj imeli priznane uvozne olajšave. To zdaj omogočajo tudi presežki prilivov nad odlivi, presežke pa je najbolj pametno nalagati v tehnološko posodobitev tovarn, kar spet pomeni večjo konkurenčnost na mednarodnem tržišču. Izpad 1.164 milijonov tolaijev ne more ogroziti izpolnjevanja proračuna. V proračunu se bo nabralo tudi več denarja zaradi novih zakonskih predpisov o uvozu avtomobilov, ki bo začel veljati prvega julija, in zaradi večje gospodarske rasti proizvodnje. Po besedah dr. Davorina Kračuna ni več dileme, ali odpreti vrata tujim vlaganjem ali ne. Odgovor je - da! Tuje naložbe po mnenju vlade ne bodo ovira za nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije, temveč ga bodo pospešile. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je pripravilo predloge spremembe zakonov o tujih vlaganjih, ki bodo omogočili razvoj nove, sodobne in ekološko vame proizvodnje. Potencialni tuji partnerji so se pozitivno izrekli o idejah ministrstva. Vzhodnoevropske države imajo sicer različne izkušnje pri tujem vlaganju kapitala, vendar pa Sloveniji ne preostane druga možnost, saj je več kot polovica naše proizvodnje vpeta v tuja tržišča. Seveda pa to ne pomeni, da bomo podjetja prodali tujcem; nad vsemi vlaganji bo strog kontrolni mehanizem. Tujci pa niso zadovoljni z nekaterimi predpisi, kot je tisti, ki zahteva, da mora biti direktor ali zakoniti predstavnik slovenski državljan. Nerazumljiv je tudi predpis, ki zahteva pri dokapitalizaciji tretjino denarja v gotovini. Vlada je tudi obravnavala zakon o javnih cestah, ki bo nadomestil sedanji zakon o cestah, ki je slonel na družbeni lastnini in samoupravnih interesnih skupnostih. Zakon bo razdelil ceste na državne in občinske. S prvimi bo gospodarila država, zakon pa bo natančno določal vse zadeve o upravljanju, gradnji in vzdrževanju ter varnosti. Za ceste, s katerimi bodo upravljale lokalne skupnosti. pa bodo zaradi reda in zagotovitve enakih možnosti za kakovosten in varen promet na celotnem cestnem omrežju z zakonom predpisana enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje teh cest. Osnovna merila za kategorizacijo državnih cest bo določila vlada Slovenije. Njena pristojnost je tudi razvrščanje teh cest v posamezne kategorije in določitve pomena njene uporabe. O gradnji državnih cest bo odloČlala vlada tako, da bo upoštevala predvsem varstveno-ekološke dejavnike. Vlada pa bi imela po novem zakonu pristojnost odločanja o tem, da se za zemljišča, ki so pridobljena za graditev določenih državnih cest, ne bi plačevala odškodnina za spremembo njihove namembnosti v delu, ki je njen prihodek. Ta sedaj zelo bremeni gradnjo cest. Za redna vzdrževanja bodo-skrbele službe, ki bodo do dela prišle na podlagi koncesij, investicijska dela pa se bodo predajala na osnovi javnih razpisov. S prenosom javnih cest v državno lastnino se bodo vse kategorizirane ceste vpisale v zemljiško knjigo po kratkem postopku ne glede na vrednost zemljišča. Matjan Horvat Jelše ubijajo, mar ne? 063 22*0$ ....... fla ; jun uu ausc, puuiuguu »v zapiu iiivcvirja, ua iiunaju uuiDKa ui se drevje - Rekonstrukcijo ceste proti Lendavi zlorabljajo - Kako bo tekla voda, t® Že trideset odstotkov letnega etata črne jelše je suhega - Ponekod so drevje suši od suše, podrugod so zaprli močvirja, da nimajo odtoka in moče določajo tisti, ki so »dolgo scali v posteljo«, medtem ko je nekoč to delal bog Dve sestri, ena temnejša, višja in lepljiva Sestra črne jelše, ki se ji po latinsko pravi Alnus glutinosa, je siva jelša, katere latinsko ime je Alnus incana. Po pravljično bi se najbrž reklo, da sta bili obe sestri v začetku kot dvojčici, le da je bila ta, ki se ji danes reče črna, morda za spoznanje temnejša. Pa se je temnejša začela pretegovati in je zrastla višja, in ko je bila ljudem in vsem stvarem tako bolj na očem, je hotela, da bi si jo še bolj zapomnili in je naredila tako, da so postali njeni mladi listi lepljivi. Zato pa zdaj govorimo več o črni kot o sivi jelši. Črna zraste 20 do 30 metrov visoko, les je enakomerno gost in rdečkast oziroma temen. V vodi otrdi in postane trajnejši. Zategadelj so kmetje nekoč deske, iz katerih so zbijali skrinje za gnojnico, močili v vodi. Če je stalno potopljen v vodi, postane nenavadno odporen, zato ga uporabljajo za mostne pilote. Na zraku hitro sčrvivi, gori brez dima, pa so ga Nemci nekdaj kljub temu uporabljali za prekajevanje mesa. Črna jelša raste na vlažnih, globokih humusnih tleh. Največja gozda črne jelše v Evropi sta ob potoku Črncu v lendavski občini: Polanski in Črni log. Črna jelša potrebuje vodo, potrebuje vlago, potrebuje močo, potrebuje »mokoš«. Kdor ji jemlje vlago, jo ubija. Ena pošast Pred kratkim je bilo v Polanskem logu posvetovanje z naslovom Vode in nižinski gozdovi. Organizirali so ga Zveza lovskih družin Prekmuija, Društvo za varstvo okolja Po-muija in Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov s tega območja. Gozdovi črne jelše se sušijo zaradi melioracij, ne pa toliko zaradi različnih škodljivcev in kislega dežja, so ugotovili na posvetovanju. Kljub temu imajo kmetijci namen, ki se mu pravi »melioracija Črnec-Len-dava«. O tem namenu znani slovenski ornitolog Franc Bračko v Delovi sobotni prilogi piše takole: »Nenasitna pošast kmetijske politike poskuša, ne glede na ekološke in naravovarstvene ugotovitve, ponovno pogoltniti biološko edinstvene, naravovarstveno pomemebne in poslednje večje vlažne ekosisteme.« Bračko opominja, da dva tisoč hektarov lok, močvirskih travnikov in živih meja med Ledavo in Črncem varujejo zakoni in da je »projekt melioracije svojevrsten pravni absurd«. »Z melioracijo ob potoku Črncu, katere posledica bo znižanje gladine podtalnice, rišča hiš ob njej naenkrat za pol metra in več višje?« se sprašuje gozdarski inženir Aleksander Beer. Beer je od nedavna zaposlen na območni enoti državnega zavoda za gozdove. Njegovo delovno področje je eminentno ekološko, ukvarja se z vprašanji sožitja med gozdom in prostoživečimi živalmi, pri čemer ne gre samo za divjad kot prostoživeče prebivalce gozda, marveč za vse živalstvo. »Po mojem,« tako ugiba sta posredno ogrožena edinstvena sestoja črne jelše v Evropi: znamenita gozdova Črni in Polanski log, ki sta tudi na seznamu omitološko pomembnih območij Evrope - Important Bird Areas (IBA) in sta hkrati gospodarsko izredno donosna. Kako občutljiva je rast črne jelše že za najmanjše znižanje podtalnice, veijetno ni potrebno posebej poudarjati.« Razkačeni ornitolog napoveduje melioratorjem, ki to, namreč »pobolj Sevalci« zanj seveda niso - zanj je izsuševanje, kar se pod besedo melioracija pretežno razume, »opustošenje in izguba duha naravne krajine« -, bitko. »Ali bo res treba fizično preprečiti izvajanje nesprejemljivih posegov v prostor, da bo kdo reagiral?« Beer, »so ceste zato naredili tako nizko v primerjavi z okolico, čeprav jih navadno zaradi voda dvignejo, ker hočejo s tem izvršenim dejstvom priti do razloga za izvajanje melioracij. Voda ne bo imela kam odtekati s ceste, zato bodo morali v njenem zaledju skopati jarke.« Tako bodo potacali upravičene zadržke do izsuševanj, zaradi katerih je teh tako-imenovanih melioracij, ki to seveda niso, saj melioracija pomeni izboljšanje, v zadnjem času niso opravljali. »Ni naključje, da je investitor cestnih infrastrukturnih projektov kmetijska zadruga Hotiza,« suho sklepa Beer. Zvijača? Za zdaj v tej nekakšni bitki zmagujejo bolj pretkani. »Zakaj pa so te ceste, ki jih zdaj gradijo tam proti Lendavi, tako nizko speljane, da so dvo- Čudna duša ali poscana postelja? Po vsem sodeč je to res nekaj v duši nekaterih ljudi. Nekaj vanjo zavrtanega, nekaj, kar jih tako muči, da niso prej mirni, dokler ne scefrajo, razrežejo in deflorirajo še zadnjega koščka dežele. Za naš sedanji čas so ti ljudje duševno Mariborčani izdali poslance S V Slovenije zaradi Koroškega mostu in podprli gradnjo Ljubljanske obvoznice Prekmurski lobi jim ni več simpatičen Ignoriranje poslancev iz severovzhodne Slovenije se je začelo po močnejšem nastopu »prekmurskega lobija« v državnem zboru, ko so izsilili sprejem amadmaja o financiranju obveščanja za Porabje. Za novinarsko srenjo in posamezna ministrstva so bili zanimivi tako dolgo, dokler so bili le »uporniki brez razloga«, ko pa so njihovi protesti in lobiranje začeli roditi konkretne sadove (denar) in onemogočati njihove načrte, so jih začeli ignorirati in posredovati javnosti le svoje mnenje. Sprejemanje načrtov Ljubljanske obvoznice v program pospešenega gradnje slovenskih avtocest je bil eden najbolj presenetljivih zapletov v državnem zboru. Najprej zato, ker so obvoznico izključili iz programa, drugič pa zato, da so jo kljub številnim protestom in odločnemu stališču odbora za infrastrukturo, da gradnja te obvoznice ni upravičena, dokler ne bodo zgrajene druge pomembnejše povezave, potem vseeno sprejeli brez zapletov. O vzrokih takšnega razpleta smo povprašali Draga Šiftarja, poslanca v državnem zboru in člana odbora za infrastrukturo: »Vključitev gradnje obvoznice v program je izsilil center, mesto Ljubljaria. Sami so prej predlagali, da bodo sofinancirali 25 odstotkov gradnje, in to je zapisano tudi v sklepu državnega zbora. Res je, da nam poslancem niso ponudili nič novega, zaradi česar bi si premislili. Zbor si je «premislil» samo zaradi določenega lobiranja - pravzaprav nas je del Mariborčanov izdal. Neuradno so jim obljubili večji delež pri gradnji Koroškega mostu. Ta most je potreben, vendar je odvisen od nadaljnje povezave s cestami, ki pa se financirajo iz proračuna, ne pa s sredstvi DARS-a. Glavni argumet zagovornikov Ljubljanske obvoznice je bil, da je vsa potrebna dokumentacija te pripravljena. Ne nazadnje pa na to Ljubljansko obvoznico vsi računajo kot na neki politični kapital! Volitve bodo prej ali slej, zato ne bi radi preveč nasprotovali.« Poslanci SV Sloveniji pa čedalje bolj ugotavljajo, da se v slovenskem parlamentu igrajo tudi zakulisne igre; dokler so nastopali v skupščini le kot neškodljivi predstavniki eksotične dežele »tam nekje gori«, je bilo vse v redu. Ko pa so začeli pridobivati tudi določena sredstva, se do njih obnašajo popolnoma ignorantsko in nemalokrat zaničljivo. Vseeno je poslancem SV Slovenije oziroma t.i. prekmurskemu lobiju uspelo, da so v ministrstvu za okolje in prostor sprejeli sklep o začasni prekinitvi pripravljanja dokumentacije za gradnjo avtoceste med Novim mestom in Karavankami (če bi bila ta dokumentacija pripravljena pred projekti odseka avtoceste proti madžarski meji, bi čez čas izsilili spet prednostno gradnjo te ceste) in da se povsem jasno pove vladi in celotni slovenski javnosti, da Madžari podpirajo gradnjo avtoceste do mejnega prehoda Dolga vas, saj pride mejni prehod Pince v poštev šele dolgoročno. Torej ni več nobenih zadržkov, da trasa avtoceste proti madžarski meji ne bi bila znana: to je smer od Pesnice čez obrobje Slovenskih goric proti Murski Soboti in naprej do Dolge vasi. Na predlog odbora za infrastrukturo (ki ga je začel podpirati tudi odbor za mednarodne odnose) bo že sedaj zagotovljenih 10 odstotkov sredstev, potrebnih za rešitev problema med Mariborom in madžarsko mejo, predčasno pa bodo začeli graditi tudi mariborski vozel. BERNARDA B. PEČEK obremenjeni, za dove bodo zgolj norci. Mrl kot naše sosede, dobnike ne moremo novati. Ker so druga^ normalni ljudje. K°P3!» dajo kje vodo, ki šenW sanem ravnem jarku, rem naj po najkrajši s pokrajine, jih zgr^ Grozno jih moti vsaka vodica, ki tako f i teče malce sem, jugano. Da niso motilo travmatskega otroštva^ domače rečeno, »dolg0 , slost scali v posteljo^ . česar jih zdaj moti vsak: ki se zasvetlika kjerk0 uti milim nebom- . . >>Prav zammi^Jjj ljudje na vsem 1 P / ši o vode,« p«u° nik prekmurskih Franc Horvat-dežuje, so cirano Ne ^e®^^ roma odvajanj -s£^. ni potrebno. Pa*«nj so bili so jih kopah P° njah.daseje^JM »odvlekla dol« • „e odMkl.- ni stijo, kam in kako h , D • Bagn brez m Aleksander pe|iks* datke sodelavc^ lenka, ki Je enote državnega gozdove v Len je izračunal, d J stotkov letneg P ■ hega drevja/« Drevje v Črne tako so ug° Jekaj^ njenm posvetu, . somuvzehvo^t^ melioracijske -1 „ 0 j radi suše, nek^avnanje' • čilnozanorota'" ta » skega zadrze “* v pr« njih ne odteka odvleče« m ® oSti-radi prenamoče a Preveč vod,e ‘ »Vzdrževati bi vodne kanale," vat pravi BeeL dandanes mko pridejo tisti k0|i ključni. Ka£Lalci’M narišejo načf s0 p* takšne, v nju in P°®la!^§ke števane ekol . $ p darske zahteve, J stvar vedno J bagerist.« . pranji-. Najbrž pravijo, da ^pe^M bijo tisti, ki f se po ženski, da bo to seveda (na^toO marveč na nje® pptO niči, na stvar takšna, telo bagensju- ; Kakorkoli d3 " j. nraVlJ°’^,,„ ifl valci pra^ * K mehke, eg« Z kakšne še «a« strugo ozrro b0 Ijah - tam kj i U glabljanje s( nove. P° kje^M odtekala vo^fe ni več črne l jpio) P je torej ub’ malo močvig v tej deželi še stran 9 kmetijska panorama 7 w za primernost embalaže za mleko in mlečne izdelke med najstrožjimi Kupci ne marajo mleka v steklenicah? , Svetna se zdi trditev, da porabniki ne marajo mleka - v Avstriji predstavljajo 20 od- vratna embalaža je plastifici- —j neverjetna se zdi trditev, da P?^a^” segajo po Prakt'^i ’ stekleni embalaži, ampak mnogo raj P ^a sj z mnog tetrapak embalaži, ko pa si vsi Pn™avaT?n ne iz plastificirane večjim užitkom natočili mleko iz stekleni najboljša (a jonske škatle. Tudi vino in mineralna * enke in skoraj edmo dobra) samo iz steklenice, manj » P plitev. da pro-odbijajoča iz plastificirane kartonske em' . j«jva tudi z našim daja mleka v steklenicah ni uspešna, je aiaža najbolj eko o-dosedanjim prepričanjem, da je steklena zmanjšal kobo»® sša m da bi povratek tovrstne embalaže ,. -e namrec tu 1 odpadkov - med velikimi onesnaževalci . mjecnih izde: - embalaža mleka in mlečnih izdelkov. Sirota P .lagojena tudi kov (vsak dan opazimo na trgu nov izde J,.f)cirani papir, al embalaža, ki je lahko steklena, kartonska, pl • ločeVinke, les, Sa, plastenke, lončki, plastične folije, p Smena posoda, slama, listje... dejstvo pa je, kakor je po-“daiilprof. dr. France Kervina z 'nštituta za mlekarstvo na Bi-etehniški fakulteti v Ljubljani, je praktičnost pri kupcih še vedno na prvem mestu (pred bloško zavestjo) in da ste-embalaža ni nujno tudi Wj ekološka. Zaradi tehni-e nedodelanosti je s sloven-ega trga skorajda izginila mleka v mehkih pla-s«enih vrečkah (slaba folija in Jenje), čeprav je bila ena od nepovratnih m aJa*' čeprav je g. Kervina v da P°dmta mleko si. ,e kranjska in vipav-zUa- tarna, bi v severov- Sloveniji lahko trdili „.1 . ~ tukajšnje mlekarne ^oJ navadnega ravi " nov’h Plastičnih in na- Pmjaznih materialih. sovvmuv obsežnejših posku-tatstvu v zadnjem de- ta L’ da zmanjšali koli-J^dkov,ki nastajajo za- ..aie mleka, je poskus zaboji mleka S pomoC’° trota' ? avtomatov. Po-točili « b'adno mleko na-iz avtomatov, šteto J3 doma, ker pa od n’ bilo dosti cenejše tro^ so P°" 7 nai’n kupovanja poskusmiv Je konkreten ^dah « v ni^’ki pa ’e p° tadi n kervina zamrl za-stva rta^^evrmja mlekar-^^^dnrgovina ni z za- upanjem gledala na ta poskus. Čez nekaj časa so avtomati izginili iz trgovin, ohranili so se le v Kranju in Murski Soboti za določen krog potrošnikov, saj je to mleko cenejše. Majhni, podobni avtomati so se sedaj pojavili na kmetijah v Avstriji, kjer kmetje mleko naposredno prodajajo kupcem - podobno prodajo bi lahko uvedli tudi na naših kmetijah, saj če je kakovost mleka stalno nadzorovana zaradi odvzema v mlekarnah, - v Avstriji predstavljajo 20 od- stotkov vse embalaže v mlekarstvu, kar ni malo. Res je, da se pri stekleni embalaži porabi mnogo več energije za izdelavo, transport, čiščenje in predelavo in da je zato njena »ekološkost« vprašljiva, res pa je tudi, da bi z uvedbo steklene embalaže za mleko zelo zmanjšali količino odpadkov na smetiščih (kajti popolnoma organiziranega zbiranja in recikliranja embalaže v Sloveniji ne bo tako hitro). Zdi pa se, da je mnogo odlo-čilnejši dejavnik, da je steklena embalaža za mleko izginila s slovenskega trga, slaba kakovost steklenic. Zanimivo je naslednje razmišljanje prof. dr. Franceta Kervine: »Upoštevati je treba, da je za mleko primerno le kakovostno steklo, pri tem je odločilna tudi brezhibna izdelava od oblik do volumna. Prav te zahteve so pri nas v 60. letih povzročile prodor nepovratne embalaže, ker jih naše steklarne niso mogle EmbalaŽa, ki ostaja od mleka in mlečnih izdelkov, je med bi to mleko lahko brez problemov prodajali tudi na domačem dvorišču. Zakaj je povratna steklena embalaža za mleko v Sloveniji izginila s trga oziroma zakaj se ni mogla uveljaviti, je več razlogov. Težko bi verjeli, da je takšna odločitev samo odločitev porabnikov. V prvi vrsti je uporaba kartonske embalaže bolj praktična za mlekarne in trgovce, šele nato za porabnike. Eni in drugi bi imeli več dela z zbiranjem, transportom, skladiščenjem in pranjem praznih steeklenic. Z malo večjim reklamiranjem, osveščanjem ljudi bi se tudi steklenice za mleko morebiti ohranile izpolnjevati. V mlekarne so prihajale steklenice nepravilnih oblik, ki so v polnilnih strojih povzročale zastoje in razlive mleka, volumni niso bili točni, kar je pri veliki konzumni mlekarni lahko usodno. Z množično proizvodnjo steklenic se obrablja kalup (zamenjava je draga) in steklenice postajajo večje. Čeprav gre za milimetre, se to v mlekarni, ki polni 100, 200 ali 300 000 steklenic mleka na dan, spremeni v nevidne iz gube, ki znašajo 100 tisoče litrov mleka letno. Tako smo kot manj razviti med prvimi v Evropi povsem prešli na nepovratno embalažo.« Najbolj priljubljena nepo- rani karton različnih oblik in nič ne kaže, da bi kaj hitro izginila z našega trga. Prvi »pu-repack« se je pojavil na ameriškem trgu že daljnega 1952. leta, od takrat dalje se tovrstna nepovratna embalaže le še izboljšuje tako glede uporabljenih materialov kakor tudi glede načina rokovanja. V zadnjih desetletjih je nepovratna embalaža povsem izpodrinila steklenico. Edina izjema je Velika Britanija, tradiconalna trdnjava steklenic, kjer raznašalci mleka še vedno zjutraj postavljajo pred vrata porabnikov steklenico z mlekom in časopis - zmotno pa je mišljenje, da se je tam steklenica ohranila na željo porabnikov; ohranila se je po zaslugi vztrajanja izdelovalcev steklenic in opreme za pranje, avtomatsko polnjenje in praznenje gajb ter drugih. Slovenske mlekarne torej ta trenutek stavijo na nepovratno embalažo in ta usmerjenost se ne bo tako zlahka spremenila. »Tetrapaku se ne bomo mogli ogniti, ker je prvič že tukaj, drugič pa smo «komot». Mi moramo sistemsko rešiti - od rojstva pa do groba - zbiranje in sortiranje embalaže, reciklažo, pa tudi sežiganje. Danska pridobiva na primer 2 odstotka celotne energije iz sežiga embalaže od pijač. To mora biti rešeno od A do Ž, ne moremo samo nekaj dati na tržišče, potem pa iskati rešitve,« je povedal prof.dr.France Ker-vina. Na vprašanje, ali se slovenska mlekarska industrija zaveda, da bo moral s podzakonskimi akti vsak proizvajalec poskrbeti za vračanje embalaže oziroma bo plačal večji davek, je prof. dr. Kervina odgovoril: »Mislim, da se tega še premalo zavedajo. Se bodo pa morale. To je definitivno, da temu ne uidemo, tako je v svetu in tudi pri nas. BERNARDA B. PEČEK Reja telet V prvem obdobju življenja so si vsi sesalci v prehrani podobni, za vse je prva hrana mleko. Po prvih desetih dneh pa se začno prežvekovalci ločiti od drugih sesalcev, saj se jim začno razvijati predželodci. ime predželodca ob telitvi pri 4 mesecih pri odraslem vamp 25% 75% 80% kapica 5% 5% 5% prebiralnik 10% 9% 7% siriščnik 60% 11% 8% skupaj 100% 100% 100% Takoj po rojstvu predželodci nimajo mikroorganizmov, saj nimajo hrane za svoj razvoj. Mlezivo in mleko ob sesanju teče po posebnem žlebičku mimo predželodcev naravnost v siriščnik - pravi želodec. Če bi dali teletu samo tekočo hrano, da se izognemo predželodcem, se ti sploh ne bi razvijali. Gospodarni cilj je dobiti iz teleta pravega prežvekovalca, zato je pomembno, kako ga v začetku krmimo. Plan napajanja in krmljenja telet v prvih dveh tednih življenja P prijazno Spanje Prepričevanje prepričanih O problematiki v kmetijstvu naj bi spregovorili na nestrankarskem posvetu, ki ga je v Murski Soboti pripravila občinska podružnica Slovenske kmečke zveze, nanj pa je poleg prizadetih povabila tudi predstavnike ustreznih ministrstev. Čeprav so se pogovora udeležili predstavniki zasebnega in družbenega kmetijstva iz pomurskih in podravskih občin ter predstavniki nekaterih občinskih izvršnih svetov, pa so v Mursko Soboto zaman pričakovali predstavnike ministrstva za kmetijstvo ter ministrstva za ekonoske odnose in razvoj, s čimer se ponovno kaže odnos ustreznih ustanov do razreševanja problematike v kmetijstvu. dnevi kolostrum l/dan pol. mas. mleko l/dan tl-starter kg/dan seno voda 1. dan 1,5-4 2. dan 3 3. dan 4 4. dan 5 5. dan 6 6. dan 6 7. dan 6 dnevi kolostrum (mat. mleko) l/dan pol. mas. mleko l/dan tel-starter kg/dan seno voda 8. dan 4 2 po volji 9. dan 4 2 po volji 10. dan 3 3 po volji po volji 11. dan 3 3 po volji po volji 12. dan 2 4 po volji po volji 13. dan 2 4 po volji po volji 14. dan — 6 po volji po volji 3. teden — 6 po volji po volji 4. teden — 6 po volji po volji 5. teden — 5 po volji po volji 6. teden — 4 po volji po volji 7. teden — 3 po volji po volji 8. teden — 2 Tele požre v tem 9. teden — — času 1 kg tl-starterja 16. teden — ■ — Namesto polnomastnega mleka lahko uporabimo tudi mlečni na- domestek. Kako poceniti rejo telet Gospodarnost nas sili, da začnemo iskati vse možne vire za čim večji zaslužek. Med temi je vsekakor vzreja telet z mlečnim nadomestkom. Po izračunih je 1 liter mlečnega nadomestka za 40% cenejši od 1 litra mleka. Mlečni nadomestki so sestavljeni običajno iz posnetega mleka v prahu in kakovostnih rastlinskih beljakovin ali pa mleko v prahu zamenja sirotka v prahu. Če primerjamo kakovost hranilnih snovi iz mleka ali mlečnega nadomestka, je hranilna snov ista ali nekoliko boljša v mlečnem nadomestku, saj lahko damo s slednjim teletu tiste hranilne snovi, katerih v mleku primanjkuje. skega L V’norekL)Va na s*u^ba za Pomurje je pred dnevi na K l. blišča n ^eterinhfskega zavoda v bližini sobo-5°^ 1 Se Uvelia Pr'kaz novih agrotehničnih ukre-S'° jih : ^ko so v v s°d°bni tehnologiji pridelovanja n svetovalci ŽVZ-ja kmetom (pri- ^airio p • . Pokazali, kakšno je gospodarno in t’ tel, #Za nek in kak" je z varstvom posevkov. > so naiv^er'** ,n,eritev» jih Je mogoče opraviti J ec zanimanja vzbudili združevalni stroji. Ponedeljkov sestanek v Murski Soboti je sovpadal v čas prve obletnice kmečke stavke, ki sojo kmetje lani pripravili 'kot protest zoper vlado, ki ne vodi ustrezne kmetijske politike, k protestu pa jih je spodbudila predvsem nizka odkupna cena pšenice. Tudi letos s ceno niso zadovoljni, vendar kmetje pravijo, da je nesmiselno vsako leto organizirati stavke, saj ostaja vlada za njihove zahteve gluha. V odgovoru na pismo, ki so ga naslovili na predsednika vlade, dr. Janez Drnovšek odgovarja, da lanskoletni sporazum, sklenjen med kmečko zvezo, zadružno zvezo in vlado, vlade več ne zavezuje, vendar kmetje trdijo, da jo zavezujeta sprejeta kmetijska razvojna strategija in proračunski memorandum za leto 1994. Kmetijstvo je v sedanjem položaju investicijsko nesposobno, vlada pa z nekaterimi potezami prispeva k propadu slovenskega in s tem tudi pomurskega kmetijstva. Ni dovolj, da rešujemo le odkupne cene ene letine, pač pa potrebujemo dolgoročno in stabilno ktne-tijsko politiko, ki bo zagotavljala dohodkovno kmetijstvo, zatrjujejo kmetje. Ker na sestanku ni bilo tistih, na katere so bile pripombe naslovljene, je tako spet ostalo le pri prepričevanju že prepričanih. L. KOVAČ Navodilo za pripravo mlečnega nadomestka Nadomestek raztopimo v topli vodi, ki ima temperaturo med 40-45°C. Temperatura vode ne sme presegati 60°C, ker lahko pride do poškodbe sestavin nadomestka. Temperatura nadomestka naj bo ob napajanju 39°C. Priporočana koncentracija napitka je med 100 in 125 g nadomestka na liter vode. (Nadaljevanje prihodnjič) Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ za Pomurje M. Sobota: JOŽE PUHAN, dipl. inž. agr. 5ALSEN V POMURJU, PO/EtAT, DA LETOS NE BOMO POTREBOVALI POMOČI ZA ODPRAVO fbsKEblC \ \\ SUŠE. Slovenski vinski zemljevid Slovenci smo v teh dneh dobili še en zemljivid. Ljubljanska agencija Imago, ki je sicer zelo dejavna na področju turizma in promocije Slovenije, je namreč predstavila Slovenski vinski zemljevid, ki ga je izdala v samozaložbi. Poleg stalnih sodelavcev so pri njegovi pripravi sodelovali tudi priznani slovenski strokovnjaki s področja vinarstva, vinske kulture in kulinarike, zemljevid pa je opremljen tudi z izvirnimi ilustracijami. Zasnovan je dvostransko, na prednji strani so na zemljevidu Slovenije prikazani vinski rajoni z okoliši, dobre vinske lege, priporočene in dovoljene vinske, naravne in kulturne znamenitosti, povezane z vinom in vinarstvom ter območja vinskih cest. Na drugi strani so zanimivi zapisi o vinu in vinarstvu, popestreni z zanimivini ilustracijami, zemljevid pa je namenjen predvsem ljubiteljem dobrih vin, turistom in drugim obiskovalcem Slovenije. Omenjena agencija bo kmalu izdala tudi trijezično tujo verzijo zemljevida, ki bo originalen prispevek k predstavitvi Slovenije. T v stran 10 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 7. 6. in ponedeljkom 13. 6. 1994. 10. 6. je delnica Grad presegla dovoljeno trideset odstotno povečanje tečaja, zato je promet s to delnico začasno zaustavljen do objave obvestila za javnost. Naj spomnim, da se s to delnico na Ljubljanski borzi zelo malo trguje, v tem letu se je namreč z njo trgovalo le šest krat, v vseh šestih primerih pa je bil promet skromen. Enkrat je lastnika zamenjal le 1 lot, štirikrat deset lotov in enkrat 40 lotov, vrednost prometa pa je v zadnjem primeru dosegla le 134 tisoč tolarjev. Uvrščena kotacija I - obveznice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj RSL I ostal na nivoju prejšnjega dne (105,0), ko je bilo za nekaj manj kot 50,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa rahlo padel na 104,9 pri več kot 27,8 mio tolarjev prometa. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj zdrsnil na 104,2 (nekaj manj kot 89,9 mio tolarjev prometa), v petek na 103,9 pri 46,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 104,9, ko je bilo za več kot 92,4 mio tolarjev prometa. 71 6. je enotni tečaj obveznice RSL 2 iz 109,9 poskočil na 110,4, ko je bilo za več kot 10,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 110,0 pri več kot 18,4 mio tolarjev prometa. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 109,3, ko je bilo za 13,6 mio tolarjev prometa, v petek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 101,6 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 109,6. V ponedeljek je njen enotni tečaj ostal na nivoju prejšnjega dne, prometa pa je bilo za več kot 3,1 mio tolarjev. Na ponedeljkovem nivoju 99,6 se je v torek zadržal enotni tečaj obveznice RSL II, ko je bilo za nekaj manj kot 4,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti le malenkost manj kot 15,8 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 100,0. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 99,8, ko je bilo za 3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 99,5 pri kar 135,8 mio tolarjev prometa. V torek se je enotni tečaj obveznice RSL I z izkoriščeno davčno olajšavo zadržal na petkovem nivoju 103,0, ko je bilo za 74 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel za kar 1,0 odstotno točko na 102,0 pri prav tako skromnem prometu 73 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 101,4, ko je bilo za 162 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 101,9 pri 1,1 mio tolarjev prometa. Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo so bili tako v četrtek kot v petek sklenjeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju 107,5, skupno pa je bilo za 341 tisoč tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj zdrsnil za prvih borcev M, Brvtlcp 1TOSO8 T«HT»I<« 0606 62-652 POSCOMUMOt LIU»U«A " iininU cnta S« Uubpana 61000 «064 Tehtate 064 UU47 PO« UTA *—rum Partizanska c«Sta 3-5. 62000 Maribor 9 062 29-460. TotafakS; 062 29-4GO kar 2,5 odstotne točke na 105,0, prometa pa je bilo le za 83 tisoč tolarjev (1 lot). Uvrščena kotacija II - obveznice Z obveznico Mesto Ljubljana so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti več kot 10,4 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa je poskočil za 1,0 odstotno točko na 102,0. Tudi v četrtek in petek so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli, vendar tokrat po občutno nižjem tečaju 100,3, v četrtek jih je bilo za več kot 2,5 mio tolarjev, v petek pa le za 120 tisoč tolarjev. Na istem nivoju se je nato zadržal njen enotni tečaj tudi v ponedeljek, prometa pa je bilo za več kot 3,7 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice SKB I je v torek iz 104,8 porasel na 104,0, ko je bilo za 417 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne pa na 105,0 pri prometu 209 tisoč tolarjev. Na tem tem nivoju se je njen enotni tečaj zadržal v četrtek, prav tako pa tudi v petek, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 500 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj zdrsnil na 104,6, prometa pa je bilo za 1,7 mio tolarjev. Prosti trg - obveznice V sredo je enotni tečaj obveznice Gorenje iz 103,1 porasel na 103,4, prometa pa je bilo za 1,3 mio tolarjev. V četrtek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 867 tisoč tolarjev po tečaju 103,0, naslednjega dne je bilo za 124 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa za 14 tisoč tolarjev prometa (aplikacija) po nespremenjenem tečaju. Tako v torek kot v sredo je bil z obveznico LEK 2 sklenjen aplikacijski posel po tečaju 108,0, obakrat le za 9 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice Občine Šmarje je v sredo poskočil za 1,6 odstotne točke in sicer iz 91,2 na 92,8, ko je bilo za 221 tisoč tolarjev prometa. V sredo je enotni tečaj Občina Laško iz 85,7 padel na 85,6, ko je bilo za več kot 3,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne so bili sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 205 tisoč tolarjev po tečaju 86,0, v petek pa je njen enotni tečaj padel na 85,8 pri prometu 767 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 88,0, prometa je bilo za 350 tisoč tolarjev, vendar so tudi ti posli bili aplikacijski. Z obveznico Občina Zagorje je bil v torek sklenjen aplikacijski posel v skromni vrednosti 76 tisoč tolarjev po tečaju 77,0 (+0,1 odstotno točko), vendar je naslednjega dne padel na 76,8, ko je bilo za 636 tisoč tolarjev prometa. V četrtek se je njen enotni tečaj vrnil na 77,0, ko je bilo za 701 tisoč tolarjev prometa, v petek na 77,1 pri prometu 64 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 77,3 (192 tisoč tolarjev prometa). V torek je enotni tečaj obveznice PTT Celje iz 101,5 porasel na 101,8 pri prometu 413 tisoč tolarjev in se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 103 tisoč tolarjev. Aplikacijski posli so bili s to obveznico prijavljeni tudi v petek v vrednosti 391 tisoč tolarjev po tečaku 101,6, prav tako pa tudi v ponedeljek, ko je njen enotni tečaj zdrsnil na 101,0 pri skromnem prometu 41 tisoč tolarjev. Za 2,31 odstotka je v torek poskočil enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana in sicer iz 103,7 na 106,1 (1. 7. ji zapade kupon), ko je bilo za 391 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 106,5 pri skromnem prometu 27 tisoč tolarjev, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 143 tisoč tolarjev po tečaju 106,6. Po ponedeljkovem padcu enotnega tečaja obveznice PTT Nova Gorica za 2,3 odstotne točke pri rekordnem prometu, ki je znašal le nekaj POSOJILA ZA KOMITENTE - CREDITANSTALT - NOVA BANKA, d.d., Enota v M. Soboti daje svojim komitentom 6- oz. 12-me-sečna posojila. - Višina posojila odvisna od višine plače in roka plačila. - Obrestna mera R + 16 %. Podrobnejše informacije dobite v naši enoti v M. Soboti, Lendavska 11, ali po telefonu 21 780. Creditanstalt - Nova banka d.d. © Z nami do uspeha manj kot 41 mio tolarjev, je v torek njen enotni tečaj poskočil za 2,0 odstotni točki na 101, vendar tokrat pri skromnem prometu 92 tisoč tolarjev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil na 101,4, ko je bilo za 185 tisoč tolarjev prometa, v petek pa zdrsnil na 100,2 in se na tem nivoju tudi zadržal še v ponedeljek, skupno pa je bilo za 383 tisoč tolarjev prometa. Z obveznico Rogaška 1 je bilo v sredo za 280 tisoč tolarjev prometa, njen enotni tečaj pa je ostal na ponedeljkovem nivoju (97,8). Prosti trg - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Dadas iz 228935 poskočil na 241249, ko je bilo za nekaj več kot 47 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 229593 pri več kot 56,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 228691 (več kot 18,5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 233004, ko je bilo za nekaj manj kot 112,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 241987 pri 88,5 mio tolaijev prometa. Enotni tečaj redne delnice Fin-media je 7. 6. iz 124669 padel na 123921, ko je bilo za nekaj manj kot 2,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 122881 pri več kot 3,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 122000 (3 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 123691, ko je bilo za nekaj manj kot 4,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 125782 pri nekaj manj kot 4,7 mio tolarjev prometa. 7. 6. je enotni tečaj delnice Grad iz 2915 porasel na 3050, promet pa je bil tudi tokrat skromen, saj ga je bilo le za 31 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 3354 pri prometu 134 tisoč tolarjev. V torek je enotni tečaj delnice LEK iz 11508 neznatno padel na 11500 pri prometu 115 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa za 1,24 odstotka na 11357, ko je bilo za nekaj manj kot 2 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 11539, ko je bilo za več kot 1,0 mio tolarjev prometa, v petek padel na 11480 (861 tisoč tolarjev prometa), v ponedeljek pa porasel na 11688 pri prometu 912 tisoč tolarjev. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice MK Založba iz 10570 padel na 10300 pri skromnem prometu 196 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa nekoliko porasel na 10360, ko je bilo za več kot 5,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 10200 pri nekaj manj kot 1,7 mio tolarjev prometa, v petek porasel na 10275, ko je bilo za 31 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 10290 (2 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj delnice NIKA je v torek poskočil za 2,23 odstotka in sicer iz 144709 na 147939, ko je bilo za več kot 203,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 147259 pri 24 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 146577 (več kot 4,5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 146150, ko je bilo za 16,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 147419 (11,8 mio tolarjev prometa). 7. 6. je enotni tečaj delnice Pro-banke iz 21600 porasel na 21805 pri več kot 16,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 21774, ko je bilo za več kot 15,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 21857 (nekaj manj kot 8,5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj neznatno padel na 21846, ko je bilo za več kot 12,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 21743 (več kot 21,1 mio tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Salus iz 21220 porasel na 21256, ko je bilo za več kot 1,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa zdrsnil pod ponedeljkov nivo na 20933 pri prometu 837 tisoč tolarjev. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 20900, ko je bilo za malenkost manj kot 2,3 mio tolarjev prometa, v petek porasel na 21086 pri nekaj manj kot 2,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 21313 (več kot 3,7 mio tolarjev prometa). V torek je enotni tečaj redne delnice SKB sicer porasel iz 39568 na 40047, ko je bilo za več kot 6,8 mio tolaijev prometa, vendar je naslednjega dne padel na 39384 pri 5 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 39935, ko je bilo za 16 mio tolarjev prometa, Tončka Božinovič Strokovnjak odgovarja informacije na tel.: 069 31-650 Je certifikat pametneje vložiti čim prej ali čim kasneje? Star pregovor pravi: »Kdor prej pride, prej melje.« Verjetno bo tako tudi s odgovor pa je odvisen od naložbe, za katero ste se odločili. Ta trenutek je možnosti še veliko, saj cela vrsta podjetij svojega programa preoblikovanja še ni pripravila in še ni ponudila svojih delnic v javno prodajo. P00 investicijske družbe bodo certifikate začele vpisovati v začetku julija. hndoVj^ Če ste se že odločili svoj certifikat vložiti v izbrano podjetje, katerega delnice ^^terei" prodaji, potem pač čakajte do njihove prodaje. Če boste certifikat vložili v podjetj ■ ste zaposleni, je treba počakati do sprejetja lastninskega preoblikovanja, če pa s t0 je za pooblaščeno investicijsko družbo, svetujmo, da svoj certifikat vložite Cim p v začetku julija. Obseg vpisa v to vrsto družb bo namreč omejen. Triglav Pooblaščena investicijska družbi ob Muri d.d. v ustanavljanju MEDNARODNI FINANČNI TRG LONDON: TEDENSKO POVP. USD/AT 11.6940 DEM/AT 7.0312 7. 6. 1994 11.7200 7.0343 13. 6. 1994 11.5670 7.0293 ZVEZA BANK CELOVEC: V ATS 100 ENOT TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 16. 6. 1994 DEM 700.69 882.86 700.80 706.40 700.55 706.15 CHF 827.73 1042.16 827.40 833.40 827.80 833.80 SIT 8.80 11.50 8.80 9.20 8.80 9.20 NB MADŽARSKE: SREDNJI TEČAJ V FORINTIH ZA ENOTO, ATS 100 ENOT TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 13. 6. 1994 DEM 62.26 61.90 62.83 CHF 73.58 73.02 74.40 ATS 884.84 879.65 893.13 NARODNA BANKA HRVAŠKE: SREDNJI TEČAJ V HRK ZA 100 ENOT TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 13. 6. 1994 DEM 371.67 371.93 CHF 438.58 438.24 ATS 52.83 52.87 SIT 4.68 4.68 DOMAČI TRG: V SIT ZA ENOTO, ZA HRK 100 ENOT 14.6. I”4 11.5730 7.0318 14. 6. 197^6g 700 65 gjg« 832 45 9^ 8.80 14.6. I*4 63.03 74.83 896.05 14. 6- 371- H 439.07 52.76 4.68 6. LB, D. D., LJUBLJANA: TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 13. 6. 1994 77.50 78.50 10.96 11.16 91.20 92.84 2050.00 2500.00 77.50 10.96 9113 2050.0° oj,?* DEM 77.80 78.50 77.90 11.02 91.32 2000.00 78.50 11.16 92.49 2400.00 ATS 11.00 11.16 CHF 91.41 92.70 HRK 2010.00 2420.00 SKB, D. D., LJUBLJANA: 14. 6 TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 13. 6. 1994 77.55 10.50 90.20 1900.00 14. 6 U- DEM 77.53 78.48 77.55 78.45 93-^ ATS 10.50 11.10 CHF 90.20 93,10 HRK 1900.00 2300.00 A-BANKA, D.D., LJUBLJANA: 10.50 90.20 1900.00 11.10 93.10 2300.00 2500.«° 19948,4J TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 13. 6. 1994 77.60 10.^ 90.00 1800.00 14. 6- n- DEM 77.79 78.45 77.85 78.45 77.80 78.45 2150-” ATS 10.94 11.12 10.95 11.15 10.94 11.10 CHF 89.85 92.30 89.90 92.13 89.90 92.30 HRK 1650.00 2050.00 EBANKA, D. D., MARIBOR: 1500.00 1950.00 1800.00 2150.00 H’’ fr1* TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 13. 6. 1994 77.50 10.85 89.50 14. 6- DEM 77.50 78.45 ATS 10.88 11.15 CHF 89.63 92.08 HRK KB, D. D., MARIBOR: 77.50 10.90 89.70 78.45 11.15 92.01 TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 13. 6. 1994 77.0° DEM 77.05 78.54 ATS 10.95 11.16 CHF 90.87 92.64 HRK PB, D.D., MURSKA SOBOTA: 77.10 10.96 90.75 78.60 11.17 92.51 10.95 91.07 14. 6- TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 13. 6. 1994 77.00 1-s DEM 77.08 78.65 77.10 78.70 77.00 78.50 10.55 ATS 10.59 11.07 10.60 11.08 10.55 1103 90-00 CHF 89.78 92.25 HRK 2000.00 2200.00 PROBANKA, D. D., MARIBOR: 89.70 2000.00 92.20 2200.00 90.00 92.40 2000.00 2200.00 2000.00 14. 6- TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 13. 6. 1994 77.50 DEM 77.54 78.80 77.50 78.80 77.80 78.80 10.96 ATS 10.97 11.18 CHF 91.11 92.86 HRK SB, D. D., CELJE: 10.98 91.02 11.19 92.76 10.96 11.17 91.17 92.91 91.1° 14. 6- TEDENSKO POVP. 7. 6. 1994 13. 6. 1994 77.45 DEM 77.57 78.53 7.7.80 78.70 77.45 78.45 10.93 ATS 10.94 11.14 10.96 11.18 10.93 1110 92.00 CHF 91.67 93.33 HRK PUBLIKUM, CELJE: 91.50 93.00 92.00 94.00 14. 6- 1Znosti, da materne8a iez'ka sebnei,. 4.*’ da zanie ni P°' Pr°8Tama/ Mita,.a°oemh samostojnih denarna ni’da ne dobivajo ■> ne Pomoči. • IH R • ^Štvo )e K-ulturno paj s / en7 za Štajersko sku-kove l?h''sko ligo za člove-^^verzek 710TjCmgra‘ &niziIa, karl-Franzens or-1 ^pozij ^tadec«, • Uvojenčnost med Priborom. Zbor- nik referatov bo izšel v prihodnje, mi smo se po simpoziju pogovarjali z udeleženko magistro Andreo Haberl- Zemljič, predsednico Društva, ki je imela na njem referat z naslovom Strategija etničnega diskurza. Živeti z mejami. »Govorila sem o obdobju, ko je bila 1910. ustanovljeno Katoliško slovensko izobraževalno društvo in o pisanju časopisov v tistem času, ki so komentirali ta dogodek.« Diplomirani filozofinji in germanistki magistri Haberl-Zemljičevi je šlo za to, da v časopisju, ki jo bilo angažirano okrog slovenske manjšine na avstrijekm Štajerskem, razbere način govorjenja oziroma diskurza. »Obravnavala sem obdobje od 1910 do 1920, kakor se odslikava v časopisoma Murska straža, ki je v slovensščini izhajal v Rad-kersburgu in Detusche Grenz-wacht. To sta bila nasprotujoča si časopisa in moje raziskovanje je pokazalo, da je nemški nacionalni diskurz prevladoval v vseh časih, razen v času izhajanja Murske straže. Zemjičeva ugotavlja, da se nemški nacionalni diskurz pojavi v 19. stoletju, ko se začenja nacionalno prebujanje. Ali ne pomeni to, da je slovenski nacionalizem, skupaj z vsemi drugimi, ki so v takratni A-O oživeli v takoime-novani pomladi narodov, izzval nemškega? »Da, ampak zame to ni bilo vprašanje. Zanimal me je značaj tega diskurza, njegova ofenzivnost in defenzivnost in pokazala sem, da je bil avstrijski vseskozi bolj ofenziven. Nosilec slovenskega diskurza je bila cerkev oziroma Katoliško slovensko izobraževalno društvo (KSID). To društvo ni bilo niti ofenzivno niti defenzivno, bilo je zelo umirjeno, ni bilo emaci-patorično in v tem smislu moderno. Tako je bilo pred letom devetnajst, ko je začela izhajati Murska straža. Pozneje, kot odgovor nanjo se pojavi Deutsche Grenzwacht, ki je bil leta 1934, v času Dollfussa, v času takoimenovane stanovske države prepovedan. Murska straža je prenehala izhajati 1920, potem ko je prenehala jugoslovanska zasedba tega območja. Murska straža (MS) je hotela pripraviti tla za jugoslovansko upravo tega območja in je skušala zanjo motivirati slovensko prebivalstvu. V vsaki izdaji MS najdete kaj o KSID, o tem da so ustanovili orlovska in sokolska društva. Bila je ustanovljena organizacija Narodna odbrana in MS je pozivala Slovence, naj se ji pridružijo, in je stigmatizirala tiste, ki se tej nacionalni rganizaciji niso pridružili. Delal je skratka razlike med zvestimi in nezvestimi. Te slednje je imenovala »izdajalce«, s čimer je razdvajala lastno etnično skupnost, namesto da bi se ukvarjala z nemško. Pri tem je uporabljala slovensko nacionalno retoriko, pisala je o ma- teri, o vrnitvi k materi, ki bo te izdajalce sprejela, če se bodo vrnili njej.« Zemljičeva poudatja,. da nekega dolgoročnega nacionalno buditeljskega cilja MS ni mogla imeti, njenim izdajateljem je šlo samo za politično delovanje v času jugoslovanske zasedbe Radgonskega kota. Ko se je namreč jugoslovanska zasedbena vojska umaknila, se je MS preselila najprej v danes slovensko Radgono, pozneje pa v Maribor, o dogajanjih v Radgonskem kotu pa se, brž ko je bilo jasno, da ta ne bo pripadel Jugoslaviji, ni več pisalo. Referenčni nosilec nemškega nacionalnega diskurza in nasprotnik Murske straže v tistem času sta bila že omenjeni časopis Deutsche Grenzwacht in pa nekak zbornik vseh jugoslovanskih nedel v času zasedbe z naslovom Deutsches Leid (Nemško gorje). Beležila sta vse, kar so Jugoslovani slabega naredili domačemu prebivalstvu. Zapisano je, na primer, da so 60-krat streljali na prebivalce. »Zasedbeni jugoslovanski vojaki so si ustvarjali nasprotnike med domačini, tako med Avstrijci kot med Slovenci. Slovence so pravzaprav razdvajali, nastala je manjša skupina tistih, ki so bili za Jugoslavijo, in večja onih, ki niso bili zanjo. Tako se je celo zgodilo, da so po koncu zasedbe Slovenci sami zahtevali, naj se v cerkvi ne govori več slovensko in da naj se odpusti slovenskega organista.« Nespretna politična agitacija in neotesanost jugoslovanske zasedbene oblasti sta bili v majhno korist slovenstvu v Radgonskem kotu. »Slabo za KISD je bilo, ker se je v času zasedbe navezala na okupacijsko oblast. To je tudi zaznamovalo vse nadaljnje bivanje Slo-venecv na tem območju. Pozneje so morali venomer dokazovati, da so pravi Nemci ...« RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji je na ogled razstava slik Žarka Vrezca. Razstava je na ogled do 19. junija. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna zbirka slik in kipov z dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja. LJUTOMER: V galeriji A. Trstenjaka, je razstava likovnih del IV. slikarskega ex tempora osnovnih šol občine Ljutomer odprta še do 18. junija. PRIREDITVE GORNJA RADGONA: 21. junija ob 18. uri bo v kulturnem domu koncert harmonikarskih orkestrov glasbenih šol iz Ormoža in G. Radgone. ČENTIBA: 19. junija ob 14. uri bo v vaškem domu srečanje ljudskih pevcev. RADENCI: 23. junija ob 19.30 bo v kongresni dvorani hotela Radin proslava v počastitev dneva državnosti v organizaciji SKD-ja. Govoril bo Lojze Peterle. Bogat kulturni program. M. SOBOTA: V soboški galeriji bo v četrtek, 16. junija, ob 18.30 predstavitev knjige mag. Pavleta Čelika Policija, demonstracije in oblast. Prodajali se bosta tudi knjigi dr. Cirila Ribičiča Centralizem zoper Slovenijo in Rudija Čačinoviča Slovensko bivanje sveta. M. SOBOTA: Predtavitev 3. številke Zbornika soboškega muzeja v predprostoru grajske gledališke dvorane v Soboti bo v četrtek, 16. junija, ob 19. uri. M. SOBOTA: Predstavitev novega romana Ferija Lainščka Vankoštanc bo v petek, 17. junija, ob 20.30 v restavraciji soboškega hotela Zvezda. Skrajšana recenzija August Strindberg: Gospodična Julija Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane v soboški grajski dvorani Tragedija Gospodična Julija sodi med klasična dela svetovne dramatike in je hkrati ena najznačilnejših predstavnic obdobja naturalizma proti koncu prejšnjega stoletja. Napisana je bila 1. 1888 kot odmev Zolajevega naturalističnega manifesta iz 1. 1881. Naturisti so se namreč pri pisanju strogo držali treh determinant, ki naj bi človeka omejevale in določale v njegovem bivanju. Rasa, okolje in trenutek (čas, v katerem dogajanje poteka) so tiste tri kategorije, ki se morajo jasno kazati v značaju glavnega junaka in ki zgodbo na odru tudi pripeljejo do »tragičnega konca«. Tako je tudi z naslovno junakinjo Strindbergove naturalistične tragedije, kot se glasi podnaslov. Julija je dedno obremenjena s svojim grofovskim stanom, z nepravilno vzgojo v mladosti, z vcepljenim sovraštvom do moških, ki bi po njenem prepričanju morali biti sužnji žensk... JULIJANA VOROŠ diplom, komparativist Mojstri klasične glasbe Založba Mladinska knjiga seje zopet lotila velikega projekta, in sicer je v njeni režiji pred kratkim začela izhajati zbirka Mojstri klasične glasbe. Gre za zbirko šestindvajsetih CD-plošč oziroma kaset ter spremljevalnih zvezkov, ki na do sedaj pri nas edinstveni način seznanjajo s posameznimi obdobji, ustvarjalci in velikimi deli klasične glasbe ter njihovim zgodovinskim ozadjem. brati oblake 'har ■ "t P t hhn b0*«, d!Pb>mirani filozof in umetnostni zgodo- Nov?11' MuHjani, je P« založbi Wieser izdal svoj 1 t0|han iL 'zda' leta 1991 z naslovom Motje novih v^0b a »^lov Sprehajalec z nočnih ulic. J na slo^^tvij^10 0 »do-e>i neVem' da / ' ^et Hnebu zasijal da Je roman , Ob ■ bi bila , nagnjena ^itiL^du nn, sPešnica. s° do!ier°mana so PS1 U^Rlene J P°‘ > Pisan. i °biak' tki? ne b med transpa-Pit^bii^gne prehhajk°Va' prehnekaj L^nos^1’ če' WJeni k°rakov ani°st0’ vj.lbe Poti (>> nazaj po S'Cer Da 7SV°Je na tse p0L\Za z8°dbo Paiv^em da za 8a v Prozai- stični produkciji zapelje konci-liantno in na prvi pogled odvečno opisovanje osebnih dejanj, ki mestoma že izziva pomislek, da gre za narcisoidnost oziroma za zadrego, ki jo razkriva na začetku romana. Ne ve namreč, kaj naj bi pisal. »To je bilo obdobje mučne apatije, katerega posledica je bila vedno večja otopelost in vsesplošno nezadovoljstvo«. Prav tako pa ne ve, kaj naj bi počel z veliko napetostjo, »ki je nastopila zaradi nezmožnosti ustvarjanja«. Branje romana pokaže, da je (krizno) eksistencialno stanje eksistentno in generativno tudi v literaturi, samo če ima ustrezno referenčno polje. Opisi kajenja, preoblačenja, opisovanje kosil in vse druge življenjske in Vsak četrtek Vestnik v tem kontekstu sprva tudi literarne marginalnosti se strukturirajo v prozni tekst, ki je kljub temu konsistenten. Tako se pokaže, da starinarnica in knjižnice, ki jih obi-iskuje glavni junak, niso zato tukaj, da bi s hojo in pohajkovanjem skoznje avtor demonstriral svoje eruditstvo ali morda celo nonašalanco, marveč se v prostoru romana tako konstituira arhetipsko polje, iz katerega se izpelje pobuda za nosilno dejanje romana, to je kraja meča Aleksandra Velikega. Toda, kako zvedeti, kaj storiti? Oglasni trak, na katerem piše, kaj se razstavlja v Narodni galeriji, je obvisel za sprehajalcem, ne da bi ga uspel informativno prebrati. Ostali pa so oblaki. Na tem mestu Štefanec v avtobiografski reminiscenci razkrije svojo mladostno oziroma otroško sanjarijo o lastni potencialni veličini. Kakor je za takšno dezideratno heroizira-nje običajno, se ta imaginacija projicira na oblake, Štefanec pa stopi pred nas na zemljo z zavidljivo takorekoč jungov-sko spretnostjo za branje arhetipov. Gleda deževne oblake in v njihovih kobacajčih se oblikovanjih uzre možica z dvignjeno roko, za podobo katerega zatakne »svoje sidro«. Potem se spusti v prostore spomina, v igri asociacij se mu pokaže medenjak, to ga napelje na sejemske dneve, ki jih je obiskoval s starši, in ko si je bolj kot igrač želel knjig o junakih. S sejemesko kramo je povezan tudi otroški plastični meč, ki so mu ga nemara nekoč vendarle kupili namesto knjig. Meč ga spomni, kako se je z njim nekoč v deški dobi, za katero je razvojnofazno značilno, da je mladi duh nagnjen k navduševanju, splezal na skalo in stal tam v vetru kakor na neki ilustraciji iz knjig Alek- sander Veliki. Z dvignjeno roko in kriče. Trak, katerega sporočila, razpetega čez cesto, ni utegnil prebrati, pa je oglašal, da je v Narodni galeriji razstavljen meč največjega med junaki Aleksandra Velikega. Junak romana zdaj ve, da je njegova naloga ta meč ukrasti. Očitno se tukaj iz nezavednega oglaša potlačena želja po dotikanju, ki jo junak avtor sicer zadovoljuje s tem, da se v svetovnih galerijah skuša dotakniti slav- nih slikarskih ali kiparskih del. (Zgodba romana se tukaj približa razkritju skoraj patološke želje po opravljanju velikih del, želje, ki je tistega Madžara, katerega imena zaradi ikonoklazma za kazen naj ne bi omenjali, napeljala na to, da je Michelangelovi Pieta odbil nos.) Osrednje akcijsko mesto v romanu ima kraja meča, za katerega se seveda razkrije, da je ponaredek in še ena od ameriških diznilendovskih prevar. Uresničeni predmet junakovih otroških sanj zdaj postanejo akcija in občutki praznega zmagoslavja, kajti stvar je opravil »v najboljši veri«, da ima pred sabo resnični predmet svojih sanj. Tega mu nihče ne more vzeti, in če sodimo po sporočilu, ki ga more v romanu imeti ekskurz o raziskovalcih in osvajalcih Amundsenu ter Scottu, je junaku zategadelj pravzaprav lažje. Zmagovalec v tekmi za osvojitev južnega tečaja Amundsen se je moral na cilju vprašati, tako razmišlja Štefanec: »A je to, to?« Kajti naposled je vedno praznina, smisel se izmika. »Scottu je bilo trpko spoznanje prihranjeno. Ko je končno dosegel južni tečaj, je tam našel norveško zastavo, ki mu je povedala, da ga je Amundsen prehitel. Nekatera razočaranja so pač privilegij zamgovalca.« Če se tako vzame, Štefanec, ki je izobražen, tenkočuten ter stremljiv povrhu pa še nenehno navzoč na nekaterih ključnih intelektualističnih scenah, ne more napisati romana, ki bi bil pod ravnijo. ŠTEFAN SMEJ Zbirka naj bi izhajala dobro leto, in sicer po en del (CD ali kaseta + zvezek) na vsakih štirinajst dni in v tem času se bo tako zaokrožil pregled štirih velikih obdobij v razvoju klasične glasbe: baročne in klasične glasbe, romantičnega obdobja, obdobja nacionalne glasbe in dvajsetega stoletja. Posamezni, za določeno obdobje najznačilnejši avtorji so predstavljeni s svojimi najuspe-lejšimi deli, ki jih izvajajo vrhunski evropski in ameriški orkestri zbori in solisti, vsi posnetki pa so narejeni v Nemčiji. Posebej je treba omeniti spremljevalne zvezke, ki se na samosvoj način trudijo biti kar najširši izvor informacij, ne le o posameznem glasbenem ustvarjalcu, pač pa tudi o njegovem obdobju, tedanji duhovni klimi itd. Zvezki so bogato ilustrirani z reprodukcijami umetniških del, portretov, s preglednicami in fotografijami, ki se trudijo čim bolj plastično podati obravnavano materijo. Za shranjevanje zvezkov, ki se jih bo sčasoma nabralo za kar zajeten snop, so pri založbi pripravili posebne ovitke, ki jih bodo oziroma so jih že deležni naročniki zbirke, med njimi, zaenkrat jih je 3000, pa bodo vsak mesec izžrebali tudi srečnega dobitnika glasbenega stolpa. Zbirka kot taka seveda ni plod domačih prizadevanj, pač pa so se pri Mladinski knjigi od več podobnih izdaj, ki izhajajo v tujini, odločili za angleško izdajo založbe Marshall Caven-dish, ki se jim je zdela najboljša in najbolj informativna. D. Štefanec stran 12 vestnik, 16.jun^; iz naših krajev Sv. Trojica v Slovenskih goricah Vsi so prišli na svoj račun Na letošnjem tradicionalnem shodu na kvatmo nedeljo se je v znanem romarskem kraju Sv. Trojica sešia množica ljudi. Celo Avstrijci so se pripeljali, in to z več avtobusi, kar je za vse večjo uveljavitev tega kraja vsekakor zelo spodbudno. Veliko obiskovalcev je seveda obiskalo znamenito trojiško cerkev, ki se s svojimi tremi stolpi mogočno razkazuje na vzpetini nad jezerom. Okrog cerkve je bila velika in pestra kramarska ponudba. Svoje izdelke so namreč ponujali lectarji, svečarji, lončari, izdelovalci suhe robe, sodarji, vrvarji in drugi. Tako tudi ni manjkalo »znamenitih« kičastih otroških igrač. Shod pa so dobro izrabili še gostinci, Saj se je bilo mogoče odžejati in okrepčati na vsakih deset metrov, a. LIPKO SHOD - Na letošnjem shodu na kvatmo nedeljo je bilo zelo veliko biskovalcev, pestra pa je bila tudi ponudba raznih izdelkov. Med temi seveda tudi ni manjkalo suhorobarja. - Fotografija: A. L. Bralci komentirajo Sami se bomo pobili Niso potrebne vojne, se bomo kar sami pobili na cestah! Pet, šest... vlačilcev drug za drugim, za njimi pa kolona osebnih avtomobilov nekajkrat dnevno drvi v smeri Lendava-Koper in narobe. Vozniki sploh ne upoštevajo omejitev hitrosti, še zlasti ne tisti, ki prihajajo iz vzhodne Evrope. Ti se sploh ne umikajo pešcem, kolesarjem in voznikom koles z motorji. V jutranjih urah tudi ni lep pogled na povožene mačke, ježke, zajce, srne ter druge živali. Menim, da bi že zdavnaj lahko imeli evropsko urejene ceste, če politiki prejšnjega režima ne bi »spali«. Jasno kot beli dan je, da bi morala imeti prednost posodobitev ceste med Lendavo in Koprom, ne pa obvoznica okrog Ljubljane. Trdim, da je krvni davek na naših cestah prevelik, še večji pa utegne biti, ko bodo kupci nasedli agresivnim reklamam za nakup novih, prestižnih avtomobilov. Taka vozila sploh niso primerna za naše luknjaste, ovinkaste in ozke ceste. Za to se posamezniki sploh ne zmenijo, gre jim predvsem za prestiž. jOŽE KAUČIČ Lomanoše Kinološko društvo Gornja Radgona Vadišče na Noričkem Vrhu Kinološko društvo Gornja Radgona deluje manj kot dve leti, vendar se že ponaša z nekaterimi rezultati. Tako so na Noričkem Vrhu uredili društvene prostore in vadišče oziroma tekmovališče, za kar so porabili 500 ur prostovoljnega dela. V društvu je 80 članov. Predsednik Darko Vaupotič je povedal: »Z dosedanjim delom društva smo lahko zadovoljni. Za to, kar smo dosegli v tako kratkem času, gre zahvala vsem prizadevnim članom društva. Vadišče sicer ni zgrajeno po normativih, to pa zato, ker nismo imeli na voljo dovolj prostora. Kot priznanje za dobro delo štejemo organizacijo republiškega tekmovanja psov 28. maja, udeležilo pa se ga je 12 tekmovalcev. Sicer pa se pripravljamo tudi na mednarodno tekmovanje. Želimo si, da bi oblikovali močno tekmovalno skupino, ki bi nas predstavljala doma in v tujini. Skrbimo pa seveda tudi za izobraževanje inštruktorjev in mar-ketjev, ki že vodijo tečaje za šolane pse.« L. Kr. Prizor s podelitve pokalov na republiškem tekmovanju psov, ki ga je 28. maja pripravilo kinološko društvo Gornja Radgona. - Fotografija: L. Kr. Bili smo v Vadarcih Globoko v žep zaradi ceste V Vadarcih trdijo, da na njihovem območju od leta 1990 ni bila asfaltirana nobena občinska cesta. Vaški predsednik Franc Koren si sicer ta čas močno prizadeva (pa ne samo on) za posodobitev pomembne občinske ceste Beznovci-Vadarci-Beli križ, za katero so občani tudi že primaknili svoj 5-odstotni delež, vendar za zdaj ni še nič otipljivega, kdaj jo bodo asfaltirali. V Vadarcih pa seveda ne čakajo. Pred kratkim so končali asfaltiranje 1 kilometer dolge ceste od domačije sovaščana Vlaja do pokopališča in dalje na Cinkecov breg, kar je stalo 8 milijonov tolaijev. Občina je za to naložbo primaknila 30 odstotkov, glavnino, torej 70 odstotkov, pa si je na ramena naložila vaška skupnost. Del denarja so zbrali z običajnim krajevnim samoprispevkom, še več pa je navrgla nabiralna akcija, v katero pa se zdaj še niso vključili prav vsi, vendar v vaški skupnosti pričakujejo, da bodo dolgovi kmalu poravnani. Tako so gospodinjstva, katerih domačije so tik ob asfaltu, zlasti pa na Cinkecovem bregu, primaknile v tolarski protivrednosti kar po 3.500 nemških mark, druga gospodinjstva pa so (oziroma še bodo) dala po 500 mark v tolarski protivrednosti seveda. Ker so v tej gorički vasi šele začeli z modernizacijo cest, teh pa imajo še in še, napenjajo vse sile, da bi poti čimprej asfaltirali. Tako so v vaški skupnosti že zagotovili 70-odstotni delež za modernizacijo druge vaške ceste: od Sakovičeve domačije do pokopališča in dalje na Ži-lavčev breg, a kaj ko zdaj ni odziva od občine Murska Sobota, ki je dolžna zagotoviti svoj 30-odstotni delež. Preu-stroj lokalne samouprave jim, kar zadeva ceste, ne gre ravno na roko. Vadarčani pa so ponosni na dela, ki so jih opravili na va-ško-gasilskem domu, v katerega so že pred leti preuredili nekdanje šolsko poslopje. No- je tudi sejna soba ... V posebnem traktu te stavbe pa imajo gasilci orodjarno in druge prostore. Glede na to, da so pri obnavljanju vaško-gasilskega doma tudi sami vaščani in gasilci pridno pomagali, je težko izračunati, koliko je stala obnova te osrednje vaške zgradbe. Denar pa so dali tako gasilci kot krajevna skupnost, nekaj pa so (zlasti v obliki gradbenega materiala) zbrali DOM - V Vadarcih so nadvse ponosni na obnovljen vaško-gasilski dom, ki je središče shajanja. Te dni bodo nanj dali še napis, naj se vidi, za kako stavbo gre! - Fotografija: Š. S. vosti so: novo pročelje, ureditev vhoda v obliki nadstrešnice, novi so tlaki, v posameznih prostorih so pritrdili lesene obloge in tako naprej. V objektu so: večja dvorana za razne prireditve (po potrebi tudi za gostije), kuhinja, točilnica, v kateri imajo razstavljene tudi pokale, v objektu pa še od krajanov v nabiralni akciji. So Vadarci višinska ali nižinska vas? Skupine hiš in posamezne domačije stoje v glavnem na zaobljenih slemenih in njihovih pobočjih, redkeje v širokih dolinah, to pa je na nadmorski višini od 230 do 320 metrov. Na severu in zahodu Obdobje referendumov se nadaljuje Glasovanje v Salovcih in na Cvenu V Pomurju se v posameznih krajih še vedno zavedajo, da jim skoraj nič ne bo padlo z neba, ampak je treba poseči v lasten žep. V mislih imam neposredno izjavljanje zaradi uvedbe krajevnih samoprispevkov. Za nedeljo, 19. junija, so razpisali referendum v krajevni skupnosti SALOVCI. Ce bo glasovanje uspelo, potem bodo uvedli samoprispevek od 1. julija letošnjega leta vse tja do 30. junija leta 1999. Zaposleni in upokojenci bodo plačevali 2 odstotka od osebnega dohodka, kmetje 8 odstotkov od katastrskega dohodka, obrtniki 2 odstotka od čistega dohodka, zdomci 3 odstotke od povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji, »viken-daši«, ki stanujejo v drugih krajih, pa 150 mark v tolarski protivrednosti. Povrh pa bo moralo dati vsako gospodinjstvo letno še po 3 delavce, lastniki traktoijev pa bodo letno opravili po 3 pre- In za kakšne namene nameravajo porabiti denar, zbran s samoprispevkom? V Dolencih nameravjo urediti ulično razsvetljavo, obnovili bi radi obe pokopališki vežici, finančno pomagali gasilcem pri nakupu avtomobila, potrebno pa ie še asfaltirati nekaj cest. V Salovcih bodo s samoprispevkom sofinancirali modernizacijo občinske ceste R 355 - Adrijanci, pomagali pri asfaltiranju vaških cest: (R 355 - Solar, Kutoš, Mali Salovci, Šalovski breg), posodobili bodo pokopališče in zgradili vežici. Če bo še kaj denarja, bodo dali dotacije društvom, oživiti nameravajo krajevni kino, uredili bodo avtobusni čakalnici pri Kutošu in v Malih Šalovcih, vzdrževali bodo objekte, ki so skupnega pomena; razširili bodo ulično razsvetljavo, omrežje kabelske televizije in seveda še bolj potrebno telefonsko omrežje. Sofinancirali naj bi tudi gradnjo manjkajočih prostorov pri osnovni šoli v Šalovcih. V krajevni skupnosti CVEN pa so razpisali glasovanje o uvedbi samoprispevka za nedeljo, 26. junija. Če bo referendum uspel, potem bodo nov samoprispevek zbirali od 1. avgusta 1994 do 31. julijam 1999. Tam bodo zaposleni, upokojenci in obrtniki plačevali 2 od- stotka od svojih prejemkov, kmetje pa 7 odstotkov od katastrskega dohodka. Delavci, ki so na tujem, pa bodo letno primaknili 200 mark v tolarski protivrednosti. V tamkajšnji krajevni skupnosti, v katero so poleg Cvena vključeni še Mota, Spodnje in Zgornje Krapje, predvidevajo, da bodo v 5-letnem obdobju zbrali 30.000.000 tolarjev. V vseh treh vaseh bodo po 50 odstotkov zbranega denarja porabili za skupne potrebe krajevne skupnosti Cven (za vzdrževanje, asfaltiranje in gramo-zenje krajevnih cest, za zimsko službo, sofinaciranje društev v celotni krajevni skupnosti in sofinanciranje tako imenovane funkcionalne dejavnosti KS Cven). Drugo polovico, torej naslednjih 50 odstotkov zbranega denarja, pa bodo posa- mezni kraji porabili za povsem svoje zadeve. Na Cvenu nameravjo dati svoji vasi še lepši videz, zlasti središču, ki je ob vaški kapelici; za šolarje načrtujejo ureditev pešpoti, sofina-cirali bodo prizidek h gasilskemu domu in pomagali pri nakupu hidrantov. Na Moti prav tako ne nameravjo zaostajati, kar zadeva urejenost naselja, za to pa je potreben denar. Tega bodo potrebovali še za postavitev hidrantov, sofinaciranje prizidka h gasilskemu domu in še se bo našla kakšna potreba, seveda pa jo bo mogoče uresničiti, če bodo zbrali dovolj denarja. V Spodnjem Krapju bodo 50 odstkov zbranega samoprispevka porabili za sofinanciranje preplastitve vaške ceste, radi bi postavili požarnovarnostne hidrante, gasilski dom je pretesen, zato tudi v tem kraju potrebujejo prizidek, nekaj denarja pa nameravajo dati še za nov most na cesti, ki pelje k murskemu brodu. Pa še v Zgornje Krapje poglejmo! Polovico denarja od vsega zbranega samoprispevka bodo tudi v tem kraju porabili za svoje lastne potrebe. Na prvo mesto dajejo izdatke za ureditev vasi, potem za namestitev hidrantov ter sofinanciranje cest Krapje-Veržej in Cven-Krapje. Š. SOBOČAN ■ MURSKA SOBOTA - V mestu je bilo doslej že večkrat postavljeno vprašanje solidarnosti, saj menijo, da so bili v preteklosti velikokrat prikrajšani, zlasti pri gradnji cest. Tu je bila namreč dana prednost podeželju. Z ustanovitvijo mestne občine pričakujejo večje premike tudi na tem področju. MJ ■ BAKOVCI - Okrog 4,6 kilometra dolga cestna povezava z Mursko Soboto je že močno načeta. Zato si prizadevajo, da bi jo Čimprej preplastili. pri čemer naj bi iz občinskega proračuna zagotovili 50 milijonov tolaijev. MJ PREDSEDNIK - / kraju J, »glavni«. * ,. s_ sjcei% Franc Koren, k''J slen na avtobusa^ v Murski Soboti- j vasi prevladuje P^p «1? ki na vzhodu P jr čeno-ilovnato,J pa v bolj Ljše poljščine^ ' ruza in ječmen- Predsednik mijedejal,dalj*> Goričkega niso t še zlasti pa ae.np>< kjer so odvisni P j-stva. dohodkov iz v razume take rejo med PrV11T1 /potre^ narja za skuPa J Po drugi strani Pa)ospX čanov, ki močni, a s sv J vaško skupnost šajo. Š. S0®° Kaj po neuspele«। referen^ daX5 S nekaj samopospev/ vzroke za tev okob J ki tvorijo K J nost Lena naselJe je bil ,ieif dum, ni bil P saJ čas v Len a teIniiJ J poslenosL f j dodati še usodnimi da J Vedeti je ‘^ap^S/ podjetje P pnP^t^1 doslej veHk^ Pa/ k razvOjUizwnih °Cji"' drugih de’astale P' cij-s0 "studiev#' Žal so taža J^aciJVi/ bo morala 5 poO nostvPr*^ za ure,e3 pf0 Z komunalnm Ao 5 Nekaj dem dobila 'z čine, nekaj ^ 0rtriO hi speval tud'ter- W acijski ce parje«* k nosti pnsPeV narja. stran 13 iz naših krajev v Noršincih ne držijo križem rok j ivf urskc Sobote s V Noršincih, le dobre 4 kilometre oddaljeni vasi o -ih njso hoteli gospodinjstev, je čutiti vsaj malce razočara J , anos|ena večina Pnkljuciti k mestni občini. V Murski Soboti je nam. mestom. So sjaBov, ki so tudi na druge načine tesno P‘»v .' vvi;učili v prihod-Ptakhcno edina vas v okolici Murske Sobote, ki jo | konec. Ko so »Nino, le-ta pa se je bistveno razširila na "nosti v Murski 9^'’da zaradi slabe infrastrukturne “P J artjanci. kamor ne računajo ni Noršince, so se odločili za obc.no Martjan M spadali že doslej. Končno prvi vaški won . ”0b postavitvi mrliške vežice se le Pojavila ideja, da bi ob njej imeli Monik. Ker tega sprva nismo Predvideli, smo se odločili za prostovoljno akcijo. Zanimanje ljudi 11 Monik je bil neverjetno velik. saj smo že ob prvih obiskih gospodinjstev zbrali dovolj denarja. Hkrati smo si šli ogledat več zvonikov na naših pokopališčih in se odločili za lipovski model. Tako je podstavek za zvon nekoliko širši, in sicer 130 centimetrov širok in 25 centimetrov debel. Betonski steber so postavili delavci Pomgrada Abi Poti^KE POTI - V kraju so končno asfaltirali tudi ’ ar je bil dolg še iz prejšnjih let. Fotografija: M. Ponosni tudi na novo mrliško vežico Pri mrliški vežici jih čaka le dokončna ureditev terase, kjer nameravajo položiti še ploščice. Mrliška vežica je zdaj v glavnem opremljena. V celoti so opravljena gradbena dela, zidarska dela ga so zaupali mojstru Štefanu Žižku iz Murske Sobote. »Večino denarja ZVON OB NOVI MRLIŠKI VEŽICI - Predsednik vaškega odbora Ludvik Sočič (na sliki) posebej omenja ravno to naložbo, ki bo velikega pomena za vaščane Noršinec. Jubilej Završkih fantov Pojejo že deseto Slovenske gorice niso navdihnile le Rudolfa Maistra-Vojanovega, ampak tudi mnoge ljudske pesnike in pevce. Slovenska ljudska pesem je s svojo notranjo toplino z izrazi veselja in žalosti pomagala živeti ljudem, ki sta jih narava in oblast odrinila od obložene mize. Iz teh občutij je nastajala pesem za srce in dušo. In prav Završki fantje so ujeli ta utrip slovenskogoriške duše in ga na nalepši način izrazili v svoji pesmi, je zapisal Aleš Arih. Ob desetletnici so pevci izdali kaseto, imeli pa so seveda tudi več koncertov, denimo v Mariboru, na Ptuju, v Radencih, na Zavrhu, v Lenartu in pri Sv. Trojici. Na njih so se ob spremljavi citer Monike Heričko predstavili z ljudskimi in umetnimi pesmimi. Pevci pravijo, da radi pojejo oboje, vendar so jim najbolj pri srcu domače pesmi, ki bi že šle v pozabo, če jih ne bi ohranjali. Na vseh koncertih so imeli dober obisk; pripravljajo pa se že na festival narodnozabavne glasbe v Vurberku, radi bi pa nastopili tudi na festivalu na Ptuju. BREDA SLAVINEC iz Lipovec. Vaški zvon nas bi stal blizu 400 tisoč tolarjev. Računati je treba še na streho, motorje in avtomate. Zvonik bo nadomestil zvonjenje v nekaj kilometrih oddaljenih Lukačevcih in Martjancih. Tako bomo zvon uporabljali za pogrebne slovesnosti in oznanjanje poldneva. Blagoslovitev zvona bo eno nedeljo v juliju, ko naj bi na slovesen način odprli tudi asfaltirane ceste in vežico,« nam je povedal predsednik vaškega odbora Ludvik Sočič. smo zbrali s krajevnim samoprispevkom, saj je bila ta naložba v referendumskem programu. Da bi zadevo pospešili, smo v letih 1992 in 1993 zbirali še prostovoljne prispevke. Predračunska vrednost teh del znaša nekaj čez 2,1 milijona tolarjev. Pri tem je bilo opravljenega tudi ogromno prostovoljnega dela. Skupno se je nabralo kar 1.100 prostovoljnih ur,« pojasnjuje Ludvik Sočič. KVINTET - V kvintetu Završki fantje (nekoč so se imenovali Štajerski fantje) pojejo (na sliki od leve proti desni): Jože Golob, umetniški vodja Darko Škerget, Jože Kraner, Matjan Erman in Janez Perko. mojemi poslanci eton Porefe~ sifonski ’ *teron Ti pošiljam edno par Žel^i Steri s° za vas po- caj^°va Roza5* Zad°sta prouči. Sousidova fa' Preve( nrfv *tera edn° ’ ali gei Zensko pijtan, pa mi tista nej pijto, pa T, zato Za f dva°U},e občm^L^ tei den, da !e referendum spra^fkvenivf °d°’ tak^ svejtek, kak če bi tak f na eden eden državni svejtek fkiip svei^re voul c? pa ne ven’ če bi te Hdgej Tou ie bUo tak kak । na kania> tak či bi pa si čakali, miiva z Žiiškof r<>nn *a f Štali n°, mal° bo,e rono Sor ston-^rp^iko nes^ ^inij^’ Pa je una bole ta v ? °dtistec j V zbiralnico pa pravla, ka ta mf,v.e bilo/j^ gajski dom, ge je mesto Pbtba^Vdiopff^^ Pijtala me je, či dajn ’ ka tou z UVl’ pa san Pravo’ nai ,ou ne s“n f' s°n Sebei kak svojo pravico pa nniu^^ai- Č>da je una odišla, doj s 0] P°česo 0 ^eko s štriglon pa s kefov p°tb,ana, de tudi ona na tej den fajn ^obr-n San si „ ‘ ^toi f štalo pričo na tej den. Se >niU°pas°ip^briitv0 nabrais°> ,f^lo b' f ku ■ e ^al0 bajuse poštuco, ka Pri^i ' ^askon P,Co na,nakali, če bi kaj spiti Pikaj’ pa.san f^0 llston je že Žiiška domou Pe>nro0iii sve t;^Sl ? P°met vzeu, ka se njej fSon,ido ^ fmgi moj Janči, pravi, narPo^dati> ka je gnes tou prinas Ipte ^^ao. po ,e tak daroviten, kak nikdar ^He ^ine Pa ^l0 fsefelej pitvine: rdejče, k s°n sakf€Ven b nonč povedati, kelko 5<)PPrivid Vif malo kouštati, pa te frii \,r°nki mov/1 p°S}sdi f krčmou zvao pa ,‘do pa tjf zniin na zdravje piti z druj-^k n, n.’ ka je t un°nč nemren se povedati, n' neiIe zdaj nr“ , ni°uf nej se po rejdi, tak ncti >ni pravla dr V a' m‘ )e & gvučno dvajsti kaf ^1 danči, pijtan jo zato, n‘k°nii °bč‘nit D le pa d zaj volila za ali prouti njena p0vedatj pravi> ka tou una nej dužna Od^^ita, n.ib meni nej, ka je tou n° San te r,,2 niei nišče nemre zejti. kak j° San 1 gesta, spuno svojo duž-kf(tn Pr‘P°vedn a !e Zuška nikaj nej lagala, W b ka b^ala’ P^če je bilou telko t,Pa Drlrk,Ovb nei r ednouk telko ludi, kak ji ■ Zdri V i’ ka Sp Jdn‘ hilou. Inda so takšega Čter-e le tou zn^l’ št° pa StO plaČa' ftai‘,So bilij nZf lo’ Plačuvali so obouji, n b Pa bi rn ^ftoj občini, f štero ste kp račun„r , ^urg°voj svojo občino de te prn,.,1' ka narodi pijačo pla-1 volo, plačilvali so pa tudi ovi, šteri so za nouvo občino bilij, ka so mislili, ka ton kakšo čonto dobijo, pilij so pa fsi tisti, šteri so ščeli piti, pa je tou nikoga nej trbelo preveč trucati. Ništerni so se slede valili, ka so telko spilj, ka so nazagnje že mrzlo scali. F krč-mej so f soboto večer petnjek najboukšega vijna na pipo vdarili, pa so ga v nedelo popu-dejve že nagnoti mogli. Tou je trpelo dotečas, ka je cajt toga dela do j pričo, te se je pa narod tak naednouk razdišo, tak kak či bi se bojali čiiti kak tou vb pride. Kak je pa tou po cejloj državo vb pričlo, pa son dobro znač, pa tej najvišiši, šteri so za tou odgovorni bilij, so se te začali med sebof štti-kati, tou smo meli prijliko viditi ešče po televiziji, ka što je krijf, ka je tak prišlo, kak je prišlo. Tej lejvi so pravli, ka so krijvi ovi dejsni, dejsni pa ka lejvi pa tej srdinski ali sregnji, ka tej ešče ženske najraj majo. Ali til se pa zaj postavla pijtanje: ali so tej lejvi zaistino lejvi ali pa tak somo pravijo, ka so tej zaj najbole bogati v državi, ali so tej dejsni rejsan dejsni, ka po ton bi mogli biti najbole bogati, pa so ešče malo bole srmaški, kak so tej cerkvene miši, ali so tej sregnji, šteri majo v rokaj, kak se tomi-pravi, čest pa oblast rejsan srdinski ali so pa somo tak kak ovi sregnji, štere ženske najraj majo. Eden tej je cilou pravo, ka bi narodi ešče edno prijliko trbelo dati, pozabo je pa, ka je narod v on ton f parlamenti dal prijliko nej naoupak, pa se je zaj pokazalo, kelko ste je vrejdni, drujgi pa je predlogo cilou tou, ka bi trbelo Ustavno sodišče odpozvati, ka je tisto naopak, kak bi njin pasalo, povedalo. Tej bi zagviišno namesto toga nazaj tisti Centalni komitej nazaj napravo, 'pa bi te tisti kakprlej se son pa dobro osoudo pa odloučo. Vinci je na tou pravo, ka tou nonč ne bi bilou preveč žmetno, ka so si tisti, šteri so prlej ton bilij, tildi zaj ton poulek, somo so zaj si fejst velki demokrati gratali pa so znonkar f ton cajti zmes pri fermi bilij, ka so se prefermali. Vsi fkiiper so si med sebof s takšimi lejpimi rečami zgučavali pa odgovornost eden na drugoga tiskali, kak si moja Ziiška s Šekof zgučavle, da jo dojij pa jo te z repon ščukne. Fčeraj da san f štali polago, pa san si zmejs malo na stouček doj sbu, san začano od toga sega premišlavati pa san skončo, ka de najbo-ukše, ka Ti napijšen, ka si prousti narod od toga mijsli. Vijdiš, da smo vas zvolili, smo bilij gvilšni, ka te vij ton naše pravice branili, vij ste se pa zaj ton saki svojo stranki oudali, pa tak delate, kak von tisti zapovejo, za nas šteri pa z dneva vden komaj živejmo, von je pa vrajža briga. Po sen ton tak vb vijdi, ka si vij mijslite, ka smo mij zavolo vas, nej vi zavolo nas, pa nas niicate somo te, gda trbej kaj odgovornost za svoje delo na drugoga potijsnoti. Preveč lipou te podzravla z ošpičenin kala- bajson v Borojčnjek s Čurgove S Čurgove, po referendumi 1994 Asfaltirali vaške poti »Ureditev vaških poti praktično prestavljamo iz enega v drugi referendumski program. Zdaj so potekla že tn referendumska obdobja. Z otvoritvijo občinske ceste iz Murske Sobote skozi Noršince in dalje proti Mlajtincem in Ivancem ter povezavo z Martjanci je bila dana obljuba ljudem, ki živijo ob stranskih poteh, da bodo v naslednjih letih prišle na vrsto tudi one. S temi deli se je odlašalo in lansko jesen smo se udeležili natečaja, ki ga je razpisala občina, ki zagotavlja 30-odstotni delež za take naložbe. Preostali delež potrebnega denatja pa smo skušali zagotoviti s krajevnim samoprispevkom. Gre za pet krajših cestnih odsekov v vasi v skupni dolžini okrog 700 metrov. Te vaške poti peljejo praktično samo do polj, v nobenem primeru pa ne gre za medkrajevne povezave. Pri tem sta dve poti, ki vodita na pokopališče, manjši pas asfalta je položen pri križu ter mimo gasilskega doma do novega bifeja, od tod pa pelje pot do velikih travni-kov, ki so bili meliorirani pred sedmimi leti. Na tem območju je približno 60 hektarjev njiv. Ena od teh stranskih poti pelje tudi proti Lukačevcem. Hkrati se je pokazala potreba, da bi asfaltirali tudi krajši odsek pri starem vaškem domu in tehtnici. V asfaltiranje pa so vključili tudi plato pri novem gasilskem domu. S tem smo dali Noršincem lepši videz,« zvemo od glavnega vaškega funkcionarja. Ce vemo, da v Noršincih letno zberejo s krajevnim samoprispevkom približno dva milijona tolarjev, nekaj denarja pa tudi s prosto voljnimi prispevki vaščanov, letošnje asfaltiranje vaških poti pa jih je stalo štiri milijone tolarjev, je razumljivo, da si ne morejo privoščiti česa večjega. Izvajalec del je bilo podjetje Nigra iz Murske Sobote, ki je bilo najugodnejši ponudnik. In kako v prihodnje? Problem odpadnih voda rešujejo ljudje vsak zase, to pa ne pomeni, da teh zadev ne bodo skušali ustrezneje rešiti. Ureditev kanalizacije je namreč zelo nujna zadeva. V referendumskem programu načrtujejo tudi to naložbo, toda zaenkrat še niso prišli tako daleč, da bi se dejansko lotili te velike naložbe Naj večji problem je, kam odvajati odpadno vodo. Teren je tu bistveno nižji od stare čistilne naprave, na katero pa se ni možno na novo priključiti. Tudi zamisel o novi čistilni napravi je »v zraku«. »Prav tako bomo morali izboljšati oskrbo z vodo zlasti v spodnjem delu vasi, kjer je zelo slab pritisk. ! graJene za takšno porabo, kot je zdaj. Poraba vode je zaradi velikih gospodinjstev in hlevov močno porasla. Nekaj zadev S Postavrtvijo števcev smo sicer uredi1 že lani, precej nalog pa nas . čaka. Načrtujemo tudi tlakovanje poti na pokopališču.« MILAN JERŠE ■ VIDEM OB ŠČAVNICI - V tem krajevnem središču se že dlje časa sprašujejo, kdo je dejanski upravljalec ceste proti Stari Gori v Vidmu ob Ščavnici. Obcestni jarki na tej cesti so namreč že več let neočiščeni, zato je cesta zelo uničena, predvsem asfalt. M J ■ HRASTJE MOTA - Ker ob cesti od Hrastja-Mote do Ljutomera odmetavajo najrazličnejše odpadke, to v mnogočem kazi podobo bližnjih krajev. Zato je dana pobuda, da bi na levi strani omenjene ceste, približno 500 metrov od meje z ljutomersko občino, postavili večjo posodo za smeti. MJ ■ MURSKA SOBOTA - Številna parkiranja, zlasti težkih tovornjakov, v bližini križišča Gregorčičeve in Lendavske ulice povzročajo bližnjim prebivalcem precej sivih las. Ne le hrumenje motorjev, ampak neurejeno parkirišče, ki ni asfaltirano, zato je veliko prahu in druge nesnage, terja čimprejšnjo ustrezno rešitev tega problema. Razmišljajo celo o prepovedi parkiranja na tem prostoru, ki je spredaj obdan s kioski z zelenjavo, sadjem in drugim. MJ ■ LUKAČEVCI - V tem kraju si že nekaj časa prizadevajo, da bi uredili kanalizacijo. Odvajanje odplak je namreč poseben problem, zato je med krajani pripravljenost za to naložbo. Ker pa bo za kanalizacijo potrebno zbrati precej denarja, česar sami ne zmorejo, se zavzemajo za povezavo s sosednjimi kraji, s čimer bi bil ta cilj lažje uresničljiv. MJ Srečanje sladkornih bolnikov Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite regijskega srečanja diabetikov in zdravstvenega osebja ob svetovnem dnevu sladkornih bolnikov in zdravstvenega osebja, ki bo 18. VI. 1994 v prostorih dvorane NAFTE - DJUREK v Lendavi, Rudarska, ob 13. uri. Diabetiki bomo imeli priložnost prisluhniti zdravniku iz diabetičnega dispanzerja na temo Postopki v procesu izvajanja samokontrole sladkorne bolezni, predavanju višje medicinske sestre, ki bo spregovorila o pomenu diete pri zdravljenju sladkorne bolezni, in predavanju zdravnice iz zdravstvenega doma v Črenšovcih z naslovom Osnove sladkorne bolezni in zdravljenje. Na regijskem srečanju bo krajši kulturni program, predsedniki vseh štirih pomurskih društev pa bodo govorili o društveni problematiki. Omenjenega srečanja se bodo udeležili tudi izdelovalci diabetične prehrane, napitkov in sladil. Častniki so se organizirali Na nedavni volilno-programski konferenci združenja slovenskih častnikov v Murski Soboti so za predsednika izvolili Srečka Karbo, podpredsednik je postal Jože Budja, za sekretarja pa so izvolili Franca Vidonjo ter še 8 drugih članov predsedstva. Sprejeli so tudi program dela za leto 1994. Med gosti konference sta bila predsednik Skupščine občine Murska Sobota in predsednik republiške konference slovenskih častnikov Miha Butara. Osnovni namen konference je bil, ponovno oživiti stanovsko organizacijo slovenskih častnikov v soboški občini, katere dejavnost je v zadnjih letih nekoliko zamrla. Vzrok za to naj bi bilo preoblikovanje organizacije, ki je potekalo od prejšnjega leta. Zdaj naj bi delo oživelo, tudi zato, ker se je vanjo na novo vključilo večje število častnikov in podčastnikov. Novo predsedstvo bo zdaj pripravilo nov statut, uredilo financiranje ter skušalo privabiti častnike in podčastnike k aktivnemu delu v združenju. Le-to bo delovalo kot nepolitična, samostojna, strokovno-stanov-ska organizacija, ki bo skrbela za informiranje, izobraževanje ter športno in družabno življenje svojih članov. Stike pa bodo navezali tudi s častniškimi organizacijami v sosednjih državah. Sicer pa je načrt dela za letošnje leto obsežen in upajo, da bo vsak našel kaj zase- SREČKO KARBA stran 14 odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA iz M. Sobote) Najprej odgovor na 39. vprašanje: Trditev, da je Split nekoč spadal upravno pod Ljubljano, je pravilna. Zanimivo, kajne? In to je bilo v času Napolenonovih ilirskih provinc (1809-1813). Nagrado za pravilen odgovor pa si je zaslužila TILČKA ŠTICL iz M. Sobote (Naselje Ljudske pravice 45). Čestitamo! KUPON št. 41 - ALI VESTE Ali veste, kako se imenuje glavno mesto ameriške zvezne države New York? Odgovore pošljite najkasneje do 22. junija. Ob koncu šolskega leta Septembra sem stopila v 3. razred. Sedaj že odhajam. Ko sem prvič po počitnicah zagledala moje sošolke in sošolce, jih nisem takoj spoznala. V razredu smo imeli prijazno učiteljico in bilo nam je lepo. Naučili smo se mnogo koristnega. (FRANJA PIŽMOHT) *** Ni še dolgo, ko sem se znašla v 3. razredu, zdaj pa je že konec. Na to šolsko leto imam zares lepe spomine. Imeli so zelo prijazno učiteljico Slavico Rovšnik. Vsi smo se nanjo zelo navezali. Dogajalo se je tudi marsikaj zanimivega in smešnega. Tako so se nekega dne zataknila vrata naše učilnice. To se nam je zdelo smešno. (SIMONA HAMER) *** Ko smo prvi dan stopili v tretji razred, smo bili veseli. Pozimi smo se mnogo pogovarjali, se učili, igrali, telovadili v veliki in majhni telovadnici... Potem smo dočakali pomlad in kmalu se bomo morali posloviti. Mislim, da nam bo vsem zelo žal, saj ne bomo imeli več učiteljice Slavice, ki se je z nami veliko trudila. (SIMONA VINKOVlC, DOPISNIŠKI KROŽEK OŠ Apače Pogled v prihodnost Obiskujem 8. razred osnovne šole, a to bo kmalu zgodovina. Poslovil se bom od svojih sošolcev, prijateljev in učiteljev, ki so pripomogli, da sem uspšeno končal osnovno šolo. Spoznal sem, da so nas učitelji tako rekoč »ujčkali«, nam pomagali in nam svetovali. Osmi razred se izteka. Prišel je čas odločitve, kaj bomo počeli v prihodnosti. Izbrati si bo treba primeren poklic. Starši so mi svetovali, naj grem v ekonomsko šolo, ker je ta poklic moderen in dokaj iskan. Sam razmišljam čisto drugače, in sicer sem se odločil za gimnazijo, šolo, kjer si bom pridobil znanje za nadaljnji študij. Študirat, ha? No, najprej moram končati srednjo šolo. Treba se bo učiti mnogo več kot doslej, paziti pri pouku, se lepo obnašati, redno delati domače naloge in ... Zelo me zanima računalništvo. Zdi se, da sem zasvojen z računalnikom. Ker dosti berem o teh stvareh, že precej znam. S študijem pa si bom znanje še dopolnil. In potem me čaka »življenje«. Treba se bo zaposliti in si ustvariti družino, ki ti mora biti vedno na prvem mestu. Služiti denar in ga plemenititi ter družini in drugim omogočiti udobje, ne bo lahka naloga. Star kitajski pregovor pravi, da si moder tedaj, ko znaš iz neuspeha narediti uspeh. Le-tega pa si najbolj želim v nadaljnjem življenju. DENIS ŽIŽEK, 8. d OŠ Beltinci Njihove misli Učenci 1. b-razreda so se pogovarjali o izletu, koncu šole in počitnicah. Kaj vse jim je prišlo na misel? Na vprašanje, zakaj se veseliš izleta, so odgovorili: - Lahko bomo skupaj. (Emese) - Ker si bom lahko kaj kupil. (Vito) - Videli bomo Slovenijo. (Jasna, Mitja) - Ker se ne bo treba učiti. (Miša) Kako se počutiš, ko končuješ 1. razred? - Počutim se dobro. (Matej, Damjan) - Komaj čakam, da bo zadnji dan. (Nataša) - Pri srcu mi je težko, ker odhajam od učiteljice. (Mojca) - Lepo, ker bodo počitnice. (Mitja) Kam bi želel iti na počitnice? - Na Goričko, ker imajo dosti živine. (Matej) - V vinograd, ker sem tam srečna. (Katja) - V Ljutomer, da bom lahko videla svojo prijateljico. (Tadeja) - V planine, ker je tam lepo. (Mojca). - Na morje v Baško. (David) - V Disneyland, ker so tam Miki miške. (Jasmina) UČENCI 1. b-razreda OŠ Beltinci Obisk pri kopaču studencev i.t*- . 0^ ^,CA Z Oprostite Beseda OPROSTITE me vedno razjezi. In zakaj? Ker jo izgovorim, če kaj slabega storim. NATALIJA LOP E RT, 6. a OŠ Bakovci pišite, rišite, sodelujte! Maj Rože zacvetijo in srca se zbu) Vsak se zdaj b° ’ da za to bolezn ^, Ne moreš se J b0leti, I moraš pa ]° P . če hočeš napre j Ne pomaga top Zaradi prostorske stiske v prejšnji številki nismo mogli objaviti tudi fotografije o otvoritvi dokaj lepo urejene atletske steze pri OŠ Križevci. Ob tej priložnosti se je zbralo tamkaj tudi precej staršev in gostov. (Fotografija: J. Graj) Bil sem v živalskem vrtu Vstal sem zelo zgodaj in se z mamico odpravil na železniško postajo. Tam nas je že čakal vlak. Vstopili smo in se odpeljali proti Ljubljani. Vožnja je dolgo trajala. V Ljubljani smo se z avtobusi odpeljali v živalski vrt. Tam smo videli različne živali. Vse so bile zanimive, najbolj pa sem občudoval koze, ki sem jih hranil s smokijem. Želim si še več takšnih izletov. JERNEJ KUHAR, 2. d OŠ III M. Sobota Princeska mi je povedala Nekega dne sem se s vojim psom Arijem potikala po gozdu in kar naenkrat me nekdo ogovori: »Hej, kaj pa ti tukaj?« Ozrem se okrog, toda nikogar ne opazim. Tedaj se ozrem po cvetoči češnji in opazim, kako me prav ona pogleduje s svojimi drobnimi očmi. Ritensko se začnem umikati, da bi zbežala, ona pa me spet ogovori: »Zdravo! Jaz sem princeska Češnja, nič se me ne boj. Kdo si?« Tedaj zberem ves pogum in odgovorim: »Jaz sem Lidija.« Nekaj časa jo še gledam, potem pa vprašam: »Kako to, da si princeska?« Pogleda me z nagajivimi očmi in reče: »Tudi jaz sem bila nekdaj človek kakor ti. Vendar ko sem bila godna za možitev, je bilo polno snubcev, med njimi tudi mlad čarovnik. Vse sem odklonila, ker se nisem marala poročiti. Čarovnik pa je sklenil, da se mi bo maščeval. Ko sem se nekega dne sprehajala po tem gozdu, je šel za mano in me začaral v češnjo. Rekel je, da bom lahko gledala in govorila vsakih deset let po en dan. In zdaj je ravno ta dan. Jutri pa bom spet navadna češnja. Ker pa je bil čarovnik vame zaljubljen, me je postavil za princesko češenj.« Ko je princeska končala svojo zgodbo, se je na gozd se počasi spuščal mrak, zato sem psa Arija pripela na vrvico in odšla domov- LIDIJA DRAVEC, 4. c OŠ Turnišče - Kdaj in kako ste začeli kopati studence? Kako najdete vodo? Ali delate sami in kakšno orodje potrebujete? »To je bilo okrog leta 1950. Nekoč sem delal v rudniku in sem bil vajen kopati. Pri delu mi pomaga sin. Vodo iščem s štirimi leskovimi šibami. Ko naletim na vodni tok, se šibe prekrižajo. Za kopanje studenca pa potrebujem trinožec in jekleno vrv, na katerem je obešeno 40-litrsko vedro. «Po-ganjata» ga dva človeka.«• - Kako dolgo kopljete en FRANC HABJANIČ že skoraj 45 let koplje studence. (Fotografija: Bojan Macuh) studenec in kdaj začnete spuščati vanj betonske cevi? »Delo traja dva do tri dni, odvisno od terena. Če se zemlja začne rušiti že pri kopanju, sproti spuščamo cevi, sicer pa šele takrat, ko je studenec že skopan.« - Se vam kdaj zgodi, da morate prenehati z delom? Kje je delo lažje? »Seveda se! Ko naletim na zemeljski plin. To se mi je zgodilo v Radencih in Slaptincih. Studenec je bilo treba kopati na drugem mestu. Običajno nam gre hitreje od rok v Prekmurju, kjer je zemlja bolj peščena.« - Kje ste skopali najglobši studenec? »To je bilo pri Miklavžu. Potrebno je bilo kopati 50 metrov' v globino, premer studenca pa je bil 2 metra. Na Gomili pa smo skopali 40 metrov globok studenec.« - Vaše delo je verjetno nevarno. Ste doživeli tudi kakšno nesrečo? »Nevarno je, pa še kako! Ko sem kopal studenec na Meleh, se mi je zgodila huda nesreča, in sicer se je name vsula zemlja. Bil sem 6 ur zakopan. Rešili so me avstrijski reševalci, ker naši niso imeli primerne opreme.« Hvala za pogovor in želim vam še veliko skopanih studencev ter seveda mnogo sreče! JERNEJ ŽITEK, 5. b OŠ Kapela Preveč sladkarij Vesel sem šel v šolo, ker sem vedel, da bomo praznovali dva rojstna dneva. Vsi smo komaj čakali, kdaj bo konec zadnje ure. Ko se je končal pouk, smo dali slavljenci na mizo vse sladkarije. Začeli smo jih jesti. Bilo je dobro, vendar preveč sladko. Na koncu smo spili še veliko soka. Ko pa sem prišel domov, me je začel boleti želodec. Čez čas mi je postalo tudi slabo. Naslednji dan sem jedel samo prepečenec. Sklenil sem, da ne bom nikoli več jedel preveč sladkarij, temveč več sadja m zelenjave. MIRJAN VEREN, 3. d OŠ I M. Sobota Dobila sem sestrico z V nedeljo ponoči je oče odpeljal z avtorn°^0 nest^ v porodnišnico v Mursko Soboto. Doma s ^jcal E čakali, kaj bomo dobili. Čez nekaj časa Je j6 f° telefonu. Medicinska sestra mu je rekla, da ^oČaLj deklica. Bila sem zelo vesela, brat pa je bil ma p Sedaj je že doma. Rada joče. Pije samo mleko največ skrbi mama. Včasih jo pazim tudi J SANDRA MARN^g Kos otroštva v dlani Ne uS Čas beži. Beži kot spolzi dežna kaplja po . Ivanja se ne ozira... Konec je. Da, konec nšega obis v japiji osemletke. Vsa leta, vsi meseci in tedni so se ustav’tl neusmiljeno drsi po oknu. Hočemo ustaviti ča , ji a nimamo moči. v'oblek' X Pred očmi se mi budijo slike. Deklica v kfa -ena ,. J jSp šolsko torbo na rami, vsa prestrašena, ra2*^ vratih f1*' držeč se za roke, stojita pred sivimi vrati. N v razred«. To dekletce bo moralo čez nekaj . ' ^ati• ’ zvezke, prvo berilo, svinčnik in se učiti p>satl’ . s0 ptve JF Sem to res jaz? Le kdaj je minil ta čas? Le J črke, prve besede, stavki? Osem let se je zde la Mislili smo, da ne bo bomo dočakali konca. Iz P potem v tretjega, četrtega... vse do osmega- asP6 ij Konec je zdaj vendar tu. Čeprav srečni, da s za^jiK gati prvo večjo oviro v življenju, nas nekje v P'j, po® zavemo, da bomo čez nekaj dni šli vsak po svoj1 P ki djL iskat nova doživetja. Spominjamo se vseh ča poM povzročili, štejemo dneve do izleta... Kdo ima bot110^ slovo. Toda prišlo bo. Moralo bo priti. Mora11 s« od prijateljev, sošolcev, učiteljev... Marsikater ^era jSp žilo, po marsikaterem licu bo spolzela solza- M bojjiOr zadnjič stisnila roko svojemu prijatelju. Prisil)6 nove prijatelje, sprejeti nov ritem življenja. v Spomini iz osnovne šole bodo bledeli ko ta sc P Nekoč, ko bomo spet hoteli odpreti ta ^^volitn0, j. rumenega papirja z nečitljivo vsebino. Ne d.° ]jStvaSgFinP^ (5-7, ( 9'8" Dunaj) Pmk n°y4 ‘UD|0-VIDEO-CD ^ODOta, Pe?8^3 43 F?N’telefaks. «9/32^65 AKS' ^topovski rock o življenju malih ljudi Slov,— .. 5 ^i Udi . .. _.... slovenski’ p pm Pr»vijo tudi ®guesi, so začeli hita’tavali * S° ime,i dva ^itvi ,na r,nalni Pri-''nttm Smrna n’b bandov. SO ()^ se r»^li. Leta 89/ vena Z°pet začeli de->vi®"7,v Povsem o vi k Vlad« P°-Tote llfr Pa so še Jure > ho v??re’ ha™°-frufru (SO,° ki’ hi/ (bas kitara), (so,°’ ritem frij tofr Joze Pečnik Č inM‘ran Mars (saksa-aM p®c° Matko (po. front pl°V fr1’ smo se frdošom. Ste izdali P« ste ^moga, zasloveli J^ice s Prvo Funšterc in iet funšfr1' P° zasav' fr* pfrfr je Šmarn, frzjfr0 zasavske klo-al kaseti se«Udl Blasba je na fr pun^ dveh fr k°t hom^ ]e VZet kot kuV’ letnico °®ena’ enovita k base in it> Pa so Zasavske k«t Setnika n-,aT bob etno, ' sm3 2 Haslfr a’ Nova ka-’n PremV°m Melodije b°iezni kfr°g in nr^ 'n sonce’ mi Ta druga zfrfrboli'fr1 dodelava si se "o Probl’ edvsem na so-sfr Čblemanfr0 soci’ frt, delit fr3’ brezpo-ijudiL^nalne Predvsem Zavfrioradj^30’ katere ha? 1,1 Prav nem° v pod- nfrm. V t t0 pa ni naš S™ ?aie ^er' Sam Pmhi pn nas do' ^fr^omor fr na fr Pak s,*ga č Pr|zadane fr?d£k'pobesi, am-jih °d sorodni' Se distan’ sOcja, Pr' nas fr’ naibl,ž-PrnJ113 Prohi ^asavlu je ta dfrEtična Zel° v . Kot delo &arsko kŠn' twarni. Je ZliJ 'iPrekrn ’iudl v Za-kmurju se zelo ra- V četrtek, 16. junija, pa bo ob 16. uri pred soboško prvo osnovno šolo pripotovala Karavana od mesta do mesta. V karavani bodo sodelovali Alenka Vidrih - povezovalka in pevka šansonov, Vlado Kreslin z Malimi bogovi, plesna skupina Diesel in skupina Mi-ladojka Vouneed. *** Ta teden pa je imela Regina v znameniti ljubljanski diskoteki Eldorado predstavitev svoje nove plošče Liza ljubi jazz. ...in tam Eddie Vedder, član skupine Pearl Jam, je nedavno v neki radijski oddaji poslušalcem zaupal svojo telefonsko številko. Od tiste sekunde naprej pa pri njem telefoni neprestano zvonijo. *** Vstopnice za koncert Rol-ling Stonesov (za koncert 12. in 14. avgusta) na velikem stadionu Giants Stadium v New Yorku, ki sprejme okrog 80 tisoč ljudi, so prodali v 81 minutah. *** V Hollywoodu bodo v kratkem začeli snemati kar dva bi- Kakšna je potem primerjava? Ljudje so tam zelo eksplozivni, že agresivni. Tam politik ne doživi dvojnega mandata, že prej ga vržejo. To vse izvira iz te rudarske tradicije, kjer niso priznavali nobene oblasti, ali je bilo to v stari Jugoslaviji ali v novi ali sedaj ... Vedno so morali trdo delati, plačani pa so bili slabo, zato so bili vedno proti. Tam je ta proletarska miselnost zelo močna. Na vse pa še vedno »limajo« rdečo etiketo, oni so bili proti vsakemu sistemu, tudi rdečemu. Oni so apriori proti. Če je kaj narobe, oni pridejo ven, zasedejo jamo, pridejo na občino. Oni se ne šaljo. Po tej strani so mi tudi všeč. Pri nas smo bolj mehki, ležerni ljudje. Kako si se kot Prekmurec vživel v tisto okolje? Zelo enostavno, to pa tudi zato, ker se vsi Prekmuci dobro znajdemo, ker smo odprti ljudje. In kamor koli pridemo, se znamo dobro vključiti in nas zato tudi tako dobro sprejmejo. V kakšni okolju živiš, tam se moraš podrediti, vsaj tisim najbolj osnovnim merilom, ki tam vladajo. Dobro, tisto, kar delaš doma, je druga stvar. Prekmurci so glede tega genialni. V Beltincih je precej močna etno scena, kar mene in glasbenike, ki od tod izhajajo, zelo močno spremlja. Sam sem se zelo hitro vključil v tisto okolje, presenetilo pa me je, da nihče ni začel z najbolj elementarno zadevo, ki je v Zasavju , z rudarstvom, »knapovščino«. V našem okolju je ogromno bandov, vendar vsi igrajo »pocu-krane« skladbice, kar me je malo razjezilo, torej »daj mo narediti nekaj pravega domačega«. Se pravi, da je moral Prekmurec odkriti njihove posebnosti, katerih se sami niso zavedali. ografska filma, posvečena velikima glasbenikoma, Bobu Marleyu in Jimu Hendrixu, ki sta mlada umrla. Prvega bodo posneli po biografski knjigi Catch a Fire, The Life of Bob Marley. Knjigo je napisal Ti-mothy White. Dogovarjajo se Rubriko pripravila: Tam imam tudi prijatelja slikarja Prekmurca Mikija Beera, ki je s tem začel, po slikarski plati. Vedno mora priti nekdo iz drugih krajev, da vidi tisto, kar se ljudem zdi tako samoumevno, da se tega ne zavedajo. Šele potem, ko sem jim to predstavil, so rekli: »U, to je pa dobro, da si naredil.« Najbolj me je pritegnila njihova govorica, ki je precej drugačna od slovenske. Je zelo robata govorica, ničkaj prijetna. Vse se navezuje na rudnik. Na primer, če se ga kje napijejo, pravijo »Nas je spet dobil« ali pa »Nas je zasul«. Vse metafore so prenesene iz jame. Večina pesmi je v zasavskem, »knapovskom« dialektu. Ni tako težak jezik, pa tudi sam se jezikov nitro naučim. Zavestno zbiram te fraze, počasi in po kaplicah. Sedaj mi ljudje že sami, ko se kje srečamo, povejo kakšno novo frazo.,To so večinoma nemške popačenke. Velikokrat sem hodil poslušat te »knape«, ko so po delu iz jame šli v gostilno, kaj se pogovarjajo. Kako pa »knapi«, ki so glavni junaki tvojih pesmi, gledajo na to? Večinoma mi dajo prav. To pa so zelo občutljive teme, to so teme, ki so občutljive zaradi osebnih tragedij. Jaz jih obdelam na tak način, da jih ne žalim, k temu pristopim kot problem. Razen pri pesmi Laubitch Waltz sem imel problem zaradi družine. Zagorje je majhno mesto in še velja malomeščanski trend. To pa je pesem o enem rudarju, že pokojnem. Bil je revež, nezakonski, rasel je v slabih razmerah ... Še sedaj je veliko takih družin. In da je zbežal od vsakodnevnih problemov, se je zatekal k svoji bujni domišljiji. Ljudem je na primer razlagal, da je tako pihnil v saksofon, da z Bobovim sinom Ziggyjem, da bi za film posnel priredbe očetovih hitov. Vlogo Jima Hen-drixa pa je sprejel Larry Fish-borne, ki je igral Ikea Turnerja, moža Tine, v filmu What’ Love Got To Do With It. ALEKSANDRA NANA RITUPER se je zravnal. Potem smo z družino našli kompromis, da se pesem na našem radiu ne vrti in tudi v tistih krajih je ne igramo. Drugače pa je prava knapovska himna. Najblj me veseli, da so nas knapi vzeli za svoje. To mi je potrditev vsega in največje zadovoljstvo. Kako gledaš na ta trend, ko se je začela ta ljudska, etno kultura vse bolj vnašati v rockersko kulturo. To je po eni strani tudi prav, moraš najti svoje korenine. Najbolj mi gre na živce, da so si vsi naši bandi dali angleška imena, da celo v angleščini pojejo, v smislu mi bomo uspeli v Evropi. Že v Bad Radkesburgu najdeš več takšnih bandov. Tako da so sanje o Evropi res samo sanje. Mi lahko prej uspemo s svojim jezikom, kot pa če pojemo v angleščini. Nas na primer že kličejo v Gradec, pa nam ni treba peti v nemščini. Sicer pa, če se navežem na vprašanje, to je naša identiteta, to je naše bogatstvo. Rock ni z nekimi mejami določen, kaj je. Tema mojih pesmi ni samo tema krajev, kjer živim, je tema vsakega mesta, samo na drugačen način. Problem pa je vedno isti. Zelo hitro ste se uspešno prebili na slovensko tržišče in si pridobili zelo širok spekter poslušalstva. Kako vam je to uspelo? To pa zato, ker smo drugačni od drugih. Tudi glasba je povsem drugačna. To ni kakšna svetovna pogruntavščina, ampak te zvrsti ne igra nihče. Opazil sem, da čedalje bolj izgublja melodija smisel v rock glasbi. Potem pa se še zverinsko derejo zraven in •_ »mlatijo« po treh akordih. To ljudi odvrne od poslušanje bandov. Mi smo vse še podkrepili s harominko. To pa je tisto, zakaj so balkanski »žuri« bolj obiskani. Zakaj, zato ker je enostavna in melodična glasba. Jasno je, da narod ne pride poslušat zverinskega kruljenja, ki je povrh vsega še v angleščini. Pravijo, da je naš jezik takšen, pa takšen. Toda ti dečki ne poznajo svojega lastnega jezika in se ne znajo izražati. Če bi se oni poglobili v svoj jezik, bi znali. Pa saj prekmurščina je tako melodičen jezik, da jo je milina poslušati. Ker če imaš zanimivo glasbo, te bodo poslušali v kakršnem koli jeziku. Bjork Njeno pravo ime je Bjork Gudmundsdottir, rodila seje pred 28 leti na Islandiji. Odraščala je v tipičnem hipijevskem okolju, v istem stanovanju, kjer je živela s starši, je živelo še osem odraslih. Mati je bila mizarka, oče pa bluesovski glasbenik. Glasba skupine Cream in Jimija Hendrixa se je vrtela 24 ur na dan. Ko je bila še zelo majhna, si je zaželela, da bi igrala oboo, vendar starša nista imela dovolj denarja, zato se je začela učiti flavto. Že pri 11 je posnela svojo prvo pioščo, ki je bila na Islandiji zelo uspešna in je dosegla dvojno platinasto izdajo. Svojo glasbeno pot je začela v času punka, in tako je takrat pela pri različnih punk zasedbah. Prvi vidnejši band je bil Kuki, po razpadu tega pa je nastala zasedba The Sugarcubes. Širši javnosti v Evropi so se predstavili leta 1987, ko so izdali ploščo »Birthday«. V tekstih se je čutila inspiracija islandskih fjordov, belih noči in severnjaške mentalitete. Z njimi je sodelovala pet let, posneli pa so tri albume. Zelo uspešen je bil tudi album Life’s Too Good. Leta 1992 je zapusitla Sugar-cubese in se odločila za samostojno kariero. Bjork se je takrat s svojim šestletnim sinom Sindri iz Reykjavika preselila v London. Njen prvi samo Glasbene lestvice NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. LOUIE LOUIE - Iggy Pop 2. UNITED - Symbol 3. TLLSTAND BY YOU -The Pretenders 4. ALWAYS - Erasure 5. DREAM’S A DREAM - Darden Smith 6. NO MAN’S LAND - Billy Joel 7. ALL AMERICAN GIRL - Melissa Etheridge PREDLOGI: DO YOU LOVE ME - Nick Cavc And The Bad Seeds CRAZY - Aerosmtih THE LIGHTHOUSE - Steve Harley LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. POSLUŠAM SRCE - Irena Vrčkovnik 2. MON CHERI-Magnet 3. A HOČEŠ ME AL’NE - Avia band 4. PASTIRČE MLADO - Roberto Magnifico 5. DAN ZA ZALJUBLJENE - Oto Pestner 6. SVETLE KAPLJE - Aleksander Mežek 7. MI PLEŠEMO - Miran Rudan PREDLOGI: BACK IN THE U. S. S. R. - Victory SKOZI LETA - Avtomobili HOČEŠ Z MENOJ - Pavel Kavec LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. LECTOVO SRCE - Ans. Franca Miheliča * 2. NAJINA SREČA - Melos 3. MAJSKA NOČ NA BLEDU - Alpski kvintet 4. KAM BOVA VANDRALA - Ans. Tonija Verderberja 5. KJER SE PREBUJA SLOVENIJA - Ans. Henček 6. VALENTINOVO - Ans. Nagelj 7. NOCOJ MI VOŠČI LAHKO NOČ - Vokalni kvintet Ajda PREDLOGI: ZAKAJ PA NE - Alfi Nipič in njegovi muzikanti STARI ZVONIK - Bistriški odmev FURMANSKA - Fantje izpod Rogle Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 23. junija 1994, na naslov: Murski val. Slovenska 41, 6900(1 Murska Sobota, za glasbene lestvice. - Kupon št. 24-------------------------------------------- | Glasujem za skladbo: . • tuja---------------------------------------------- । 1 • domača---------------------------------------------- 1 | • narodnozabavna______________________________________ | | Ime in priimek ter naslov ____________________________________________________________I stojni album Debut je doživel velik uspeh. Poleg tega Bjork pravi: »Glasba mora biti zabavna in zato moram peti o pozitivnih stvareh v življenju. Čeprav jih ni veliko. Če pa želijo Ijudje biti žalostni, pa naj samo vključijo TV in gledajo poročila.« Bjork pri svojih 28 letih še vedno zgleda kot majhna punčka. S svojim orientalskim videzom, otroškim obrazom ... ni bila nikoli zadovoljna. Vedno si je prizadevala, da bi bila čim bolj grda, da je ljudje ni bi gledali, ampak bi bolj poslušali njeno petje. Zato se je tudi vedno nenavadno oblačila. Kakor koli že, vzbudila je veliko pozornosti, s svojim načinom izražanja in s svojim petjem, za kar je dobila številna priznanja in nagrade. stran 16 vestnik, 16. ji ne zgodi se vsak dan Majhen prstan premera 7 milimetrov bi v bližinji prihodnosti slabovidne lahko rešil očal in leč. Revolucionarni pripomoček izdeluje kalifornijsko podjetje Kera Vision, vstavi pa se neposredno v oko s kirurškim posegom. Po zagotovilu izdelovalca se z njim trajno popravi kratkovidnost. Očesna leča je namreč deformirana, tako da se slika zunanjega sveta pojavi pred njo. Čudežni prstan to napako popravi s sploščanjem roženice. Novo očesno protezo trenutno poskusno uporablja 75 ameriških pacientov, komercialna uporaba pa še čaka na uradno dovoljenje. Nekateri zdravniki svarijo pred njo, češ da lahko povzroči trajno poškodbo roženice. Izdelovanje nakita je mučno opravilo, ki ga po trditvah poznavalcev najbolje obvladajo zlatarji in draguljarji v Ja-ipurju, glavnem mestu države Radžastan na severovzhodu Indije. Pod spretnimi prsti Hukama Singha, enega takih umetnikov, nastaja ogrlica z diamanti, vredna milijone. Hukam porabi za izdelavo tako zahtevnega kosa nakita več kot mesec dni. Petične dame iz bogatega sveta, ki nosijo Hukamove izdelke, bi se zgrozile ob misli, da bi morale dan preživeti s tremi dolarji. Toliko namreč zaslužijo zlatarji v Jaipuiju, za indijske razmere pa to sploh ni slaba plača. sipine pojejo Ne res, da je puščava najtišji predel na svetu. oddajajo zelo čudne, skrivnostne zvoke, ki spominjajo M' • : nje opic ali brnenje letalskih motorjev. O pojočih «1*1 popotniki prvič spregovorili pred 1500 leti. Legenda pr® J tako oglašajo zvonovi, zakopani v pesku, ali puščavskesr j s pesmijo zapeljujejo popotnike in jih nato puščajo ! Nanje so se končno spravili izvedenci z rentgentsko L J Fizik Michael Bretz iz univerze v Michiganu je nanire j I smiselno razlago skrivnostne puščavske sonate. Sipin« pojejo zaradi trenja milijonov peščenih zrn, oglašajo p« j po jedkih močnih nalivih, ki ponavadi odplavijo drobn . zrahljajo njihovo zgradbo. Velikanske žuželke Akrili Na severu Nove Zelendije so znanstveniki o kansko žuželko. Domorodci Maori jo imenuje)0 $ navadni insekti spominjajo na kobilice, razlSd°'a}:tivii|>il' prepričani, da niso mutanti, nastali zaradi radi . ali druge ekološke katastrofe. Živijo v temn* izoliranem otoku. Ker tam niso imeli naravni Jjt kov, so se lahko nemoteno razvijali do dana Čeprav velikanske žuželke pri mnogih vzbujajo s niso nevarne. 9. 6. 1994 Že pa je leto okouli, pa so maturanti soboški srednji šoul meli svoje zaključne pohode po soboški ulicaj v pričakovanji zrelostni izpitof. Med frltiženjon s fdjčkami, so z več ali menje posluha zaspejvall maturantsko, gaudeamus,... po svoje na sodobno obrnoi Gaudeamus igitur, iuvenes torej veselimo se, dokler Strajkat smo se naučili, skozi šolo se prebili, postali demokrati, bodočnost je pred vrati. štere tekst je Bela dum sumus -smo še mladi. Vzgled nam je starejši rod, ki nam kaže pravo saj skupščinske so klopi, zglihane s šolskimi. Zrelostni tam ambient, kaže ves svoj element, zakčnu Število delovnih se mest vsako leto manjša, štipendij in pa bonitet, je vreča vedno tan Kulturo so na zid zabili, helikopterje kupili, pa se standard v6ča, Brat Džouži OVEN tddi malo pot , I Približno 1500 mladih perujskih prostovoljcev je na avtocesti v bližini Lime sestavilo pet kilometrov dolg sendvič. Njihov načrt: priti v Guinnessovo knjigo rekordov. Sendvič iz 10.000 štruc in 6 ton paštete je ležal na 5.000 mizah na enem od osmih pasov avtoceste. Hrano so potem namenili lačnim otrokom iz barakarskih naselij v predmestju Lime. Violinica z dvema strunama med prsti moške roke ni dolga niti štiri centimetre, pa vendar je nanjo mogoče gosti. Comel Schnaider iz Švice ima z izdelovanjem miniatur veliko veselja. Za najmanjšo violino je porabil 70 ur. Pri delu si je pomagal z zobozdravniškim svedrom, kirurškim nožem in drugim orodjem. Nedavno je mojstrovinico prodal na dražbi za malo manj kot tri tisoč mark. T v Najdaljši lasje Saj ni kaj dosti razlagati fotomodel Diana Wiott, ima najdaljše lase na svetu. To je tudi uradno potrjeno, v Guinnessovi knjigi rekordov, kjer stoji črno na belem, da so njeni lasje dolgi 3,86 metra. Američanka s temno-plavo grivo se je zadnjič strigla pred dvanajstimi leti, pa še tedaj ne prav kratko. Ce jo vprašaš, zakaj dolgi lasje, pravi, da so dolgi lasje seksi. Nekoliko manj seksi sta seveda pranje in sušenje takšnih las. zvezde vam kažejo Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, kar te zelo mika, a je zate trenutno povsem prepovedana zadeva. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti še kaj več, kot samo prehodno avanturo. On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali že ni čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni. Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl skušnjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv. —Ona: Ali si res želiš pretrgati staro ljubezensko zvezo ali je to J j le tvoja trma? Partner bo zaradi tega zelo prizadet in ti ne bo kar tako odpustil. Preveč živiš samo za danes, premalo misliš na iulri’ na vč®rai Pa kar pozabljaš. On: Sedaj pa vidiš, kam te je pripeljalo tvoje neodgovorno ravnanje. Nekdo, ki si ga pustil na cedilu, samo čaka na ugoden trenutek. Raje stori prvi korak ti in se mu vsaj pošteno opraviči. BIK Ona: Najprej boš deležna delnega negodovanja, pozneje pa se bo vse zasukalo, kot br si lahko samo želela. S partnerjem se boš spustila v nenameravano naložbo, ki ne bo čisto po tvojem načrtu. Zaupaj mu! On: Še je čas, vendar ti ne bo škodilo, če boš malce pohitel. V nasprotnem se ti bo zgodilo, da bo vlak odpeljal, ti pa boš ostal sam. Prijeten pogovor se zna razviti v trajnejše prijateljstvo ... Ona: Če boš poskušala na vsak način ugoditi prijateljičini r( x/A I ^e|ji>se bo vse skuPai končalo karseda slabo. Vedno znova se H J I spuščaš v stvari, ki se te sploh ne tičejo in kjer lahko ustvariš le X še v®čj° zmedo, kot je že. On: Četudi boš poskušal krivdo zvaliti na tuja ramena, se ti to vendarle ne bo popolnoma posrečilo. Prijateljica ti bo to zelo DEVICA zamerila, kar se ti utegne še hudo otepati. Boš pa drugič raje dvakrat premislil... DVOJČKA Ona: Kaj hitro se boš prenaglila v svojih besedah, kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti. Posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek. On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo nenadoma prišle na dan govorice, ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš, da ti ne prinaša prav ničesar dobrega. Ona: Posrečila se ti bo izpeljava načrta, s katerim se že dolgo ukvarjaš. Toda kasneje se bodo stvari precej zapletle in potrebno bo kar precej spretnosti in domiselnosti, da se boš rešila iz nastalega položaja. On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrniti od sedanjega načina življenja in te imeti samo zase. Je že res, da s tem TEHTNICA ne mislijo nič slabega, vendar pa imaš tudi ti pravico do zasebnega življenja v dvoje. RAK Ona: uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar že dolgo načrtuješ, pri tem pa boš prišla navzkriž s sodelavci, ki so nameravali storiti nekaj povsem podobnega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi smetano, dokler je je še kaj. On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel. Seveda pa je predlog eno, realizacija pa nekaj povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar lahko samo koristil. Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na pomoč nekomu, ki te bo najbolj potreboval. Toda poskusi poskrbeti tudi za svoje probleme, saj se ti na obzorju bližajo karseda črni oblaki. Toda nikar se ne ustraši! On: Nekdo se zelo trudi, da bi ti olajšal neprijeten položaj, ti . pa ostajaš še naprej slep in zaverovan v nekaj, kar sploh ne ŠKORPIJON obstaja. Poslovni načrti se ti lahko kaj hitro prevesijo v pravo pravcato polomijo. Američani in drugi ■ Anglosaksonski Američani imajo zelo pozitiven dov. Ta se še najbolj izrazito kaže s hollywoodskimi ji enake štejejo le Angleže, med avtohtone, a nižje nar,,Mjarf ^2 (jedci klobas in zelja), Francoze (Žabarji), Italijane (sla y narji), Špance (flamenco in bikoborbe), Irce (so divji, gljct Vsi drugi so native - domorodci. Značilno za d° zijajo jodlajo, plešejo kazačok ali podobne plese in ves dan tamih. Gojijo pošasti (Frankenstein), volklodlake in in vodko, »schnapps« ali riževo žganje. Vsi domorodci so r0pajo,Gj (dostikrat celo kanibali). Imajo nizko stopnjo morale, ra onav>^'sV in goljufajo plemenite »yankeeje«. Moški domorodci so P . in nadvse ljubijo spolno občevati s plemenitimi jenkijev i te jim včasih tudi nasedejo. Posledice so grozljive! , f0 pij^M Američani dobrim domorodcem kaj radi prinesejo K Žvečilni gumi, hamburgerje, najlonke, bugi ali rock 1 ^jajo »Yankeeji« tudi dvigajo domorodce iz zaostalosti, P ll topovnjače, tanke, gradijo nuklearke, tovarne 'n -pa jim prodajajo zastarele avtomobile. Zelo radi jim tud1M barvne filme, v katerih so domorodci prikazani kot čudno pa je, da domorodci uživajo v gledanju takšnih ] Hudobne domorodce tepejo, saj so »yankeeji« fizicn ji; pravljive pa celo usmrtijo z zelo kakovostnim orožjem Vietnamci). Seveda tega ne počno zaradi lastne ^u^0^e’iiUdje S potem druge domorodce lahko civilizirali. Vsi dobri J imajo radi! pijei° Takšne civilizirane domorodce spoznaš po tem, “ hamburgerje, žvečijo gumi in nosijo ameriške zastave-stenah napise: »Yankee go home!« do^-kV^j Ameriški marinci podpirajo dobrodušne in Pr‘dne-Stei Icate^.pK organizirajo gverilo ali revolucijo. Dobre gverile so t pj ii žvečijo gumi in pijejo kolo. Tu so pa še hudobni dom° ^pšnihl1 »yankeejev«. Včasih tudi ti organizirajo gverilo. Ede ? pd Guevara, ta ni maral »žvečilk«, raje je imel izredn' Korona in rusko vodko. Od takšne gverile pa ni korus ■ in so vodili še sandinisti, v Koreji, Vietnamu, Iraku, Iran , u po svetu, vsi so kaj klavarno končali. (Ali pa fruS^1 "m'F Če bi zmagala takšna gverila, ne bi nič prodali- Cis v Kuwaitu. Tamkajšnji dobri domorodci so črpan Ljopitt'1 J ameriške limuzine, ves čas so se natakali s kolo (ker ne / Žvečili gumi. „fto) To so takoimenovani koristni domorodci (imajo naj n tolče)° boriti se za demokracijo. Za nekoristne domorodce, ^jo t . tamih, plešejo kazačok in jodlajo, vmes pa se ves dan »schnappsom«, pa demokracija itak ni pomembna- Yankeeji so presenečeni, ko odkrijejo, da imajo do’ ih t f let stare katedrale, muzeje, galerije, lastno glasbo, r0 ■ s„et p48° ‘ renesanso in barok, literaturo, dvorce, gradove, drugi p in piramide. rOdno, Sami yankeeji tega nimajo, zato jim je kar malo ne & vrnejo, končno se da za zelene, dolarje večino tega kup1' d j prednost pred domorodci, saj imajo neomejene količi hamburgerjev, pa še »whisky«! Ona: Sicer si boš prizadevala slediti dobr®S|a, Al' ifll? že po prvih težavah vse skupaj enostavno p zadoV°J bolje, če bi imela malo več potrpljenja in oi z majhnim uspehom? . ih tudi SR'> s6 (J On: Izogibanje obveznostim pomeni vcas srT1iiis, p z osamljenostjo. Namesto da se sam ? , jasa STRELEC odpravi v veselo družbo in... Nekdo že P' priložnost, da se ti približa. da si Ona: Ne poskušaj ustvarjati videza, “a »a takp' C0’ tako ali tako ne bo nihče več nasedel. J® , pUstila1 preteklost prepolna kratkih avantur, ki so z ( slabih posledic. . . dob0S® ntrPO On: Tvoja arogantnost te lahko priv®®® čnaga prepada. Tudi tvoja partnerica nima n®s z vajinim °° cnznoop predvsem pa se ji lahko kaj hitro zazdi, da z KOZOROG ejst0 vse v redu S p? Ona: Več kot očitno je, da ti ne bo go1 obeta prava »razprodaja« svojega Pros!®= v ljub04 . ji ima lahko to tudi določene posledice tan povsem vsakdanjih stvareh. boš sP,iiat0l/kd On: Vedno znova si obljubljaš, da a® jj, reZ0W ’ obnašal popolnoma drugače, vendar konKr poSio VODNAR ni. To se ti lahko kaj hitro maščuje tako povsem osebnem področju. .jf00 v tibovPrlW’ Ona: Obeta se ti prijeten konec tedna, । še veliko pomenil. Tudi na poslovnem P® . ^0d : precejšen vzpon, ki ti bo zelo povečal U9 J predvsem pa premagal tvoje finančne teza ■ a s« ge n On: Najprej ti vsa stvar ne bo Pr®v®č*a v0dn° kmalu privadil in postalo ti bo celo všeč. »» kar50‘ RIBI bo uspelo sprijazniti z izgubljeno priložnost) , . maščuje. 16. junija 1994 stran 17 za vsakogar nekaj Specialna gnojila v vrtnarstvu Specialna gnojila uporabljamo rastlin, saj z uporabo le-teh najlaže odp osnovno ah Močenega elementa. Ne uporabljamo pa J’ na talne in temeljno gnojenje. Po načinu uporabe jm . (izvlečki iz fohame, glede na izvor pa na mineralne in g „nojii, brez organskih gnojil) specialne pripravke. Gre za vrtnin in katerih si ne moremo zamisliti uspesne vzg J , v trdni okrasnih rastlin. Trdna specialna gnojila najde Hropimo ali prašnati obliki. S tekočimi gnojili - linorabo tekočih prsuno po listih, ki hitro sprejmejo hranila Ir P zemljo navlažimo ali gnojimo po dežju. gojila: se W rast ing ,en]e oz- po-Menih delov” fazV0] hstov in intenzivn??raSnih rastlin’ 11Vamo rastlin” m,razv°Jem za-S 0,5_t o/ne enkrat na teden ^'lOml/i) ° koncentracijo WTttLrbt7~8 (rdeči) P°->liracS ^tov, ?MvnOst J vPhva na in-‘l^o ga za " 'tn'. UP°«b-°kenskih in sobnih, ta^ l]e(5-10mW).1/o koncen- KAKTUS 4-8-8 se uporablja za gnojenje kaktej in suku-lentov. Z njim gnojimo od marča do septembra vsakih 10 dni s 5-10ml gnojila na 1 liter vode. GARDIN 12-5-7 je specialno tekoče gnojilo za dognojevanje vrtnin med vegetacijo. Poleg dušika, fosforja in kalija vsebuje še manjše količine magnezija in bora. Gnojimo zjutraj ali zvečer po vlažni zemlji (dež, zalivanje) s 0,5dl gnojila na 101 vode. FOLIAR 9-9-7 se uporablja za dognojevanje vrtnin in okrasnih rastlin, vsakih 10-14 dni z 0,2 do 0,3%-koncentracijo. TRATIN 15-5-3 se uporablja za gnojenje nagovanih trat. Dognojujemo enkrat na mesec od marca do septembra tako, da 10-im litrom vode dodamo 2dl tratina.Tako pripravljena raztopina zadostuje za 10 m2 trate. TRATIN SPECIAL SET je tekoče gnojilo za negovano trato z dodatkom herbicida za zatiranje širokolistnih plevelov v travi. V 101 vode zmešamo 2 dl tratina in zalijemo 10 m2 trate. znamo zave- S; k? iz meh?n°' Naib°-tr°jnim Upergam ^ga materi- ^Pla^ „v°jnim ali I? Širnv ZenJ nam P-a se Poda ^o,^0 Srajc0 „ ”'m° dol§0 Pa dež ali ??lroma ma- Po*abite n h aden veter, na Pulover. glavobolu Rebula nap£tidntgačrcSim° swbHer nas“ce- Gremo "'»io 5 ? ’Udi Zaklad' rovaaTrimer * , g!av°bol Su' bele Pet mn,?Žemo na fee,n>v de-v n na krpo at° ph zlo-Ob?°d°’gast 'nJv'jemo lom 7Ho ea 7 va° ušesa. ležeLda °stane ?t0 ali ša’ bo]^0 in poč ?a mestu, Za vsako novo modo so pomembni modni dodatki, ker dajejo pravi pe čat sezone. Letos je veliko zelo preprostih, med njimi so različni mehki kvačkani klobučki. Enobarvni ali pisani, pogosto tudi z luknjičastimi vzorci. Trdna gnojila: GARDIN 10-15-20-3 je primeren za osnovno gnojenje vrtov, sadnega drevja, vinske trte in mnogih okrasnih rastlin. Za 1 m2 površine porabimo 3-4 pesti gardina. Zelo je priljubljen zaradi 3% magnezija, ki ga primanjkuje skoraj v vsakih tleh. KRISTALIN 15-6-24 (za zimsko uporabo) in KRISTALIN 21-4-16 (za poletno uporabo) sta visoko koncentrirani gnojili v kristalinični obliki. Običajna koncentracija je 0,2-0,4% (200-400g/1001). MAHEX je specialno praš-nato gnojilo za uničevanje mahu v negovani trati, obenem pa gnojilo za trate. Po trati, v kateri se je začel razvijati mah, enakomerno potrosimo na Im2 10dag mahexa. SIMONA POTOČNIK, inž. agr. Lani se je govorilo, da se bodo letošnje kopalke vračale k bikiniju, pa o njem ni ne duha ne sluha. Kopalke so pogosto še vedno enodelne ali zelo visoke. Naramnice so široke, sprednji in zadnji dekolte ne razkriva veliko kože. Hlačni del sega krepko čez boke in še vedno spominja na šestdeseta leta, ko je na filmskem platnu kraljevala sesksi Marylinka. Rože in dopust Približno tri tedne lahko pustimo rože same doma, če jih prej seveda primemo oskrbimo. Najboljši preskušeni način: rože v glinastih loncih postavimo v kad ali večjo plastično posodo. V posodo nalijemo toliko vode, da sega do polovice loncev. Drugi učinkoviti način: debelo volneno nitko vtaknemo v zemljo v loncu. Drugi konec nitke speljemo v više postavljeno posodo z vodo. Voda prehaja po nitki v zemljo in jo enakomerno vlaži. Tretji način, s steklenico: rastlino izdatno zalijemo. Steklenico polno vode vtaknemo z vratom v zemljo. Iz nje bo v zemljo steklo le toliko vode, kolikor je razstlina potrebuje. Seveda pa za vaše rože lahko poskrbijo tudi sorodniki, znanci ali dobri sosedi. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila -10.30 Kabaret -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV -14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Ob koncu tedna -17.301 = 2 in 3 in 4-18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Sipli mi - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - .7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV -9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestit-femi in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila -10.15 Evropa v enem tednu -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13 30 Popoldne na MV -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Bilo je nekoč -17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekronpa z marelof- 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informaciie v'slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno nismo - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV -10.00 Poročila -10.30 Kratki stik - 11 15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Subjektivno - 15-30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno nismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi -9.15 Iščemo za vas-10.00 Poročila-10.15 NSTSNMV-11.15 V živo o... -12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC- ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz - 22 00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila -10.30 Pika na i -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-ja - P 30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -18 30 Poročila BBC-ja -19.00 Dnevnik Radia Slovenija -19.30 Geza se zeza - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. Kuhajte z nami Domači sladoled Z nastopom vročih poletnih dni poraste želja po hladnih sladicah, med katere štejemo tudi sladoled. Najenostavneje ga je kupovati, tega pa iz različnih razlogov vedno v vseh družinah ni mogoče. Posebno, če je več otrok, ki si ga najbolj želijo. Če je doma dovolj sadja, predvsem jagodičevja in pozneje koščičarjev, ga je za vsakdanjo uporabo mogoče pripraviti v navadnem hladilniku na dokaj preprost način. Če imamo hladilnik, ki ima tudi zamrzovalnik z - 18°C (3, zvezdice), pripravljeno sadno maso samo postavimo vanj, kjer v nekaj urah zamrzne. Malo daljši je postopek priprave v navadnem hladilniku (2 zvezdici). V teh primerih pripravljeno zmes vlijemo v aluminijasto posodo z bolj širokim dnom in jo postavimo na najhladnejše mesto, to je pod izparilnik. Gumb za regulacijo temperature nastavimo na najhladnejšo stopnjo. Strjevanje mase skrajšamo, če ji primešamo na 0,5 litra 2 lističa želatine, ki ju prej namakamo v mrzli vodi, nato pa raztopimo v žlici vroče vode in prilijemo pretlačenemu sadju. Dodajanje želatine je priporočljivo tedaj, kadar sladoledna masa vsebuje več maščobe (v obliki tolčene smetane) ali več sladkorja. Obe snovi namreč upočasnita zamrzovanje. Zato sladkamo le toliko, kot je nujno potrebno. Če pa je sladkorja premalo’, se radi naredijo ledeni kristali, kar ni zaželeno. To preprečimo tako, da maso med zamrzovanjem 2- do 3-krat premešamo. Marelični sladoled: 50 dag marelic, 40 dag sladkorja v prahu, 1 lonček stepene sladke smetane. Dobro zrelim marelicam odstranimo lupino in koščice (tehtamo čisto maso), dodamo sladkor in v mešalniku gladko zmešamo. Ohlajeno smetano trdo stepemo in rahlo umešamo v pripravljeno maso. Zamrznemo. Na enak način lahko uporabimo tudi drugo sadjo, količino sladkorja prilagajamo kislosti. Cilka Sukič Previdno z mesom Več kot dovolj je, če uživate meso le trikrat na teden, največ po 150 gramov. - Ne kupujte zamrznjenega mesa ali mesa, ki ga v veleblagovnicah hranijo pod barvastim steklom, če se že ne morete odreči zrezkom, poiščite zanesljivega rejca, kmeta, ki se ukvarja z bioprehrano. - Pazite na barvo! Biti mora sveža in tek zbujajoča. Zapomnite si tudi, da sta zlasti govedina in svinina sveži, če je meso komaj opazno prepredeno s tankimi maščobnimi plastmi. Svinjske zarebrnice naj bodo temno rožnate barve, teletina komaj opazno, govedina pa nežno rožnata. - Jetra in ledvice naj ne bodo prepogosto na jedilniku, ker se v njih nabirata svinec in kadmij. - Salmonele so vedno na preži, zato meso, posebno še perutnino, dobro prekujahte ali zdušite. - Posebno previdni bodite, ko kopujete mleto meso, treba ga je uporabiti še isti dan. Isti dan uporabite tudi perutnino; svinina, govedina in ovčetina pa lahko počakajo v hladilniku dva dni. - Ne kupujte mesa v poškodovani embalaži, prav tako vselej dobro prekontrolirajte datum uporabe. Kadar meso sami zamrzujete, skrbno iztisnite iz zavojčkov zrak. Koprive so že prastaro zdravilo za lepotilo za lase. Če lase splaknemo s koprivovo vodo, se lepo svetijo, če pa izpadajo, moramo skuhati gost čaj iz kopriv. Večkrat na dan namočimo v čaj kosem vate in ga nanašamo na lasišče. Če bomo vztrajni, nam bodo lasje spet začeli lepo rasti. SESTAVIL MARKO NAPAST NENAZOR-NOST, NEKON-KRETNOST ŠKOFOVSKA KAPA OSAMLJENO DREVO ALI SKALA NEMŠKA POPEVKARICA REKA NA PELOPONEZU DELAVEC, KI DELA NA AKORD ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA SMRDLJIV PLIN V STRANIŠČU DRUGO IME ZA PEGATKO V TANKE LISTE RAZVALJAN KOSITER SVOJEGLAVOST RADON GLAVNI ŠTEVNIK ANGLEŠKI POLARNI RAZISKOVA LEC(IOHN) EDVARD SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE PISKER NOBELOVEC ZA FIZIKO LETA 1962. SPODNJI DEL HIŠE RADIJ ZGORNJI DELI TROLEJBUSOV RIMSKI PESNIK AVGUSTOVE DOBE MESTECE POD FRUŠKO GORO SEŽIGANJE VDOV V INDUI OZNAKA ZA NEZNANCA SOLUNSKI KOŠARKARSKI KLUB OSEBNI DOHODEK VERSKO SLOVSTVO PRI JUDIH TANTAL UMETNI SPREMLJEVALEC ZEMLJE NOMADSKI BERBERI V ZAHODNI SAHARI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: kamenje, Olivier, okraski, Raa, Als. D, Manet, Iman, Ni, narezek, AN, raca, Cerar, Ivo, Nam, Jevnica, artikel. stran ib podlistki Peljal me je v Tivoli, zabavišče, da stojiš in gledaš; česa takega do takrat še nisem videl. Raznobarvne luči, vrtiljaki, številne stojnice z raznovrstno ponudbo, cirkus, glasba, vik in krik glasnikov, ki so vabili na enkratno, neponovljivo, doslej nikjer videno zanimivost. Znebil sem se več denarja kot prej ves teden. Nekje po polnoči sem prišel v Nykobine, kjer so me čakala številna pisma. Danci mi niso podaljšali vize, iz Domus Medica so mi sporočili, da zame nimajo primer-•nega dela. Smeje se sem vrgel pisma v koš. Marjeta mi je pisala, da naj si ne delam skrbi zaradi zaposlitve v Nemčiji, da me pride čakat na postajo, če je ne bo, pa naj jo pokličem po telefonu, številko mi je napisala na veliko in razločno. Stvari so se kar dobro iztekle. Iztekel se je tudi moj čas bivanja na Danskem, še dober teden, pa bom odpotoval. Vzpostavil sem dobre odnose z zdravniki, pa tudi z drugim osebjem. Sprejeli so me. Ravnatelj bolnice me je vodil po oddelkih, mi razkazoval aparature in demonstriral njihovo uporabo ali določil koga, da mi je pokazal. Žal stvarem še nisem bil dorasel, nekatere aparate sem prvič videl; komaj sem končal četrti letnik medicine in opravil prve izpite iz kliničnih predmetov, tako da nisem mogel odnesti toliko znanja kot bi lahko. Neko dopoldne, ko sva po obhodu sedela pri kavi, mi je smeje se dejal: »Veste, kaj vas čaka danes?« Nisem imel pojma. »±z uredništva časopisa so mi sporočili, da želijo imeti z vami intervju.« »O, no!« sem vzkliknil. »Rekel sem jim, da ne želite govoriti o politiki. Pravijo, da ne bo govora o njej. Hočejo se srečati z vami. Ob dvanajstih bodo tu.« Šel sem na nezgodni oddelek," kjer mi je dr. Jot pokazal bolnika, ki je imel tetanus. Bil je v komi, priključen na umetna pljuča. Pozneje me je poklical dr. Ohm. Testiral je astmastičnega bolnika na različne alugene. Natančno ob dvanajstih je prišla pome sestra. V knjižnici sta me čakala dva novinarja. Eden, ki je imel aparat z bliskalico, se mi je zdel znan. Kitty mi je pozneje rekla, da mo se srečali v Maryenlystu. Drugi je imel lepo negovano brado in bila sta športno oblečena. Malo smo poklepetali, nato pa sta mi postavila običajna vprašanja: kako sem se vživel na Danskem, kako se počutim, kaj je name v bolnici naredilo poseben vtis, nekaj govora je bilo o Madžaru, ki je medtem brez slovesa že odšel, katere tuje jezike se pri nas učimo in še o nekih malenkostih iz zasebnega življenja. O politiki nobeden ni zinil besede. Tisti s fotoaparatom je potem napravil nekaj posnetkov in mi obljubil, da mi bo fotografije poslal. Besedo je držal. Na Danskem sem bil štiri tedne, kjer sem posebno zadnja tedna preživel nepozabne dneve. Kar nekam težko sem odhajal. Zadnji večer, ko sem imel že vse v kovčku, sem čakal KI DIŠI PO BENCINU dr. Ohma. Dogovorila sva se, da bova poskušala z njegovim radiom dobiti kakšno jugoslovansko postajo, ki je z mojim nisem mogel ujeti. Pozvonilo je. Mislil sem, da je dr. Ohm. Ko sem odprl vrata, je pred mano stala Kitty, nekoliko zadaj pa njena prijateljica Vivi. Druga čez drugo sta mi dopovedovali, da naj grem z njima. Na stopnišču se je pojavil študent Holbraad, vzeli smo ga s sabo in šli čez park v ženski blok, kjer so mi priredile poslovilni večer. Imele so pivo, vino, liker, pecivo, plošče. Med smehom in igrami je trajalo slovo do jutranjih ur. Celo na oddelek smo šli našemljeni, klicali dežurnega zdravnika in se sploh vedli, kot se mladost vede vsepovsod, tudi pri nas. Naše predstave o hladnih severnjakih brez temperamenta so stereotipi, ki so si jih ljudje iz južnejših predelov ustvarili na podlagi videza, ki ga severnjaki kažejo na ulici in do tujcev, kjer so zadržani, tihi, nedostopni, brez tiste kričavosti, ki so jo k nam prinesli prišleki iz južnih republik. Smo mi kaj drugačni do tujcev in prišlekov, ko ne gre za poslovne odnose? Se kar objemamo z neznanci in cmokamo? To smo v preteklosti doživljali in so mnogi, posebno politiki to tudi počeli, a to ni v naši naravi. Pa smo zaradi tega netemperamentni? Te očitke in takšne sodbe sem pogosto slišal o nas iz ust ljudi iz južnih predelov nekdanje skupne države. Ne izrekajmo prehitrih sodb o tujini in tujcih na podlagi vtisov, ki si jih ustvarimo ob bežnem srečanju z njimi. Takšni vtisi so najčešče mozaik čustveno obarvanih podob, drobci odnosov in površnih kratkotrajnih stikov z ljudmi, s katerimi se srečujemo. Šele daljše bivanje med njimi in z njimi nas približa resničnosti in nam da realnejšo podobo. Pri dokončnem mnenju moramo biti vedno previdni, ker se nam pri ocenjevanju tega tujega, če to hočemo ah ne, vsiljuje tisto, kar prinašamo s sabo, česar smo se navzeli v domačem okolju z našimi navadami, kulturo, vrednostnimi vzorci. Vedno obstaja dvom: smo res do tujcev objektivni? Naše ocene so nemalokrat odsev naših simpatij, vsiljenih mnenj in sodb, ki jih najčešče politika iz svojih interesov vsiljuje ljudem. Nemalokrat so te sodbe zaradi enega doživetja in ene izkušnje. Dopoldne sem še bil na oddelku, popoldne pa me je dr. Ohm odpeljal na postajo. Z deljenimi občutki, vendar veliko bolj izkušen in samozavesten sem odhajal v neznano Nemčijo, kot sem prihajal na Dansko. Po večurni vožnji z brezpomembnimi doživetji, razen da sem na vlaku pustil učbenik nemškega jezika, ker sem zaspal, ko bi moral prestopiti, in sem zadnji trenutek pograbil kovček, knjigo pa pozabil. V Stuttgart pa sem vseeno prišel, čeprav z nekajurno zamudo, ker sem se usedel na napačni vlak in odpeljal v Niirnberg. To se pogosto •dogaja človeku, ki potuje po deželi, katere jezika ne govori, ljudje, s katerimi prihaja v stik, pa ne obvladajo drugega jezika razen svojega. Na postaji v Stuttgartu sem zagledal kolega Jureta. Žalostno je gledal po tirih, ki so izginjali za ovinkom. Skrušeno mi je povedal, da mu je vsega dovolj, nemščine in Nemcev, da komaj čaka, da bo zopet v Ljubljani. Od nekod so prilomastili Albin, Gimza, Peter, vsi moji kolegi s fakultete, bili so na pivu. Veselo smo se pozdravih. Povedali so mi, da so bili zaposleni v Lombergu, ker pa so prejemali franke, hoteli pa so imeti marke, so prišh iskat zaposlitev v Stuttgart. Jure mi je že prej povedal, da so tu delo dobili, vendar ga zaradi »neznosnih razmer« niso sprejeh. Delati bi morah'deset ur, brez kosila, le z mahco, ker pa so bili navajeni imeti kosilo, se vračajo nazaj v Lomberg, kjer bodo sicer manj zaslužih, imeli pa bodo kosilo. Gimza mi je pošepnil, da Jure ni sit Nemcev, ampak je do ušes zaljubljen, da dekletu vsak dan piše in da ni za nobeno rabo, samo sanjari, zato gre domov. (Nadaljevanje prihodnjič) POT NA VZHOD NDIJA Mesto sva začela spoznavati v predelu Stari Delhi. V njem stojita največji zgradbi, ki so jih postavili mogulski arhitekti. Mogočno Rdečo trdnjavo in mošejo Jami, ki je največja v tem delu Azije, je dal postaviti šah Jahan v prvi polovici 17. stoletja. Svoj prestol je želel preseliti iz stare prestolnice Agre, vendar mu to nikoli ni uspelo. Sin Aurangzeb ga je pahnil s prestola in zaprl v trdnjavo mesta Agre. Prav tako je dal pobiti vse svoje brate, kruta usoda, ki se je v zgodovini muslimanskih vladarjev stalno ponavljala. Novi vladar je dal največkrat umoriti vse svoje moške sorodnike, kar tako za vsak primer, da se ne bi komu porodila želja po prevzemu oblasti. Rdeča Rdeča trdnjava v Delhiju trdnjava je nastala v času vrhunca mogulske države. Mogul Aurangzeb pa je bil prvi in zadnji velik vladar, ki je vladal iz nje. Dva kilometra dolgi zidovi, ki so na rečni strani visoki 18, na mestni pa 33 metrov, niso predstavljali samo nezavzetne trdnjave, ampak so skrivali tudi vrsto kraljevih palač, razkošnih vrtov, paviljonov, bazarjev in vodometov. Skratka, za obzidjem se je skrivalo čudovito mesto v malem, ki je vladarjem ponujalo vse najboljše in najlepše tistega časa. Muslimanski vladarji so vladali deželi iz svojega rajskega vrta, ki so ga le redko zapuščali. To je bilo v času vojaških pohodov in slovestnosti, ko je vladar zajahal med svoje podložnike na slonovem hrbtu, obdan z bliščem in pompom. V ta svet zgodovine sva vstopila skozi mogočen portal iz rdečega peščenjaka. Vhod branita okrogla zračna stolpiča, prekrita z elegantnima kupolama. V primerjavi s težkimi obrambnimi napravami evropskega srednjega veka so ti stolpiči podobni vrtnim paviljonom. Ravno tako pa se visoka gmota rdečega zidu na vrhu umetelno končuje z enakomernimi polkrožnimi strelnimi linami. Ob gradnji trdnjave se je perzijsko-srednjeazijski slog, ki so ga s seboj prinesli muslimanski osvajalci, že dodobra pomešal z indijskimi oblikami arhitekture. Perzijski širini obokov, vrtovom, bazenom, vodometom so se pridružile hindujske skrinje, balkoni, stebri, nadstreški... Mozaik iz glaziranih ploščic sta zamenjala več- barvni peščenjak in marmor, ki ga včasih krasijo ornamenti iz vdelanih poldragih in dragih kamnov. Spoj dveh kultur je dal v arhitekturi novo večjo vrednoto. Perzijski vrt, ki posnema nebesa, je v indijski preobleki priplezal še nekaj stopnic višje proti pravemu raju. Trdnjava je kljub temu, da niso delovali vsi vodometi, da dvorane niso nosile vse opreme in okrasja nekdanjih dni, pričarala razkošje tistih časov. Sprehod skozi parke, ogled biserne mošeje, številnih palač, srkanje vonjav s cvetličnih poljan... je bil balzam za mojo dušo. V določenem trenutku sem se zavedel miru in tišine, hrup mestnih ulic je bil kljub številnim obiskovalcem le še oddaljen še-lest. Za trenutek sem pomislil, da je bila težka gmota ljudi v mestu le neprijeten privid. Vrvež na cesti Pomota. je razkrival vročično dei^ vaškega mrav^^^ suhih tleh med trd1 in cesto je potekal zovi, cize, rikše..-, ložnostne stolnichnrrlb^3iri ti rute, kosi svile, Iona so se PonuI^.L dre^J napete med redkl^ledni 5 njimi so na tleh M® Sansonajt delali dunatik^ čevljem, sandalom, Cenen nakit se ie ^'spr^ ki se je mimogmde ^ lačne P^rbljeno.^ r, noj se je šopirile ! 0^, stavljena iz številni^ s0 J nih v zeml/oA A se P sramu počepa l i/ Liliji A j nili. Na desetine^ manjkljivo P^oij sem vrečevine. vse . mogulske vlacWj in pal^Ltt svojih rajskih vrtovn bile grajene ^^jp^ strani rajski vrt,sP° šena zemlja. Zgo'V'arA stanje, spodajnepoP^A in revščina. Zgorah - 6r„o 3 bela slika je dela' ei0. črno in belo še bolj f6 (Dalja S VRNI SE 9 Sonja je imela dopoldansko izmeno in je tisto jutro, ko je Nada noč prebila na podstrešju, vstala utrujena in slabe volje. Zbudila se je, še preden se je oglasila budilka. Babica pa je bila vedno pred Sonjo budna; če je odpovedala budilka, babica ni nikoli. Sonce je že sijalo. Obetal se je vroč dan. Pod opečnato streho bo težko prenašati vročino. Nada je slišala Sonjo, kako je zaprla dverice in odšla proti križ-potju sredi Orlovščeka, kjer so se ustavljali delavski avtobusi. Koder so padali včeraj udarci, jo je še bolj bolelo. Oblizala si je otečene -ustnice, ki so jo še skelele. Ko je bil čas za šolo, sta vstali Zdenka in Tatjana. Babica je natanko uravnavala življenje pri hiši. Ko se je hiša umirila in je babica ostala sama doma, je Nada šla s podstrešja. Preklitna vrata je zaklenila. V kuhinji, kjer je dišalo, jo je pričakala babica. Solze ji niso bile daleč, ko je Nada vstopila. »Kaj je naredil s teboj,« je očitajoče rekla. »Sedi in si spočij.« Kako naj bi si spočila, ni vedela. Od nje je zaudarjal duh po senu. Uredila si je lase, babica pa ji je medtem dala na mizo skodelico z belo kavo. Nada je sedla za mizo s tiste strani, od koder je imela skozi okno razgled na ulico. »O Angelci in Bojanu bi rada kaj zvedela.« »Ko pride Sonja.« Kaj pa bo Sonja sploh mogla zvedeti. Ko bo prišla z dela, bo treba najti kupca za otavo v Tilušu, potem bo treba prinesti z njive krompir. Oranje bo počakalo na Nado, dokler se njen grobijan ne unese. »Če hočemo živeti,« je končala babaica z naštevanjem in tako je Nadi povedala, da bo težko početi kaj drugega. Nada je zajtrkovala in obračala glavo proti oknu. Babica je nadaljevala s tem, da se je nesrečen čas rodila in da bo tudi v stiskah umrla. Danijel, Sonjin in Nadin brat, je preskrbljen, z njim ni imela skrbi; ko je končal šolo, se je zaposlil v Ljubljani in se poročil. Mislila je, da bo dobro tudi z Nado, saj je imela otroke, hišo in denar, pa jo je premotil peklenšček, da je z Rudijem oskrunila svoj zakon. Babica je slišala o Rudiju od žensk, vendar je to skušala preslišati. Prepričana je bila, da se bo to nazadnje brez calafke uredilo. Mislila je, da bo edino Sonja potrebovala njeno pomoč. Moža pijanca ni več mogla prenašati, zato si je babica želela, da bi odšel od hiše. Ko je šel, se je na Zdenko in Tatjano še bolj navezala. Zdaj pa nenadoma poči tudi v Nadinem zakonu. Zdelo se ji je, da ji Bog ne bo milosten in ji bo naložil trpljenje, ki jo bo spremljalo do smrti. Nado so včerajšnji dogodki tako pretresli, da ni marala ostati v kuhinji. Sonja je popoldne res prinesla novice. Ljudje so se v avto-abusu pogovarjali o Nadi, čeprav zaradi Sonje obzirno. No, nekateri tudi z užitkom. Nihče ni vedel, kje je Nada. Med ljudmi je šel glas, da si je vzela življenje. Nekateri so vedeli povedati, da je skočila v reko in da jo bodo kmalu začeli iskati z ladjami*. Drugi so rekli, da jo je nekdo videl, kako je blodila po gozdovih. Nekdo jo je celo našel obešeno in je od strahu pobegnil s tistega kraja. Nada je otrpnila od groze ob teh novicah. Kaj če jo bodo začeli iskati! Izginule, posebno utoplenike, so ponavadi vedno začeli iskati v reki tako, da so se prepeljevali od enega brega do drugega in z drogovi drezali pod korenine, ki so visele iz brega v reko, ali pa so drezali v gnezda umazanega in zasmrajenega ločja pod vodo, ki ga je reka v zalivčkih nanesla k bregu. Z vsakim dnem njenega skrivanja se bo napetost večala in bo odkrivanje njenega skrivališča vedno bolj hrupno. Prinašalo bo s seboj vedno večjo nejevoljo in obsojanje, da so Dominkove ženske vse vedele in to dopustile. Če pa bo vpletena celo milica, in ta bo, pa sploh ne bo dobro. »Večno tu ne boš mogla ostati,« je v zadregi menila Sonja, ko sta sedeli na podstrešju in razglabljali. »Počakala bom, ali bo z Rudijem obračunal.« »Kako - obračunal?« »Ne vem kako. Obračunal pa bo.« »Nazadnje bo spoznal, da so marke več vredne kot zapor.« »Mogoče.« »Ponorel bo od hlastanja. Ti ni že nekoč pisal, da bi doma prezračila kup mark, da ne bi splesnile?« se je spomnila Sonja. »Tistega ni mislil resno,« ga je branila Nada. »Šalil se je.« »Pisal je, pravim. Trenutka ne more preživeti, da ne bi mislil, kako je kup že velik.« * ladja - čoln »Pisal je.« ' - »Zdaj je našel, kar je iskal. Marke si naj zdaj sam »Brez mark bi nam bilo težko živeti, to je treba r i nrtwet'v”killa’ Rada Je imela hišo’ najmočnejši trak h eV’ svinie- Bilo je nekaj resnice v tem, od^jgf’ Mirko v trenutkih, ko se je repenčil, da bi lahko obnLtU*V r Tv"” navzdol. Res se je ob tem napihoval, res pa J tisW . ™ka h!sa, ki ne bi pri njem prosila mark na posodo. TJ * je godilo tudi Nadi. »Rekla sem mu, da je denarja do j« cisto zanemaril. Ko pa je prišel drugič, mi je urca. Nisem ti se tega povedala, ker me je bll° S boš bagdadski hrdas*,' je rekel, ,z njim si pomagaj, ko s1 zaželela.'« H Sonja ni mogla verjeti. »Umetnega kurca ti je prinesel?« »Električnega.« reS®11 ' Sonja o električnem sploh še ni slišala. Ni mogla od Pr priti k sebi. utopu- »Vrag ve, kje se v Iraku potepa, tebe bi pa v žlici vo e » Nekaj časa sta molčali. j-del* »V Nemčiji so nekateri naši moški stalni gostje v y rekla Nada. . Sonja ji na to ni odgovorila. V mislih je bila še Pn e pimpeku. J A »Mu ga nisi vrgla v glavo?« je »Ko je sel, sem mu ga dala skrivaj med perilo, da 8 y nazaj v Bagdad.« bi se > »Ljudje ga opazujejo, ko pride domov. Namesto da zaprla v hišo, gre na ribičijo ali sede na traktor. ?nde P . A ovcku. Svinja. Že davno bi šla od njega.« Kafro »Ali naj bom tudi jaz doma pri babici, kot si tr K 5 brez otrok. Sedaj bo imel pravico, da jih bo obdrzm- ^#0 J znoja pri gradnji hiše ne morem kar tako pozabit1- jj« v mladosti siromak, in to ga še danes tlači.« ,. .. Jf« Gledali sta na ulico, po kateri lahko vsak čas pn^je P^V' b° kazal neomajen vladar, v resnici pa ga je k tlom. Spet ga lahko vsakdo zasmehuje. A zdaj se ne b 5 ga ne zadržuje pred jeziki. Njegova največja in najleP^ana le |f denar mu daje moč. Neznansko utrujena''in navel J Somi: J »Sla bi nekam in se ne bi več nikoli vrnila. Mogoče J H1 v Avstralijo. Tam bi se na novo rodila. Ampak brez o ^jU11 nikamor. Ponoči sem ju videla in slišala. Hotela sem z ves, kako je to hudo. Svetuj mi kaj, pomagaj mi.« s _seboJ ne vem, kaj bi. Ti meni postane1” zaradi Frcaka. Ali naj neham z njim? Potem „ Utr * hrdaš - orjak, silak (Nadaljevan) ~^J6. junija 1994 stran 19 kronika Svetujemo Otroci in njihovo varstvo Lani 4_ Lani je na slovenskih cestah umrlo 34 otrok in' davek v letošnjih petih mesecih pa že 29. Le kolikšen terjale Lonca leta?! K sreči pa v Pomurju letos ceste se niso j otroških življenj. neznancev, ki ga vabijo s seboj, * J F 4 Na ministrstvu za notranje radeve Republike Slovenije so na temelju svojih podatkov 0 nesrečah ugotovili, da je v njih udeleženih čedalje več ®iadih, neizkušenih voznikov, 1 nesreče navadno povzročajo zaradi hitre in objestne vožnje. 4"te želijo opozoriti, naj umi-J? sv°jo vožnjo in jo prilago-'J0 razmeram na cesti. Seveda Pa ni lahko za preprečevanje . veliko več naredili tudi ’ a'’ skrbniki otrok in mla-m??"kov’ saJ naJ bili prav nnJ k' labko s sv°j° vzgojo L k’b’10’dahodo njihovi po- Vozili primerneje in se E? v Promet vključevali šele. cnio°i 'zP°'nd' formalne po-J bodo dovolj stari in ^vozniški izpit. ne a naše otroke pa nevarnost J v prometu! V že-niki v ' l ® otr°ci in mladolet-. '^mbolj na splošno varni, ^trstvo za notranje za- deve izdalo zloženko z geslom: Otrokova pravica je biti varen, kjer med drugim kličejo: »Starši, vaše znanje bo obvarovalo vašega otroka. Posredujte mu 'varovalne informacije’ in mu vzbujajte občutek, da ima pravico biti varen ... Otrok je lahko ogrožen že v najnežnejših letih, še večja pa je orgoženost, ko gre sam v 'svet' (na primer ob vstopu v šolo). V tej starosti se z otrokom že lahko na ustrezen način pogovorimo. Za začetek bosta otroku verjetno zadostovala že opozorilo in pogovor o tem, česa naj se varuje in čemu naj se izogiba. Povejte mu, naj se ne odzove povabilom neznanih oseb. Zaupljiv naj bo samo v krogu svojih najbližjih in tistih odraslih, katerim ste ga zaupali: učitljem, vzgojiteljem v vrtcih, odraslim, ki vodijo njegove prostočasne aktivnosti, itd. Naj ne verjame povabilom češ da 'mu bodo nekaj lepega pokazali’, ga vabijo v svoj avto, otroka prosijo, da jih pospremi do neke hiše, ali celo rečejo, da poznajo vas, starše, in da ste jim vi naročili, naj gre z njimi ... Otroku razložite, da taki neznanci, ki so na začetku z njim prijazni, pozneje zlorabijo njegovo zaupanje ali pomoč. Poučite otroka, da je njegovo telo le njegova last in ga naučite spoštovati nedotakljivost lastnega telesa, zato naj se ne pusti božati ali kako drugače dotikati neznancem, pa tudi ne tistim odraslim osebam, ki hočejo to početi takrat, ko so Z njim na samem. Če mora otrok vprašati za pot ali po drugih potrebnih informacijah, naj se obrne na policista, žensko, poštarja, povpraša pa lahko tudi v bližnji trgovini. Vendar pa otroka ne vzgajajte v strahu pred vsemi odraslimi. Cilj vaših pogovorov naj bo posredovanje napotkov in informacij. Vedite: podučen otrok je varnejši, obenem pa bo čutil tudi vašo skrb za svojo varnost. Otroka tudi učite, naj ne spušča neznancev v stanovanje, ko je sam. Med vašo odsotnostjo naj ne vabi domov prijateljev. Namestite na vrata stanovanja varovalno verižico, ki naj bo v dosegu otrokovih rok. Na telefonske klice neznanih oseb naj otrok ne odgovarja, češ da je sam doma, temveč mu povejte, naj odgovori le: kličite malo pozneje!« Svetujejo tudi, naj otrok ne nosi v šolo več denarja, kot ga potrebuje. Dobro je tudi, da otroka naučimo točnosti. Netočnost nas bo opozorila, da bomo pravočasno povprašali ali pogledali, kaj se dogaja. Dobro je, da otroka, ki ima v šoli v popoldanskem času dodatne aktivnosti, tja spremljamo in gremo ponj. Z otrokom se je dobro pogovoriti tudi o policiji in razložite mu, da mu bodo policisti pomagali, če bo potrebno. Informirajte ga o najbližji policijski postaji in seznanite ga s policijsko številko 92, kamor lahko kliče za pomoč. S. SOBOČAN Štiri leta bo že, odkar smo se v Sloveniji odločili za osamosvojitev in ustanovitev lastne države, nekateri pa še vedno priznavajo samo rajnko YU. Takih znakov je še kar precej na tovornih, a vidimo jih lahko tudi na osebnih avtomobilih. i iF gii1 ,i^ st ■ $ s i* godilo se je Di™°n.,lski cesti od T»_ .. i. se. Proti \iT' cesti odTe-iz Bo^Oni PelialT1 Bistrici ske lite. Janez Sukič je P°st^ cestnin-i ^'"eprav^ Bistrici pa/^zil na na 0 Prehitevati hipuPo katerem se^”1 Vozni 2°sebnPriPeljal nJe v t,srem Sler j, '? avtom av tako Pri^u . ^adjZ|a ’ ^ojoša Dra-Suk> d° trčen Mariboru. hem,, °na desnn Drašlerjev Pet 5 °ba J'r, Je zadel njunih ^tavij 0 m so jikiehudo po-c°' mariborsko bol. da Po|n h ?metne ^Urci doživ-kav np%jine „tesreee tudi p|hii J bi bili tam ^uri’ če‘ sreča ? ?°zniki bo,J disci-v«c, 7 °berta X tudi ne-sf^^bnim » »a “ Sego-skojj Pelja] Merce- "aroye lokalni cesti Grli«ci (pošta Juršinci) in v levem ostrem ovinku najprej zapeljal v desno in brž nato s ceste, potem pa je zdrsnil v skoraj 3 metre globok jarek. Nastala je seveda materialna škoda, hudo pa sta se ranili voznikovi sopotnici T. N. iz Mihovcev in D. D. iz Črnec pri Apačah. * * Neznanec je iz ženske torbice, ki jo je našel v kuhinji nezaklenjene stanovanjske hiše v Selu na Goričkem, ukradel 10.000 francoskih frankov, kar je v protivrednosti 232.5000 tolarjev. Lastnica je izginotje opazila šele po treh dneh in prijavila policiji. * Po lokalni cesti skozi Bo-donce se je peljal z osebnim avtom Stanislav Muhr iz Lendave in hotel prehiteti mopedista Belo Tanacka iz Vadarec, ko je le-ta že zavijal v levo. Ob trčenju se je mopedist hudo poškodoval. * Zaradi dotrajanosti električne inštalacije je v soboto okrog 20. ure zagorelo gospodarsko poslopje Elizabete M. iz Stanetinec v lenarški občini. Ogenj je izbruhnil v brunarici in se razširil na ostrešje gospodarskega poslopja, kjer je bila živinska krma. Škode je za milijon tolaijev. Najprej je lepo in veselo, potem pa ... D. K. z Melinec, ki je zvrnil preveč kozarcev alkoholnih pijač v diskoklubu Valentino na Gornji Bistrici (ali pa kje drugje), je moral zaradi kršitve javnega reda in mira v »luknjo« za iztreznitev. To je bilo v soboto, 11. tega meseca. N nedeljo, 12. junija, pa je bil nesrečen dan za 23-letnega Iztoka Vecla iz Janhove pri Vidmu ob Ščavnici. Ko se je peljal s svojim osebnim avtomobilom skozi Tropovce proti Murski Soboti, ga je na ravnem delu cestišča zaradi domnevne vinjenosti in vožnje preblizu roba vozišča začelo zanašati in je trčil v betonski prepust. Pri tem se je sam laže poškodoval, sopotnica v vozilu, 70-letna Marija Kuzma iz Janhove, pa ima zapleten 'zlom levega stegna. * Policisti iz Gorišnice so prejšnji torek na regionalni cesti v Stojncih ustavili tovornjak z mariborsko registracijo, ki ga je vozil M. G. s Ptuja. Pri pregledu vozila so našli 413 usnjenih torbic, ki naj bi jih voznik prejšnji večer pretihotapil s hrvaške čez tako imenovano zeleno mejo. Uvedli so ustrezen postopek. * Slovenija je še vedno oblegana dežela. V nedeljo, 12. junija, so v bližini mejnega prehoda Martinje-Gornji Senik prijeli dva državljana Peruja, ki sta ilegalno prestopila državno mejo med Madžarsko in Slovenijo. * Na uradnih mejnih prehodih pa so delavci policije konec tedna zavrnili 33 tujcev (14 Romunov, 7 »Jugoslovanov«, 7 državljanov BiH, 4 Makedonce in 1 Hrvata), ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. ______ so semaforji, urejena • ^iil SU 9CUMUV1J4, Ul ST ^zisča in kolesarske steze Tudi sv m, *a Preventivo in vzgojo v cestnem , Prome,_c‘ne Murska Sobota ugotavlja, da Jadne n»AVarnost v občini slaba. Na ne-aha razmere vplivajo predvsem ?*adaicah e na infrastruktura v mestu in na n pitnih n neurejena križišča, pomanjkanje Jorov, neurejenost hodnikov za ut*** oznaV a“jk8nje kolesarskih stez, slabe oie*u Predi 6 ,n Podobno. Zato v omenjenem 'zbolit*^0 Več zadev, ki naj bi pripomo-o P° mJ’*1 Pametne varnosti. r c.estnem SVeta za preventivo in vzgojo wati vsa? n?etu bi morali čimprej semafo-?11 naj?1 križišč m vpadnic. To so v prvi ki ’ GraisuJ6 križišča: Lendavska-Noršin- a Kuz^.~x^ana Kovača- Severjeva. Mi-u Va> Ca^v^^^mska, Cankarjeva-Slom-sv^strijsv^Beva- Gregorčičeva, Panonska-u, Slomšk ’ Panonska-Poljska in Sloven- Prom??a' P°leS tega naj bi s semaforji bn' ’n Pri ? Pe^eev na prehodu pri Blagov-j^TOvno. ad režnji ekonomski, trgovski in ^kratj Se “""mstrativni šoli v Murski Soboti, si ^esto Zemajo, da bi ob vseh vpadnicah 14Povsn vsa;^11 sred'^u pa bi bilo potrebno ri^atera Parkirnih mest. Pri tem bi ”a VoZiŠČarklrna mesta, kjer to dopušča ši-’ na Slovenski, Štefana Kovača, Lendavski in Slomškovi ulici, lahko označili, s čimer bi prispevali k zmanjšanju hitrosti na omenjenih cestah. ‘ Člani soboškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se zavzeli tudi za uvedbo sistema enosmernih ulic, kar bi odvračalo promet skozi mesto, s tem pa bi zagotovili tekoč in varnejši promet. Soglašati je treba tudi z njihovo pripombo, po kateri bi morali talne oznake pravočasno in večkrat letno obnoviti. Prav tako naj bi odstranili nekatere opuščene objekte, ki v križiščih onemogočajo preglednost, in zaostrili odgovornost nad samovoljnimi zasedbami hodnikov za pešce, kar so storili lastniki gostinskih in drugih lokalov. Opozarjajo pa tudi na ogroženo prometno varnost na magistralni cesti M-10, kar je posledica naraščajočega tovornega prometa. V zvezi s tem predlagajo, da bi z obojestransko kolesarsko stezo Murska Sobota- Tišina lahko odpravili ta problem, čeprav se dobro zavedajo, da bi omenjene težave lahko odpravili le z gradnjo obvoznice. To bi namreč prispevalo k razbremenitvi prometa na omenjeni cesti. Pri tem je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu aktivno sodeloval pri nekaterih prometnih izboljšavah na omenjeni cesti, kot so omejitev hitrosti pri osnovnih šolah ter pri reševanju in postavitvi prometne signalizacije v naselju Beltinci, pa tudi pri osvetlitvi prehodov za pešce na magistrali. MILAN JERŠE Prispevki za boj proti raku Pomurskemu društvu za boj proti raku so darovali: kolektiv OŠ Gornji Petrovci (za pok. A.Perša) 12.000 tolarjev; družina Kerčmar iz Budinec (ob konfirmaciji pri Jošarjevih) 5.000 tolarjev; družina Geršak-Temlin iz Andrejec (za pok. sosedo Elo) 5.000 tolarjev; sindikat OŠ I M. Sobota (za pok. očeta sodelavke E. Kerčmar) 4.000 tolarjev; sindikat uprave občine M. Sobota (za pok. Vinka Bavčarja) 3.000 tolarjev; sindikat OŠ I Murska Sobota (za pok. očeta sodelavca V. Bavčarja); sindikat uprave občine M. Šobota (za pok. mamo sodelavke Z. Glavač) 3.000 tolarjev; Janez Smodiš z družino iz Mačkovec (za pok. Karla Boharja iz Šulinec in Aleksandra Perša iz G. Petro-vec) 3.000 tolarjev; kolektiv lekarne iz M. Sobote (za pok. Terezijo Sraka) 11.500 tolarjev; Jožica Fišer iz M. Sobote (za pok. Kovačiča) 1.500 tolarjev. Darovalcem se zahvaljujemo. Prispevke, prosimo, še naprej nakazujte na žiroračun številka 51900-678-48545 - Pomursko društvo za boj proti raku. Navedite tudi namen darovanja. Nekateri pa, kot kaže ta primer, priznavajo Slovenijo, a žalujejo za Jugoslavijo. Tudi takih je še več. Ali pa je bil morda znak YU kakovostnejši, da se še tako lepo vidi, SL(O) pa že bledi? Zanima nas, kaj si mislijo o nas policisti, cariniki in drugi, ko pridemo s takšnimi avtomobili v druge države. Ta primer pa kaže, da se najbrž ni dal odstraniti znak YU, pa ga je lastnik enostavno »predelal« v SLO. Malo čudno je videti, ampak bolje tako, kot da bi ostalo vse po starem. Mi pa kljub vsemu poznamo recepet, kako se da. odstraniti staro nalepko: Če ne gre drugače, poskusite s sušilnikom za lase - počasi in postopoma bo šla stran. Besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ JUBILANTI - Leta hitro teko in poteklo jih je že 10, odkar so sklenili osnovnošolsko izobraževanje tile zdaj že 25-letniki, nekdanji učenci na šoli v Gornjih Petrovcih. Te dni so se zbrali v gostišču v Pečarovcih, pokramljali o svojem sedanjem življenju (večina jih je poročena in ima otroke), pa tudi poveselili so se. - Fotogrtafija: Škerlak. GOBARKA - Komaj tri leta je stara Nina Berke iz Lucove in že pozna nekatere užitne gobe. Vsaj tako je povedal njen očka Boris, s katerim je deklica šla skozi gozd in stekla proti velikemu jurčku. Ko sta ga doma dala na tehtnico, se je kazalec ustavili pri 700 gramih. Kar lepa trofeja za tako deklico. - Fotografija: Škerlak. stran 20 šport Prva državna nogometna liga Mura : Primorje 2:0 (1:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1.200. Sodnik: Horvat (Vrhnika). Strelca: 1:0 Belec (33), 2:0 S. Baranja (89). Mura: Černjavič, Kokaš (S. Baranja), Kovačec, Krančič, Granov, Breznik, Emeršič. Suhov (Brezič), Belec, Bakula, Kokol. Gorica: Potrošnik 0:0 Nova Gorica - Igrišče Gorice, gledalcev 800. Sodnik: Žohar (Šentilj). Potrošnik: Irgolič, Godina, Jančič, Hartman, Božič, Nejman, Cener, Črnko, Baranja, Golog (Forjan), Džafič. Druga državna nogometna liga RCS Gramatex: Dravinja 4:1 (1:1) Turnišče - Igrišče Gramatexa, gledalcev 400. Sodnik: Tabar (Portorož). Strelci: 0:1 Kranjc (42), 1.1 Dominko (44), 2:1 Ropoša (56), 3:1 Dominko (60), 4:1 Ropoša (63). RCS Gramatex Turnišče: Stamenkovič, Temar, Albert Lackovič, Pucko, D. Lebar (Lacko), Mujdrica, Dominko, Ropoša, Voroš, Novak, S. Lebar (Koveš). ERA Šmartno : Beltrans 6:1 (3:0) Šmartno ob Paki - Igrišče Šmartna, gledalcev 300. Sodnik: Kokolj (Škofljica). Strelci: 1:0 Zurei (34), 2:0 Podgoršek (35), 3:0 Druškovič (38), 4:0 Podgoršek (48), 5:0 Zurej (60), 6:0 Omerovič (75), 6:1 Cirkvenčič (76). Beltrans Veržej: Karba, Stojko, Modlic, Hošpel, Posavac, A. Osterc, Cirkvenčič, Vozlič, Brunec (Novak), Z. Osterc, Kutuš. Korotan Suvel: Nafta 0:0 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev: 2.200. Sodnik: Tivold (Kranj). Nafta: Limani, Hozjan, Gaševič, Novak, Žalik (Baša), Drvarič, Bedo, Šabjan, Herceg, Novak (Pal), Rob. Tretja državna nogometna liga--------------------- Trgotrans: Impol 2:1 (1:1) Ižakovci - igrišče Trgotransa, gledalcev 150. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelci: 0:1 Obrovnik (30), 1:1 Šebjan (34), 2:1 Vori (60). Trgotrans Ižakovci: Maučec, Nedelko, Sreš (Zver), Poredoš, Vučko, Zrim, Smodiš, Vori, Šebjan, Gruškovnjak, Kerčmar. 1. SNL Olimpija 30 23 5 2 95:20 51 MURA 30 19 7 4 59:23 45 Maribor 30 16 10 4 55:24 42 Publikum 30 14 10 6 50:34 38 Gorica 30 12 11 7 40:38 35 POTROŠNIK 30 13 6 11 56:40 32 Koper 30 11 10 9 43:38 32 Živila 30 11 7 12 32:40 29 Rudar (V) 30 10 7 13 37:49 27 Izola 30 9 8 13 45:51 26 Cosmos 30 8 9 13 29:44 25 Primorje 30 8 8 14 46:55 24 Optimizem 30 9 5 16 31:59 23 Istragas 30 7 7 16 25:50 21 Mavrica 30 5 8 17 35:69 18 Krka 30 2 8 20 14:58 12 II. SNL Gaj 30 21 5 4 63:15 47 Korotan 30 19 6 5 67:29 44 GRAMATEX 30 19 6 5 59:29 44 NAFTA 30 18 4 8 55:27 40 BELTRANS 30 15 3 12 56:41 33 Šmartno 30 11 9 10 52:38 31 Steklar 30 11 9 10 43:35 31 Piran 30 12 7 11 39:36 31 Zagorje 30 12 7 11 50:55 31 Dravinja 30 11 7 12 40:34 29 Slavija 30 8 10 12 41:44 26 Domžale 30 6 13 11 28:45 25 Št. pivov. 30 10 5 15 36:50 24 Rudar (T) 30 7 7 16 34:60 20 Triglav 30 3 10 17 24:72 16 Medvode 30 0 6 24 14:91 6 III. SNL - vzhod Drava 25 16 6 3 67:21 38 Aluminij 25 14 6 5 58:31 34 Papirničar 25 11 9 5 39:21 31 Dravograd 25 11 7 7 38:26 29 Kob Ford 25 9 11 5 36:27 29 Kovinar 25 10 7 8 31:28 27 Svoboda 25 8 9 8 30:35 25 Sl. Gradec 25 9 6 10 32:36 24 Žalec 25 7 8 10 24:34 22 Impol 25 6 9 10 19:31 21 Pohorje 25 7 4 14 34:52 18 TRGOTRANS25 6 5 14 33:51 17 Pobrežje 25 5 7 13 25:49 17 Rače (-2) 25 7 4 14 28:52 16 NOGOMETNI KOMENTAR Državna ženska nogometna liga------------------------ Krim : Logo Les 1:4 (1:1) Ljubljana - Igrišče Krima, gledalcev 100. Sodnik: Levstek. Strelke: 1:0 Gybfi (3), 1:1 Janc (9), 1:2 Korpič (52), 1:3 Šemen (77), 1:4 Šemen (83). Logo Les Ižakovci: Kikec, M. Horvat, Verner, Denša (Nagy), Kučko, E. Horvat, Gydfi, Balek, Korpič, Lebar, Šemen. I. SNL - ženske PREDSTAVLJAMO VAM Mladinci Mure državni in pokalni prvaki Mladinsko moštvo nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote je letos doseglo izjemen uspeh, saj je osvojilo dva najvišja naslova - naslov državnega in pokalnega prvaka Šlovenije. Naslov državnih prvakov so si mladi Sobočani zagotovili že dve koli pred koncem prvenstva. Naslov državnega prvaka je moštvo Mure osvojilo povsem zasluženo, saj je vodilo od začetka do konca prvenstva. V svojih vrstah imajo tudi tri državne mladinske reprezentante: Dejana Nemca, Damjana Ošlaja in Mateja Frasa. V finalni pokalni tekmi pa so v Murski Soboti premagali SCT Olimpijo iz Ljubljane z 8:7 po streljanju enajstmetrovk, medtem ko se je LOGO LES 11 11 0 0 62:8 22 Vrhnika 11 6 2 3 26:12 14 Krim 11 5 2 4 24:10 12 Jarše 11 6 0 5 20:22 12 Dolič 10 2 2 6 6:15 6 Koper 10 3 0 7 6:34 6 Armex 10 1 0 9 5:48 2 1. MNL MS - mladinci Čarda 28 23 1 4 138:27 47 Bakovci 28 22 2 4 123:33 46 Emal 28 19 5 4 86:33 43 Dokležovje 28 Remet-M.SI. 17 5 6 91:61 39 28 18 2 8 101:50 38 Rakičan 28 15 3 10 114:66 33 Vesna 28 9 8 11 62:57 26 Cankova 27 10 3 14 56:63 23 Grad 28 10 3 15 60:90 23 Gančani 28 9 4 15 74:111 22 Serdica 28 8 4 16 61:125 20 Trgotrans 27 8 1 18 66:94 17 Goričanka 28 6 3 19 53:111 15 Bogojina 28 5 4 19 61:139 14 Tigop 28 5 2 21 54:140 12 Zadnje kolo brez pretresov I zaslužijo boljšo uvrsti । je četrto mesto, Nafta Jfj in । krat nastopila brez s , Hramloviča. DraV1. Gramatexa so gos«' e. njo pod vodstvom novega nerja Jožeta Rousa n P pričljivo zmagah. man, saj so za las priložnost, da s $ v prvo državno lig •.. zbrali enako števi o bVI. Korotan iz Preval), je stitvi v prvo hgo medsebojno srečanj • metaši Beltransa ’z m ob : so gostovali v Srn° ^tr Paki in izgubili z nP,, vano visokim r etjii iz-Kljub temu pa so z vrstno peto mesto- nietn' V tretji državni nog . ligi so nogometaši 16 iz Ižakovec doma p Impol iz slove„nS^nček uPa' tako obstaja $etret' nja, da se obdržijo m jeligaši.Otembon^r J ločalo zadnje sre^^ Ižakovčani igraj0 s r . v Rušah. Z zmag gjcerj^ 1 zagotovijo obstaneKa^l o njihovi usodi tu p^ežje I ločita tekmi Impol - | in Rače : Svoboda- [ | Nogometašice ^cii iz Ižakovec so tedna gostovale v J utr prepričljivo * štvo Krima. S naslo* samo še bolj Pot. . ■ s0 si državnih Pp^^Uvjle. že zdavnaj zag $e vedn° kovčanke so namre brez izgubljene t^jMau»c pet * Zadnje kolo prvenstva v prvi in drugi državni nogometni ligi je minilo brez pretresov, saj je bilo vse jasno že po predzadnjem kolu. V prvi državni nogometni ligi je soboška Mura nastopila na srečanju s Primorjem s povsem pomlajenim moštvom, saj niso igrali Boškovič, Slavic, Ilič, Isaev, Gliha in A. Baranja. Priložnost igranja pa so dobili vratar Černjavič, ki je bil najboljši igralec, Kokaš, S. Baranja, Kovačec in Krančič. Kljub temu pa so srečanje dobili igralci Mure in tako uspešno sklenili letošnjo tekmovalno sezono na odličnem drugem mestu lestvice. Pred tekmo je bila na igrišču majhna slovesnost, na kateri je direktorica Podjetja za informiranje Murska Sobota Irma Benko izročila spominsko plaketo Vestnika in šopek rož najboljšemu letošnjemu pomurskemu nogometašu v prvi državni ligi (po ocenah športnih novinarjev) igralcu Mure Marjanu Ba-kuli. Beltinski Potrošnik je gostoval na vročih tleh v Novi Gorici in iztržil točko, kar je uspeh, saj so od tam odnesla točke redka moštva. Uspeh Beltinčanov je toliko večji, saj so nastopili brez Jengura-zova, Šarkezija, Kosiča in Škaperja. Tako so nogometaši Potrošnika sklenili letošnje prvenstvo na solidnem šestem mestu lestvice, kar je doslej največji uspeh. Poleg tega pa je njihov igralec Štefan Škaper z doseženimi 23 goli najboljši strelec prve državne nogometne lige. V drugoligaški konkurenci je bila v središču zanimanja tekma v Prevaljah med Korotanom in lendavsko Nafto, saj bi ob zmagi Lendavčanov postali prvoligaši nogometaši Gramatexa iz Turniršča. Toda srečanje v Prevaljah se je končalo brez golov, kar je bilo dovolj, da so gostitelji Marjan Bakula (Mura) - letos najboljši igralec prve državne nogometne lige iz Pomurja. postali prvoligaši. Tekma v Prevaljah je bil izenačena in brez posebnih priložnosti za gol tako na eni kot drugi strani. Dvajset minut pred koncem so se gostitelji, zadovoljni z rezultatom, umaknili v obrambo. V tem času pa so imeli tudi nekaj sreče, saj je Herceg nekaj minut pred koncem odlično izvedel prosti strel, žoga je oplazila živi zid in za las zgrešila gol. To pa je bila tudi edina prilož- Mladinsko nogometno moštvo Mure - državni in pokalni prvak. Stojijo od leve: Brezič, Karoli (trener), Emiša, Ošlaj, Papič, Kerčmar, Pintarič, Žekš, Nemec, Cipot, Sočič, Jurakovič (teh. vodja); čepijo: dr. Hodošček (zdravnik), Sočič, Banko, Kovačec, Glavica, Fras, Vogrinčič, Kovač in Baranja. Fotografija: N. Juhnov tekma v regularnem času končala neodločeno 1:1. Strelci za Muro so bili: Cipot 2 ter Ošlaj, Žekš, Fras, Kovačec, Vogrinec in Kovač po enega. Za dosežene enkratne uspehe imajo poleg igralcev tudi velike zasluge trener Jože Karoli, tehnični vodja Boris Jurakovič in vodstvo Mure. V klubu računajo, da bodo lahko že v novi tekmovalni sezoni iz mladinskega moštva vključili v priprave prvega moštva tri mladince: Simona Baranjo, Marjana Žekša in Srečka Kovačeca ter šli po zgledu Danijela Breziča, ki je v jesenskem delu prvenstva igral še za mladinsko moštvo, spomladi pa si je zagotovil standardno mesto v članski ekipi Mure. Za dosežene uspehe mladih nogometašev Mure tudi naše čestitke. F. M. H. SMNL vzhod Potrošnik prvak Končano je bilo prvenstvo v drugi slovenski mladinski nogometni ligi vzhod, kjer so sodelovala štiri pomurska moštva ter dosegla lep uspeh. Najuspešnejši so bili nogometaši Potrošnika iz Beltinec, saj so samo enkrat izgubili in dvakrat igrali neodločeno ter s prednostjo trinajstih točk zasedli prvo mesto in osvojili naslov prvaka. Tako bodo nogometaši Potrošnika v novi tekmovalni sezoni tekmovali v prvi slovenski mladinski ligi, kar je vsekakor lep uspeh. Zanj so zaslužni vsi igralci, pa tudi trener Jože Krauthaker in tehnični vodja Stanko Močnik. Lep uspeh je tudi drugo mesto Beltransa iz Veržeja in peto mesto RCS Gramatexa iz Turnišča. Lendavska Nafta pa je zasedla predzadnje mesto. Med petimi najboljšimi strelci pa so kar štirje iz Pomurja. Najučinkovistejši strelec je bil David Ropoša (Beltrans), ki je s 27 goli na prvem mestu. Drugi je Sebastjan Kavaš s 24 in tretji Mitja Golob (oba Potrošnik) z 19 goli. Na petem mestu pa je Milan Škaper (Gramatex) z 10 goli. Strelci I. SNL 23 golov: Škaper (Potrošnik) 16 golov: Miloševič (Potrošnik), 15 golov: Gliha (Mura), 12 golov: Belec (Mura), 6 golov: Cener (Potrošnik), Ilič (Mura), 5 golov: Džafič (Potrošnik), 4 gole : Kosič (Potrošnik), Bakula (Mura), 3 gole : Emeršič (Mura) 2 gola : Gutalj (Mura), Baranja (Potrošnik) Brezič (Mura), Kokol (Mura), Nejman (Potrošnik), 1 gol : Cifer (Mura), Krančič (Mura), Baranja (Mura), Jermaniš (Mura), Suhov (Mura), Božič (Potrošnik), Šarkezi (Potrošnik), Črnko (Potrošnik), Jengurazov (Potroš.), Hartman (Potrošnik), Breznik (Mura), S. Baranja (Mura). Finale pokala NZS Tokrat brez nagrade V zadnji letošnji športni napovedi naši reševalci niso imeli sreče, saj nihče ni napovedal 8 pravilnih izidov. Pravilna rešitev: Gorica : Potrošnik 0, Mura : Primoije 1, Maribor : Olimpija 1, Izola : Koper 0, Publikum : Rudar (V) 1, Mavrica : Krka 1, Korotan : Nafta 0, Šmartno : Beltrans 1, Gramateks : Dravinja 1 in Trgotrans : Impol 1. POTROŠNIK 22 BELTRANS 22 Svoboda 22 Dravinja 22 GRAMATEX 22 Aluminij 22 Kozjak 22 Kovinar (Š) 22 Rače 22 Središče 22 NAFTA 22 Pohorje 22 19 2 1 92:19 40 13 1 8 59:42 27 12 1 9 42:29 25 10 5 7 31:25 25 10 4 8 48:29 24 9 5 8 30:26 23 10 3 9 39:50 23 7 5 10 25:43 19 6 5 11 30:43 17 6 3 13 38:58 16 5 4 13 19:45 14 5 2 15 21:48 12 Strelci II. SNL 20 golov: M. Osterc (Beltrans), 16 golov: Herceg (Nafta), 13 golov: Dominko (Gramatex), 10 golov: Rob (Nafta), 9 golov: Rous (Gramatex), Hranilovič (Nafta), Posavac (Beltrans), 8 golov: šabjan (Nafta), 7 golov: S. Lebar (Gramatex), Cirkvenčič (Beltrans), 6 golov: Novak (Gramatex), 5 golov: Zver (Nafta), 4 gole : Stojko (Beltrans), Kutuš (Beltrans), Voroš (Gramatex), Lackovič Alibin (Gr.), Ropoša (Gramazex), 3 gole : Koveš (Gramatex), Ternar (Gramatex), Z. Osterc (Beltrans), Brunec (Beltrans), 2 gola : Žalik (Nafta) D. Novak (Nafta), D. Lebar (Gramatex), Berendijaš (Beltrans), 1 gol : Novak (Nafta), Vabeč (Nafta), Kokaš (Gramatex), Slana (Beltrans), Modlic (Beltrans), Vori (Gramatex), Pucko (Gramatex), Pal (Nafta), Mujdrica (Gramatex), Hozjan (Nafta), Vozlič (Beltrans), A. Osterc (Beltrans). Mura premagala Maribor V prvi finalni tekmi za pokal Nogometne zveie ^,500 odigrali v prijetnem okolju v Murski Soboti pred okr'^ je n' (i» Mura z golom Kokola premagala Maribor. Srecanj^^. Pre^ se111 borbeno, številnih gledalcev ni navdušilo, saj je bilo p , premalo igre. Srečanja so, kadar se o nečem o 7 Mura roirosmk (najboljši strelec - 23 golov). stran 21 šport Dečki Mure prvi v Murski Soboti je bilo polfinale prvenstva v "°®asedlj nOgpmetaši dečke, kjer so sodelovala štiri moštva. Prvo m nranik s 5:0 (Časar 3. Mure iz Murske Sobote, ki so premagali Maribor r finale kl bo Coter, Bačič) in Rudar (V) z 1:0 (Faršag) ter se u konec tega meseca v Žalcu. Kvalifikacije za III. SNL------— " Bakovci: Šentjur 0:2 (0:0) V prvi tekmi prvega kroga kvalifikacij za vstop ' "etiur v Bakovcih ®ttno ligo vzhod je prvak celjske nogometne zv ka Sobota Ba- premagal prvaka Medobčinske nogometne zveze i jo dosegU oba .^.^ago so si gostje zagotovili v drugem po c ’dalcj ;e sodil Klinc ■ Dala pa sta ju Bevc in Vaudi. Pred okrog 7 g . Alojz Flegar Pred tekmo je predstavnik MNZ jurska Sobota^’Sobota. ^ddil moštvu Bakovec pokal za prvo mesto v p tretjo državno .Mjub porazu imajo Bakovci še možnost, da se uvrs J iborske nogo-8° V drugem krogu bodo namreč igrali s prv , Qbjjnske nogo-tne zveze Staršami. Prva tekma bo v soboto. jb prv0 tekmo zveze Lendava Renkovci igra v soboto v Renkovci p Prvakom ptujske nogometne zveze Stojnci. einVensko mladinsko Ptvi kvalifikacijski tekmi za vstop v drugo slovens Umetno ligo vzhod je ERA Šmartno premagala Bakovc Namizni tenis ___________——— Solar v reprezentanci i .j :e bj| zadnji Av eakuiebilt,Mji državni turnir TOP v P8riiu' M?d ^a'116 reprezentance za evropsko p potrošnika iz Murske Solm/*? d'1'enskimi kadeti sta bila tudi igr o težki' td™0V8lni skupini edini neporaženi'gr , est0 pasTokice fe«gubil s Slatinškom (Velenje) z je zasedel peto 3'Prav tako z 1:2. Tudi Kocuvan je bil Vecko določil 'toiic ^unranem turnirju je državni kape kem prvenstvu. Me °. W«ev, ki bo Slovenijo zastopala na evr p ”gtaica. m adi SolM’ kar * S*®’® veliko ^e « je bilo v Radomm ieSnl»eJnM?dnem kadetskem prvenstvu Poljsk , J sg. sl zasedla tretie Jkupais s'atinškom dosegel velik uspe 1^ šestnajsterico. W ®esto. Med posamezniki pa se je Solar uvrstd me M. U. _________________________ .. -——-------------- Uspešni tekači TS Radenske M^teviiaChu v Avstrij' )e bil 10' trad?Ci°vmovSc^TC j? lepo odre??" tekači so sodelovbah tudi tekm 170km je bil Gez 4^’- V absolutni kategoriji v teku na ^ ^^^h je zasedla Trzina m®’ v svoi' starostni skupini pa P ; veteranih pa je StavkoMauko v teku na KžOOm drugo mesto. °Mauko dvanajsti. (GG) na travi_______________________—-------_ ”” ^povci državni prvak V i ■ r .-o travi za Starejše IS ie bi’° državno prvenstvo v hokeju mladi hokejisti L1P^ec ku Vala so št™ moštva. Največ usP®ba ® lav iz Predanovec in V ^očdnem srečanju prema.ga J g Lipovci: žel®zn. 2:0, p^Ptv^i. Rezultati: Triglav : PomurjeVrstnl d 1 j : Železničar 2:0 in Lipovci . g železničar (Mar bor). ’ 4 Tnglav (Predanovci), 3. Pomurje (MS), “• ^°'esar\tv0 _____________. ------------- Meljo maraton Ajda T°Plice in Kolesarski junija 1994, ob bh izpmi u01esaiski maraton Ajda, ki bo v nede j ’ ’ du bosta mali d ® v^vOtela ^jda v Moravskih ToPllc abs1n nagrade. Nagrade in dobho1!8^^ Preimei° P°kaleA^nfaprijave bodo zbirali na arat°na dn o xUdl dru&o in tretje uvrščeni. J u ure. Mali nogomet A-liga MS Predanovci Bakovci Černelavci Prosečka vas Nemčavci Panonska Polana Lipovci Gradišče Kanal Krajna lnex B-liga MS Mladinec Borejci Pečarovci Klub mladih Beltinci Otovci Domajinci Puževci Izvir Kupšinci Kerenčičeva Slovan C-liga MS Old boys Noršinci Sotina Ledava Sebeborci Šalamenci Satahovci Park (-1) Dobel Radovci (—4) Moščanci NK 13 (-1) D-liga MS Evropa Asfalt Pertoča Dokležovje Meteor Mladost Tišina Zenkovci Slaveči Dolina (-1) Mačkovci(-1) Črnci (-1) E-liga MS Odranci Gerlinci Vadarci Večeslavci Vučja Gomila Jezero Mister Baby Bodočnost Krašče Mlajtinci(-1) Stanjevci Veščica (-1) F-liga MS Manekeni Razlagova Stihi Bodonci Beznovci Inter Hrabri Miški Lemerje Ivanci Carioke 22 22 22 14 4 14 3 11 8 22 13 3 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 11 3 8 4 6 7 7 4 5 7 5 6 6 4 4 3 15 4 15 3 15 1 12 2 10 4 9 3 6 9 6 7 4 8 3 9 3 7 3 5 4 33:26 32 5 61:32 31 3 42:21 30 6 55:34 29 8 49:37 25 10 37:43 20 9 35:46 19 11 45:47 10 24:40 11 39:49 12 26:43 15 24:52 18 17 16 16 11 3 65:26 34 4 57:34 33 6 65:37 31 8 53:38 26 8 45:45 24 10 63:61 21 7 39:46 21 9 39:50 10 30:51 10 35:53 12 31:52 14 24:53 19 16 15 13 11 22 17 4 1 22 13 6 3 22 12 3 7 21 12 1 8 21 9 6 6 22 11 2 9 22 7 4 11 22 8 2 12 22 7 3 12 22 8 3 11 22 4 6 12 22 2 2 18 109:38 69:34 41:31 60:44 : 55:23 55:49 42:66 : 60:48 ! 32:57 42:60 ! 29:56 I 17:105 38 32 27 25 24 24 18 17 17 15 14 5 22 16 2 22 13 6 22 13 4 22 9 9 22 11 4 22 11 3 22 7 8 22 10 1 22 4 7 22 5 5 22 2 7 22 2 2 4 64:26 34 3 53:19 32 5 58:34 30 4 55:40 27 7 57:36 26 8 67:44 25 7 36:35 22 11 46:56 21 11 32:58 15 12 35:56 14 13 34:60 10 18 25:98 5 22 15 4 3 82:38 22 13 5 4 73:39 22 12 5 5 65:27 22 11 7 4 51:27 22 11 5 6 53:33 22 11 5 6 47:33 22 10 4 8 72:38 22 8 7 7 38:32 22 5 7 10 46:58 22 5 2 15 45:72 22 4 3 15 36:72 22 0 0 22 12:151 34 31 29 29 27 27 24 23 17 11 11 0 18 15 1 18 14 3 18 14 2 18 9 2 18 10 0 18 7 3 18 5 1 18 4 2 18 2 3 18 1 1 2 77:20 31 1 58:20 31 2 60:20 30 7 39:22 20 8 45:29 20 8 36:47 17 12 24:43 11 12 28:54 10 13 26:79 7 16 8:67 3 I ^ki t. . " y turnir v Murski Soboti lagala Jezernikova (Slovenija) ^Vr^satei^0!.’' bil 54 burska s ‘k k' tenišk' klubk> je nV°bota °Pen nji u ^utskaP cPyavi1 Teniški 'Uh ) sodel0^,predkva>ifi-tned °- 64 lgralk ničesloveni so bile - ' $°deč „ ke predstav-Po 'grah je bil turnir tudi kakovostnejši od lanskega, zaradi odlične igre slovenske predstavnice Tjaše Jezernik pa tudi privlačnejši. Jezernikova je namreč igrala odlično in se naposled znašla v finalu, kjer je premagala Italijanko Angelijevo s 7:5 in 6:4 ter tako postala zmagovalka turnirja. V dvojicah sta zmagali Cianfangova (Argen- tina) in MuzameJova (Madžarska), ki sta v finalu premagali slovaški predstavnici Ga-likovo in Gargulakovo s 6:3, 5:7 in 6:1. Prizadevni soboški teniški delavci so organizacijo odlično izpeljali, četudi so imeli nekaj težav z vremenom, saj so morali finalni srečanji parov in posameznic z nedelje preložiti na ponedeljek, srečanje posameznic pa so celo odigrali v Športnem centru Mesič. Udeleženci turnirja, tako igralke kot njihovi spremljevalci, so zadovoljni zapuščali Mursko Soboto z obljubo, da se bodo udeležili tudi prihodnjih turnirjev. Pri teniškem klubu v Murski Soboti, kjer so uspeli za letošnje tekmovanje zgraditi dodatna tri teniška igrišča, od katerih ima eno tudi tribuno, že razmišljajo o še močnejšem turnirju v prihodnjem letU’ (FM) Fotografija: N. Juhnov PRESKAKOVANJE OVIR Vstopnica za organizacijo F.E.L turnirjev? Konjeniški klub Murska Sobota Grad Rakičan je bil organizator dvodnevnega mednarodnega jahalnega turnirja v preskakovanju ovir v rakičanskem parku. Tekmovanja se je udeležilo 130 konjev iz štirih držav: Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Čeprav je drugi dan tekmovanja organizatorjem nagajalo vreme, so turnir izpeljali po programu, na svoj račun pa so prišli gledalci predvsem v soboto, ko so bile razmere za tekmovanje odlične. S to organizacijo so si prizadevni športni delavci pri KK Murska Sobota Grad Rakičan po besedah predsednika Konjeniške zveze Slovenije dr. Gregorja Pintarja pridobili realne možnosti za organizacijo F.E.I. turnirjev. Na turnirju so sodelovali tudi številni pomurski tekmovalci in tekmovalke ter dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Na sobotnem tekmovanju je bila v parkutju A 1 (1,00 m) najboljša domačinka Mojca Horvat (Lucky), ki je zasedla peto mesto. Grega Jeza (Ken Boy A Club) je bil 19., Tomaž Mohar (Donna Carrara) 24. in Maja Vohar (Vanda) 26. V parkurju A 2 (l,10m) je bila najboljša pomurska tekmovalka Marijana Zrim (Hallag), ki je zasedla osmo mesto. Nina Meško - Castrol Radenci je bila s konjem Ca-pitolom 12., s konjem Kordonom pa 23. Mojca Horvat (Lucky Boy) je bila 28., Katja Bogataj (Juran) pa 32. V parkurju L (l,20m) je domačinka Marijana Zrim (Hallag) zasedla 18., Jože Štiftar (Me-lody A Club) 35., Nina Meško (Capitol) 38., Katja Šaj-novič (Black Barry) 39. in Katja Bogataj (Juran) 43. mesto. Na nedeljskem tekmovanju je lep uspeh dosegla domačinka Maja Vohar (Vanda), ki je v parkurju A 1 (1,00 m) osvojila prvo mesto. Grega Jeza (Ken Boy A Club) je bil 11., Tomaž Mohor (Donna Carrara) 16., Mojca Horvat (Lucky Boy) pa 17. V parkurju A 2 (l,10m) je Katja Bogataj (Juran) zasedla 18., Katja Sajnovič (Black Barry) 20., Nina Meško (Kordon) 25. in Mojca horvat (Lucky Boy) 27. mesto. V tekmovanju za pokal Slovenije je v parkurju L (l,20m) Marijana Zrim (Hallag) zasedla izvrstno peto mesto. (Fifi) Fotografija: N. Juhnov Taeknondo Kociprova tretja V Izoli je bilo drugo državno prvenstvo v taekwondoju. Tekmovanja sta se udeležila tudi člana TKD Meteor iz Črenšovec Anita Kociper in Gorazd Horvat. Lepo se je odrezala Kociprova, saj je v kategoriji do 63 kg zasedla tretje mesto. Horvat je tekmoval v kategoriji do 71 kg, vendar se je slabše odrezal. (HG) Strelstvo-----------— Prvo mesto UNZ Strelska družina Varstroj iz Lendave je na strelišču v Čentibi organizirala odprto prvenstvo v streljanju z veliko kalibersko puško M-48. Sodelovalo je 16 ekip oziroma 96 posameznikov. Ekipno je zmagala UNZ Murska Sobota s 308 krogi pred Središčem ob Dravi, 282, in Oklopnim divizijonom MS, 257 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Žiško (Oklopni divizi-jon) s 85 krogi pred Lukovičem (UNZ), 83, in Balaškom (Oklopni divizijon), 81 krogov. (A. Zver) Atletika______________ Zinko prvi V Mislinji je bil tradicionalni tek po parku. Na njem so sodelovali tudi člani TS Radenske in dosegli več odličnih uvrstitev. Najbolje se je odrezal Damir Živko, ki je v teku na 21 km pri mladincih zasedel prvo mesto. Pri st. članih je bil Milan Sapač enajsti, Ivan Muršec pa dvanajsti. Med ml. veterani je Karl Vrbnjak zasedel peto, Roman Klančnik pa šesto mesto. V teku na 10 km je v absolutni kategoriji Slavko Kumek zasedel četrto, Slavko Markoja sedmo in Andrej Virag deseto mesto. Med ml. deklicami je bila Melita Vamberger v teku na 2 km četrta, med ml. dečki pa Martin Berden šesti. Pri st. deklicah je bila Valerija Mulec v teku na 4 km druga, pri st. dečkih je bil David Rihtarič tretji. (RB) Kajakaštvo Sakač in Horvat Na Bledu je bila druga tekma kajakašev in kanuistov za pokal Slovenije. Sodelovali so tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. Pri dečkih je v K-l zmagal Beno Sakač, Miro Bokan pa je bil drugi. Med ml. dečki je Miha Kreft zasedel šesto mesto. Med mladinci C-l pa je zmagal Borut Horvat. Šah_____________________________________________ Zmagala Števanečeva Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Soibote je pripravilo junijski hitropotezni turnir za mladince. Med 9 šahisti je zmagala Lea Stevanec s 7,5 točke pred Miho Gombocem in Jožetom Sedonjo, po 6,5, Mitjo Kovačem, 5,5. in Daliborko Jocič, 4 točke. Tompova in Maričeva na EP V Romuniji je bilo evropsko prvenstvo v šahu za dečke in deklice od 10. do 16. leta. Tekmovanaja sta se udeležili tudi pomurski predstavnici Neda Tompa in Martina Marič. Tompova je zasedla med dekleti do 14 let med 36 tekmovalkami s 3,5 točke 29. mesto. Maričeva pa je bila v skupini deklet do 16 let med 34 tekmovalkami s 3 točkami 30. Kinologija-------------------------------------- Nov uspeh psame Žekš V Kočevju je bila mednarodna razstava nemških ovčarjev, ki šteje tudi za državno prvenstvo. Velik uspeh je zopet dosegla Žekševa psarna iz Bakovec. Med mladimi je pes Odin zasedel prvo mesto. Med delavnimi je psica Vespe zasedla prvo mesto in naziv CAC. Med delovnimi je bil pes Rodo tretji. Vzrejni par Rodo-Vespe in vzrejna skupina psarne Žekš sta zasedla prvo mesto, kar je prvi tovrstni naslov v Prekmurju. Košarka_________________________________________ Prvo mesto La Luni Petrovci Košarkarski klub Lindau iz Lendave je organiziral turnir. Med tremi ekipami je zmagala ekipa KK La Luna Petrovci, ki je premagala Lindau z 59:48 in Ljutomer s 55:47. Lindau pa je premagal Ljutomer s 57:41. Za zmagovalno ekipo so tekmovali: Deutsch, Gomboc, Kovačec, S. Nemec, D. Nemec, Kerčmar, Feher in Lazar. V ligaškem tekmovanju je Pomurje (dekleta 81) premagalo Maribor z 48:14. Najboljše strelke: Svetinova 20, Glišičeva 16 in Suščeva 6. V prvenstveni tekmi (dekleta 80) je Comet premagal Pomurje z 48:34. Najboljši strelke: Huzjak 9, Glišič 9, Svetina in Feher po 6. Košarkrice Pomurja so tudi premagale Rogaško Slatino s 46:18. Najboljše strelke: Glišič 17, Svetina 11 in Huzjak 6. Na polfinalnem košarkarskem turnirju za dekleta letnik 1981, ki je bil v Trbovljah, je ekipa OŠ III Murska Sobota zasedla drugo mesto. Sobo-čanke so premagale OŠ Trbovlje s 53:21 in izgubile z OŠ D. Kumar iz Ljublajne s 45:56. Najboljše strelke so bile: Svetina 38, Jocič 20 in Feher 18. (D. Gomboc) Mali nogomet____________________________________ Železne Dveri tretje V Litiji je bila odigrana končnica tekmovanja občinskih pokalnih zmagovalcev v malem nogometu. Ljutomerswko občino so predstavljali nogometaši Železnih Dveri. V predtekmovanju je Športklub iz Velenja premagal Železne Dveri s 5:3. V tekmi za tretje mesto pa so Železne Dveri premagale Havaje iz Radelj ob Dravi s 5:4 in tako zasedle tretje mesto. (NŠ) Športni ribolov_________________________________ Soboški paraplegiki prvi V Celju je bilo medregijsko tekmovanje v športnem ribolovu za paraplegike. Sodelovala je tudi ekipa paraplegikov pomurske regije in v postavi Borovnjak, Stanjko in Križanič zasedla prvo mesto. Med posamezniki je bil Stanjko prvo, Križanič pa tretji. Ribiči zopet v Krogu Društvo Ribnik organizira v nedeljo. 19. junija 1994. ob 8. url v ribniku Lukač v Krogu tekmovanje v ribolovu. Organizatorji so za najboljše pripravili lepe denarne in praktične nagrade. ou ai i Atletika Olimpijski tek v Moravskih Toplicah V okviru praznovanja leta športa in 100-letnice ustanovitve Mednarodnega olimpijskega komiteja bodo v Sloveniji štirje Olimpijski teki: V Mariboru, Celju, Domžalah in Moravskih Toplicah. Organizacijo Olimpijskega teka v Moravskih Toplicah sta prevzela Atletski klub Pomuije in Športna zveza Murska Sobota. V ta namen je bil tudi imenovan poseben organizacijski odbor, ki ga vodi Gusti Grof. Olimpijski tek v Moravskih Toplicah bo v nedeljo, 19. junija 1994, s štartom ob 9.15 pred hotelom Ajda. Organizatoiji pričakujejo številčno udeležbo šol, klubov, društev ter občanov, ljubiteljev teka in narave. Pričakujejo pa tudi nekatere ugledne goste. Udeleženci bodo tekli na krajši 3,5 km dolgi progi, daljša proga pa bo dolga 10.500 m. Proga je speljana po naselju Moravske Toplice in bo potekala od hotela Ajda, kjer je start in cilj, po Kranjčevi in Dolgi ulici, nato zavije v ulico Rumičev breg mimo počitniških hiš in Rumičeve domačije, zavije zopet na Dolgo ulico in poteka po ulici Na bregu do Levstikove ulice, kjer prečka Kranjčevo ulico in poteka do vhoda v hotel Ajda. Krajša proga poteka po isti kot daljša, s tem da na razcepu Dolge ulice in ulice Na bregu zavije v levo in poteka do cilja. Poleg številnih tekačev organizatoiji pričakujejo tudi veliko obiskovalcev, ki bodo pozdravili ueležence Olimpijskega teka. Grabar zmagal v malem maratonu Tekači TS Radenske so sodelovali na nedavnem tradicionalnem spominskem malem maratonu Janka Gregoriča v Slovenj Gradcu in se zopet izkazali. Najboljši je bil Geza Grabar, ki je zmagal v absolutni kategoriji (zmagal je tudi na malem maratonu Treh src v Radencih). Janez Šušnik je bil četrti. Pri mlajših veteranih je bil Slavko Kumek drugi, Branko Meglič šesti, Roman Klančar sedmi in Ivan Muršec osmi. Med starejšimi veterani je zasedel Karel Vrbnjak drugo, Franc Kolar pa sedmo mesto. Med mladimi je Vogrinčič (3 km) zasedel drugo, Meglič (1 km) je bil peti, Dani (550 m) pa sedmi. Na finalu APS v Novem mestu je bila Števanečeva v tekih na 800 in 1500 m druga, Grabar pa na 10.000 m peti. Števanečeva je v ekipi Olimpije nastopila tudi na evropskem atletskem prvenstvu ženskih klubskih ekip na Dunaju in v teku na 1500 m zasedla dvanajsto mesto. (G. G.) Predstavljamo vam--------------------------—----- NK Panonija prvak Nogometaši Panonije iz Gaberja so postali prvaki druge občinske nogometne lige Lendava. Ta naslov so osvojili s prednostjo štirih točk pred drugouvrščenimi Žitkovci. Gaberčani, ki so klub ustanovili leta 1948, so bili več let med vodilnimi v lendavski občini. Z osvojitvijo prvega mesta so se uvrstili v prvo občinsko nogometno ligo Lendava. Želijo si, da bi v tej konkurenci tudi ostali. Zato pa se bodo morali tudi okrepiti z nekaterimi igralci. Računajo, da dobijo dva igralca iz Madžarske. Urejene imajo klubske prostore, dokončati pa morajo še ograjo okrog igrišča. Veseli so tudi, da imajo dobro kadetsko ekipo, ki je pri vrhu za Lendavo in Turniščem. Hvaležni so tudi, da jim pomagajo nekateri pokrovitelji. (FB) Nogometaši Panonije iz Gaberja. Stojijo od leve: T. Hozjan starejši, D. Hozjan, S. Prendl, Sziics, D. Prendl, Sakač, Žalik, Smej (trener); čepijo: Tratnjek, A. Prendl, B. Prendl, T. Hozjan, mlajši, Ščančar, D. Sakač (kapetan); manjkajo: M. Ščančar, D. Hozjan, Kovač, Jerebic, B. Prendl in Matajič. Fotografija: F. Bobovec Feri Maučec —24 ii ——ii । Prvi trije slovenski derbiji Ljutomerčanom Po osamosvojitvi Slovenije smo v novi državi organizirali slovenske kasaške derbije. Prvi je bil leta 1991 v okviru Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji R.adgoni in v organizaciji Konjeniškega kluba Ljutomer. Deset štiriletnih kasačev, od tega pet ljutomerskih, je merilo moči na 2.800 metrov dolgi progi. Dirka je bila počasna, taktično slabo vožena, vendar zelo dramatična. Fotofiniš je dal prvega zmagovalca slovenskega kasaškega derbija. Zmagala je Letja z Mirkom Kukoljem iz Spodnjega Krapja z enakim časom kot Ford Lmdy z Mirkom Hanžekovičem iz Veržeja. Na drugem slovenskem kasaškem derbiju je zmagal Duras (Jože Sagaj, Klju-čarvoci), na tretjem pa Lassa Red (Zvonko Osterc, Križevci). Uvrstitve Ljutomerčanov na slovenskih kasaških derbijih: Tekmovalec nast. L II. III. IV. 1. 2. 3. Milan Kukolj, Spodnje Krapje Jožko Sagaj, Ključarovci Zvonko Osterc, Križevci 4. Mirko Hanžekovič, Veržej 5. Milan Seršen, Veržej 6. Danilo Miholič 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ln kako bo na letošnjem četrtem slovenskem kasaškem derbiju? Ljutomerčani imajo zopet konja med favoriti. To je Leona II s Slavkom Makovcem iz Ljutomera, ki je pred dnevi na Dunaju dosegla odličen kilometrski čas 1,18,9, kar jo uvršča prav v vrh štiriletnikov. Poleg derbijev tekmovalci namenjajo posebne priprave konj tudi prvenstvu 2-letnih in 3-letnih kasačev ter najtežji dirki kasačev, to je maratonu. Konkurenca na teh tekmovanjih je vedno močnejša, saj se nenehno pojavljajo novi tekmovalci, ki se želijo tako kot Ljutomerčani izkazati-, Konjeniška zveza Slovenije je sprejela za izvedbo prvenstev dve pomembni spremembi. To je, šport Pogovor z dr. Zdenkom Verdenikom Nogomet je v Pomurju doma Letos prvega februaija je postal novi selektor slovenske članske nogometne reprezetance dr. Zdenko Verdenik, ki si je pretekli teden v Murski Soboti tudi ogledal prvo finalno tekmo za pokal Nogometne zveze Slovenije med Muro in Mariborom Branikom. To priložnost smo izkoristili za pogovor o nogometu. — Končalo se je letošnje prvenstvo v prvi in drugi državni nogometni ligi. Kakšna je vaša ocena? »Če govorimo o našem nogometu, moramo biti prizanesljivejši pri ocenjevanju z vidika kakovosti, saj je dejstvo, da se z izjemo nekaj klubov premalo strokovno dela, torej je naš nogomet na še sprejemljivi organizacijski in strokovni ravni. Zal je takih klubov premalo, zato tako velike razlike v kakovosti moštev in precej nezanimivih tekem. Mislim pa, da je bil vseeno narejen določen premik. Pri vključevanju v Evropo so vidni določeni premiki, vendar prehitevanje tu ni mogoče. Problem slovenskega nogometa je nerešeno organizacijsko in finančno vprašanje pri nekaterih klubih. To še posebno velja za okolja, kjer nogomet nima tradicije. Če se kot majhna država želimo priključiti Evropi, so naše možnosti samo v večjem in boljšem delu kot drugod, kjer imajo večje bazo, iz katere prihaja določena kakovost. Zato bo o kakovosti našega nogometa odločalo le kakovostno delo. Minulo prvenstvo je pokazalo, da je Olimpija kakovostno, organizacijsko in finančno najmočnejši klub v Sloveniji. Mura je presenetljivo zasedla drugo mesto. Presenetljivo za tiste, ki ne poznajo dovolj nogometa. Dejstvo je namreč, da ima Mura nekaj zelo dobrih posameznikov. Pričakoval sem. da bo Maribor zasedel vsaj drugo mesto in bolj ogrožal Olimpijo na prvem mestu. Kar zadeva moštva, ki izpadajo iz prve državne lige, bi si Mavrica zaslužila obstanek, vendar pa imajo večje organizacijske in finančne težave kot drugod. V drugi državni ligi je Gaj zasluženo zasedel prvo mesto. Presenetili pa so pomurski klubi, kar še posebno velja za Gramatex in Beltrans. Sicer pa je nogomet v Pomurju doma. Zato ni naključje, da je beltinski Potrošnik za slovenske razmere sposoben imeti profesi- onalno moštvo. V tem delu je namreč veliko zanimanja ljudi, ki najdejo v nogometu svoje zadovoljstvo. Če imajo v Beltincih interes za nogomet, jim je to potrebno omogočiti.« - Ali poleg predvidene reorganizacije nogometa v Sloveniji, to je zmanjšanje prve lige na deset moštev, predvidevate še kakšne spremembe? »Predvidevamo še nekatere spremembe, ki jih določa tudi FIFA. To je, da bi moštvo dobilo za zmago tri točke, poraženo pa nič, za neodločen izid pa bi moštvi dobili vsako po eno točko. Druga novost, ki jo predvidevamo v Nogometni zvezi Slovenije, je, da bo moral imeti v tekmovalni sezoni 1995/ 96 vsak klub enega poklicnega trenerja za mlade nogometaše ter da bo moral prvoligaško trebno sodnike najstrožje kaznovati. Razvoj nogometa v Sloveniji namreč ni mogoč brez ustreznih sodnikov. V Sloveniji sicer imamo nekaj sodnikov, ki so že na mednarodni ravni. Seveda pa so tudi sodniki, ki nimajo občutka do igre in ocenjevanja posameznih prekrškov v dvobojih.« - V finalu slovenskega nogometnega pokala sta se znašla kluba iz severovzhodne Slovenije - Mura in Maribor - brez. Olimpije. Ali je bilo tak razplet mogoče pričakovati? »Olimpija je presenetljivo izpadla iz finala pokala Nogometne zveze Slovenije, in to zaradi dobre igre Mure v Ljubljani, kjer je zmagala z 2:1, in določenega spleta okoliščin. Jasno je, da je imel Maribor srečnejšo pot do finala kot Mura. Obe moštvi pa sta si zaslužili, da igrata v finalu, kjer imata enake možnosti. Kaže pa, da je Mura s tem prišla do vrha in da je opaziti določeno utrujenost.« - Odkar ste selektor slovenske nogometne reprezentance, je ta odigrala sedem tekem ter štirikrat zmagala, dvakrat igrala neodločeno in eno tekmo izgubila. Ali ste s takim razpletom zadovoljni? »Ko sem prevzel reprezentanco, je bil osnovni cilj, da ugotovimo, kje so naše sposobnosti, in da ustvarimo reprezentanco, ki bo že na začetku dosegala boljše rezultate. To pa zato, da bi ustvarili boljše razpoloženje za kvalifikacije za evropsko prvenstvo- . I bi dobili določeno I To nam je uspelo. [ načrt igre,_ ki 1® j več sodobnih elem i metne igre, hkra i p gojen povedal igralcev. Moram p , sem zadovoljen z tostjo obrambne S ^1. sivno prostorsko p | precej manj pa se , .j naps-' z učinkovitostjo dov, kjer pridejo d • ketere telesne jpie igralcev. To bo PrSj jo* blem. ko bomo Doslej smo namre igrali zunaj in le I - Kakšne p« slovenske reprez^ lifikacijah za^ stvo v Angliji- »Sem realen op® brez tega ni anga predka. Realnos da skušam ocenit, J dosegljivo. Na' ■ zvezi Slovenije s®°kva]i^ da bi bilo za nas v K , jah zelo sprejo J mesto v skupim-bi bil že velik usph>; tudi ovrgli možnog . zato ponudi Pn° ta, sedbo drugega stvo’ 1, na evropsko glijo. Po statistikah nih nogometnih nas uvrščajo na * mesto v skupim-namo na uvrstite do četrtega mesta-^ moštvo trener. trenirati profesionalni V tekmovalni sezoni 1994/95 pa treneiji tudi ne bodo smeli več ocenjevati sodnikov.« - Veliko pripomb je slišati na sojenje tekem. Ali so te pripombe upravičene? »Sodniki niso nič boljši in nič slabši, kot je naš nogomet. Seveda pa si bo tudi v njihovih vrstah potrebno prizadevati za večjo kakovost. Zame ni problem, če sodnik naredi določene napake pri vodenju tekme po naključju. Večji problem je, in to počnejo tudi nekateri sodniki, da namerno delajo napake. V takih primerih je po- da sme nastopiti samo 12 konj in da imajo najboljšo startno mesto za avtomobilom najboljši konji. Prvo prvenstvo za 2-letne kasače v samostojni Sloveniji je bilo leta 1991 v Krškem, drugo 1992. v Gornji Radgoni in tretje 1993. na Brdu. Na prvem tekmovanju, kjer je sodelovalo 6 ljutomeskih kasačev, je Dimli MS (Marko Slavič mlajši, Ključarovci) zasedel tretje mesto. Tudi drugo prvenstvo 2-letnih kasačev je minimlo brez velikega uspeha Ljutomerčanov. Po poškodbi Slavka Makovca, ki je bil prvi favorit, je z Leono II. vozil Branko Puhar, ki pa je zaradi želje po rekordu pretiraval v intenzivnosti in ostal Marko Slavič starejši iz Ključarovec med številnimi trofejami. Bil je najuspešnejši rejec in voznik jugoslovanskih kasaških derbijev, kjer je zmagal petkrat. O njegovem uspehu zgovorno govorijo številne trofeje, ki krasijo njegov dom. Število pokalov in priznanj se na Slavičevi domačiji iz leta v leto povečuje, k čemur je zadnja leta veliko prispeval tudi sin Marko, kije uspešno nasledil svojega očeta. Proslava 35-letnice RK KM nosiava nn ■ v Rokometni klub Krog praznuje 35-letnico de^a^L- pn’^ tega jubileja se bodo od 13. do 18. junija zvrstile « ii« j tve. Ze v ponedeljek so otroci OŠ Krog priprava' žeI)S|d^*, s kulturnim programom. V torek je bil mednarodn jjn metni turnir, na katerem so sodelovale ekipe iz J? ške in Slovenije. V sredo je bil rokometni turnir o ^trtek-g. ekip iz Ormoža, Velike Nedelje in Pomurja. 9anes. 16. uri bo rokometni tunir kadetov, na katerem bo Krog, Polet, Pomurka in Radgona. Jutri, v Pe,e\A g. rokometni turnir veteranov. Sodelovali bodo: K‘.»Gjje.v . Polet, Črenšovci. MTČ Čakovec in Monošter iz boto pa bo mednarodni rokometni turnir članov s /r ekip: Kroga, Pomurke. Poleta. Mladinca, ik uri P8 skega in Monoštra. Turnir se bo začel ob 9. uri. U dejo proslava ob 35-letnici kluba, na kateri bodo P^^^jili P^jn uspehe ter zaslužnim posameznikom in društvom P^~n0 n*! nja. Teden rokometa v Krogu bodo sklenili z Rokom ansamblom Nova Legija LET KONJSKEgA Slavko ZLeonoILkne^9^ . kobila, s katero*^ saški šport, je d doseg]9 Kot dveletna je dve V čas 1,20,8 (s^ Slovenije) m. v tak° ? Med triletniki je P naj^L K ! štirikrat in ^^al" 1,18,7. Letos je *®9« na dosegla najbolj®' dj ed favoritov na e anju 12 derbiju ob pmzn g KK Ljutomer. f brez uvrstitve. Čast Ljutomerčanov sta 0elle z Mirkom Hanžekovičem, ki je bil drugi, in , n; usp6 h z Brankom Slano. V letu 1993 so bili Ljutomer LJsp6* je na Brdu zmagal Albatros (Marko Slavič m aj ' dopolnil še Silvo Moleh z Lidi Hill na četrtem a Nove uspehe so Ljutomerčani dosegli tudi na F v M jjj) stojne Slovenije za 3-letnike. Prvo prvenstvo Je s0 ^5!^ drugo in tretje pa v Gornji Radgoni. (MafL$1^' drugo in tretje pa v Gornji Radgoni. roP L MS P1 prvem prvenstvu, leta 1991, saj je zmagala Alta _ ^1», | mlajši) pred Durasom (Jože Sagaj), Dulčinejo ^992J pS1' starejši) in Firlindyjem (Mirko Hanžekovič). v vrstitv6 II (Branko Puhar) zasedel četrto mesto, y let11 branitelj rekorda za triletnike 1,17,3 Dimli M e0£jar Ljutomerčani sicer ostali brez prvega mest%|aVko M a (A preostala tri mesta. Druga je bila Leona II P ^gfim' tretja Ma Belle Meghan (Branko Slana) in če ^tob1 .^1 Osterc). Sicer pa so bili člani Konjeniškega klu ( enega leta vselej najuspešnejši klub v Sloveniji- stran 23 d# vestnik alo f’ a*1 iilsef uJeni’ :o#i m« j* jilrt lom31 »a/ J* leJ' $ $ r j. < ■ Prodaja kmetijskih pridelkov « kmečkih g«sE.^ A Zakonsko je prodaja kmetijskih P^ebno v pomutju, saj r dinjstev zelo slabo »obdelana«, oravilnika, s kateri od občin nima kakršnega ut^ena navedena prodaja. Decembra 1993 so v občini Šentjur pri CcUu ''Prejeli Pravilnik o »kmetiji odprtih vrat«- J« “m pravilniku je kmetija odprtih vrat opredc-kot kmetija, ki je usposobljena sama Pr?. ajati svoje proizvode gostom. Kmetija odp rat mora biti sposobna ponuditi lastno neopo «no hrano in pijačo, po svoji notranji in zun ureditvi mora ustrezati pristnemu fanec-emu okolju. Urejen mora biti poseben pros M ali zunaj nje za goste. Nosilec dejavno imeti tečaj iz higienskega minimuma ter opraviti živilski pregled. Vsa živila živalskega izvora morajo biti pred prodajo mikrobiološko pregledana. Tako v Šentjurju, kako pa pri nas v Pomugu? V Pomurju imamo po posameznih občinah odloke, in sicer za kmečke turizme in vinotoče. VESTNIK x> * MU tolik ~~-----------------------1 ^1»^® v Avstri” SVez,h Jurčkov proda-b 8°sPodini J° ,n zbiralnicam Droge? kto| ali pOsu- J®J^me ne vložijo? Prodaja n,b gob bi bila uspešna vse Potice bi lahko prodajali kot »sladko darilo« ali »spomin na Muro«, deželo termalnih vrelcev in Prodaja kruha, pečenega na kmetijah, se je v zadnjem letu v pokrajini ob Muri že dodobra uveljavila, bbp dobre hrane, bbp Za pridobitev dovoljenja za opravljanje navedene dejavnosti pa so precej zahtevnejši pogoji predvsem glede zgraditve in urejenosti le-teh. Tako se v vinotočih lahko prodajajo lastni izdelki - meso iz »tunke«, zaseka, domače klobase, sir, zelenjava in sadje ter domači kruh in pecivo (v lendavski občini lahko v vinotočih ponudijo tudi bograč kot nacinalno jed, op. bbp). Za živila živalskega izvora si mora lastnik pridobiti potrdilo o zdravstveni neoporečnosti živil. Prav tako mora biti v prometu (prodaji) le tisto vino, za katerega je naročil izdelavo analize. Kmet, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo (s kmečkim turizmom), mora pripravljati in prodajati pretežno lastne kmetijske proizvode. Pridelki in izdelki morajo biti kakovostno in zdravstveno neoporečni. Kmetijske pridelke pa lahko kmetovalci in drugi posamezniki prodajajo tudi na tržnici. Za prodajo svojega blaga morajo imeti potrdilo o lastni proizvodnji, ki ga izda pristojni organ lokalne skupnosti. Ker ugotavljamo, da je vedno več tržnih presežkov kmetijskih pridelkov, bo tudi na območju Pomuija potrebno sprejeti ustrezno zakonsko podlago, na osnovi katere bodo kmetje lahko prodajali svoje pridelke. Ne smemo pozabiti, da so na našem območju kar tri termalna zdravilišča in toplice in da so vsi zdraviliški turisti hkrati tudi potencialni kupci, ki bi želeli poleg spomina na zdravstvene in gostinske storitve v zdravilišču v svoje domove prinesti tudi nekaj »prave kmečke hrane« iz kraja, Iger so bili na počitnicah, in se ob njej skupaj s prijatelji spominjati lepih počitniških dni, ki so jih preži- veli v Pomurju. J.K. - D. mnenja, stališča pilila ^n°st in s ° tlimo z več plati. Zato si bom ^fani v0^lanie zadnjih dni v podjetju Beltinka h £ ^enian^ podietia- Eno Plat 5ta družno J ^ke dJ1 Janc C \n' Prfdsednik sindikata v Beltinki ntres^ lfle '19Qd^Se^n^ Upravnega odbora (UO) pičila & ^mislr* na Murskem valu. V tej oddaji sta J'5nica?°’e Poč^ Vse to z namenom, da bi v Beltinki. . . “mo ena, tako tudi tokrat. In ta je, 1994 § Pr fr- 5ep 5- 1^4 sprejel naslednji Uri v de^a Z današnjim dnem 24. tn^0 UdJ^ Preds,^1-^ ^Plačilom osebnega dohodka, »O, da da pisno oziroma 5 j«®’ ozh? Nataše rj^ Uri zagotovila o razrešitvi direk-, do 2^ jin^. °zlan in tehnične direktorice Anice V '°VarnO Z 25' N? Urenne>'de^ Odno lejzvrini odbor sindikata priprav-V nasprotnem primeru je od 2e tokovni ln se ‘ivršni odbor sindikata k S' 1994 dbor 0,,ec citat Predsednik sindikata G “■ Benjamin Sipošr nwenk.anc j,. pr. dabi reffnke Br>bakovanje uveljavljanja blagovne ''^^nja so le!Q/‘la ob^fana S,0^noZLre,0ri^^^ od Baiice rilcev, da bi opravičili v preteklosti r^Pod^0^ raZreši^rO^’ do danes nisem dobila BHtiT^ na kra,ko' ilr !a Problp^- 50 s^aljeni medsebojni odnosi. ^iPo^Za^1 nanireč ves čas mojega direktova- V ‘rinem S,aiai° ki s° sociol°-l^ naf° ^osP'>darstvu jih imenujemo nefor- Pa sv e^e8a deln S^nd^ata' človek, ki mu ne moreš G. / op vlOgi nri Zaščiten (sindikalna imuniteta). g- lsma>loviča- niti! ZkidO'’olii'dh re^uh de,avcev’ ,udi človek, ki se ga Pranje obramZUl?,ov dela nenehno premešča WooV 'ako zašči^d^‘nie ver!e‘no pričakuje konti-iP' viI‘p\Puiu pred^ Knd‘kalna imuni,ela) ‘n znan iivoek ki p 9 dobnm letom. rafak° lco^-u!'nke‘mPlementira v domačo pro-dnŠ^niških nJa Beltinki na domačem triišču 'e Se ie .ne Klet>rlO^ramov Potenja za privatnike). š. rt . “Zvila BelrinL k‘Je bda lastnik delavnice, iz o.: prQvnik v n i • naloge človek, ki ni opravil nobene ajvečji del svojega časa je porabil zato, da bi očrnil vodstvo podjetja in ga prikazal kot nesposobnega za vodenje Beltinke. Doma iz Lendave, tako kot gospa, omenjena v nadaljevanju. 5. Ga. Ivanka Šimonka Režonja V Beltinki točno dva meseca, trenutno finančna direktorica, nekdanja sošolka g. Šipoša, zelo nagnjena k negativnemu senzacionalizmu. Prvi kandidat za moje mesto, stanujoča v Lendavi. To je ekipa, ki me je dejansko razrešila. UO Beltinke je bil le eksekutor sklepa neformalnega vodstva, kot pač zahteva zakon. Vse ostale navedbe g. Šipoša in g. Janca so brezpredmetne in neresnične. Nataša Hozjan p. s. Verjetnost, da bo v Beltinki uveden stečajni postopek, je velika. Delavcem Beltinke sporočam, da se za eventuelno svojo pot na cesto naj zahvalijo zgoraj omenjenim neformalnim vodjem, UO Beltinke in njegovemu predsedniku g. Jancu, Svetu delavcev Beltinke in predvsem sindikatu Beltinke, ki so se v času odi. 4. 1993 pa do 25. 5. 1994 zavzeto trudili kakor s čenčami in govoricami, tako z retoričnimi frazami izničiti prizadevanja vodstva za doseganje blagostanja delavcev. Odgovor na Okupacijo soboškega gradu Ni po mojem okusu cenjena gdč. Valentina M. Smej, tajnica DGP, da na vaše cinično in žaljivo pisanje moram javno odgovarjati ali če hočete utemeljevati zakaj smo nekateri okupirali soboški grad in komu je namenjena usoda gradu. Ta resnica je že dolgo znana in mi je prav gotovo ni treba razlagati. Pač pa zakaj smo se okupatorji (vsi uporabniki gradu - tudi upravljalci: Pokrajinski muzej, Zveza kulturnih org-naizacij, PISK - splošno izobraževalni oddelek) tistega leta 1993 premislili in nismo več dovoljevali ne le vam DGP ampak tudi drugim podobnim organizatorjem izvajanja rock koncertov na grajskem dvorišču vam je znano. Za vašimi, pa tudi za tistimi od mojih nečakov je po koncertih ostalo le posvinjano dvorišče, katerega smo potem z nepre-več izredno mero razumevanja počistili mi - okupatorji gradu. Dvojnih meril ni, vsaj jaz jih (upam si to trditi) ne uporabljam. Petkov koncert (27. 5. 1994) je potekal izključno v organizaciji ZKO in ne v rodbinski (moram vas razočarati) povezavi, saj je potekal dogovor o orgnaiziranju brez tetinega znanja. Torej mehko tetino srce ni poseglo vmes, kajti ZKO kot eden od upravljalcev gradu ima vso pravico do souporabe grajskega dvorišča in s tem v zvezi lahko orgnaizira tudi koncert če tako želi. Glede rodbinskih vezi pa naslednje: mislim da se ne bi vi gdč. Valentina M. Smej toliko angažirali pri tej zadevi in me javno žalili (drugič pa se raje lotite pisanja in obrekovanja, ko boste imeli tehtne dokaze za to), Če v ozadju ne bi bil vaš osebni spremljevalec ali če hočete prijatelj predsednik DGP gospod Pravdič. Irena Šavel, ravnateljica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota šege in navade, ki so v zvezi Z ženitvovanjem. Ta svečani starinski ceramonij je bil do zadnjega časa za preprosto ljudsko pojmovanje nekaj, kar se ne sme opustiti. Vendar pa se od leta do leta opuščajo razni deli iz skupine teh običajev. Celotnega prikaza kmečke poroke pa smo bili deležni starši, ki smo si ogledali projekt. Projekt so pripravljali učenci mesec dni. Obiskali so še vse živeče, ki so nekoč sodelovali na gostiji: kočijaža, pozvačina, kuharico, muzikante... Otroci so projekt vzeli zares in so ga z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem lepo opravili. Sodelovali smo tudi starši skupaj z učiteljico, ki je otrokom razdelila delo, da je vsak nekaj opravil. Obiskali so tudi starejše ženice, ki so nekoč s pridom svojih rok delale »cmere« za na prsi, za »bosman« - to je kolač, s katerim je moral plesati »druž-ban«. Oblačili so s »cmeri« tudi pozvačina, nevesti pa so spletli venček na glavo in šopek. Najbolj pa so bile vesele obiska v šoli ženice, ko so svoje delo prikazale tudi učencem. Med učenci pa je bilo veliko zanimanje. Tudi sami so čez nekaj časa začeli pomagati. Povabljeni smo bili tudi starši, vendar se nas je bolj malo odzvalo. Na sam dan, ko so projekt prikazali, pa je bila v telovadnici razstava starih poročnih slik, knjig, v katerih je zapisano starešinstvo in pozvačinarstvo. Bile so razstavljene obleke, prti in posteljnina. Okusno so pripravili tudi jedi, potice in kruh, ki so ga nekoč pekli za gostuvanje. Te dobrote smo vsi skupaj tudi zaužili po predstavi projekta - v družabnem delu. Žalostno je spoznanje, da v našem kraju preveč izumirajo običaji, ki so bili nekoč tako prisotni. S tem prispevkom, bi se rada zahvalila vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali in sodelovali, da je projekt lepo uspel. Ponosni smo na svoje otroke, ki so voljni, da spoznajo življenje in delo svojih prednikov. S svojim znanjem si na drugačen način bogatijo svoje obzorje. Ze marsikaj zanimivega in poučnega smo imeli na naši šoli, vendar nikoli ni bilo odziva novinarjev, da bi vsaj" z besedo ali dve obrazložil dogajanje. Starši se hočemo oddolžiti svojim otrokom in njihovi učiteljici za trud in delo pri projektu STARA KMEČKA POROKA V ODRANCIH. DUŠA KAVAŠ Štefana Kovača 4 Odranci cev, da je bil zbor sklepčen. Moral je biti kvorum in ne le peščica ene ali dveh strank, ki so hoteli imeti čim-bličje svojo bodočo občino. Volivci so preko referenduma sami ugotovili, da bo v majhnih občinah malo denarja, zato pa bo tudi malo muzike. Večje občine imajo vedno več sredstev ter se da dogovorno in solidarno v vsaki vasi kaj postoriti. Tako pa je bilo tudi do sedaj. Nekoč so morali vsi občinski uslužbenci po opravljenih inštruktažah iti na teren, na vaške sestanke, zlasti, kadar je bilo to potrebno. Tudi danes bi lahko njihove stolčke občasno malo prevetrili, ter jih poslali na teren, na vaške zbore volilcev, kjer bi lahko pomagali lokalnim vodstvom tolmačit novo lokalno samoupravo. Predhodno pa bi moralo državno vodstvo odgovorne štabe po terenu informirati, kakšne kompetence se bodo prenesle iz državne oblasti na nove občine, koliko bodo za izvajanje takega programa dobile sredstev iz državnega proračuna ter koliko bodo morale same zbrati sredstev. Muhič Ivan Stara kmečka poroka v Odrancih Konec lanskega leta nam je 4. razred z učiteljico Marijo Maroša iz Osnovne šole Odranci prikazal projektno delo STARA KMEČKA POROKA V ODRANCIH. Izmed ljudskih običajev so se v Pomurju najbolj razvile in ohranile Novo lokalno samoupravo je treba začeti graditi od spodaj in ne od zgoraj Po referendumskem uspehu od 29. maja t.l. vodstva političnih strank in driavne institucije niso položile zrelostnega izpita. Zlasti so bili najbolj poraženi vsi tisti, ki so želeli dosedanje občine preveč razdrobiti. Mnogi vaški strankarski veljaki so želeli imeti v svoji fari, svojo občino. To jim pa v večina primerov ni uspelo, ker so se premalo dogovarjali s svojimi občani. Zelo slaba udeležba na zborih volilcev pred referendumom nam to potrjuje. Dva do tri odstotke udeležencev na teh zborih, pa je bila zdaleč premalo, da bi ti lahko začrtali novo krajevno samoupravo. Mnenja sem, da je bilo zgrešeno že v bazi, to je tam, kjer ljudje stanujejo in živijo, ampak ne od vodičev, temveč od občin, krajevnih skupnosti, ter lokalnih vodstev strank. Predvolilni sestanki bi se morali vršiti na vaških skupnostih in ne po krajevnih skupnostih ter referendumskih območjih bodočih novih občin. Udeležba je bila zato tako slaba, ker so zbori volilcev zajemali preširoka območja, ponekod celo po pet ali celo deset vasi. Vprašam vas, kdo bo pa šel tako daleč na zbore volilcev. Nekoč smo imeli zbore volilcev v vsaki vasi. To je bilo lokalno sodelovanje na relaciji vaška skupnost - krajevna skupnost in občina. Sedaj pa se je hotelo vse skupaj izpeljati po hitrem postopku in na liniji najmanjšega odpora. Zakaj so se te dobre navade opustile. Pa še na vaških zborih volilcev je 'moralo biti prisotnih vsaj deset odstotkov volil- Kdaj se bo v Ljutomeru začel graditi novi dom za upokojence Društvo upokojencev Ljutomer je pred nekaj tedni izvedlo med svojim članstvom že drugo anketo o predvideni gradnji novega doma za upokojence. Prav slična anketa je bila izvedena že pred nekaj leti, vendar dalj od anket v tem deset-letju še ni prišlo. V letu 1990 je bil v Ljutomeru imenovan gradbeni odbor, to je pa tudi vse, kar so že do sedaj storili. Pred štirimi leti je bil regijski dogovor v soglasju z republiškim skladom, da se v Pomurju vsled dvo-jezičnosti in obmejnosti najprej zgradi nov dom za upokojence v Lendavi, nato pa bi naj prišel na vrsto Ljutomer. Sedaj pa je nov upokojenski uOm v Lendavi že dokončan, v Ljutomeru pa še ni nič čutiti, kdaj bi se naj tu pričelo z gradnjo doma počitka za upokojence. Zadnja predvidena lokacija za nov dom je bila v neposredni bližini zdravstvenega doma v Ljutomeru. S to lokacijo so bili tudi upokojenci zadovoljni. Dejstvo je, da so časi za gradnjo novih upokojenskih domov v Šloveniji neugodni, kar pa velja tudi za občino Ljutomer. Je pa tudi res, da bo v ta namen potrebno več zavzetosti pri sami občinski vladi v Ljutomeru. Odločneje bo treba potrkati na vrata vseh tistih republiških forumov, ki bi lahko na kakršen-koli način pomagali prispevati določena sredstva v ta namen. Odgovornim, ki v državi odločajo o svojih deležih pri gradnji novih upokojenskih domov v Sloveniji, je treba jasno in glasno povedati, da je tudi ljutomersko združeno delo v 40 letnem obdobju, odkar so se začela obvezno zbirati solidarna sredstva za tonamenski republiški sklad, solidarno prispevali iz svojega osebnega dohodka kar precejšnja sredstva. Sedaj pa bi tudi za ljutomerske upokojence bil že čas, da bi se kaj sredstev iz republiške blagajne vrnilo nazaj v Prlekijo. Občina Ljutomer bo morala resneje pristopiti k samemu programu zbiranja tonamenskih sredstev, saj bo treba v nekaj letih kar globoko seči v občinski proračun, da se tako zagotovi lasten delež občine. Mogoče bi se dalo v ta namen odprodati še nekaj občinskih stanovanj, katere so tudi sedanji upokojenci pomagali graditi s svojim obveznim takratnim prispevkom za občinski stanovanjski sklad. Tudi lastninski certifikati sedanjih upokojencev, ki bi jih eventuelno bodoči kandidati za nov upokojenski dom po posebni pogodbi bili pripravljeni odstopiti, bi verjetno tudi lahko preko kake investicijske družbe obogatili lastno udeležbo občine. Torej, možnosti za zbiranje lastnih sredstev je več. Odločno je treba stopiti le v akcijo. Muhič Ivan Sp. Kamenščak 18 Ljutomer JUNIJ SOBOTA ELJA PONEDELJEK TV SLOVENIJA 1 9.15 Pasja pripoved - 9.45 Lolita, angleški film (čb) - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 13.05 Filmi mladih avtorjev - 14.00 Vrhunci Montar-nassa, franc, serija - 15.50 Kam vodijo stezice - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 Pari, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Forum - 20.30 Cannes Jones, ameriški film - 22.45 Dnevnik - 23.10 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, amer, nanizanka; Delo na črtno, amer, nanizanka - 0.30 Špeca, francoski film Drugi program 16.30 Neverjetne zgodbe - 17.25 Sova - 18.45 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije - 20.50 SP v nogometu: Nemčija - Bolivija - 22.50 Otvoritev svetovnega prvenstva v nogometu, posnetek iz Chicaga HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - H.30 Risana serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Stari mački, serijski film - 13.05 Smrtonosna privlačnost, ameriški film - 14.50 Monoplus - 15.30 Nemščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.05 Latinica - 22.05 Poročila - 22.10 Lepa naša - 22.45 Slika na sliko 23.50 Effi Briest, nemški film TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Dvoboj - 10.30 Ko je ugasnila luč, komedija - 11.55 Zgodovina steklarstva - 12.15 Domače reportaže - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Trojica s štirimi pestmi, nanizanka - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.30 Zdravnik Trapper John - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Stari - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Čisto normalna poroka, komedija - 23.00 Senatorkina preteklost, film - 0.35 Čas v sliki - 0.40 Rue De Prairies, film. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Dallas - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Usode - 13.20 Sončni sistem - 13.50 Filmski program - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.11 Nacionalna zakladnica - 16.21 Hišna blagajna - 16.30 Moški in ljubezen - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.00 Okno s prilogo - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dallas - 21.10 Panorama - 22.10 Konectedenski šov program - 22.40 Minispoti - 22.55 Pravica močnejšega svobode, nemški film - 0.53 Dnevnik BBC-ja 2. program 12.00 Siesta - 14.40 Videostrani - 14.50 Za otroke - 15.20 Pop rock - 15.45 Naftno morje - 16.35 Ameba - 17.00 Folklora - 18.00 Regionalni program - 18.51 Kojak, kriminalka - 19.45 Musiča historica - 20.05 Toplista - 20.20 SP v nogometu, Nemčija - Bolivija - 22.55 Operete - 23.35 Monty Python - 0.10 Posel RTL TV SLOVENIJA 1 7.55 Radovedni Taček - 8.20 Risanke - 8.45 Klub klobuk - 9.35 Tok tok - 10.25 Zgodbe iz školjke - 11.15 Žur, 1. del francoskega filma - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 15.10 Carmen Jones, ameriški film - 17.00 Dnevnik - 17.10 Neverjetne avstralske živali - 18.00 Studio Ljubljana - 19.10 Žrebanje 3 x 3 - 19.30 Dnevnik - 20.10 Utrip - 20.30 Tvariete - 21.30 Korenine slovenske lipe - 21.50 Dnevnik - 22.00 Pozdrav poletju, prenos - 23.40 Sova: Delo na črno, amer, nanizanka - 0.30 Krik nedolžnih, ameriški film Drugi program 12.55 Koncert študentov kompozicije - 14.00 Sova - 15.20 Košarka NBA - 17.00 Kolesarska dirka - 17.20 SP v nogometu: ZDA - Švica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poglej in zadeni - 21.50 SP v nogometu: Italija - Irska - 23.55 David Boowie HTV 1 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila - 10.35 Risana serija - 11.00 Oddaja za mlade - 12.00 Poročila - 12.05 Resna glasba - 13.05 Prizma - 13.50 Narodna glasba - 14.05 Poročila - 14.10 Sovražnik, britanski film - 15.40 Hišni ljubljena - 16.10 Glasbena oddaja - 17.00 Poročila - 17.05 Zibelka duhovništva - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Film-video- film - 21.00 Mednarodni festival otroka, prenos iz Šibenika - 22.00 Poročila - 22.05 Sedemodstotna raztopina, ameriški film - 23.55 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Šov Confetti - 9.55 Vroča sled - 10.30 Čisto normalna poroka, ponovitev - 12.00 Nomadi v Iranu - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Stric iz Amerike, film - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Kornelij pomaga - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Narodna glasba, koncert po željah - 21.40 Zlata dekleta - 22.05 Preživetje je vse, akcijski film - 23.50 Čas v sliki - 23.55 Gledališče, komedija - 1.20 High Chaparral, nanizanka. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 8.15 Za otroke - 11.27 Begavčki - 12.00 Zvon - 12.05 Panorama - 13.05 Literarne delavnice - 13.41 Pokrajine... - 14.14 Ugrabitelji, Disneyjev film - 15.56 Madžarska polpreteklost - 16.45 TV program - 17.10 Moja hiša... - 17.35 Loto - 17.40 Baden - Wurten-berg - 18.30 Kolo sreče - 19.02 Štorije - 19.12 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz o Madžarski - 21.55 SP v nogometu, Italija - Irska - 23.55 Videostrani 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 10.30 Ob meji - H.00 Risanka - H.25 Mladi inovatorji - 12.15 Narodna glasba - 12.55 Familija - 13.25 Zabavna glasba - 13.50 Čudovite živali - 14.10 Spominska drevesa - 14.20 Leto družine - 15.00 Zoo - 15.25 Avto-magazin - 15.55 Za otroke: Smrkci, Novi Lassie - 16.55 SP v nogometu, Španija - R. Koreja, ZDA - Švica - 19.31 Familija, 136. del - 20.07 Nepričakovano potovanje - 21.00 Razglašen za norca, amer, tv-film - 22.35 Komorni koncert - 0.05 Amor, erotični šov 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 1^.00 Bogati in lepi -IS 30 Eksplozivno - IS .45 Poroda -19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi — 70.15 Domače melodije — T1 .15 Pri krč-T1ASVdvslo ode\o — T2..15 - c -t C -K—'. Y.n,. C, __ D RTL TV SLOVENIJA 1 9.15 Živ žav - 10.05 Uporniki v službi kralja - 10.30 Ne vem, kdo sem, angl, oddaja - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Pevski tabor Šentvid - 12.30 Razgledi slovenskih vrhov - 13.00 Poročila - 13.OS Pevski tabor Šentvid - 15.00 CIA, angl, serija - 15.50 Jeeves in Wooster, angl, nanizanka - 17.00 Dnevnik - 17.10 Po domače - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Nedeljskih 60 - 21.30 Kako so gradili piramide - 22.20 Dnevnik - 22.40 Sova: Veliki bataljoni, angl, nadaljevanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi program ll .20 Sova - 12.15 Karaoke - 13.00 Tvariete - 14.00 Poglej in zadeni - 15.40 Joe Panter, ameriški film - 17.15 Alpe-Donava-Jadran - 17.45 Športna nedelja - 20.35 Matere, hčere in hubimci, ameriški film - 21.50 Nogomet - 23.55 Športni pregled HTV 1 8.10 Poročila - 8.15 Z ognjem in mečem, italijanski film - 10.00 Poročila - 11.00 Malavizija - 12.00 Poročila - 12.10 Kmetijska oddaja - 13.00 Glasbeno dokumentarna oddaja - 13.30 Mir in dobro - 14.05 Poročila - 14.10 Zmagovalci, film za otroke - 15.00 Opfera Box - 15.30 Poročila - 15.35 Družinski zabavnik - 17.20 Kongres pleše, avstrijski film - 19.00 Risana serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Po vrnitvi, serijski film - 22.40 Šport - 22.55 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Reportaže iz tujine - 10.15 Nomadi vetra - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zlata dekleta - 13.35 Arsene Lupin, film - 15.15 Psi, naši najboljši prijatelji - 15.25 Hiša v Jeruzalemu - 15.30 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Montevideo -18.00 Čas v sliki - 18.05 X-Large, reportaže - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kristus in čas - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Sporna vprašanja - 20.20 Kamor ljubezen pade, komedija - 22.10 Vizije - 22.15 Pozdrav za Jacka Nicholsona, film -23.25 Chinatown, kriminalni film - 1.30 Izzvenevanje. TV MADŽARSKA 6.45 Vaška TV - 7.30 Za otroke - 8.28 Nedeljski magazin - 10.58 Tri želje - 11.48 Zrcalo - 12.00 Zvon - 12.06 TV-magister - 13.40 Pesem doni - 14.12 Svilene nogavice, amer, glasb, film - 16.05 Verski program - 16.30 Risanke - 17.35 Magnum, kriminalka - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Kumara, politična solata - 20.40 40 milijonov, tv-film - 21.38 Kratki film - 21.55 SP v nogometu, Norveška - Mehika 2. program 7.30 TV-shop - 8.02 Julijina šola - 8.35 Računalništvo - 9.15 Za otroke - 10.02 Živi planet - 10.56 Poljudnoznanstveni film - 11.20 Grško-katoliška liturgija - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.40 Risanka - 14.09 Edouard in njegove hčerke - 15.10 Pusti mi prijatelja! - 15.25 Za otroke - 15.45 Delta - 16.15 Odškodnina... - 16.35 Madžarska v sedanjem času - 17.25 Regionalni program - 17.55 SP v nogometu, Kolumbija - Romunija, Belgija - Maroko - 20.30 Glasba - 21.50 Festival Balaton - 22.45 Frivolne izpovedi, angleški film 5.30 Različne risanke in nadaljevanke -10.40 Laserska patrulja - 11.10 Hitri dirkalec - 12.00 Črni jezdec - 12.20 Hary in Hendersonovi - 12.45 Major Dad - 13.15 Princ iz Bel Aira — 13.45 Polna hiša — 14.15 Prijazna družina - 14.45 Knight Rider - 15.45 Ekipa A - 16.45 Pomorska raziskava DSV - 17 .45 Beverb/ Hhls - IS .45 Poročila —19.10 kojak — TO .15 Hagradna svin\a, g\edab£ka igra — TT.OO PrOslop, akcijska RTL TV SLOVENIJA 1 9.45 Huckleberry Finn - 10.15 Korenine slovenske lipe - 11.40 Učite se z nami - 12.10 Neverjetne avstralske živali - 13.00 Poročila - 17.20 Dober dan. Koroška - 18.00 Dnevnik - 18.10 Radovedni Taček - 18.40 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Tv-konferenca - 21.15 Potovanje v grozo, koprodukcijska nadaljevanka - 22.10 Dnevnik - 22.35 Sova: Grda, umazana, zabita, angl, nanizanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi program 11.45 Forum, Zrcalo, Utrip - 12.45 Košarka NBA - 14.45 SP v nogometu: Kamerun - Šved-ska - 16.30 Nedeljskih 60 - 17.30 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.07 Posočje, pozabljena dolina - 20.57 Studio City - 21.50 Nogomet - 23.55 Brane Rončel izza odra HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Jaz, lutkar - 10.35 Risana serija - 11.00 Letni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.& Stari mački - 13.05 Dobri in slabi fantje, ameriški film - 14.35 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Govorimo o zdravju - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška in svet - 21.00 Resnična zgodba, ameriški film - 22.35 Poročila - 22.45 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Očarljiva Jeannie - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Marie Antoinette, film - 12.35 Sporna vprašanja - 13.00 Čas v sliki -13.10 Mi -13.35 Družinske vezi -14.00 Trojica s štirimi pestmi - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Zdravnik Trapper John - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Športna arena - 21.07 Pogledi s strani - 21.15 Umor potem, film - 22.45 Zajtrkovalni klub, film - 0.20 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Disneyjeve risanke - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Welcome to Hungary - 13.10 Risanka - 14.01 Naš planet Zemlja - 14.56 Turizem - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Poslovni asistent - 16.42 SP v nogometu, Kamerun - Švedska - 17.15 Zunanje zadeve, serija - 17.44 Znanstvene raziskave - 18.24 Simboli - 18.30 Za otroke - 19.05 Kolo sreče - 19.35 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Columbo, kriminalka - 22.25 Inventura - 23.10 Festival Balaton - 0.20 Dnevnik BBC-ha 2. program 14.05 Teden - 15.00 Zasedanje parlamenta - 17.00 Videostrani - 17.04 Za otroke - l^.3l Civilna korajža - 17.56 Begavčki - 18.00 Regionalni program - 18.40 Ženska leta, amer, čb film - 20.35 Open University - 21.00 Pesnik J. Szervšc - 21.20 Koledar - 21.30 Dnevnik - 21.55 SP v nogometu, Brazilija - Italija - 23.55 Posel, gospodarski poročevalec 5.30 Različne nadaljevanke in risanke - H.00 Ilona Christen: Neznani leteči predmeti in Ne-zemljani -12.00 Hans Meiser -13.00 Major Dad - 13.30 Operacija Petticoat: Dvojni admiral ' - 14.00 Pacifiška flota - 15.00 Trgovina z bikin-kami, komedija — 16.55 Vrnitev Huika, fanta-sfični b\m - 1%A5 Poročila - 19.10 Odločilna RTL TV SLOVENIJA 1 10.10 Zgodbe iz školjke - 11.00 Ne vem, kdo sem, angl, oddaja -11.10 Univerzitetni razgledi - 12.30 Pevski tabor - 13.00 Poročila - 15.25 David Bowie - 16.20 Alpe-Donava-Jadran - 16.50 Športni pregled - 17.20 Mostovi - 18.00 Dnevnik - 18.10 Uporniki v službi kralja - 18.40 Iz življenja za življenje - 19.30 Dnevnik - 20.10 Osmi dan - 21.05 Strta srca, franc, nadaljevanka - 21.55 Svet poroča - 22.30 Dnevnik - 22.55 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angl, nanizanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi program 13.00 Euronews - 16.20 Obzorja duha - 16.50 Sova -18.20 Nogomet - 20.25 Prenova nacionalnega medija RTV Slovenija - 21.15 Trio Lorenz -21.50 Nogomet HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Jaz, lutkar - 10.35 Risana serija - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Na visoki nogi, humor, serija - 13.10 Balada o Dingusu Maggeeju, ameriški film - 14.40 Monoplus - 15.30 Ekologija - 16.00 Poročila -16.05 Otroška oddaja - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Z jadrnico okoli sveta - 20.45 Tv-parlament - 22.45 Poročila - 22.50 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Iz parlamenta - 10.30 Stric iz Amerike - 12.05 Živali našega sveta - 12.15 Športna arena -13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Trojica s štirimi pestmi - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Mi - 18.20 Svetovno prvenstvo v nogometu - Argentina : Grčija - 20.20 Univerzum: Tigri - 21.12 Pogledi s strani - 21.25 Weissenthaler - 21.50 Svet številk - 22.00 Pozdravi iz Hollywooda, film - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Ljubezen v Hongkongu, film. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Rivera - 10.30 Nacionalni parki - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 ZOOM - 12.45 Potopis - 13.35 Prepovedana ljubezen, franc, film - 15.09 Okna pripovedujejo - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Televideo - 16.17 Burleska - 16.22 Nacionalna zakladnica - 16.35 Zunanje zadeve, serija - 17.05 Ženski magazin - 17.30 Za boljši jezik - 17.40 Za otroke - 18.10 Odgovarjamo na telefone - 18.15 Gospodarski magazin - 19.00 Maček v Žaklju - 19.25 Katoliška kronika - 19.42 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.45 Otroci zmaja, serija -'21.41 Minispoti - 21.55 SP v nogomet, Nemčija : Španija - 23.55 Dnevnik BBC-ja 2. program 10.00 Zasedanje parlamenta - 16.05 Koliko je vreden podeželan? - 16.20 Za otroke - 16.45 Priložnost mladim! - 17.20 Videoigra - 17.35 Koledar - 17.42 Regionalni program - 17.55 SP v nogometu, Nizozemska : S. Arabija, Argentina : Grčija - 20.55 Kviz - 21.30 Kviz - 21.30 Dnevnik - 21.58 Policijska poročila - 22.05 Pesem doni - 23.05 Mislec - 23.35 Evropski popotnik - 0.15 Posel RTL 5.30 Dobor jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin i — 12.35 Springfieldova zgodba — 13.00 V/imbel- \ don 94 - IS .45 Poročila - 19.10 Eksplozivno \ - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Odločilna TV SLOVENIJA 1 11.10 Risana serija - 11.40 Iz življenja za življenje - 12.05 Kako so gradili piramide - 13.00 Poročila - 13.05 Studio City - 15.50 Istrske pripovedi - 18.00 Dnevnik - 18.10 Risana serija - 18.40 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.10 Iz parlamenta - 20.35 Film tedna: Vrt Continije-vih, italijanski film - 22.10 Dnevnik - 22.35 Sova: Popolna tujca, amer, nanizanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi program 13.00 Euronews - 16.05 Potovanje v grozo, koprodukcijska nadaljevanka - 16.55 Tv-konfe-renca - 17.55 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Omizje - 21.50 Športna sreda 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski I klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas ' hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin — 12.35 Springfieldova zgodba — 13.00 V/imbel- don 94 - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Jaz, lutkar - 10.35 Risana serija - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročilh - 12.15 Divja roža - 12.40 Na visoki nogi - 13.10 Nekoč je bil neki pokvarjenec, ameriški film - 15.10 Monofon - 15.30 Potopis - 16.00 Poročila - 16.05 Babica, dedek, vnuk - 16.30 Informatika - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto -19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Kultura - 22.55 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Življenje ni mogoče, film - 10.15 Panoptikum - 10.30 Pozdravi iz Holywooda, ponovitev - 12.10 Prijatelji za življenje: Kazahstan - 12.35 Reportaže iz tujine -13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Trojica s štirimi pestmi - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Mi - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Zdravnik Trapper John - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Ženska na begu, film - 21.50 Pogledi s strani - 22.00 Polkovnik Redi, film - 0.20 Čas v sliki - 0.25 Carmen, film. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 riviera - 10.30 Hotel Paradiž, serija - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Sotrpini - 12.22 Pomoč v duševni stiski - 12.45 Naš planet Zemlja - 13.40 Orfej, filmska opera - 15.08 Okna pripovedujejo - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Najstniško ogledalo - 16.32 Hišna blagajna - 16.42 Podeželske zgodbe - 17.15 Zunanje zadeve, serija - 17.45 Kipar K. Antal - 18.00 SP v nogometu, Nigerija : Bolgarija - 18.30 Regionalni program - 19.05 Maček v Žaklju - 19.30 Vprašanja kristjanov - 19.37 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 College, ital, serija - 21.55 SP v nogometu, Romunija : Švica - 23.55 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.50 Videostrani - 16.00 Za otroke -16.45 Kviz - 17.05 Mena - 17.35 Vesela slovnica - 18.00 Regionalni program - 18.45 Medicina - 19.00 Kratki filmi - 20.25 Lik kristjana - 21.00 Kviz - 21.30 Dnevnik - 22.00 Portreti, Churchill - 23.00 Omizje pravice - 23.30 Crack v Ameriki - 0.10 Posel - 0.15 Amor, erotični šov. RTL 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja — 11.00 Vroča nagrada — 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin — 12..35 Springfieldova zgodba — 13.00 NVimbel-don 94 - 18.45 Poročila — 19.10 Eksplozivno TV SLOVENIJA 1 12.00 Dežela kock, reportaža iz Legolanda - 12.20 Na počitnice - 12.35 Kronika - 13.00 Poročila - 17.20 Porabski utrinki - 18.00 Dnevnik - 18.10 Športna oddaja za mlade 19.30 Dnevnik - 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka - 21.05 Tednik - 21.50 Regionalne turistične oddaje - 22.15 Dnevnik - 22.40 Sova: To je ljubezen, angl, nanizanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi program 12.35 Kinoteka: Trenutek obupa, angl, film (čb) - 14.00 SP v nogometu - 15.45 Svet poroča - 16.15 Strta srca, franc, nadaljevanka - 17.00 Osmi dan - 17.50 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 CIA, angl, serija - 21.00 Muljava: Podelitev nagrad Kresnik ’94 - 21.50 Nogomet HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Jaz, lutkar - 10.35 Risana serija - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Na visoki nogi - 13.10 Junak in potepinka, ameriški fim - 14.50 Monofon - 15.30 Zagrebška katedrala - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Kulturna dediščina - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke • 20.55 Me je kdo iskal? - 21.45 Poročila - 22.35 Slika na sliko - 23.20 Večer ob glasbi TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.25 Budova dediščina - 10.40 Polkovnik Redi, ponovitev - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Trojica s štirimi pestmi - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki -18.05 Mi - 18.30 Zdravnik Trapper John - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Iris in Violeta - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Hunter, kriminalna nanizanka - 22.00 Kuba, akcijski film - 23.55 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riveira - 10.30 Regina, nemška serija - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.10 Risanka - 13.02 Sončni sistem - 13.32 Luknjasti dolar, ital, film - 15.10 Vaška TV - 15.30 Izložba, magazin, vmes ob 16.00 Dnevnik - 16.25 SP v nogometu, ZDA : Kolumbija - 16.53 Podeželske zgodbe - 17.28 Zunanje zadeve, serija - 17.57 Zodiak - 18.30 Za otroke - 19.00 Stavimo! - 19.25 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Sosedje - 21.20 Zvezdniki rocka, Bryan Adams - 21.50 Panorama - 22.50 Festival Balaton - 0.45 Dnevnik BBC-ja 2. program 14.45 Videostrani - 14.55 Za otroke - 15.20 Open Univetsity - 15.45 Drvarji - 16.10 Za otroke - 16.35 Na valovih - 16.50 Civilna korajža - 17.10 Videoigra - 17.25 Družinsko potepanje - 18.00 Regionalni program - 18.50 Hotel Paradiž, serija - 19.45 Festival Balaton - 20.38 Minispoti - 20.55 Kviz - 21.30 Dnevnik - 21.55 SP v nogometu, Italija : Norveška - 23.55 Posel RTL 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja — 11.00 Vroča nagrada — 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin — 12.35 Springfieldova zgodba — 13.00 Wimbel-don 94 - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno — 19.40 Dobri časi. slabi časi — 20.15 Klic v sili _.15 Mestna kAiniVta — M AS Brez »Ledu — 23-A5 Notni — o.oo -0.30 televizijski spored od 17. do 23. junija stran 25 iS‘ jo 8 ii K s »o s? ji« ti SSd§Jynija 1994 reportaža Moge je res slano Nafta Lendava - Naftaplin Tolikšnega zanimanja kot za letošnji Vestnikov vlak pa se m bilo. Samo iz Gerlinec se je prijavilo 70 izletnikov. Ko so bile vozovnice že po slabih dveh tednih za prvi izlet 11. junija razprodane, smo se najprej dogovorili z železničarji in gostitelji v Žusterni pri Kopru ta dodaten vagon. Ampak to je bilo dovolj le za dan ali dva. Številni, ki bi se radi popeljali z nami na morje, 50 nas dobesedno prosili, naj poskušamo najti mesto tudi zanje. Celo stali bi na vlaku. in tako smo se odločili, da organiziramo še eno potovanje na slovensko obalo, ki bo to solato. Tudi karte za ta vlak so bile kmalu razprodane. Prvi vlak je imel 14, drugi pa bo iz Id vagonov. Zakaj pa jih nismo naročili še več, se boste najbrž spraševali nekateri. To seveda no bi bil noben problem, toda ® Obali ni bilo možno najti nikjer tako velikega prostora, bi lahko vsi potniki (okrog posedli, imeli kosilo in se ^bavali ob zvokih ansambla raraom. In naša bojazen, da . zaradi prevelike množičnost nekaj težav, je bila delno opravičena. Nekateri potniki najbrž mso bili povsem zado-v°ljrri na koncu ogledov, ko se vsi skupaj zbirali v ho-m ob njem. Nekoliko nam nagajal tudi dež. no, vseeno pa bi lahko rekli, a kilo prv0 letošnje potova-k z Vestnikovim vlakom na m°rie prijetno doživi- doživetje. Ni bilo malo takih, ki so prvič videli moije. Nekateri med njimi so ga želeli tudi poskusiti. In ugotovili so, daje zares slano. 73-letna Helena Novak iz Sela ni mogla veijeti, daje na moiju res tako lepo, da ni videti konca vodne »mlake«, da tam plujejo tako velike ladje ... Tudi 58-letna Sidonija Bagari in 61-letna Pavla Gomboc iz Dankovec sta bili nadvse presenečeni, daje moije res takšno. Na slikah in televiziji si tega nista mogli predstavljati. Kopati pa se ne bi upali, četudi bi bilo lepo vreme. Oskar Makari iz Sela in Elizabeta Sep iz Murske Sobote sta bila prav tako vsa iz sebe od presenečenja. Pripravila: JOŽE GRAJ NATAŠA JUHNOV Ce bo dano jamstvo, bo pritekla tudi surovina Delavci Nafte so pisali pismo Janezu Drnovšku ter ga tako seznanili z velikimi težavami podjetja. Kritični so bili tudi do slovenske vlade, ki po polževsko rešuje položaj podjetja, saj še vedno ni rešeno statusno vprašanje Nafte. Negotovost že predolgo traja, so menili delavci Nafte, ki so predsedniku vlade Janezu Drnovšku pisali oprganizirani v tovarniški sindikat. Od vlade so zahtevali odgovor do 10. junija ter napovedali, da bodo sicer začeli s stavko, ne samo v podjetju, ampak tudi na pomembnih točkah v mestu opozaijali na svoje probleme. Odgovor iz predsednikovega kabineta so konec prejšnjega tedna zaposleni v Nafti tudi dobili in v ponedeljek se je sestal izvršni odbor sindikata. Po seji je predsednik sindikata, Jože Muršič, povedal, da so nad pismom ali odgovorom, ki so ga dobili od Janeza Drnovška, zelo razočarani, saj v njem ni bilo jasnih odgovorov na njihove zahteve, ampak zgolj ugotavljanja razmer, kakršne so in ki jih sami dobro poznajo. Janez Drnovšek tudi ni zapisal nobenega konkretnejšega predloga za reševanje razmer v podjetju, zato so zaposleni v Nafti razočarani, saj so pričakovali marsikaj drugega. Na seji izvršilnega odbora so tako ponovno postavili zahteve, da se ugodi njihovim zahtevam, ustanovili so tudi stavkovni odbor ter predlagali sklic tiskovne konference, da bi s problemi podjetja in zahtevami seznanili tudi javnost. Sicer pa, kot je bilo napovedano v začetku tedna, prav danes slovenska vlada razpravljala o lendavski Nafti. Menda je še vedno odprto vprašanje, v kolikšnem delu bo država lastnik podjetij naftnega gospodarstva, tudi Nafte. Če se bodo na državnem vrhu odločili, da podržavijo vitalne dele Nafte in predvidijo tesnejšo vez med Nafto in Petrolom, ostaja vprašanje, kako bo z odplačevanjem doga za tovarno metanola. Gre za dolg, težak 14,5 milijona dolarjev. Hrvaški Naftaplin je konec prejšnjega tedna poslal odgovor na predlog, ki so jim ga poslali z Nafte za ponovno poslovno sodelovanje in dobavljanje plinskega kondenzata. lendavska Nafta je dobavitelju na Hrvaško sporočila, da če jim na mesec dobavijo 30 tisoč ton plinskega kondenzata, jim bodo do konca leta poplačali 4,4 milijona dolarjev dolga iz lanskega leta. Kajti, če rafinerija stoji, ker nima surovine za predelavo, tudi ni iz česa vzeti za plačilo dolga. Naftaplin pristaja na to, da bo mesečno Nafti dobavil ne 30, ampak 21 tisoč ton plinskega kondenzata na mesec, vendar pa za to, da jim bo rafinerija redno poravnavala račune za surovino ter do konca leta plačala lanski dog 4,4 milijona dolarjev, terja jamstvo ali poroka. MH 1 * c« Podpisani kraj ______— poštna številka naročam VESTNIK. NE ZAUPAJTE NIKOMUR POD 45! Že” je vlak _________________________________________ av^K na ^e'ezn"ški postaji v Kopru, nas je tamkaj ko .h Wčiln -0V’ s lv vSt*' dve ženici sta se sami prijeli za roke, 0 J moških kavalirjev. Droben, a najbrž zanimiv dogodek smo »zabeležili« tudi na železniški postaji v Ljubljani. Vestnikov vlak in še posebej svojo sestro (Emo Flegar iz Gradišča) je prišla pozdravit Lojzka Isako-vič. S sabo je prinesla kranjske, hrenovke in kruh, Ema pa ji je izročila šopek rož za minuli 69. rojstni dan, prinesla pa ji tudi domače bučno olje, meso iz »tiinke« in jajčka. NAROČILNICA PODPIS _____ ulica pošta Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota IŠČEMO It NAJ... KMETIJO 94 PRIJAVNICA: Naslov lastnika: Po domače: Onadva bi nam prav gotovo rekla, da jima je bilo lepo. Mogoče bo prijateljstvo, ki sta ga sklenila na našem potovanju traialo še kar nekaj časa. Znano je da so se nekateri pari, ki so se spoznali na Vestmkovem vlaku, kasneje tudi poročili. Kmetija je: a) starejša, dobro ohranjena b) nova, krajini prilagojena arhitektura c) vodnjak Če imate ali poznate kmetijo, ki se s svojo arhitekturo spaja z goričko, ravensko, obmursko ali slovenskogo-riško krajino, na kateri kmetujejo vzorno In okolju prijazno, spoštujejo in ohranjajo tradicijo, kjer so doma rože in prijazni ljudje... jo kar prijavite za 4. Vestnikovo ocenjevanje Iščemo NAJ... KMETIJO 94. Prijave zbiramo do 18. junija 1994 na naslov VESTNIK, Slovenska 41, 69 000 M. Sobota. #barkan a morju je že nekaj, mar ne? nHG**'88 ^estnikovega vlaka je bila Zava-’ ■ler srno s-j,. “''.Pozdrav so izobesli tudi pred hotelom ’ Pili, plesali v dežju ... stran 26 vestnik, 16. junji^ vestnik PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE murseasobota d.o.o Bakovska ulica 29/a zaposli več KV-natakarjev, lahko tudi pripravnikov v atraktivnih lokalih v M. Soboti. Obljubljamo dobro plačilo in dobre delovne razmere. Vloge in dokazila o izobrazbi naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh od objave. Podrobnejše informacije so na voljo v kadrovski službi podjetja po tel. št. 21459, int. 222. NAROČILNICA Podpisani . ’ kraj ______:__________ poštna številka_______7 naročam VESTNIK. _____ ulica pošta______ NE ZAUPAJTE NIKOMUR POD 45! Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota PODPIS HOČE, Stara c. 42 tel. 062/611416, 61106Z telefaks: 062/611417 vseh vrst gotovih možnost NAKUP A N A soboto od 8. do lž^ Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj UnOAdriatic za Prekmurje in Prlekijo po telefonu MS 32-134. STOP Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230 PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV Panasonic • PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA, Kopališka 2 69000 MURSKA SOBOTA razpisuje javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev: i jj. - CISTERNA CREINA za prevoz fekalij, enoosna, z palko, leto izdelave 1977, potrebna popravila, izkhc 85.731,00 SIT; H - CISTERNA CREINA za prevoz fekalij, enoosna. z* a ti vore, brez črpalke, 4000 1, leto izdelave 1988, potrebna izklicna cena 165.360,00 SIT. dvori# Javna dražba bo v ponedeljek, 20. junija 1994, ob 12- na “ podjetja Komunala M, Sobota, Kopališka 2. . d0U Ogled cistern, ki se bosta prodajali, je možen na dan dražbe od in Interesenti morajo pred dražbo vplačati pri blagajni podjetja varščino. Plačana varščina se kupcem všteje v kupnino, drugim u se vrne. Prodaja bo po načelu videno-kupljeno. zato reklamacij ne bomo Kupec je dolžan kupnino s prometnim davkom plačati pred P cisterne. H Odprimo okna, naužijmo se zraka, ne bojmo se komarjev! KOVINOPLASTIKA JE ONEMOGOČILA KOMARJEM VSTOP V SPALNE IN BIVALNE PROSTORE S KOMARNIKOM KOMARNIK R je namenjen za standardna okna in balkonska vrata KOMARNIK ZA KRAJŠANJE - Pri vgradnji se omarica in vodila krajšajo na končno mero • hitra montaža in preprosta uporaba • učinkovito prezračevanje prostorov • mreža je ojačana s steklenimi vlakni VSE INFORMACIJE IN GRADBENIK, d.o.o., Maribor, Soko tel.: 062/104780 Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ 61386 STARI TRG PRI LOŽU 4g6 Tel.: 061/707422, telefaks: 061//u P KOVINOPLASTIKA J gg V IMENU KNJIGE BIBLIA tu je, vse svetu pismu, stariga inu noviga Leta 1584 smo dobili knjigo, ki pomeni polno uveljavitev slovenskega jezika in potrditev samobitnosti slovenskega naroda. Natisnjena je bila v 1500 izvodih, do danes pa seje ohranilo le kakih 66 izvodov. 410 let pozneje, na pragu novega tisočletja, v novi in neodvisni državi, bomo to knjigo ponovno natisnili za vse, ki se zavedajo njenega pomena. tiskarska tehnologija. Natisnjena bo na posebnema pap»rJ zvezali pa jo bodo ročno. 1520 strani, format 24x36 C • IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST IN SI ZAGOTO PO NIŽJI PREDNAROČNIŠKI CENI SVOJ IZVOD TEMELJNEGA DELA SLOVENSKEGA PISMENSl h leŽil* Z novim natisom DALMATINOVE BIBLIJE bomo obe testamenta, slovenski, tolmačena, D a 1 m a t i skuzi DALMATINOVA BIBLIJA bo izšla v faksimilirani izdaji, torej kot natančen posnetek izvirnika, kar omogoča najsobodnejša petdesetletnico Založbe Mladinska knjiga. n a K mladinska knjiga založba, d.d. Ljubljana, Slovenska 29 SKLEPNO DEJANJE Učenj a fin pesnikJurij 'Dalmatin s sodelavci na konjih sredi zime, naSdvestrovo 1583, zapusti V^ittenberg in se napoti proti domovini. Spotoma se ustavi v Leipzigu in 8. januarja 1584 z založnikom Samuelom Selfischem obračuna stroške za natis ‘Biblije, ki so znašali 3523 goldinarjev, 4 groše in 9 pfenigov. VAugustusburgu (14.-15.1.)se Še zahvali za pomoč soškemu volilnemu knezu in se skozi Drago (18. L), Dunaj (29. I.), Celovec (5. II.) in pref Ljubelja 8. februarja vrne v Ljubljano. Za skrbnika nad zalogo Biblij, ki so jih cele mesece v sodih tihotapdi v Ljubljano, postavijo 22. maja 1584 Adama Bohoriča. Vezan izvod Biblije stane 4 goldinarje in 30 krajcarjev, nevezan pa goldinar manj. _______________________________ Knjigo DALMATINOVA BIBLIJA izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljete na naslov a Laffls knjiga, Prodaja po pošti, Slovenska 29, 61000 Lju J ^1^ j 07 j pod enakimi pogoji naročile pri naših poverjenikjj^/j40 Najhitreje pa knjigo naročile po telefonu na Št.:" ki Vam je na voljo 24 ur na dan! . DB DA, v prednaročilu naročam knj'® DALMATINOVA BIBLIJA, ki bo iz§la 0 letos. Prednaročniška cena: 79.800 SIT, vdjidoJiJlliUJu^ V ceno nista vračunana 5% prometni davek in sou« stroških pošiljatelja. Knjigo bom plačal(a) v.obrokih brez obresti-Napišite število obrokov (največ 10)! Cena faksimila: 79.800 SIT Po izidu bo cena knjige 95.76 SIT Priimek: Pošla: | Naslov: | Pošt, št.: Vaš prihranek: 15.960 SIT | Zaposlitev: _ | Tel. št. doma: | Naročilnica zavezuje Založbo in naročnika! I Želim, da me obveščate o knjižnih novostih. Datum: _ Podpis: stran 27 ^nM6. junija 1994 vestnik Na podlagi sklepa o javnem razpisu za podelite " |zvršni svet SO dejavnosti v občini Murska Sobota z dne 23.03- Murska Sobota objavlja: JAVNI razpis Podelitev koncesije v lekarniških deja Cankova, Rogašovci, Martjanci in Pros ■ . Predmet razpisa: .k iftkarnar na podlagi dejavnost kot javna služba, ki jo opravlja zase koncesije. Lekarnar lahko poleg lekarniške dejavnosti opravlja Še: . _rT.nxi,i sredstvi za nego ~ oskrbuje s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pr P ln drugimi sredstvi za varovanje zdravja, ' izdaja veterinarska zdravila, .. .. oraHAtev " izdeluje in preverja kakovost zdravil in pomožnih zdravilnih “ svetuje pri predpisovanju in uporabi zdravil. opravljanje lekarniške dejavnosti so podeli za območje ^vci, Martjanci in Prosenjakovci. ^Splošni pQgOjj za koncesije: . 7*81ia 39 Podeli posamezniku, ki izpolnjuje naslednje pogoj .. nev delovnega Tazmrrja PlOmkani larmaCiie ‘n iZP°’niUie 8P'°Šne ” '^a opravljen strokovni izpit, s SHS. —.... koncesije. Naza P°4e'itev koncesije: „notonravl|a v prostorih, ki si 8?"^ Martjancev in Prosenjakovcev se ^^"^“Lejivnost Izključno J * zasebnik. V RogaSovcih bo zasebnik izvajal lekarniško dejavn ’ °Stonh Nravstvene postaje RogaSovci. za prijavo je 8 pni po objavi javnega razpisa. '“'Srnar' kr Zbirt ^Menlh kandidatov na podlagi zak°n8k'b'^^Vsobota' ^Mdati 18 M zaposlan v javnem zavodu Pomurska ieka ilDO|njevanju razplsa- i nlh Pogoje*fmiobit8'' koncesije morajo prijavi priložiti dokaz I »5 j®"80 4- točke tega razpisa je dokazilo javno spričevalo o končani sred j I ^nješolskega izobraževalnega zavoda. 1 “^ireuu ’°'l8,W koncesije skleneta lekarnar in Sekretariat za &k dejavnosti W Ureb"8 t1«18860'™razmBr|a ° °P ‘ kandidati nnili j 7- , drČINA MURSKA SOBOTA, | ^etariat^?° priiave za Javni razpis na naslov. 0 s"? za družbene dejavnost, občine Murska za Posamezna razpisana območja bodo val prijali kandidati tridesetih dneh od poteka razpisanega roka. IZVRŠNI SVET ' SO MURSKA SOBOTA Natakarica tudi tednik ----------------------------- ’ TE1FWIE Naj L1naj natakarica '94 I?bor » bo spremljal tudi tednik Ski k' so jn akl ®tevilki vam bomo predstavili po v» ^9 orir poslušalci Murskega vala. °b°to. g ;?d*tev ho v soboškem kopališču 9- julija. FORMITAS Mar|ja . — "o- Pa taka« Ž*a ah zah-n^hiia da ie ne bi >m0 20 v gostilni je ier? žnati nl?°ra nataka' Ld^o, Veun?rG^' hrano in S16 Pribori ?ora skrbeti, ^''Ijen C U'n primerno ^ bn° ie\ skratka po-čiinl6nk0stPtoZl\^ vsako gost,h 16 lahk0 zna-P9«ih'n2aradika-lik^r°steqaP^ajai° v l°kal. i^kar XSSa nima ve-Jtisti z9a J^.' Pa najraje M Variie Sne U?n° 'n spoz-S* Ste^ lokalov, n^apoknl pravi’ da > ^ nebizame' 9a'Kljub dru-u vsem naporom. ^nera'nl pokrovitelj pivovarna UNION DARILA VESTNIKOVEGA VLAKA Darila Vestnikovega vlaka, ki je vozil 11. junija 1994, prejmejo: Frančiška Kovačič, Okoslavci, Videm ob Ščavnici, Gizela Gumilar, Lendavska 13, Rakičan, Murska Sobota, Emilija Ficko, Trdkova 45, Kuzma, Pepa Vogrinčič, Cvetokova 15, M. Sobota, Marija Križan, Rankovci, Tišina, Anton Gomboc, Gerlinci, Cankova, Antonija Bagari, Prosečka vas 42, Mačkovci, Janez Cug, Dolina, Puconci, Karmen Pintarič, Bodonci, Ela Potočnik, Va-darci 30, Cankova, Irma Bernjak, Moravske Toplice, Dolga ul. 65, Martjanci in Ana Hamler, Šratovci 32, Radenci. Čestitamo! Darila dobite v upravi Vestnika v Slovenski ulici 41 v Murski Soboti. Uspehe delimo z vami NOVE NIŽJE CENE GOLF CL . . . 23.950 DEM VENTO CL . 29.211 DEM GOLF EUROPA 26.990 DEM PASSAT CL 34.290 DEM GOLF CL VAR. 25.972 DEM AUDI 80 . . 34.381 DEM Audi POSEDI Ljutomer d.o.o p. e. AVTOSALON IN TRGOVINA 69240 Ljutomer, Prešernova 7 Tel./Fax. (069)81 166 UGODEN KREDIT IN LEASING Včeraj, danes, jutri Marjana Šebjanič (Antalič - Sebeborcl) Marjana šebjanič sodi v generacijo mlajših natakaric. Kljub temu pa ji ne manjka izkušenj, ki si jih je nabirala v nekaterih drugih gostilnah in lokalih. Čeprav ima dve leti starega sinka, jo je pred letom dni sedanja »šefica« prepričala, da se je ponovno zaposlila v go-, stilni. Delo jo veseli, pa tudi gostje so zadovoljni z njo, sicer je ne bi predlagali za naj... natakarico. Večino prostega časa, ki ga je sicer malo, porabi za sinka, nekaj pa tudi za delo doma na polju. Za zabavo je nekoliko manj časa, prej ga je bilo seveda več, vendar je ne pogreša, ker je z družino dovolj veselja. Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo v severovzhodni Sloveniji 49. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Tudi v Mariboru, na Šentilju, v Murski Soboti in Dolnjem Lakošu ter na Ptuju. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali * smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. 62350 LENART, KRAIGHERJEVA 19/A Telefon: (062) 723-039, faks (062) 723-018 RAZPIS ZA ODDAJO IN NAKUP TRGOVSKO-POSLOVNIH PROSTOROV V LENARTU, Kraigherjeva 19 a - objekt je za bencinsko črpalko v Lenartu - lokali bodo v enem ali dveh nivojih - površina posameznega lokala bo od 30 do 100 m2 - lokal bo narejen do IV. gradbene faze oziroma po želji ponudnikov Vse informacije dobite pri BIRO Lenart, Jurovska cesta 1, Lenart, telefon: 062/724 652 dopoldan, telefaks 062/724 707. Petrol Je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi pri Vas. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Mariboru na Partizanski cesti, na Tržaški in Ptujski in tudi v Murski Soboti. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. PETROL Slovenska naftna družba stran 28 vestnik V akciji Bramac za lepšo Slovenijo bomo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. julija 1994, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. BRAMAC Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! CNAZ PRIPELJE SVET DO VAS KAM IN PO ČEM NA DOPUST? - POČITNICE NA SLOVENSKI OBALI: PORTOROŽ: 7-dnevni počitniški paket v hotelih B-kategorije, polpenzion že za 260 DEM. Hoteli: Vesna, Lucija, Marita, Roža IZOLA: 210DEM na osebo, hoteli: Belvedere, Marina PENZION OLJKA ANKARAN: 7-dnevni paket 235 DEM POSEBNA PONUDBA V ANKARANU: 7-dnevni paket v depandansi VVeekend že za 210DEM - POČITNICE V ISTRI UMAG hotel ISTRA: 7-dnevni paket za 249 DEM na osebo, ne smete pozabiti znamenite poreške riviere. POREČ: 7-dnevni paket 185 DEM na osebo, hoteli Albatros, Mediteran - POČITNICE V GORAH KRANJSKA GORA: 7-dnevni paket 217 DEM na osebo, hotela Larix, Prisank - POČITNICE V TUJINI ŠPANIJA: 10-dnevne počitnce, odhodi: 30. 6. in 8. 9., cena le 495 DEM KORZIKA: šotorjenje v neokrnjenem kraljestvu Sredozemlja, v pristnem stiku z naravo; odhodi: 4. 7., 14. 7., 24. 7., 3. 8. in 13. 8., cena le 399 DEM TUNIZIJA: odhodi 9. 7.-18. 7. in 18. 7.-27. 7., cena samo 799 DEM, možnost plačila na obroke Informacije in prijave v poslovalnicah TURISTIČNE AGENCIJE KLAS v M. Soboti, Lendavi, G. Radgoni ali po tel., št. je 22 606. PRIČAKUJE VAS AGENCIJA KLAS! AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.o.o. MATERINSKI DO® PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! NAROČILNICA MKUZALEM M Z ZAKAJ PO RENAULT CLIO V ORMOŽ? - kupce vozil CLIO čaka junija lepo darilo: AVTORADIO GRUNDIG - menjava rabljeno za novo - IZREDNO UGODNE POSOJILNE MOŽNOSTI - dobava takoj Vljudno vabljen' v prodajni salon RENAULT ORMOŽ, Hardek 44 c, tel. 062/701023 Niste sami Vestnik je z vami! Podpisani_________ kraj _____________ poštna številka___ naročam VESTNIK. ulica pošta______ Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota v\UBL|ANSk4 PODRUŽNICA MARIBOR Glavni trg 17b. III. nadstr. , . tel. 062/224 617, 224 619, 2237 stavi ।al Delovni čas: 9.-17. ure (ob dela LOMBARDNA HIŠA d.d. R«>l|eva 6, Ljubljana KRATKOROČNA GOTOVINSKA POSOJILA na °®n°dnOstni P8 - PREMIČNIN (avtomobili, umetniška dela, zlato, vi pirji, filatelija, numizmatika, tehnični predmeti) - NEPREMIČNIN (vpis hipoteke) - OSEBNEGA DOHODKA . ilU rFNAHI > ODKUPUJEMO ZLATO PO DNEVNO NAJVISJIr^,,.^-^ SHUJŠAJTE PRED POLETEL HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE SLIM-TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ |ejt SLIM-TEE je naravni zeliščni čaj, ki pomaga pri hujšanju in ohra^^ujšat« omejevanja Vaših prehrambenih navad. Z naravnim SLIM-TEE ča^ost-^1»'’ zdrav način. Zmanjšuje vam apeteit. hkrati pa vam krepi organizem m o'Ltebavfi1 veča vitalnost, poživlja in daje občutek ugodja. Pospešuje tudi delovanj in pomaga pri nespečnosti ter koncentraciji. >^1« CENA: SAMO 590 SITs P1’8 . Priimek in ime: Naslov:-------- Poštna št.:---- Kraj:__________ Obveščamo potnike, da bomo po 24. juniju 1994 vozili po počitniških voznih redih. Obenem bomo zaradi premajhne zasedenosti avtobusov med počitnicami ukinili naslednje avtobusne proge: 1. Ob delovnih dneh, razen ob sobotah: Naročila po tel. 061/728519 ali na naslov O'NECO. p.p Murska Sobota-Sotina ob 09.00 in vrnitev od 10.00 Murska Sobota-Sotina ob 16.15 in vrnitev od 17.20 Murska Sobota-Sotina ob 11.00 in vrnitev od 12.00 Murska Sobota-G. Radgona-Maribor ob 12.30 in vrnitev ob 15.25 Gradiščak-Gibina ob 06.00 Ljutomer-Gibina ob 07.15 in vrnitev ob 07.35 M. Sobota-Bakovci-D. Bistrica ob 09.30 D. Bistrica-Črenšovci-M. Sobota ob 10.00 M. Sobota-Grad-Dolič ob 16.15 in vrnitev ob 17.25 2. Ob nedeljah in praznikih: Lendava-Dobrovnik-M. Sobota-Maribor ob 06.05 Maribor-M. Sobota-Črenšovci-Lendava ob 11.00 Dolič-Grad-M. Sobota ob 11.30 in vrnitev ob 15.15 Dolič-Grad-M. Sobota ob 18.20 in vrnitev ob 19.30 Sotina-Murska Sobota ob 12.00 in vrnitev ob 15.15 Sotina-Murska Sobota ob 18.30 in vrnitev ob 19.30 Čepinci-Hodoš-Murska Sobota ob 11.08 in vrnitev ob 15.15 Čepinci-Hodoš-Križarka-M. Sobota ob 17.45 M. Sobota-Puconci-Hodoš-Čepinci ob 19.30 Lendava-Turnišče-Murska Sobota ob 11.48 in vrnitev ob 15.15 Murska Sobota-bolnica Rakičan ob 12.45 in vrnitev ob 13.15 Murska Sobota-bolnica Rakičan ob 14.45 in vrnitev ob 15.10 Podrobnejše informacij dobite na avtobusnrpostaji v Murski Soboti ali po telefonu 069/21515», S.O.S. Compa^ VSE KAR NAREDIMO Ml, VOZITE BRIGITA BUKOVEC VOZI FORD! FIESTA že od 18.950 DEM ESCORT že od 23.750 DEM MONDEO MED PRVIMI S KRMILJENIM KATALIZATORJEM. TODA ČAS SE IZTEKA. VARČNI SE BODO ZA NAKUP ODLOČILI DO 30. junija. * ZA NJIH JE PRISPELA NOVA POŠILJKA VSEH FORDOVIH MODELO^ POSEBNA PONUDBA ZA PRAVNE OSEBE, KI SE ODLOČIJO ZA NAKUP VEČ KOT TREH AVTO^^ ln obljenosti ®»®° zdramila zahteva o obvezni izobraz t Pojavljale so Istih, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno m • državlja- se tudi kritike, češ da želi vlada onemogoči novopečenih ki si iščejo svoj vir zaslužka. Pa ni tako in uspešno ^vcev, ki so v minulih mesecih že obiskov USD0Sabljanjem « preh^ znanja, lahko potrdi, da so z usposa j veliko pridobili pravzaprav sami. so izpiti v bistvu vsak dan.« Kako dolgo traja tečaj? »Različno, tu je spet konku- i«'l ^Po na Združe-začel Z™'?’' letu, od- 0 kovini? Jatl novi zakon bil° t0 Pra’ otrebovai, , r° t0 že dolgo ^eno 2 določi"1310 tr§ovino fes*«: jem^S ®°' Trgovin lje več treu-v^Aira^nV3"^ J^niji, ki J" t0 ne samo u Povsod v pvmajhn^ am-i°VEvropo^' Mi že-|ao ^arno^’■ 0 se Pravi, da tega jePSa^°diti- Pod' > "i loi3itrŽn' red- brez 2* Podpisih^eljena- ob ss ^n°nizap^ajjebil’da ^t^lšobrarh-0^*1 le tr' z določenim teoretičnim in praktičnim znanjem. To ureja Zakon o trgovini oziroma pravilnik, ki izhaja iz njega. Združenje trgovine pri GZS je dobilo s 30. členom Zakona o trgovini koncesijo, da se na združenju opravlja preizkus strokovne usposobljenosti prodajalca in poslovodje. To velja za tiste, ki so že zaposleni, pa nimajo ustrezne izobrazbe, s pogojem, da so bili zaposleni 24. 4, ko je začel veljati zakon, ali pa so morali imeti to dejavnost prijavljeno do 19.6. 1993. V spremembi pravilnika je dovoljeno, da ljudje s 5.stopnjo strokovne izobrazbe opravijo tečaj usposobljenosti kadarkoli, ne glede na to, ali so bili zaposleni v trgovini. Preizkusa so oproščeni vsi, ki imajo ekonomsko izobrazbo, aranžer-skim in ekonomskim tehnikom in tistim 6. ali 7, stopnjo izobrazbe.« Vi imate koncesijo za opravljanje preizkusov, kdo pa skrbi za izobraževanje? »Na področju izobraževanja je konkurenca. Izdali smo brošuro, v kateri so izobraževalne vsebine, vsa vprašanja in poslovnik o opravljanju izpita. Ljudske ali druge univerze in šole so se pri nas informirale, , mi smo jim to posredovali in renca. Izpit opravijo v enem dnevu; poslovodja ga dela iz petih predmetov, če nima pete stopnje, mora delati tudi preizkus znanja tujega jezika - dobi jezikovni test. Imamo skupino 36 profesorjev, tako da imamo vsak dan po pet komisij, če preizkus opravi, ima v nekaj urah certifikat v roki. Velik problem so pa dokumenti, ki jih pošiljajo kandidati, ti so nepopolni in jih moramo pošiljati nazaj in vse to nas ovira. Marsikdaj so celo imena narobe zapisana, pač niso dosledni. Ali pa smer šole in pogodba o zaposlitvi nista pravi in tako da- Metka Potočnik, sekretarka Združenja trgovine pri GZS preizkus. Vsak, ki izobražuje, mora vedeti, kdo sploh lahko prihaja na preizkus. Žal se dogaja tudi to, da v borbi za denar nekateri predpisov ne spoštujejo in pošiljajo na preizkus kandidate, ki preiskusa ne morejo opravljati.« Je število tečajnikov, ki želijo pridobiti certifikat o trgovski usposobljenosti, odvisno od tega, koliko nvoih trgovin je v določeni pokrajini? »Seveda. Po zadnjih podatkih konec leta 1993 imamo 6300 pravnih oseb in 4000 fizičnih oseb v trgovini, to so registrirani obrtniki. Do sedaj je Ije.« Kako uspešni so tečajniki pri opravljanju izpitov? »Pri poslovodjih je uspeh okrog 78 odstoten, pri trgovcih pa okrog 80 odstoten. Popravne izpite imajo lahko iz enega ali več predmetov. Rok za popravne je čez en mesec. Če takrat ni uspešen lahko še enkrat ali večkrat ponavlja. Zahtevamo znanje, in če je seminar dobro pri pravljen, se to zelo obrestuje. Precej se naučijo o psihologiji prodaje, bolje poznajo blago, mogoče jim gre slabše knjigovodstvo, to nam je popolnoma jasno zakaj, ker ti ljudje tega v praksi ne delajo. Zakonodajo poznajo tudi kar dobro, presenetljivo pa je poznavanje blaga. Mislim, da je prav to prispevek h kakovosti storitev.« BERNARDA B. PEČEK • OKNA • VRATA za: •SENČILA 10°/ got. popusta • mont. STENE •prenova OKEN JELOVICA • brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT • možnost obročnega odplačevanja • potrošniško posojilo 1+3 (brezobrestno) • potrošniško posojilo 1 + 6 (9% obresti) • plačilo s čeki 1+3 (brezobrestno) Škofja Loka (064) 632270, Kranj (064) 211232, Ljubljana (061) 1851500, Celje (063) 25881, Ravne na Koroškem (0602) 20175, Maribor (062) 102800, Murska Sobota (069) 22921, Novo mesto (068) 22 772, Metlika (068) 58716, Krško (0608) 21 236, Nova Gorica (065) 23660, Koper (066) 37029 Z največjim zadovoljstvom vas obveščamo, da je /O Pomurska banka d.d. ustanovila b.. .................................. bursko družbo za upravljanje skladov d.d ki je med prvimi dobila dovoljenje za upravljanje pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, ki bo upravljala Pomursko investljcijsko družbo. Ta bo objavila prospekt o javni ponudbi ter ob izpolnitvi vseh zakonskih pogojev predvidoma že v začetku julija začela zamenjevati certifikate za delnice Pomurske investicijske družbe. Želimo, da se pred naložbo certifikata dobro informirate, zato so vam v vseh enotah Pomurske banke pri posebnih okencih INFORMACIJE O CERTIFIKATIH na voljo naši strokovnjaki, ki vam bodo olajšali odločitev. Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce. - ————..71_ VIRGO na 1 ožba v domači kraj POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA h • n tnm RS 6/94 vezana na 8. točko 103. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Objava je v skladu z Uradnim listom RS 6/94, vezana • stran 30 vestnik,16juj^ KO JE SLOVENIJA PRAZNOVALA OSAMOSVOJITEV, JO JE PRIMORSKA ŽE BRANILA... primorske novice DAN PREJ Tik pred izidom je knjiga, ki z dokumenti in pričevanji razkriva resnico o vojni za Slovenijo, ki se je pričela 26. junija 1991, še pred začetkom proslav ob razglasitvi osamosvojitve. Resnica o ljudeh in dogodkih, ki so bili zamolčani zaradi višjih ciljev, knjiga, ob kateri bo kdo znova vzkliknil: O, p....! DAN PREJ so napisali novinarji in sodelavci Primorskih novic ter Radia Koper, neposredne priče dogodkov, o katerih so želeli poročati, pa jih niso pustili v eter... Zato je DAN PREJ knjiga, ki jo morate prebrati. Govori o zgodovini, ki smo jo sami krojili. NAROČILNICA Ime in priimek ________________________________________ : ulica, kraj, pošta ____________________________________ j naročam ____________ izvod(ov) knjige DAN PREJ po prednaročniški ceni 2300 SIT (po povzetju - cena velja do 20. junija 1994). Naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. datum:________ '____________podpis:____________________ | »teinu ~ motorna vozila TRIOSNI TOVORNI AVTO FAP 2226,151, z Mercedesovimi osmi, letnik 1983, registriran do novembra, z delom, prodam. Stanislav Horvat, Srednja Bistrica 35 a, tel.: 70 192. m3710 ZASTAVO 640 D, 4 t. registrirano do novembra, v dobrem stanju, ugodno prodam. Križevci 78 v Prekmurju, tel.: (069) 54 035, po 18. uri. m3712 RENAULT 5, letnik 1992, prodam. Tel : 42 816. m3714 FORD ESCORT 1,6 CLX, letnik 1993, prodam. Hradil. Kopališka 5, M. Sobota. m3716 TOVORNI AVTO TAM 130 T-10. ke-sonar, prodam. Tel.: 062 38 140. m3727 MOPED AVTOMATIK s smerokazi, nov. zelo ugodno prodam. Tel.: 32 167. m3732 MOPED TORO in avtomobilsko prikolico z A testom ter kombinirani mizarski stroj prodam. Tel.: 46 212. m3733 RENAULT 4, letnik 1983, registriran do junija 1995, ugodno prodam. Egi.: 22 805. m3740 GOLF JX, diesel, letnik 1988, prodam. Tel.: 40 251. m3752 fLADA CENTER * AVTO TRGOVINAH ODPRTO ponedeljek-petek 8.-16. ure v soboto 8.-12. ure 62231 Pernica Vosek 6 d (ob cesti Maribor-Lenart) tel. 062/640540 PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA (do konca junija po stari ceni) NAJUGODNEJŠA POSOJILA - NAJUGODNEJŠA POSOJILA - NAJUGODN primer: SAMARA 1500/5V - polog 5200 DEM/36 mes. po 285 DEM SAMARA 1500/5V - brez pologa - 48 mes. po 380 DEM (kreditojemalcev je lahko več - 2 ali 3 člani družine) * NOVI in RABLJENI POOBLAŠČEN PRODAJALEC 10-LETNA TRADICIJA *•_ Borut Jagodič JUGO 45 A. letnik 1987, in moped BTS 60, prevoženih 600 km ter Opel Omega karavan, letnik 1987, prodam. Tel.: (069) 57 193. m3753 JUGO 45 L. letnik 1985, redno servisiran, z novimi gumami, registriran do junija 1995, prodam za 1.800 DEM (oziroma po dogovoru). TeL: 44 071. m3754 LADO 1600, letnik 1980, registrirano do 30. decembra, in moped CTK 80, letnik 1991, registriran do junija 1995, prodam. Tel.: 82 789. m6993 SATELITSKI SISTEMI Pace, Lasat od 399 DEM. Sistemi z vrtenjem že od 649 DEM. Predelamo tudi vaš sistem. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021 BMW 320. letnik 1977, in Renault 14, letnik 1979. prodam. Tel.: 23 309. m3756 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1992 - julij, prevoženih 31.000 km, prodam. Tel.: 22 219, po 20. uri. m3757 TOVORNI AVTO MERCEDES 15-19. kiper, letnik 1973, trambus, ugodno prodam. Tel.: (069) 53 061. m3758 ZASTAVO 101, letnik 1978, neregistrirano, vozno, prodam. Kravo, staro 8 let, brejo 7 mesecev, prodam. Čikečka vas 51, tel.: 44 160. m3759 AVTOMATIK. zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: (069) 22 695, popoldne m3762 PEUGEOT 205, letnik 1991, 3 vrata, rdeče barve, prodam. Tel.: 26 530. m3765 JUGO KORAL 55. letnik 1989. dobro ohranjen, prodam. Krog. Plečnikova 62. tel.: 22 945. m3768 JTOnEDIVER^ ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ LIPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 tel.: 061/571875 ŠKODO PICKUP, staro eno leto in pol, prevoženih 15.000 km, dobro ohranjeno, kasko zavarovano, prodam. Tel.: 26 170 in 32 049. mrč RENAULT 4 GTL, letnik 1982, prodam. Tel.: 75 929. mle kmetijska mehanizacija TRAKTOR URSUS 902 B prodam. V račdn vzamem plemenske telice. Tel.: 71 060. mpl TRAKTOR STAYER, 18 KS. s priključki, poceni prodam. Zrim, Brodarska 65, Krog, tel.: 24 708. m3767 KOMBAJN EPPLE 840. motor v okvari, prodam. Sebeborci 31. m3707 MOTOKULTIVATOR HONDA F425 z vlečno frezo, frezo Pan-Agra 110 cm in VW hrošč, starejši letnik, generalno obnovljen, ugodno prodam. Tel.: (069) 42 125. m3709 ŽITNI KOMBAJN 770 Duro Dakovič prodam. Tel.: 45 148. m3719 KOMBAJN EPLE 211. v dobrem stanju, prodam. Tel.: 48 703. m3720 TRAKTOR TORPEDO, 60 KS, prodam. Kobilje 22, tel.: 79 211. m3721 KOMBAJN ZMAJ 131, star 15 let, kombiniran (bunker-vreča), prodam. Tel.: 70 707. m3745 GLASBENA ŠOLA MURSKA SOBOTA Sprejemni preizkus za nove učence bo v torek, 21. junija 1994, med 9. in 11. uro ter med 14. in 17.00 uro. Prednost za sprejem imajo kandidati na oddelkih za violino, trobento, klarinet in flavto. ENO- IN DVOOSNE PRIKOLICE, 4, 5 in 7 t, s poviški, posebej primerne za prevoz pšenice, prodam. Tel.: (069) 82 580. mrč KMETOVALCI, AGROIZBIRA Trgovina Kranj vam iz svoje prodajalne nudi po ugodni ceni rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus. Fiat Štore, Univerza!, IMT, Zetor, kosilnice BCS, program SIP Šepmpeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100 - 8.050,00 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju. Tel.: 064 324 802. mrč KOMBAJN EPPLE 211 T, z obnovljenim motorjem, prodam. Turnišče, Ob potoku 10. m3766 KOMBAJN FERGUSON 685 zamenjam za traktor ali prodam. Motor za Ferguson in vse dele za TAM prodam. Alojz Belci. Selce št. 49 . 62232 Voličina, tel.: 062 724 774. m3769 EXPORT - IMPORT Finančni Ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel. -telefaks: (069) 32848 * AVTOMEHANIKA * AVTOKLEPARSTVO KOSILNICO na hidravliko, v odličnem stanju, in obračalnik za seno, prodam. Ludvik Šinko, Nuskova 64, p. Roga-šovci. m3750 KOMBAJN DURO DAKOVIČ MK 770 prodam. Tel.: 57 032. m3751 DVA OBRAČALNIKA BCS in traktorski obračalnik Panonija, v dobrem stanju, prodam. Tel.: 62 782. m4481 LAHKO ENOOSNO PRIKOLICO s poviški in električno napeljavo, obračalnik in Oltove pluge, 10-colne, prodam. Rudi Mavrin, Babinci 30, tel.: 82 836. m6987 BALIRKO za seno in slamo prodam. Mavrič, Logarovci 38, p. Križevci pri Ljutomeru, tel.: 87 754. m6986 KOMBAJN ZMAJ prodam. Melinci 10. m3761 TRAKTOR STEYR 180 s kabino in 120-basno harmoniko Weltmeister. Tel.: 70 499. mle posesti POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA HIŠO v M. Soboti prodamo. Lokacija primerna za gostinsko dejavnost. B.I.K., Kardoševa 1, M. Sobota, tel.: 21 049, od 8. do 16. ure. mrč VINOGRAD s kletjo in sadovnjakom, v Strehovcih, prodam. Tel.: 00385 41 731 822, po 18. uri. m3705 TRAVNIK (14,58 a) v Sebeborcih in njivo (33,45 a) v Bogojini, primerno za vinograd ali sadovnjak, prodam. Tel.: 23 433. m3713 Prodam komunalno urejeno parcelo v Černelavcih (10,5 a). Telefon 31 303. m+u VEČJO KMETIJO - hiša, gozd, njiva, travniki, vinograd, v izmeri 3,5 ha, v okolici Žerovinec, prodam. Vekoslav Domajnko, Žerovinci 78, p. Ivanjkovci, tel.: 062 714 507. m6972 GOZD v Selu, 35 arov, in čevljarski stroj prodam. Sebeborci 3. m3744 živali DVE MLADI KRAVI, breji 8 mesecev, prodam. Filovci 15, tel.: 47 056. m3722 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, poceni prodam. Tel.: 21 961. m3731 KRAVO. staro 6 let, brejo 6 mesecev, ugodno prodam. Tel.: 51 142. m3734 MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, odličnih staršev, in dve mladi kozi sanske pasme, ugodno prodam. Lukač, Kroška 79, M. Sobota. m3741 MALE KOZE IN PUJSKE prodam Jože Pertoci, Jordan 18, Tropovci. m3755 NESNICE, MLADE KOKOŠI, že v za-, četku nesnosti, prodaja KZ. Dostava na dom. Tel.: 82 401. m6991 GOSI - sivo bele kanadske velikanke, za nadaljnjo rejo, težke 2,5 kg, in purane za nadaljnjo rejo lahko naročite po tel.: 82 383. m6988 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): 3 mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; 4 mesece stare jar-čice po 350 SIT; 4 mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mpp PAR PAVOV prodam. Tel.: 063 774 109. mpp razno SPALNICO, dobro ohranjeno, malo rabljeno, poceni prodam. Tel.: 21 826, zvečer. m3760 KLAVIR Plagidus Schlachter Graz opus m 87, starejši letnik, ugodno prodam. Tel.: (069) 65 039. m3702 STROJ ZA KEMIČNO ČIŠČENJE OBLEK prodam. Tel.: 43 131. m3708 VINO ŠMARNICO, večjo količino, prodam. Bukovnica 11, p. Bogojina. m3723 STROJ ZA PRANJE Karcher 720 Mo-bile, 130 bar, in kompreosr Cobafer, 70 1, 10 bar, prodam. Tel.: 62 777. m3717 ČEŠKO BOKARICO kal 12/7 x 57 R z menjalnimi cevmi in strelnim daljnogledom prodam. Moravske Toplice. Cuber 33, tel.: 48 420. m3725 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO Ekonomik, novo, s 5-letno garancijo, 35.000 kalorij, in 100-litrski bojler, nov, prodam. Turnišče, Mladinska 21. m3729 GRANITNI KAMEN, že razkosan, primeren za zidavo ograje ali temeljev hiše, in gumi voz, 5 t, dobro ohranjen, prodam. Farkaš, Zvezna 15, Rakičan. m3735 POČITNIŠKO BRAKO PRIKOLICO prodam po ugodni ceni. Rakičan, Cvetkova 60. m3737 STAREJŠE ZIDAKE. 2.000 kosov, ugodno prodam. Tel.: 22 586. od 18. do 20. ure. m3738 POHIŠTVO ZA SPALNICO, termoakumulacijski peči - 3,5 in 2 KW ter 80-litrsko zamrzovalno skrinjo, prodam. Muhič-Pajtler. Cankarjeva 50. M. Sobota, tel.: 23 626, popoldne. m3742 BELO IN RDEČE VINO prodam Markišavci 30, tel.: 31 474. m3743 STREŠNO OPEKO FOLC, rabljeno. 6.000 kosov, prodam po 13 SIT za kos. Herman Pozvek. Matjaševci 32. m3746 TELEFONE PANASONIC (tudi brezžični), telefakse, odzivnike in drugo iz programa Panasonic prodamo z možnostjo dostave na dom in priklopa. Naročila sprejemamo po mobitelu 0609 616 628. m3748 namakanj^ Kmetovalci, nečaka^ : NAPRAVAMI izdalo* I I IVVr..., N V I strojna I j dolžine od W0do600n zmogljivostodSdolžOm1^ I ura m J I Informacije in prospekt Gorička j 69204Šalovci3,telkOW^s ZAPOSLIMO osebo s izobrazbo, s pasivnim škega jezika in opravljeni® : izpitom, za vodenjeadmim* j! m drugih hišnih opravil, "" j ženska oseba od 40 do 50 **. I veznosti. Poskusna doba 3 Plača po dogovoru. Tel: od 18. do 20. ure. m3703 - KITARIST s kompletno čenjem) išče basista, k,avj?,5|i nana in pevca ali pevko. T®-012. mle •« KOMBAJNISTA iščem. Nem1® ' Martjanci. m3709 storitve INŠTRUIRAM osnovne in srednje . PLETILNI STROJ EMP1SAL na električni pogon in z vso dodatno opremo prodam. Tel.: 43 022 m3749 LEPA BUKOVA DRVA prodam. Dostavim na dom. Tel.: 063 772 517. mpp HRASTOVA DRVA in osebni avto Zastava 101, neregistriran, v voznem stanju, v celoti ali po delih, prodam. Razkrižje 12, Ljutomer. m6992 KOPALNO KAD, bojler, kozo mlekarico, mlado kozico io kviotoo prodam. Cven 4, tel.: 81 585. m6984 m3730 STROJNE NOTRANJE izdelamo hitro in kakovosti, za meseca julij in avgust td11 > j Po tel.: 062 724 707. mrč PO KONKURENČNIH bavimo in dostavimo velagLl, kokalorični premog. Tel.: w mrč EMAJLIRAMO OBRABI^ PALNE KADI v vseh h8?1® cija in kakovost zagotovljen1- 69 235. m3422 termo ALI NAVADNO '^ vam izdelamo hitro in ročila za meseca julij in nacije po tel.: 062 724123, mrč delo NATAKARICO z izobrazbo zaposli okrepčevaloica STOTKA Turjaoci. In-formacije po tel.: 65 748. O13704 ZIDARJA in delavca za izdelavo betonskih izdelkov honorarno zaposlim. Tel.: (069) 62 392, po 18. uri. m3701 CERTIFI^ Ne morete se odleti vložiti certifikat ga radi prodali z e Ponudbe zn J iP vrednosti vrednosti, za prodali, vestnik, Sle’vSobota- 69000 Murska n V levem kotu K napiši cert'f^> Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA aj. Id11’ Mnogo prezgodaj, komaj v ’ • nas je po dolgi in hudi b° vedno zapustil naš ljubi m brat, sin in zet Branko Iv^ iz M. Sobote Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem šote sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najte J. kih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z na pos^ izrazili sožalje, in vsem, ki so ga v tako velikem SteVppsebd mili na njegovi zadnji poti, darovali vence in zahvaljujemo dr. Ireni Rihtaršič in družini Pe‘r Vsi, ki smo te imeli radi Aiti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. Ponosna, trdna kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam ‘‘jf. Za vse, prav vse ti še enkrat hv ZAHVALA 48- ,£l“' 1 ■ junija nas je mnogo prezgodaj.v if za vedno zapustila draga žena- hčerka Jolanka Joliča roj. Janža, iz Šalamenec 33 v^emSmn°S° P^ani izgubi se iskreno trenutkih kakorL'>rSOSedOmi-PriJateliem 'n znancem' k' ^^I1 Kakorkol, pomagal,, kajt, bolečino nam lajša spoznanje, da v ‘el nismo ostali sami. Vsem še enkrat iskrena hvala- Žalujoči vsi, ki smo jo imeli stran 31 ZAHVALA V neutolažljivi žalosti pretresena zaradi nenadne prezgodnje smrti mojega najdražjega življenjskega sopotnika Ignaca Glavača z Melinec 86 se iz dna srca zahvaljujem vsem, ki so mi v asu Preizkušnje stali ob strani, mi pomagali ter aja t poguma. Še posebej se zahvaljujem Stanku ar . njegovi ženi, Štefanu Jerebicu, Mirosu Siam m nj g ženi iz Maribora, beltinskemu gospodu župni u z grobni obred, pevcem z Melinec za občuteno P pesmi Naceku v spomin in Gizeli Maje za o Poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tu 1 nikom in znancem za darovano cvetje in sv. ma V tihi žalosti: žena Olga in vsi, ki smo ga imeli ZAHVALA Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vsakega osrečiti si znal, vendar pred usodo neizbežno si nemočno zaspal. V 30. letu nas je tragično zapustil dragi mož, očka, sin, brat in zet Avgust Braneč 0^ b ] iz Murske Sobote kom, sosed^1*^'Se 'skreno zahvaljujemo vsem sorodni-darovalicv '. ’.Pr'jateljem in znancem ter vsem, ki ste stranivnajt v?n V dobrodelne namene ter nam stali ob ^cem Za e Ph trenutkih. Najlepša hvala g. kaplanu in s^vesa u P°£rebni obred ter govornikoma za besede PosebnoiZpaa ^oktivu Carinarnice M. Sobota, še ^u'ck ter k°raV] ^olga vas, postaji policije, špediciji °ektivoma Kompasa in Gorenj a-Varstroj. ’°ci vsi, ki smo ga imeli radi Oh, ti nesrečni Srečko, kaj si komu storil? Komaj si začel živeti, pa si moral te umreti. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, komaj v 22. letu, nas je tragično zapustil dragi sin, brat in stric Srečko Mlinarič - iz Bratonec s0se^e^' 'Zgub' PdjateVSe zahvaljujemo vsem sorodnikom, «h«alFob6m b.otrini in znancem, ki so nam v najtežjih iskre9' Vence str?n' in nam pisno ali ustno izrazili sožalje, v tale Nic^6’ sveče. za sv. maše in dobre namene. 2adnj Veiikem a, brat Gustek z Marijo, Valerija in drugo sorodstvo Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA 30. maja je v 37. letu umrla ljuba žena, mamica, hčerka, sestra in teta Ivka Serec roj. Krampač, iz Koprive, stanujoča v Humu pri Ormožu Sknenado ^Vik’ S°SedornP7' ’z^ub> se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-Cvetje ■ PosPrem’IrnanCem 'n prijateljem, ki so jo v tako velikem ^Opnib0 Sv-maše ' na nten' Prezgodnji zadnji poti, darovali Za Poi>r'Pkam pa izrekli ustno 'n Pisno sožalje. Hvala g. 0Šina ^^a za n nJ °bred, pevcem za odpete žalostinke, cern Psv^bna hv i De.besede in godbeniku za odigrano 'a’atriČne h i a osebju onkološkega oddelka in sodelav-V nJenih težv-k'^n'ce Ormož za nego in lajšanje bolečin 'h trenutkih. Vsem še enkrat hvala. žalujoči- - ”a’ hrama in u*°z Janko, hčerkici Mateja in Monika, ______ brat Stefan z družino ter drugo sorodstvo Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra Helena Kučan iz Križevec 78 v Prekmurju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene. Žalujoči vsi njeni V naših srcih še živiš, zato nas pot vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 11. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in pradedek Alojz Serdt s Tišine Hvala vsem, ki počastite spomin nanj. Vsi, ki smo ga imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 73. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat Ivan Rajtar iz Črenšovec, Ulica Prekmurske čete 65 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše. Hvala g. kaplanu, zdravnici, sorodnikom, botrini, sosedom, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi 4. junija 1994 smo se poslovili od dragega sodelavca Stanka Čeha iz Nedelice Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci Mlinarstva Premoša Turnišče Oh, ljubi sinko, kako težko je slovo, še težje je spoznanje, da te več ne bo. Vsi tvoji upi so bili zaman, le zakaj jih mora črna zemlja kriti . zdaj? ZAHVALA Z bolečino v srcu ne moremo dojeti, da nas je v 27. letu za vedno zapustil dragi sin. brat in vnuk Stanko Čeh iz Nedelice Ob boleči izgubi našega dragega Stanka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala botrini, sorodnikom in dobrim sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali za sv. maše, vence, cvetje in sveče. Posebna hvala družinama Toplak iz Nedelice in Premoša iz Turnišča ter cvetličarni Ana iz Lendave. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, gasilskemu društvu, NK Nedelica in njegovim prijateljem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Nedelica, 4. 6. 1994 Žalujoči: oče, mama, stara mama, sestra Olga z možem, teta Kristina in vsi, ki so ga imeli radi Saj molčal si, molče trpel. Prišla je ura, nisi mogel več, kar izgubili smo te. Za tabo ostala je praznina in solza spomina, zakaj, ta pot bila je edina. ZAHVALA V 61. letu nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, očka, dedek, sin, brat, stric, boter in sorodnik Mirko Hoheger iz Lipovec Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali in sočustvovali z nami, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, za sv. maše in bolnišnični sklad. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku KS za ganljive besede slovesa. Posebna hvala kolektivoma ZD Beltinci in Lekarne, dr. Ivu Carju, dr. Maji Šaruga ter dr. Tanji Puc-Kous in osebju internega oddelka za vso strokovno in požrtvovalno pomoč. Žalujoči vsi njegovi Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, vsakega osrečiti si znala, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si zaspala. Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pusta, sama tam stoji. ZAHVALA V 68. letu nas je nepričakovano zapustila draga sestra in teta Marija Maučec iz Ižakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede in vsem, ki ste ji storili karkoli dobrega. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo Molčal si, trpel molče. Prišla je ura, ko nisi mogel več. Obstalo plemenito je srce, utihnil glas je tvoj. Za tabo ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata, tasta in strica Vinka Bavčarja iz Murske Sobote se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovane vence, cvetje in prispevke za humane namene ter za ustno in pisno izraženo sožalje. Iskrena hvala govornici KS g. Eriki Hertl za ganljive besede slovesa in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala stanovalkam bloka v ulici Štefana Kovača 21 za vsestransko pomoč. Žalujoči: žena Gizela, sin Vlado, hčerki Vida in Tanja z družinami, brat in sestre z družinami Pogrešali te bodo tvoji vnuki: Boštjan, Vladka, Bina, Mateja, Matic in Blaž Skrb, skromnost, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, hudega trpljenja, ta grenka smrt bila je močnejša od življenja. ZAHVALA V 65. letu je umrl naš dragi mož, oče, stari oče in brat Vladimir Banko iz Dankovec 20 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na vrt počitka in grob zasuli s cvetjem ter darovali v dobrodelne namene. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri organizaciji pogreba, GD Dankovci in gospodu duhovniku za pogrebni obred, iskrena hvala. Zahvaljujemo se za številne obiske v času njegovega bolehanja dr. Rajnarjevi, med. sestri Zdenki ter osebju kirurškega oddelka bolnišnice Maribor in Rakičan za nesebično požrtvovalno zdravljenje. Žalujoči vsi njegovi Kdo se z nama bo igral, kdo bo z nama pesmi pel, zdaj, ko te nikoli več, dragi oča, nazaj ne bo? Hvala ti za vse! Neutolažljiva vnuka Mateja in Matjan Poslanec SKD Jožef Kocu-van-Ministrant. ki ga dolžijo, da je zemeljske dobrine plačeval z nepokritimi čeki, računajoč na božjo vsevidnost, ki pomaga pomoči potrebnim, je zanikal obdolžitev. »Nisem plačeval z nepokritimi čeki, tako gotovo kot nisem bil med trgovci in bančniki, ki jih je Kristus pregnal iz jeruzalemskega templja.« Radgonski mehurčki Soboška partijska celica ni razpuščena. V javnosti se zadnje čase ne pojavlja, ker na zaprtem posvetovanju proučuje izrek nekdanjega nepozabnega sekretarja Martina Puhana-Zadnjega po Malahiji. Nepozabni je njega dni izjavil: »Tisti, ki je tako sposoben, da je lahko soboški partijski sekretar, je lahko tudi rimski papež«. Nekateri najbolj rdeči se bodo pridružili naslednjemu farnemu romanju v Vatikan, da bi pre-motrili papeževo zdravje. Lepo pozdravljene, ljube moje! Prejšnji teden ste ostale (in ostali) brez mehurčkov. Globoko se opravičujem! Razlog je zelo preprost in žalosten. Veste, žalovala sem za mojim (in slovenskim) dobrotnikom Ivekom od Negove. Dve leti ga ni med nami. V Radgoni pa kot da se sramujemo, da je sploh kdaj živel. Tako je pač življenje in spet mojega Iveka izrabljajo (bodo izrabljali) v politične namene. Fuj infuj, »ljubi« politiki! Spet sem v političnih vodah. Ja, pa saj moram biti, kajti tudi v naš kraj prihaja njegovo veličanstvo predsednik vlade Slovenije s spremljevalci (kje je Artur?). Lepo je, da pogleda tudi naš konec, kaj se dogaja in kako živimo. Rečem vam, ljube moje, slabo, slabo, slabo! Moje delo v Avstriji je »fuč«, živim samo s skromno plačo. Težko si privoščim dragocenosti, ki se ji reče meso. Joj, kako rada bi bila na Arturjevem mestu, saj (tako slišim) v dveh dneh poje več dragocenega mesa, kot si ga lahko sama privoščim cel mesec, ja, tu pa je še družina. Ja, ljube moje, na referendum o lokalni samoupravi sem že pozabila. Veste, niti na volišče nisem šla, saj imam jaz svojo občino. Me je pa te dneve hudo prizadel drugi zelo demokratični (?!) referendum o samopri- spevku (pa so rekli, da jih ne bo več - namreč samoprispevkov). Pa so! V moji ljubi Radgoni je vse mogoče. O čem »flancam«, sprašujete? Ja, o prispevku za nove učilnice (veroučne, da ne bo pomote!), in to kar močan »prostovoljni prispevek«. 20.000 tolarjev bom tudi jaz prispevala - kaj hočemo, ko pa sem tudi sama pokimala z glavo! Samo, da bodo naši otroci srečni! Tako kot bodo postali tudi dobri športniki (otroci in tudi me uboge Radgončanke). Spet sprašujete, zakaj? Ja, ljube moje, stopite v naše glavno križišče s semaforji, pa boste vedele (najbrž ste tudi že doživele!). Prižge se zelena luč za pešce in predno reagiraš, že je tu zopet rdeča ... in potem dirke po zebri. Hvala tistemu, ki skrbi za rekreacijo pri semaforjih, vendar pa »zeleni val« za pešce le podaljšajte. In kaj je še novega v moji ljubi Radgoni? Nič pretresljivega. Osmošolci so končali s šolanjem, ob vpisu v srednje šole pa je povsod gneča - v M. Soboti, Mariboru in Ljutomeru (tudi v Radencih). Slišim, da si neklateri prizadevajo, da bi zopet vozil potniški vlak iz Gornje Radgone v Ljutomer in nazaj. Bog daj, da bi se to uresničilo! Pozdravlja vas vaša vdana Radgonska klepetulja En TOTI in TOTA izLotmerka Štefan Celec-Ženin mož in medenjak, sicer pa šef novo-izvaljenega Radia Radia, ter Marjan Dora-Deprofundis, sicer pa urednik Murskega vala, plodno nadaljujeta s konkurenco, ki sta jo začeli IBM (Irma Benko- Mama) in BBC (Brigita Bavčar-Celec /-celi njen/). Takoj, ko je Celec na svojem radiju uvedel 25-urno oddajanje, je Dora razglasil, da bo Murski vai oddajal 28 ur dnevno. »Denarja si od cerkvenih krogih nisva izposojali zato, ker bi hoteli Beltinko spraviti pod cerkveni vpliv in jo preimenovati v Pletilnico Klepče-vih sester, saj so naše delavke poročene. Šlo nama je za dei-slamizacijo firme, ki jo je uvedel prejšnji direktor Feta Ismajlovič-Sladoledar nadaljeval pa vodja sindikata Benjamin Šipoš- Očike Oba sta si v tovarni uredila hareme,« sta izjavile Nataša Hozjan in Anica Varga-Diskodečvi. Najine »ušesovlečne« in »oč-noopazovalne« metode so nama dale minule dni še kar zadovoljivo bero. Tako sva tudi opazila, da so tisti, ki so postavili zapornico na stranski cesti, ki pelje z Ormoške ceste v Lotmerki do otroškega vrtca, le-to odstranili, kot je od njih menda zahtevala občinska vlada. No, znak, ki prepoveduje promet v obeh smereh, pa še stoji, le da ga nihče ne upošteva. Pa tudi kovinski steber, na katerem je bila zapornica, še štrli iz zemlje - kot spomin in opomin, da tu nekaj ni bilo vredu. Samo »ušesovlečna« zadeva pa se je ondan zgodila pred blagovnico v Lotmerki, kjer je stala manjša skupina ljudi in se pogovarjala o referendumu za nove občine. Beseda je nanesla tudi na negativno odločitev ljudi na območju KS Križevci, kjer so imeli skoraj že vse pripravljeno za novo občino: kje bo sedež (kupili so pisarne od likvidirane kmetijske zadruge), kdo bo župan (največ se je govorilo o g. Sercu), kdo bo direktor Križevskih opekarn (še naprej bi to funkcijo zaupali g. Zidarju) idr. Lepi načrti in obeti pa so padli v vodo. Mar se bodo sedaj priključili novi občini Veržej, se je spraševal nekdo v omenjeni skupini. Eden od njih pa mu je brž odgovoril: »Samo če pridejo k nam po kolenih in se pokesajo, ker so nam hoteli vzeti Banovce!« Še ena »baba čula - baba rekla« se nama zdi dokaj zanimiva. V našem Lotmerki ali kje v okolici naj bi obstajala tolpa, ki krade avtomobile in Company Veščica d.o.o. 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 jih vozi čez zeleno mejo na Hrvaško ali še kam dalje. Tako je zginil tudi skoraj nov mercedes, s katerim se je ponašal kmetovalec Štih iz Noršinec. Najino iskreno sožalje! AVCI - Ker drugih glasovalnih mestih bili za novo mestno občino, referendumi pa niso uspeli le v Nemčavcih, Rakičanu in Murski Soboti, so se predstavniki slednjih treh naselij odločili, da sprožijo skupno akcijo. Z njo naj bi javno preverili rezultate referenduma in od ljudi izvedeli, za mestno občino majo. MJ kakšno se zavze- »Prevarali so nas, niso nam preskrbeli izkrcevalnih čolnov. Zato nismo mogli izvesti invazije na Berlusconijevo Italijo«, je izjavil veteranski udeleženec Vestnikovega vlaka na jadransko obalo Mišo Faflik-princ Rudolf - Nekaj naših je vseeno padlo. Ležali so po kupejih. ■ MURSKA SO- BOTA - Stanovalci ulice Štefana Kovača so se odločili sprožiti postopek za zaporo c(ela njihove ulice ob križišču s Prešernovo, kjer se je zadnje čase zgodilo več prometnih nesreč. Približno 200 metrov dolg cestni odsek je postal nova črna točka, zaradi katere je nastalo precej škode tudi na nekaterih hišah in plotovih. MJ »Pes, ki je ugriznil Ivana Gerenčerja-Gedžoja se je do ugriza hranil izključno z našimi izdelki,« je izjavil direktor Mesne industrije Milan Bratkovič-Buss. Ko je prvi minister Janez Dmovšek-Kankan med zadnjim obiskom v Muri zagledal pladenj sokov, se je vrgel podenj, sokove zvrnil po sebi in zahteval nove hlače. Za stare oboževalke niso žrebale, ker so imele etiketo »Beko« (Beograjske konfekcije). /IK ZDRAVUŠČE MORAVSKE TOPLICE Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci v nedeljo pripeljali 26 avtomobilov, prodali pa 3. Jugo 45, letnik 1987, s prevoženimi 69.000 kilometri, je stal 2.600 DEM; zastava 128, letnik 1987, s prevoženimi 74.000 kilometri, 2.000 DEM in golf diesel, letnik 1987, s prevoženimi 109.000 kilometri, 9.000 DEM. Znamka avtomobila Letnik Prevož. km Cena Suzuki Swift 1.3 GTI 1990 43.000 15.000 DEM Golf JX 1.3 1989 61.000 12.000 DEM Fiat Regata 100 S 1987 95.000 6.700 DEM Nissan Sunny 1.4LX 1991 39.000 15.500 DEM Renault 19 1993 6.000 23.000 DEM Renault 5 C 1992 15.000 11.800 DEM Gof diesel 1986 97.000 8.000 DEM Jugo 45 1987 52.000 200.000 SIT Zastava 126 p 1985 81.000 1.200 DEM Opel Kadett 1.4 i 1991 43.000 16.000 DEM Golf J 1.3 1984 109.000 • 4.000 DEM Lada Samara 1989 73.000 ■ 7.000 DEM Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 70 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki do 20 kilogramov. Kupci so morali za par odšteti od 9.000 do 12.000 tolarjev, kupili pa so 65 živali. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci pa giorajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. KOLESARSKI MARATON AJDA 19- junij ob 8.30 Cene sadja in zelenjave Tržnica Osrednja Murska Sobota ljubljan. tržnica Jabolka 160,00 180,00 Jagode 200,00 150,00 Bananne 160,00 140,00 Kivi 320,00 320,00 Limone 160,00 170,00 Pomaranče 140,00 130,00 Lubenice 160,00 120,00 Nektarine 430,00 400,00 Paprika 460,00 430,00 Paradižnik 210,00 250,00 Kumare 160,00 100,00 Zelje 120,00 100,00 Čebula 200,00 150,00 Korenje 85,00 80,00 Česen 510,00 450,00 Jajca 14,00 15,00 ki perea Zaman sem se v prejšnji številki po otroško vadil na naše sinje Jadransko morje, zaman sem »fantazum-n vse utegnem doživeti v kupejih, še posebno v okrepil , na vlaku, zaman ... Prišla je »višja sila« in ostati'sem doma. Žena je namreč naenkrat postala tako da mi je zagrozila: »Zdaj, na stara leta, bi rad norel, s0? bil mlajši, si samo čepel doma. Saj veš, ko/ikokra morala sama na romanje k Mariji Bistriški pa na Briti1 č Vem, nisi mogel, ker si držal z rdečimi. Toda hodil na romanja, ne greš niti zdaj na to veseljačenje^ Ce pa boš pobegnil, potem pobegnem tudi jaz, sal ■ edina, ki je zapustila moža!« Grožnja, kot ste lahko že sami ugotovili iz Prel novice, da sem pač ostal doma, me je vrgla iz hotel tvegati, da bi me žena zapustila, saj žena je pat prva je najboljša, zato mi v soboto ni bilo treba 3.30 na soboški postaji oziroma na vlaku. S $ »potegnil« tja do 8. ure, ko me je draga vendarle zb'-1m da je na mizi kava in da bo kmalu tudi šunka ZI Najprej sem se splazil tja, kamor tudi cesarji hodijo P^ sedenjem prelistal »novine«, potem sem se obril i nakar sem v kuhinji pozajtrkoval. Nato sem hotel s j ’ f bi nakrmil živino, a žena mi je rekla, da tako uref bom šel tja, sicer pa je dodala, da je že vse sama Op» tudi mleko je odnesla v zbiralnico. Nisem je hvali, slutil, da je morala zgodaj vstati. Morda pa, re fjt sobotno noč niti ni spala in je »dežurala«, da bi I bi po vsej sili hotel pobegniti na »cug«. V sob0 nisem počel skoraj nič takega, od česar bi bila ka K temu me, začuda, žena tudi ni priganjala in doza mi je, da me je hotela imeti le zase. Miet11^ Take so torej te naše ženske! Prav je, da se jim mo J tam uklonimo, naredimo kaj, da bo njim prav-nekako tudi dolžni, še posebno mi, ki smo sklenil ment svetega (neločljivega) zakona. Sobotni danpM vseeno ni minil v »rožicah«. Tja proti večeru je>>naS -Ji na dan z besedo. Nekako bolj po ovinkih miF’'0,^ naj bi šel v Črenšovce in skušal pri dobitniku tistiinf milijonov tolarjev izprositi vsaj en milijonček, čes jf to ne bo težko dati, nama pa bo veliko pomeni treba dati popraviti zeleni traktor Steyer, tudi »‘ (zastava 101) je že zanič ... Temu, da bi šel Prosnbi miseln se odločno uprl. Dejal sem tudi, da tisti, ki n“l milijone na 3 x 3, pravi, da to sploh ni res in da F V dobil nekdo drug. Kar hvaležen sem mu, da tako t ji 5 tem zmedel tudi mojo ženo, ki se je končno vaa »insistirala«, naj po vsej sili grem »fektarit«- ^/aij toliko drugih slišal, da je sreča nesramna, saj aa samo tiste, ki že tako in tako imajo »vse«. Sam niše .^ni mnenja, ko pa tudi zase tako dobro vem, da člo**"^ vse8a- Poglejte samo tole mojo drobno z izkušnjo: na morje, samo za en dan, z vlakom, da,^1, bo kdo povozil, sem hotel iti, a me žena, ta pustila. Le kje so potem šele uresničitve drugih, velikih želja?! Je pa tudi res, da smo po svoje nest ko sem nam kaka želja uresniči, že bi radi, da se ena z drugo, tretjo ... željo. Meni se želja, da bi še‘ na izpolnila, zato nočem, da bi se mi uresničila ka • Triaif^ Svojčas sem pel: »Žena naj bo doma ■■■<< v ušesih odzvanja ženina melodija: »Mož (!) na< 0 is ,o Pomurska banka Moja domača b*1* Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 10. junija 1994, tečaj' 6. 1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 14. junija 1994 od Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1,130.0001 2,331.7676 7,947.6725 8.2219 9,392.9567 131.4863 Nakup LOččjo 2538.00 7,700.00 757 9,000.00 '128.00 v POMURJU DVA NOVA BANKO^J Poleg bankomatov v Murski Soboti (na Trgu Z • 7 m v Lendavski ulici), Gornji Radgoni, Leno Ljutomeru in v Radencih poslujeta od 15. junija 1994 dalje nova bankomata v ekspoziturah - v LENDAVSKI ULICI (M. Sobota) ih v BELTINCIH BANKOMAT - prijazno pri roki 24 urpa Veliki maraton 110 km Mali maraton 40 km OLIMPIJSKI TEK Dve progi: 11 km in 3,8 km Moravska noč 2. julija