O 3~
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
Leto 4
JANUAR
Št. 1
OB ZASEDANJU OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV
Sigurno je, da bo v ospredju te razprave poleg vseh dejstev dosedanjega in prihodnjega družbenega in gospodarskega razvoja naše doline tudi ta, kakšne so naloge ter zadolžitve, ki jih bo morala ob programiranju in izvrševanju tega razvojnega programa na svoja ramena prevzemati ZK, oz. njeni člani? Te naloge sigurno ne bodo majhne. Prav zaradi tega, ker bo šlo za pomembne zadolžitve je pričakovati, da bo to zasedanje občinske konference po svojem pomenu vsem nam, ki v Gor-njesavinjski dolini živimo in delamo še posebej zanimivo.
V	našem glasilu objavljamo nekoliko skrajšane uvodne materiale, ki so članom konference na razpolago za to sejo. Ta material objavljamo tudi z namenom, da lahko vsi tisti, ki jih ta razvoj neposredno zadeva, prispevajo svoj ustvarjalni delež k razpravi. Zato se poslužite »Savinjskih novic« oziroma svojih krajevnih družbenopolitičnih organizacij.
O vsebini in poteku konference bomo poročali v naslednji številki.
Nekaj splošnih podatkov o dosedanjem razvoju občine
Ozemlje občine zajema 50.751 ha površine. Občina spada po svojih prirodnih svojstvih v gorski gospodarski prostor. Na moč občine v glavnem vplivajo kmetijstvo in gozdarstvo in s tem vzporedno tudi lesna industrija.
V	naši občini se je pričela industrializacija razvijati zaradi obstoječih pogojev pozneje kot drugod. V občini živi 15.324 (prebivalcev. Do nedavnega je bila Gornja Savinjska dolina predvsem rezervoar delovne sile za razvitejše kraje. To neugodno stanje se je v zadnjih letih popravilo. Krepi se stopnja dokončne predelave lesa, razvija se industrija, ki ni transportno zahtevna — konfekcija, mali gospodinjski aparati, izboljšuje se turistična ponudba — zimski in letni turizem, kmečki turizem, kakovosten napredek pa je narejen tudi v kmetijstvu.
Gospodarsko moč nekega območja se običajno ocenjuje s podatkom o narodnem dohodku in njegovo primerjavo na širša območja. V letu
(Nadaljevanje na 2. strani)
Konec tega meseca bo v Mozirju zasedala novoizvoljena občinska konferenca ZKS. Osrednja tema tega zasedanja so nekateri problemi nadaljnjega razvoja Gornjesavinjske doline. Konferenca se bo poizkušala izreči o nekaterih odprtih dilemah in vprašanjih, ki v ocenah in načrtovanju našega nadaljnjega razvoja obstajajo.
Novo zapadli sneg, nove in zavite smučine v njem, takšna je bila podoba smučišča na Golteh v prvih urah novega leta
III 212 h
NOVICE
ZK 0 NADALJNJEM RAZVOJE OBČINE
ZK O NADALJNJEM RAZVOJI OBČINE
(Nadaljevanje s 1. strani)
1969 je odpadlo na prebivalca naše občine 6.700 din narodnega dohodka. (V Sloveniji 10.735 din). Po približnem izračunu bi znašal narodni dohodek za leto 1970 v naši občini 7.850 din na prebivalca. Vendar je verjetno ta ocena nekoliko prenizka.
V	občini je bilo v letu 1970 zaposlenih 3019 delavcev. Od tega v družbenem sektorju 2.519. Na enega zaposlenega pride 5 prebivalcev. (V SRS 3,3). Po gospodarski reformi je pričela zaposlenost padati. Stagnacija zaposlenosti in s tem tudi odliv delovne sile v druge občine je zaustavljen ravno v lanskem letuy ko so se na novo odprla nekatera delovna mesta v turizmu in gostinstvu, modni konfekciji, tovarni malih gospodinjskih aparatov, itd.
V	poprečnih osebnih dohodkih zaostajamo za republiškim poprečjem za 203 din. Naš poprečni osebni dohodek je lani znašal 1.173 din.
Teh nekaj osnovnih ugotovitev naj vam služi za razmišljanje ob branju nadaljevanja tega članka, v katerem v celoti povzemamo predlog izhodišč in dilem, ki bodo postavljene pred občinsko konferenco ZKS.
PREDLOG IZHODIŠČ IN DILEM RAZVOJA DO 1985
V Sloveniji so nastale zaradi delovanja prirodnih in družbenih razmer v preteklosti gospodarsko diferencirana območja. Nastale razlike se bodo po in-tencijah plana dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja postopno odpravile in prav od sposobnosti posameznih sorazmerno ekonomsko manj razvitih območij je odvisno, kakšna bo gospodarska rast, ki bo morala biti sorazmerno večja kot v razvitejših krajih. To bo mogoče doseči le z učinkovito naložbo no-voustvarjene vrednosti, ki jo je proizvedlo domače prebivalstvo, del potrebnega kapitala pa bo potrebno pridobiti iz drugih krajev.
Občina Mozirje mora doseči v nasledi njih 15 letih raven srednje razvite slovenske občine, to je 2.355 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca (Slovenija naj bi dosegla v poprečju 3.000 dolarjev). Za dosego tega cilja je potrebna gospodarska rast po 9,81 °/o letni stopnji, to je za 2,8 % nad poprečno republiško dinamiko rasti. Čeprav je stopnja rasti napeta, bo moralo gospodarstvo v začetnih letih 15-letnega obdobja razvijati proizvodne kapacitete in odpirati nova delovna mesta še z večjo intenzivnostjo od predpostavljenenga poprečja. To se je dejansko že pričelo v letu 1970, nasproti 1969 je 2.549; investicije so narasle v enem letu od 10U38,00 din na
48,984.000	din. Tako so narasle investicije na prebivalca od 631 (1969) na 3.433 din (1970) — v Sloveniji so bile 1969. leta 1.880 din na prebivalca.
V ilustracijo so navedene investicije po virih financiranja v 1000 din.
Gospodarstvo je uspelo pridobiti v zadnjem obdobju znatna tuja sredstva, ki omogočajo hitrejšo rast, ker bodo nove kapacitete povečale akumulativnost. Na drugi strani pa bodo dolgoročni krediti zmanjševali tekočo akumulacijo, ker bo približno 40 % ustvarjenih sredstev po-
trebnih za odplačilo investicijskih kreditov.
V letu 1970 so znašala sredstva za razširjeno reprodukcijo 12,523.000 din. v letošnjem tričetrtletju pa 13,221.000 din, tako lahko do konca leta pričakujemo 20,000.000 din akumulacije. V prihodnjem letu pa še povečanje za 8 milijonov din, ko bo največja investicija v občini obratovala z vso zmogljivostjo. Pretežni del investicijskih sredstev v zadnjih dveh letih je bil potrošen za kapitalno intenzivno bazično lesno industrijo, ki ne zaposluje sama po sebi mnogo delovne sile, je pa osnova za finalno proizvodnjo lesnih izdelkov (pohištva), ki je delovno intenzivna, zato bo mogoče nove kapacitete in delovna mesta povečati z znatno manjšimi sredstvi.
Stopnja zaposlenosti je nizka, zato mora biti v naslednjih letih poseben poudarek na odpiranju novih delovnih mest. Sedaj je zaposlenih v občini vključno s privatniki 3.152 prebivalcev. V podjetjih s sedežem v občini Mozirje je 2.024 zaposlenih, v tako imenovanih zunanjih obratih 378, v negospodarstvu pa 260 delavce^ Cilj gospodarstva in družbenopolitičnih dejavnikov mora biti, da se poveča zaposlenost v petih letih na
4.000	zaposlenih, torej najmanj 850 na novo zaposlenih. Ce upoštevamo, da bo izmensko delo, kar zagotavlja boljšo izkoriščenost kapacitet in s tem manjša potreba serdstev za novo zaposlitev, bo potrebno povečati število delovnih mest ca. za 644. Po izračunu inštituta za ekonomska raziskovanja je stalo delovno mesto 1969. leta *87.500 din. Ta znesek moramo popraviti za inflacijski faktor, 'da dobimo vrednost novega delovnega mesta, ki znaša 230.000 din. Potrebna investicijska sredstva so torej 148,120.000 din ali 29,624.000 din letno.
VIRI SREDSTEV INVESTICIJSKEGA FINANCIRANJA
1.	Akumulacija podjetij v občini 60 %
od predvidene letne razširjene reprodukcije (28,000.000)	16,800.000	din
2.	Uvoženi kapital	12,824.000	din
SKUPAJ	29,624.000	din
Ker računamo za obdobje petih let, bodo avtohtone investicije za nova delovna mesta znašale 84i,0'00.000 din, kapital iz drugih območij pa bo potreben v višini
64,120.000	din. Potrebni tuj kapital bo mogoče organizirati kot kreditna sredstva, druga oblika pa bodo direktne naložbe v lahko industrijo in tercialni sektor.
Komunisti si moramo kot cilj do 1985. leta . postaviti vsaj 2.355 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca v naši občini, sicer se bo prepad med razvojem v Gornji Savinjski dolini in Slovenijo še povečal, saj vemo, da je postavljeni cilj v Sloveniji 3.000 dolarjev narodnega dohodka.
Ob tem se sama po sebi zastavljajo naslednja vprašanja in dileme:
1. Od kod kapital za takšen razvoj? Zgoraj je izvršen apro-K-simativni izračun za naslednjih pet let. Le-ta kaže na deficit. Izračun pa se seveda lahko vsak trenutek menja glede na strukturo vlaganj, spremembo pogojev gospodarjenja, inflacije itd. Kot viri so možni naslednji: lastna in bančna sredstva, sredstva delovnih organizacij z drugih območij, ki bi vlagala in sovlagala na našem območju (primer iz dosedanje prakse: Izletnik Celje — Golte, Gorenje — obrat v
Nazarjah, je pa še več primerov, ko so posamezne delovne organizacije vročale našim) in sredstva občanov za skupne naložbe (preko hranilništva in drugačnih oblik: notranja posojila kolektiva itd.) tuj kapital, in naložbe v obrt, drobni turizem in druge oblike. Za sredstva bo si-
cer težko, vendar je predpogoj za vsakršno iskanje le-teh dovolj dobrih programov.
2. Od kod in ali je na našem območju dovolj delovne sile? Zato preciznejših podatkov zaenkrat ni, ker prijavljeni kot nezaposleni pri Zavodu za zaposlovanje niso nobeno merilo. Računamo pa lahko na naslednje vire: sedanja skrita nezaposlenost, osip kmečnega prebivalstva se bo v naslednjih letih z modernizacijo zasebnih kmetij nadaljeval (Slovenija načrtuje, da bo 1985. leta le še 12 % kmečkega prebivalstva, Gornja Savinjska dolina ima trenutno 30 %, računamo lahko, da jih bo 1985. leta le še ca. 20 % naravni prirastek, računati pa je z možnostjo vračanja zdomcev (kar se lahko zgodi dokaj kmalu)r naših je zunaj ca. 400.
Zavzeti je treba stališče tudi do demografskih projektov, ki jih izdelujejo različne institucije in posamezniki. Zavod za prostorsko planiranje SRS v svoji projekciji načrtuje praznenje Gornje Savinjske doline, in sicer naj bi imela Gornja Savinjska dolina leta 1985 le 13.300 prebivalcev. Dr. Dolfe VOGELNIK je mnenja, da bo Gornja Savinjska dolina imela 1985. leta 16.900 prebivalcev. Naš urbanistični program pa predvideva leta 2000 17.500 prebivalcev. Iz tega je razvidno, da sta si projekcija dr. VOGELNIKA in predvidenja našega urbanističnega programa najbližja.
3.	Kaj razvijati v naslednjih letih, katerim panogam dajati prednost?
Nekaj odgovorov na zastavljeno vprašanje je na dlani, druge je treba iskati.
a)	Iz uvodnega orisa je razvidno, da je gozd in lesna industrija osnovna. V' lesni industriji so bile v zadnjih letih izvršene nekatere kapitalne investicije, ki jih je treba izkoristiti. Kot na dlani je povečanje kapacitet iverice, oplemenitenje in predelava le-te, pri čemer so iskanja v ostali predelavi prav tako nujna. Najbrž, da s tem niso izčrpane vse možnosti.
b)	Nekatera vprašanja nadaljnega razvoja družbenega in zasebnega kmetijstva so doslej razčiščena. Oboje je podvrženo specializaciji in modernizaciji. Sedanji sistem programiranja je nadaljevati. Z rastjo blagovne proizvodnje pa se zastavlja vprašanja predlave. Odnosi na tržišču so že dokaj dolgo obdobje neugodni za proizvajalce, ampak so dosti boljši za predelovalce in trgovino.
c)	Ostale samostojne organizacije in obrati: Menimo, da niso izčrpane vse možnosti za razvoj konfekcije, gradbeništvu se odpirajo možnosti z določenemi dopolnilnimi obrati. Vzpodbujati pa bi morali naložbe podjetij v obrate pri nas.
č) Terciarna dejavnost:	Programerji
obetajo veliko prihodnost turizma, kjer so praktično vse stvari na začetku. Ce je temu res tako, se takoj zastavi vprašanje, v kateri smeri razvijati:	izletniški ali
stacionarni. Med njima je v programu najti pravo razmerje. Mnenja nekaterih se nagibljejo v izletniško, za katero bi se naj objekti razvijali nekoliko hitreje kot za stacionarno. Tudi investicije so manjše. Nadaljna dilema je, ali naj vzpodbujamo in iščemo možnosti za razvoj takoimenovanega drobnega turizma (kmečki turizem, ležišča pri zasebnikih, manjši lokali itd.), ali se je usmeriti v izgradnjo večjih penzionov, hotelov in drugih objektov. Verjetno je nujno razvijati oboje, pri čemer je lažje realizirati prvo. Večji centri so izredno dragi.
Turizmu in potrebam domačega prebivalstva se mora hitro prilagajati trgovina, obrt, komunalna ter rekreacijska dejavnost, (ustvarjati postopno možnosti za zdravo, aktivno organizirano in koristno porabo prostega časa). Medtem, ko lahko ugotovimo precej hiter razvoj trgovine, je obrt zelo enostransko razvita in redka, pri čemer družbene obrti tako rekoč ni.
Izrecno manjka nekaterih zvrsti usluž-nostne dejavnosti.
4.	Kje locirati industrijo? Zaradi dosedanjega usmerjanja se je celotno jedro razvilo v Nazarjah. Močno je zastopano mnenje, da se tudi v bodoče naj vsi večji industrijski objekti izgrajujejo prav-tu, medtem ko bi le manjši obrati (obrtni in drugi) lahko bili tudi drugje. Zaradi varstva naravnega okolja je temu vprašanju ob diskusijah vredno posvečati izredno pozornost. Da bi se olajšalo zaposlovanje iz gornjih delov doline, je vprašanju posvetiti več pozornosti.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Leto	Skupne invest.	Sredstva delov. org.	Bančni krediti	Občinski skladi	Proračun
1967	8.329	5.266	2.833	216	14
1968	9.592	5.230	6.247	115	
1969	10.138	4.798	5.502	29	9
1970	48.984	6.601	42.147	185	51
1971 do sept.	28.234	7.412	21.498		20
ENOTNOST V ZIMSKEM TURIZME
Z dogradivijo zimskega športnega centra Golte so se pokazale nove zahteve po nočitvenih kapacitetah v Mozirju, ki je v neposredni bližini Golt in obenem izhodiščna točka za vzpon na to novo zimsko postojanko, ki naj bi po željah nas vseh postala poletna rekreacijska točka ne samo domačinov, ampak širših množic Jugoslovanov in tujcev.
Če na kratko pregledamo podatke o možnosti sprejemanja turistov v zimski sezoni v Mozirju, ta sezona naj bi postala za naše območje tudi glavna, vidimo, da sam kraj Mozirje premore le 50 ležišč pri rednih privatnih oddajalcih sob in 26
ležišč v hotelu Turist, kar pa je absolutno premalo, da bi sprejeli vse ljubitelje smučanja, ki želijo preživeti nekaj dni na Golteh. Sama Mozirska planina s hotelom in depandansami ter z Mozirsko kočo in njeno depandanso sprejme le 170 gostov, Mozirje pa 76, kar znaša 246 nočitvenih kapacitet. Vse to je premalo za tako obsežen zimski športni center, kot so Golte. Če bi želeli sprejeti vse goste, ki so zainteresirani za Golte in mozirsko okolico, bi morali naše kapacitete povečati še vsaj za 200 ležišč.
Želja vseh prebivalcev Gornje Savinjske doline je, da se vodi enotna turistična politika, čeprav v do-
Z vrha Medvedjaka, kjer je tudi gornja postaja sedežnice se odpira res lep razgled po savinjskih in ostalih gorah

Smučišča na Golteh so v letošnji sezoni bogatejša ne samo za dve smučarski vlečnici, ampak tudi za nov teptalni stroj znamke RATRAC. Ta je dosti močnejši od tega, ki je teptal sneg lansko zimo. Posledica tega je v tem, da so smučarji na smučišču zadovoljnejši, ker je sneg lepo steptan in ker bo sneg obležal dalj časa kot lani
lini nastopajo trije nosilci turizma: Gostinsko turistično podjetje Turist Mozirje, Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje in Izletnik Celje. Želja bi bila, da bi se ti trije sporazumeli in pripravili skupen paket uslug za vse goste, ki letujejo v Gornji Savinjski dolini, pa ni to važno ali so gostje Turista, gostje Golt ali pa gostje kmetov, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Ta paket uslug naj bi zajemal enotno ceno gondole, sedežnice in vlečnic, ki naj bi bila vračunana v ceno penziona. Medsebojne odnose oziroma plačevanje pa naj bi uredili med seboj ti trije nosilci turizma.
O podobnem paketu se pogovarja Izletnik in Gostinsko podjetje Turist, videli pa bomo v zimski sezoni, kako se bo le ta realiziral, ker partnerja še nimata pismene pogodbe.
Iz prej navedenih podatkov o turističnih zmogljivostih v zimski sezoni v Mozirju sledi zaključek, da se v zimsko sezono morajo vključiti tudi ostali turistični kraji doline, kot je Gornji grad in Ljubno ob Savinji. Če v zimski turizem vključimo še Gornji grad (108 zimskih ležišč) in Ljubno (50 zimskih ležišč), lahko v zimskih mesecih napolnimo dolino še z dodatnimi 158 gosti. Tako bi lahko Golte sprejele s hotelom, depandansami, z Mozirsko kočo, z Mozirjem, Gornjim gradom in z Ljubnem 404 goste.
Da bi se v zimsko sezono vključila še Gornji grad in Ljubno, bi se morali še pogovarjati glede prevoza gostov iz teh krajev na Golte, kar pa naj bi bila naloga GTZ Mozirje, Gostinsko turističnega podjetja Turist, ZKZ in Izletnika Celje.
OPOZORILO ŠOFERJEM
Vse posestnike vozniških dovoljenj OPOZARJAMO, da vozniška dovoljenja nimajo trajne veljavnosti in jih je zato potrebno po zapadlosti redno obnavljati.
Obnovo oziroma podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga opravi ta organ, je obvezno opraviti takoj, ko poteče čas veljavnosti.
Po enem letu, ko vozniško dovoljenje neha veljati, pa se njegova veljavnost, razen v izjemnih in opravičenih primerih, ne more več obnoviti oziroma podaljšati.
V tem primeru si lahko o-seba pridobi vozniško dovoljenje le s ponovnim opravljanjem vozniškega izpita tako kot vsak začetnik.
ODDELEK ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE SLUŽBE SO MOZIRJE
Pred kratkim je bil ustanovljen »Gornjesavinjski smučarski klub« Mozirje. O tem smo v našem listu že pisali. V nedeljo, 9. 1. 1972 je ta klub organiziral v Lučah, na Jeroč-kih njivah svoje prve smučarske tekme. Tekmovanje je bilo razpisano samo za cicibane ter mlajše in starejše pionirje. Le-ti so se ga udeležili v velikem številu. Na startu se je zbralo preko šestdeset tekmovalcev. Večina le-teh je sedemsto metrov dolg veleslalom, ki ga je postavil Peter DELEJA prevozilo uspešno.
Namen tega izbirnega tekmovanja je bil v tem, da vodstvo smučarskega kluba pride do možnosti za sestavo ekip tekmovalcev med
cicibani in mlajšimi in starejšimi pionirji. Te ekipe bodo v tem tednu pričele z rednimi treningi na Gol-teh.
Lep sončen dan, precejšnje število tekmovalcev in odlični rezultati posameznih tekmovalcev so naredili svoje. Ob koncu tekmovanja so bili s tekmovanjem vsi zadovoljni. Tako najmlajši — tekmovalci in tudi vodstvo tekmovanja in smučarskega kluba. K takšnemu razpoloženju je precej doprinesla tudi dobra organizacija tekmovanja. Še posebno priznanje pa je potrebno dati smučarjem iz Luč, ki so za to tekmo pripravili odlično progo.
Prve klubske tekme se je udeležilo precejšnje število cicibanov, mlajših
in starejših pionirjev
PAVLIN Darko je vozil zelo sigurno
Rezultati
tekmovanj:
Cicibanke:
1. URANK SIMONA
Cicibani:
1. KUNEJ MATJAŽ
MI. pionirke:
1. SKOK ALENKA
Ml. pionirji:
1. HORVAT MITJA
St. pionirke:
1.	CIZEJ ANDREJA
2.	MODRIJANCIC DARJA
3.	PRODNIK JADRANKA
St. pionirji:
1.	VENIŠNIK TOMAŽ
2.	STRMICNIK JOŽE
3.	PAVLIC DAVID
HORVAT Mitja je s svojo vožnjo opozoril na to, da bo v prihodnje, in ne samo na klubskih tekmah, treba na njega zelo resno računati
URANK Simona je bila najboljša med dekleti
OBLIKA ŠPORTNE DEJAVNOSTI, KI JE DOSTOPNA VSAKOMUR
TRIM ZNAČKA - ŠPORT ZA VSE
Zveza za telesno kulturo Slovenije »Partizan« Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije so se odločili v Sloveniji organizirati za uspešen razvoj športne rekreacije enotno akcijo pod nazivom »TRIM — ŠPORT ZA VSAKOGAR«, ki se je do sedaj z uspehom uveljavila v številnih državah. Nagib za takšno akcijo je iskati v naslednjem spoznanju.
Nagle in pomembne spremembe ob vsestranskem razvoju industrializacije in urbanizacije v naši samoupravni socialistični družbi pogojuje napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Toda pogoji sodobnega načina življenja in dela istočasno kažejo na vedno številnejše negativne spremljajoče pojave, ki so značilni za vse sodobne in urbanizirane sredine. Le-te se manifestirajo v poslabšanju telesnih in psihofizičnih sposobnosti ljudi. To se med ostalim odraža na zmanjševanju delovnih in tudi obrambnih sposobnosti, na povečevanju poškodb, bolovanj in invalidnosti, kar vse ogroža telesni in duševni razvoj sodobnega človeka. Upoštevajoč ta dejstva menijo pobudniki akcije »šport za vsakogar«, da je takšno stanje v precejšnji meri pogojeno z dejstvom, da je telesna kultura pot pomembna dejavnost človeka premalo zastopana v našem življenju, še zlasti pa v
Na nedavni seji občinske kandidacijske konference v Mozirju, ki jo je sklicala občinska konferenca Socialistične zveze, so razpravljali o predlogih za možne kandidate za člana predsedstva Skupščine SR Slovenije, ki ga izvoli zasedanje delegatov občin. Na podlagi predhodnega kandidacijskega postopka je dal predlog možnih kandidatov v razpravo in glasovanje izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije. Člani kandidacijske konference so v celoti podprli predlog izvršnega odbora. Tako je kandidat Zdravko KRVINA, predsednik skupščine občine Škofja Loka dobil od 39 navzočih 37 glasov, kandidat Roman OGRIN, predsednik izvršnega odbora Temeljne izobraževalne skupnosti v Trebnjem pa 25 glasov. Navzoči pa so menili, da postopek za kandidiranje in izvolitev člana predsedstva Skupščine SR Slovenije ni najbolj racionalen in smotrn. Menili so, da bi zadostoval poenostavljen postopek.
V nadaljevanju seje so razpravljali tudi o predlogu izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije o možnem kandidatu za predsednika izvršnega sveta Skup-
delu odraslih ljudi. Znanstvena dognanja pa kažejo na vsestransko vlogo in pozitivne učinke telesne kulture na zmanjšanje navedenih negativnih posledic sodobnih življenjskih in delovnih razmer. Zato področje rekreacije, zlasti športne, dobiva vse pomembnejše mesto na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Trenutno stanje na tem področju terja nenehno skrb za zdravje, telesno usposobljenost delovnih ljudi in za njihovo rekreacijo. Da bi lahko pri tem dosegli čim hitrejši napredek, pobudniki akcije predlagajo, da se vanjo vključijo vse temeljne organizacije združenega dela, telesno kulturne in tudi druge organizacije.
Tudi v naši občini smo že pričeli razpravo o tem, kako bi čim širši krog občanov vključili v to akcijo. Sindikati in Občinska zveza za telesno kulturo bosta nudila vse, da se v »TRIM — ŠPORT ZA VSAKOGAR« vključi kar največ občanov.
ščine SR Slovenije. Enoglasno so podprli predlog, da naj bi tudi v prihodnje vodil izvršni svet dosedanji predsednik Stane KAVČIČ. Navzoči so poudarili, da si je že z dosedanjim delom pridobil zaupanje pri občanih.
Seje se je udeležil tudi tovariš Tone BOLE, predsednik gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije in poslanec tega zbora za območje mozirske občine. Obširno je govoril o predvidenih smernicah družbenoekonomskega razvoja Slovenije in Jugoslavije v tem letu. Posebej je poudaril, da je ena od glavnih nalog v letošnjem letu stabilizacija našega gospodarstva. Še posebej se je v razpravi dotaknil nekaterih področij, ki so zanimiva za gospodarstvo mozirske občine. To je predvsem kmetijstvo, gozdarstvo z lesno industrijo in turizem. V zelo živahni razpravi je odgovarjal na nekatera konkretna vprašanja, ki so mu jih postavili navzoči. Sploh pa velja omeniti, da so prisotni enoglasno podprli vse predvidene ukrepe in prizadevanja, ki naj pripomorejo k čimprejšnji stabilizaciji našega gospodarstva.
R. ZAGER
Karton s podrobnimi navodili o tej obliki športne aktivnosti lahko naročite pri vaši osnovni organizaciji sindikata oziroma pri telovadnih, oziroma športnih organizacijah. V ta karton sami vpisujete razne aktivnosti, ki se z njimi ukvarjate.
KAKO OSVOJITE ZNAČKO TRIM
—	V enem letu (od 1. 1. do 31.
12.) izvajate TRIM aktivnosti v prostem času, po lastni izbiri in jih vpisujete s kratico v ustrezna polja kartona (po datumih).
—	Opraviti morate najmanj 150 aktivnosti — izpolniti 150 polj od datuma ko ste pričeli sodelovati,
—	Vsak dan lahko izpolnite največ — eno polje.
—	Če ste se v enem dnevu ukvarjali z več panogami, vpišite tisto, ki je najbolj koristila vašemu zdravju in telesnim sposobnostim.
KAJ POMENI TRIM
To je angleška beseda, ki pomeni uravnovešenje ladijskega tovora, v športu pa naj pomeni duševno in telesno ravnotežje, uravnoteženje dela in razvedrila, torej rekreacijo. To gibanje je zajelo skorajda že ves svet. Uresničenje programa TRIM dela človeka zdravega, vredrega in sposobnega. Seveda brez vašega sodelovanja ne bo uspeha, zato vam želimo pomagati. Opozarjamo vas, da v sedanjem hitrem tempu življenja pozabljate na športno rekreativno dejavnost. Ker pa gotovo želite svoj prosti čas izpolniti z novim, bolj zanimivo in vašemu zdravju korisnto se vključite v TRIM. Menda vam pač ni vseeno, kaj bo z vašim srcem, pljuči, postavo in počutjem. Gotovo bi radi postali vitki in postavni, opažate pa morda, da sta vam krilo in hlače vsak dan tesnejša ali da postajate zasopli, že ko povzpnete v drugo nadstropje.
In kaj ste storili, da bi se vaše počutje izboljšalo? Verjetno nič, ali pa zelo malo. Ni namreč dovolj, če hodite samo ob nedeljah na sprehod ali če se odrečete koščku sladice. To vam še zdaleč ne bo pomagalo. Tudi za vas naj bi obveljalo načelo, da bi se morali vsak dan po malem ukvarjati s športom. To priporočajo vsi zdravniki in športni strokovnjaki.
Če vam je že vseeno, kakšen je vaš videz, vam ne bi smelo biti vseeno kako je z vašim zdravjem! Telo ni stroj, ki se z uporabo izrablja. Nasprotno, če telo primerno obremenjujete, se krepi! Človek, ki se dobro počuti, ki je v dobri kondiciji, lažje prenaša tudi psihične napore.
Vkj lučite se v TRIM — šport za vsakogar. Karton zahtevajte v svoji osnovni organizaciji sindikata ali v TVD »Partizan«.
HERČEK Hubert
S SEJE OBČINSKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE
MELIORACIJSKO OBMOČJE BOČNA
Z namenom, da se zagotovi varstvo pred poplavami ter zaradi melioracije zemljišč s čimer bi omogočili lastnikom intenzivnejšo obdelavo in izkoriščanje, kakor tudi zaradi gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja varstvenih, melioracijskih in posebnih vodno-gospodarskih objektov ter naprav je občinska skupščina na svoji zadnji seji sprejela odlok o mejah melioracijskega območja Bočne.
Za kaj gre pri tem?
Kmetijska zadruga je na predlog in ob strokovnem sodelovanju splošne vodne skupnosti »Savinja« Celje, proučila potrebo in možnosti o-sušitve zemljiškega kompleksa v izmeri ca. 50 ha, k ise razteza^ od Vo-loga do Bočne in sicer na južni strani^ ceste III. reda Nazarje—Gornji grad. Ta kompleks leži v ravnini, oz. v najbolj dostopnem delu Zadreč-ke doline. Dosedaj tu zaradi zamočvirjenosti ni bilo mogoče pridelati kaj drugega kot kislo hrano, ki je bila uporabna samo za konje. V zadnjih letih pa se je v tej dolini močno povečala proizvodnja mleka in mesa. Obenem s tem je hitro upadalo število konj, ki jih sedaj nadomeščajo traktorji in drugi stroji. Ob takem stanju je tudi večina lastnikov zamočvirjenih zemljišč spoznala nujno potrebo po osuševanju in postopnem izboljševanju tega kompleksa.
Pravilo, da je realno pričakovati, da bo že prva leta po osušitvi mogoče prirediti na eno kravo po hektarju ali 50 krav s po 2000 litri mleka, kar da 150.000 litrov mleka letno
ali ca. 22 milijonov dohodka. S postopnim izboljšanjem zemljišč bi lahko v poznejših letih računali 1,5
do 2 glavi na hektar, kar bi seveda rentabilnost naložbe še povečalo.
Na koncu bi verjetno veljalo pripisati tudi to, da je v naši občini še precej takšnih travnikov, ki bi bili primerni za meliorizacijo. Zaradi tega bi bilo prav, da tudi občani z vsemi močmi podpremo prizadevanja kmetijske zadruge v tej smeri.
H.
MOZIRSKA VLEČNICA V LUČAH
V Lučah že nekaj tednov deluječah še bolj porastel interes za smu-smučarska vlečnica. Obisk smučar- čanje so se uresničila. Še več. Zdi jev ob tej vlečnici je izreden. Vleč-se> da se bo kaj hitro pokazalo, da mca obratuje vsak dan, skorajda jg ta vlečnica premalo. 0b takšnem
od jutra do večera.
številu čakajočih pred vlečnico kot
Vlečnico je nabavila krajevna or-;., , ,	., .	,	.
ganizacija SZDL Luče. Kupili so jo .11 h le bilo videti v nedeljo 9. januar-V Mozirju.	ja bo potrebno kaj hitro razmišljati
Predvidevanja, da bo tako v Lu- o novi naložbi v tej smeri.
SKUPNA
RAZSTAVA
Občinska zveza kulturno-prosvet-nih organizacij Mozirje in Prosvetno društvo Mozirje sta v Mozirju
21.	12. 1971 priredila razstavo del slikarja Jožeta SVETINE in kiparja Milojka KUMRA. Oba živita in delata v sosednji velenjski občini.
Otvoritve te skupne razstave se je udeležilo precejšnje število povabljenih gostov. Razstavo je odprl predsednik občinske zveze KPO prof. Rudi KUHAR, o delih obeh umetnikov pa je spregovoril prof. Maks VESTER.
Ob priliki otvoritve razstave je v krajšem kulturnem programu nastopil moški pevski zbor iz Mozirja po dvodstvom dirigenta Antona ACMANA iz Šmihela.
Razstavo si je do danes, v prostorih »TURISTA« v Mozirju, ogledalo precejšnje število občanov in drugih obiskovalcev. Nedvomno je vodstvu gostinskega podjetja »TURIST« Mozirje za izkazano iniciativo potrebno dati priznanje. Razstavljena umetniška dela so med obiskovalci razstave vzbudila veliko zanimanja.
Vrsta pri smučarski vlečnici v Lučah je običajno nekoliko daljša, kot je na sliki, vendar se pride hitro na vrsto
Smučarski teren ob vlečnici je dobro pripravljen, precej obširen in lahko sprejme preko 200 smučarjev na enkrat
VEČ POMOČI KMEČKEMU TURIZMU
Gornja Savinjska dolina je po svojih naravnih lepotah med prvimi v Sloveniji. Na tem majhnem koščku zemlje se skriva toliko lepot, kot jih le redkokje vidimo. Vse to bogastvo se nam v pravi meri razkrije šele, ko peš ali z avtom zavijemo na gozdne poti, s katerimi je naša dolina že vsa preprečena. Ravno te ceste, pomoč zadruge in delavnost ter naravna inteligenca naših ljudi, so pripomogli, da so tudi
naše kmetije po urejenosti-med prvimi. Sodobni hlevi, kmetijska mehanizacija, pralni stroji, televizorji, zmrzovalne skrinje, že niso več nobena posebnost.
V času, ko si delovni človek iz zastrupljenih naselij želi počitka na deželi, bi mu morali tudi mi ponuditi naš mir, zrak in naravne lepote. Samo to pa seveda še ne zadošča! Turizem, sploh pa kmečki turizem, se že dolgo nikamor ne pre-
JAVNA TRIBUNA
Uredništvo slovenske izdaje glasila »KOMUNIST« je v decembru lanskega leta v mozirski kino dvorani pripravilo javno tribuno z naslovom »OBČINA MOZIRJE V SLOVENIJI«.
Na tej javni tribuni, ki se je Je udeležilo preko dvesto naših občanov, so sodelovali:
—	inž. Andrej MARINC, sekretar sekretariata CK ZKS,
—	Ervin KRŽIŠNIK, direktor zavoda SRS za planiranje,
—	Franc SABLIČ, šef Carinarnice Ljubljana,
—	Janez ZAHRASTNIK, sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje,
—	Ivan ATELŠEK, direktor »Gorenja« Velenje,
—	inž. Anton VENEK, sekretar Obč. konference ZKS Mozirje,
—	Jože DEBERŠEK, predsednik SO Mozirje.
Javno tribuno je vodil glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje »Komunista« Franc ŠETINC.
Tema razgovora je bila izredno aktualna. Aktivni udeleženci javne tribune so dajali odgovore na vrsto vprašanj, ki so jih zastavili udeleženci javne tribune. Odgovori so bili
konkretni in jasni. Njihova vsebina pa se je v resnici nanašala na to, kako bo naša občina v prihodnje iskala svoje mesto v slovenskem prostoru.
Iniciativo uredništva slovenske izdaje »Komunista« na tem mestu še enkrat toplo pozdravljamo. To je bila ena izmed prvih tovrstnih oblik informiranja naših občanov. Ugotovimo lahko, da je uspela. In ker je uspela je verjetno potrebno razmišljati o tem, da bi se v bodoče veljalo takšne oblike še poslužiti.
V ustnem časopisu, ki je bil na programu ob koncu javne tribune so sodelovali s svojimi prispevki: VLAJKO KRIVOKAPIČ, TRAMŠEK SONJA, JELEN ELICA IN HER-CEK HUBERT.
Za dobršno mero humorja pa je med samo javno tribuno poskrbel karikaturist Božo KOS s svojimi karikaturami.
RAZPORED OBČINSKEGA POKALNEGA ŠAHOVSKEGA PRVENSTVA ZA LETO 1972
Vsako moštvo naj dostavi vodji tekmovanja tov. Križniku na prvem srečanju seznam tekmovalcev svoje ekipe sestavljen po kvalitetni lest-
Rapored tekmovanja je naslednji:
23.	I. 1972 v Ljubnem:
(prosto Nazarje)
30.	I. 1972 v Rečici:
(prosto Bočna)
6.	II. 1972 v Bočni:
(prosto Ljubno)
20.	II. 1972 v Mozirju:
(prosto Rečica)
27.	II. 1972 v Nazarju:
(prosto Mozirje)
5.	III. 1972 v Bočni:
(prosto Nazarje)
12.	III. 1972 v Mozirju:
(prosto Bočna)
19.	III. 1972 v Ljubnem:
(prosto Mozirje)
9.	IV. 1972 v Rečici:
(prosto Ljubno)
16.	IV. 1972 v Nazarju:
(prosto Rečica)
vici. Po tem vrstnem redu se tudi sestavi ekipa s tem, da nižje navedeni igralci ne smejo igrati na višjem mestu.
Mozirje : Ljubno Rečica : Bočna Ljubno : Rečica Mozirje : Nazarje Nazarje: Bočna Mozirje : Rečica Bočna : Mozirje Ljubno : Nazarje Rečica : Nazarje Bočna: Ljubno Ljubno : Mozirje Bočna : Rečica Rečica : Ljubno Mozirje : Nazarje Nazarje: Rečica Ljubno : Bočna Bočna : Nazarje Rečica: Mozirje Mozirje: Bočna Nazarje : Ljubno
makneta. Vse premalo se še zavedamo, kakšne koristi prinaša ta dejavnost. Razvit kmečki turizem bi močno spremenil življenje na vasi. Naše domačije in vasi bi postale lepše in bolj urejene, izboljšala bi se higiena, življenje bi postalo bolj razgibano. Kmet bi lahko doma prodal svoje pridelke po višjih dnevnih cenah! Prav tako bi neizkoriščene prostore spremenil v turistične sobe, ki mu bodo prav tako prinesle lep vir dohodkov. Vse to pa bo tudi pripomoglo, da bodo mladi ljudje raje ostali na kmetijah!
Ker se pri ZKZ Mozirje zavedamo vsega tega, smo tudi na tem področju začeli načrtneje delati. Vsem tistim kmetijam, ki so pripravljene in sposobne delati s turisti, bomo pomagali s krediti in strokovnimi nasveti, tako pri preureditvi hiš kot pri delu z gosti.
V zimskih mesecih bomo organizirali gospodinj sko-turistična predavanja in tečaje. Program predavanj bo obsegal:
—	kulturen odnos do gosta
—	ureditev sob in higiena v hiši
—	gospodinjski stroji
—	estetska ureditev hiše
—	ureditev okolice — rože na oknih in na vrtu
Učni program tečajev bo razdeljen na okrog 140 ur. Obsegal pa bo naslednja poglavja:
—	kulturna postrežba gosta
—	higiena v kuhinji in jedilnici
—	osnove zdrave prehrane
—	kuhanje (okrog 20 jedilnikov)
—	konserviranje
—	gospodinjsko «knjigovodstvo
—	vzdrževanje «stanovanja
—	šivanje in ročna dela
Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi in načrtnim delom dosegli lepe uspehe!
Marija Bezovšek
RAZGLAS
Vpis v 1. razred za šolo Mozirje in podružnice: Nazarje, Rečica ob Savinji, Šmihel in Lepa njiva bo 10. in 11. februarja" 1972 ~od 8. do 12. ure v tajništvu šole Mozirje.
Vpisovali bomo otroke rojene 1965. leta.
Starši, prinesite s seboj otrokov rojstni list!
Ravnatelj
prof. Maks Vester
Ob dnevu JLA, 22. decembru, so obiskali graničarje v Logarski dolini predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. V velikem številu so jih obiskali tudi domačini iz Solčave in Lorgarske doline. Treba je priznati, da so se graničarji zelo dobro pripravili za obisk in nas goste nad vse toplo sprejeli in tudi pogostili. Iz tega srečanja je tudi ta
posnetek
DEŽURNA
SLUŽBA
VETERINARJEV
23. 1. 1972 — LUKAN Drago, Gornji grad 30. 1. 1972 — RESNIK Tone, Mozirje 6. 2. 1972 — MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji 13. 2. 1972 — LUKAN Drago, Gornji grad 20. 2. 1972 — RESNIK Tone, Ljubno ob Savinji
SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI
Od 17. 1. 1972 od 7. ure
do 24. 1. 1972 do 7. ure— dr. Franc KOCUTAR, Ljubno ob Savinji Od 24. 1. 1972 od 7. ure
do 31. 1. 1972 do 7. ure— dr. Ivan BUT, Mozirje Od 31. 1. 1972 od 7. ure
do 7. 2. 1972 do 7. ure— dr. Franc URLEP, Gornji grad Od 7. 2. 1972 od 7. ure
do 14. 2. 1972 do 7. ure — dr. Franc KOCUTAR, Ljubno ob Savinji Od 14. 2. 1972 od 7. ure
do 21. 2. 1972 do 7. ure— dr. Ivan BUT, Mozirje Od 21. 2. 1972 od 7. ure
do 28. 2. 1972 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje
ZK 0 NADALJNJEM RAZVOJU OBČINE
(Nadaljevanje z 2. strani)
5.	Kako se opredeliti do urbanizacije v celoti? Doslej je prevladala praksa, da se razvijajo vodilna naselja (Mozirje, Nazarje, Rečica, Ljubno, Luče in Gornji grad, medtem ko bo Solčava dobila verjetno večjo vlogo, ko bo izgradnja Logarske doline prešla z mrtve točke). Koncentracija prebivalstva je izredno majhna in doslej nobeno od teh naselij ni sposobno prevzeti nase širših funkcij. Naravnovarstveni pogoji tudi glede urbanizacije zahtevajo ostrejši kurs koncentracije. V dosedanjih razpravah so močno podprte zahteve po strogem redu in koncentracija tudi pri izgradnji vikendov.
6.	Večja stopnja urbanizacije zahteva velika vlaganja v komunalno ureditev. Vse dosedanje diskusije so si skoraj e-notne. da je treba čimprej ustanoviti komunalno podjetje, ki bo prevzelo dolžnosti te dejavnosti.
7.	Kako usmerjati stanovanjsko izgrad. njo? Po stanovanjski reformi 1965. 1. v Gornji Savinjski dolini v glavnem razvija le individualna stanovanjska izgradnja. V zadnjem času se kažejo čedalje večje potrebe po blokovni gradnji. Po novi zakonodaji bodo delovne organizacije in občinske skupščine dokaj samostojno določale stanovanjsko politiko. Zato bi bilo zelo koristno kaj kmalu o-predeliti odnos med zasebno in skupno gradnjo.
8.	Poleg gospodarstva je tu še razvoj šolstva, kulturnega življenja in razvoj zdravstvene službe.
Trenutno so najbolj boleča vprašanja izgradnje šolskega prostora na sedežih osemletk. Zadovoljivo je rešeno le v Mozirju. Treba se bo dokončno opredeliti tudi do samoprispevka. Doslej ga nismo uvajali le zaradi slabega ekonomskega efekta, saj 2 % obremenitev vrže letno le 166 milij. S din. Kombinacija samoprispevka. proračuna in združevanja sredstev delovnih organizacij ter krediti bi dali zadovoljivo rešitev.
9.	Otroško varstvo postaja poseben problem, ker ovira produktivnost, ustvarja velike socialne razlike.
Ob izgradnji šolskih objektov je poskrbeti tudi za prostore za otroško varstvo.
OBJAVA
Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje razpisuje:
2 štipendiji za študij na medicinski fakulteti (moški);
1 štipendijo za študij na višji šoli za fizioterapevte;
1 štipendijo za študij na višji šoli za rentgenske tehnike.
Prošnje sprejema uprava zdravstvenega doma 15 dni po objavi.
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GUN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje