GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 12. JANUARJA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — STEV. 3 ZDRUŽEVANJE TRGOVSKIH PODJETIJ V KOPRU V koprski komuni bo poslej troje velikih trgovskih podjetij: »IMEX«, »FRUCTUS « in »JESTVINE« Splošen napredek koprske ko- trgovska dejavnost dosegla dolo- nizirala. Združitev zdaj omogoča stroškov ter omogočila' še kako- mune (naraščanje proizvodnje, čene uspehe, vendar še vedno ne popolno koncentracijo sredstev, vostnejšo kadrovsko zasedbo, stalno večanje števila prebival- v tolikšni meri, da bi mogla za- tako da bodo poslej možne izdat- Glede izvoza in uvoza je priča- stva, nagli razvoj pristanišča, dovoljivo streči razvoju in živ- nejše in hitrejše investicije prav kovati enotnejše nastopanje na razmah turizma, dviganje kupne ljenjskemu tempu pa potrebam, na trgovskem sektorju, zdaj še domačem in tujem tržišču. Po moči itd.) terja v zadnjih letih Ugotoviti je namreč treba, da se razmeroma zaostalem in nujno spojitvi podjetij pa lahko potroš- čedalje odločneje, da začne tudi je v letih 1958/61 blagovni pro- potrebnem pogojev za splošen niki tudi pričakujejo, da se bo trgovina sodobneje, bolje In raz- met potrojil, ne da bi se število napredek. Združitev upravnih rsčela nagleje razvijati speciali- voju ustrezno streči občanom, trgovskih poslovalnic bistveno služb bo vsekakor ugodno vpli- zirana trgovina z veliko izbiro in __Pjav.v zadnjih letih je splošna povečalo, da bi trgovska dejav- vala na zmanjšanje režijskih kakovostno strežbo. nost dobila večje prodajne in ___ skladiščne kapacitete, skratka da ' OB SPREMEMBAH OKOLI NAS ^rgovin? ,dobila močnejše po-■ goje za splosno modernizacijo. VIHRAJMO S ČASOM „ .x„ ux .. Po manjših občasnih reorgani- Življenje okoli nas gre svojo zacijah, ki pa niso mogle bistve- vihravo pot in občani bolj ali no spremeniti položaja, kaže, da Na Daljnem vzhodu je trenutno pa Nizozemska ne bi pristala na manj dohitevamo velike spre- pomenijo združitve in pripojitve v ospredju vprašanje razvoja do- miroljubni prenos suverenosti mem.be, ki. jih je pri nas kot ve- raznih trgovskih podjetij ob kon- godkov v Zah. Irijanu. Predsed- nad Zahodnim Irijanom bo po iz- rižno reakcijo sprožila revolucija, cu leta 1961 odločilen korak na nik republike Sukamo je po šti- iavi indonezijskega Pobiramo stopinje po tej poti kot Poti v splošno modernizacijo tr- ridnevnem potovanju po otoku min:,.tr_ £¿11 __________,.. - cfn^u-o doiovn^ti ^ i-mrcU (-"oiav,^,, i..,. „»„t — ministra ar. Subandrije indone- sieiijff razvoj uskladila s potrebami in ~ -------------------- ... željami človeka-proizvajalca, člo- ljudskega odbora (sprejetimi na tev, zahodnoirijanskega vpraša- ne države izpod kolonializma Ni- veka-upravljavca in člana te dru- seji ObLO 25. decembra 1961) so nja po diplomatski poti. Kolikor zozemcev. žbene skupnosti. Pred nami je se k veletrgovskemu podjetju razpisujemo za pridobivanje novih naročnikov za Slovenski Jadran med člani delovnih kolektivov naše poštne mreže, ki opravljajo dostavno službo. Tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov za Slovenski Jadran se začne 15. januarja 1962 in bo zaključeno 15. aprila 1962. Tekmujejo lahko vsi pripadniki poštne dostavne službe. Vsaka pošta bo prejela nekaj blokov naročilnic, ki naj jih izpolnijo novi naročniki ter izročijo svojemu poštarju. Pismonoše bodo vse naročilnice sproti pošiljali upravi Slovenskega Jadrana, ki bo vodila točen razvid prispelih naročilnic za vsakega posameznega pismonošo. Najboljši trije poštarji bodo za 1. maj 1962 nagrajeni: Prva nagrada: Druga nagrada: Tretja nagrada: Deset nagrad po 50.000 dinarjev 30.000 dinarjev 20.000 dinarjev 1.000 dinarjev Vsi pismonoše pa prejmejo razen tega za vsakega pridobljenega novega naročnika, ki vplača celoletno naročnino v znesku 800 dinarjev, 100 dinarjev nagrade. Ta nagrada pa ostane še tudi po končanem tekmovanju za velike prvomajske nagrade v veljavi za vse pismonoše. Rezultate akcije za nabiranje naročnikov bomo sproti objavljali v listu. Razen tega pa bomo v prihodnji številki razpisali še eno tekmovanje po liniji Socialistične zveze in njenih krajevnih organizacij. BERITE IN ŠIRITE SVOJE GLASILO »SLOVENSKI JADRAN!« NOTRANJI PREDPISI SO PRAVNA UZAKONITEV POGLOBLJENEGA SAMOUPRAVLJANJA o spet pomembna prelomnica, kl »Imex« pripojila podjetja »Auto-prlnaša precej novega, veliko te- commerce«, »Mototehna« ter »Trga, kar je v našem življenju po- gocenter«, k podjetju »Fructus« stalo še praksa, pa bo samo uza- se ie pripojilo-podjetje »Vino Ko-konila. Nova ustava bo še eno Per«, k trgovskemu podjetju »Je-potrdilo za pravilnost naše roti, stvina« pa podjetje »Klas«. Tako Se en dragocen dokument, čigar bo poslej v Kopru ob ostalih vrednost bo prav aotovo presegla manjših podjetjih troje velikih meje naše socialistične domovine, trgovskih podjetij, ki bodo oprav- K^ÄÄ a [fsStisleSm1--1^ gospodarskih Podoba gornje analize je vse- dikalnih vodstev, ki ob omenjenih Vendar pa bodo še ta mesec v glavnem vse gospodarske organizacije imele že sprejeta oba pravilnika o delitvi dohodka j tj? . , . . , . n<5 ;,,,„,„„ tor ,,vA7tiol Ve» --- ,— 7 """" v* o™ v ureuvi- KaKor ooariina m očitno Kaze na anaiizan poseuej opozarjajo na stično dolžnost kot pripadniki de- ne izvoznei ter uvozne). vse te sestavkov in ocen o sprejemanju denem številu sprejeli pravilnike to, da so tudi zaostankarji napeli nujnost razvijanja notranje zako- lavskega razreda vsega sveta. gnmtve in^pnpogro niso^slu- notranjih predpisov delavskega za delitev čistega in osebnih do- vse sile, da bi kar najhitreje na- nodaje v delavskem samouprav- V tem velikem času, ki ga ži- ^^„„ „„^ JlJiT samoupravljanja v naših gospo-.¿-¿.kov. Celo vsa večja podjetja, doknadili zamujeno. Nemajhna Ijanju. Razveseljivo je predvsem vlmo, pa bi marsikatera naloga darskih organizacijah. Znto tudi so bila zajeta v negativnem zasluga!» tako "požiti^io" stanie dejstvo, "da kolelctivi "z* razume- (/(•n v_/ i' /iiai omuiciu 1 « 1 r* '4- + - /3+ ^unii-uvijuii. ¿.rui. lahko bila veliko lažja, če bi po- ^[^ga sis ema ter sad teme- Ug0t0Vitev, da so marsikje v za- odstotku (okrog 20 odstotkov pre- gre nedvomno sindikalnim akti- vanjem spremljajo vsa pomemb- vsod znali uporabljati vsa sred- i o položaju vlogi in ostanku z dokončnimi potrditva- gledanih večjih gospodarskih - ----------- ——- —- stvu, ki jih že imamo na razpo- retoo razeibani dandanašnii dru- im PraviJnikov 0 delitvi čistega ganizaeij), bodo sprejela pra- 7nnn Pn^uni iphnilre» in. vnnel.dmn um- innsehn h dnhnrlkmr ni r>nwa C: q nilr q ti lago. Razvoj tehnike in nagel dvig , itlu<", . naše dežele iz nekdanje zaostalo- zbenl ekonomiki. or - -------- pravil- m osebnih dohodkov, ni nova. Se nike v pretežni meri do konca več, marsikje je zamuda celo po- tega meseca, ker so osnutki posti tudi na tem področju nosi s Medtem ko je tehnični in po- vsem neopravičljiva. Ta ocena večini že v razpravi. seboj spremenjene in boljše po- slovni postopek glede spajanja in velja predvsem za manjša pod- Sicer pa kratek pregled ki za goje Življenja in še posebej dela združevanja v teh dneh v teku, jetja, ki imajo kadrovske težave, jema sto gospodarskih organiza-Celo po manjših vaških središčih lahko ze sedaj ugotovimo mnoge kot na primer v obrti m gostin- ch kolikor jih stalno soremlia je že videti televizijske antene, koristne posledice ter zaznamu- stvu, kjer bi morale bolj odločno okrajni sindikalni svet Od ome radjski sprejemnik pa ima sko- jemo pogoje, ki bodo kar najhi- in neposredno priskočiti na po- nienih sto ffncnnriar^i-ii-, »„.• x„ «Mi,« __i— i_____ m^ñ ,„„ J .. . suapuuaxbKui orgam- vom okrajnega in občinskih sin- nejša priporočila. V HLADNIH VODAH ROKAVSKEGA PRELIVA V noči med 7. in 8. januarjem nesrečenih mornarjev prihajajo je Kvarnersko plovbo z Reke do- z vseh strani izrazi sožalja, ki se nesrečo nje- jim iskreno pridružuje tudi naš katero se je okraj in še zlasti vse naše pomor-prelivu zaletela sko gospodarstvo in službe. gospodar- stalo za našega občana nepogreš- vsem okrajnem področju, amnak v obsežni "analizi," 7e""je"'¿tanje sirih"OTgan1zaVcij^CMnutkTobeh angleŠka lad3a DorinSton Court Ijivo. Nekdanji sestanki zaradi da se bo tudi vsesplošno moder- znatno izboljšalo, vendar zopet pravilnikov šele pripravljajo sestankov so že zgodovina: ljudje _____—~ — ----------TiTm pnTRT?C se danes zberejo le v primeru, -------nosadke kar 28 mnz in ssmn net. Se jih napovedana tema razgovora tudi v resnici zanima kot neposredno prizadete, pa najsi tema razgovora zadeva neposredno bližnjo korist ali pa je širšega, javnega pomena za komuno, za okraj ali državo. In takšna vse-o bče vse so statuti S V. OBČNEGA ZBORA REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE V DALMACIJI in jo razpolovila. Pri nesreči je izgubilo življenje izmed 43 članov _ posadke kar 28 mož in samo pet se jih je rešilo, med njimi kapitan, prvi častnik in krmar. To ie treba pripisati dejstvu, da je bila Minulo nedeljo in ponedeljek sredi noči večina posadke na po- je bilo v Dalmaciji več potresnih čitku v svojih kabinah, na krovu sunkov, ki so povzročili precejš-pa samo najnujnejši dežurni čla- njo materialo škodo in celo dve ni. Trčenje je bilo tako silno, da smrtni žrtvi ter okrog deset poškodovanih. Najhuje pa je potres Smo tik vred obsežno razvravo vemje, Ki so se ga med drugimi svetili v zadnjem obdobju največ tičnih in sproščenih odnosov čim- . , - • V ™inuian potopna. u6™viu, r JU -- o tezah za novo ustavo med naj- udeležili tudi sekretar CK ZKS svoje pozornosti. Bili so od vsega bolj Vtrpne^ Tn vsakeHa strahu AnglfU e ° Že drUga P°dob™ dl^e,.nek^ sredi Jadrana. Samo Miha Tvravinim nvaricoriniir t^tt*^ .. _____¡-u____•»____________. ... .. nesrcča,o le da prea letom dni ni v MaKarsKi je posKoctovanui pri- širšimi ljudskimi množicami. Po Miha Marinko, predsednik Izvrš- začetka v prvih vrstah borcev za osvobojene diskusije Boi za več nesreča, le da pred letom dni m v MaKarsKi je poSKoaovanm pri-naših komunah se sprašujejo po- nega sveta Ljudske skupščine takšen gospodarsko politični raz- "o demofe bilo hudih posledic. Dorington blizno tn četrtine his m v več lltični delavci in druai aktivisti, Slovenije Boris Kraigher in pod- voj.« Court ima radar. kot polovici vseh hiš v Malcarski uveljavljanje organov delavskega Gosta megla in razburkano ne bo več mogoče stanovati. Med ki naj bi po krajevnih'organiza- predsednik centralnega sveta sin- , , . , samonnravlian-in nai hr> ViVr-n+; ^^^ "»=§>» io^mucuu ------—----- cijah razpravljali s članstvom o dikatov Jugoslavije Paško Romac. . nalogami osnovnih sindi- n ?nk,H„ni,n7f morje je izredno oteZko2aI° reše". p?tres^. divjal pravi uragan, načelih nove ustave, kako bodo Na občnem zboru so razpravljali kalnlh organizacij pa je; potem, Joj za se večjo individualnost, vanje; čeprav so naglo prihitele ki je dvigal prah nekaj sto me-mogli v ne posebno dolgem času o tem, kako so sindikati v zad- k,° Je on,sal nekatere politične m ¿zrazan^e "f^ m na pomoč razne ladje, vendar ni- rov visoko, z Biokova pa so le-opraviti to odgovorno nalogo. Pri njem obdobju izpolnili svojo dru- ekonomske značilnosti sedanjega predlogov in stališč vsakega po- So mogli rešiti več kakor pet čla- tele velikanske skale, ki so potem prihajajo do posebnih pred- žbeno politično vlogo ter o nalo- °bdobJa. ?zn.a„cl1 tovariš Kavčič sameznika ter hkrati tudi boj ne nov posadke. vsem zagradile m onesposobile logov, izmed katerih je morda gah sindikatov v nadaljnjem dru- ^t najvažnejšo nalogo to, da po- samo za zboljšanje političnih od- Posebna komisija, v kateri so cesto od Podgore do Drašnice, pa najpomembnejSa ugotovitev, da žbenem razvoju. stane.io osnovne sindikalne orga- nosov m politične atmosfere v tudi predstavniki naše države in- tudi cesta od Makarske do Zago-smo pravzaprav kot tisti kovač, Predsednik reoubliškega sveta nizaclJ,e množični uresničevalec delovnih kolektivih ampak tudi podjetja Kvarnerska plovba, zdaj re je neprevozna. Uničeni so tudi ki ne zna uporabljati klešč. Sko- sindikatov Slovenije Stane Kav- naše skupne politike in še mnogo za zboljšanje gospodarskega po- raziskuje vzroke nesreče. Priza- vsi telefonski vodi. Kamenje, ki - ■ .. • močnejši čmitelj v boju za čim slovanja in gospodarjenja. ----- —-•-- ------•-- •» -.o »r^ci raj pri vseh ali vsaj številnih čič je v svojem poročilu podal o krajevnih organizacijah SZDL so delu sindikatov naslednjo zgošče- Že klubi in skoraj povsod, tam so no oceno: »Sodimo, da se je okre- tudi televizijski sprejemniki. Tre- pila politično demokratična in %a bi bilo le televizijski proaram mobilizacijska vloga sindikatov. prilagoditi željam gledalcev in Sodimo, da so sindikati bili eden naročnikov, pa bi lahko ob dolo- tistih faktoriev, ki so se zavze- Senem času en sam o posamezni mali za nadaljnji razvoj in no- L „ , zadevi najbolj informirnn človek globljanje delavskega in družbe- vsem posredoval najboljše tolmn- nega samoupravljanja. Sodimo, Senie obravnavane zadeve. Treba da je dosežen precejšen napredek bo le več tako prilagojenega. prn~ pri nagrajevanju po delu oziro- grama in več povzave med de- ma pri delitvi dohodka in da se lavci RTV in množičnimi ora»ni- je na tej osnovi tudi oovečal re-zacijamA na terenu. rb " alni standard proizvajalcev. Sin- detemu podjetju in svojcem po- Pred nedavnim so bila pri In- potnikov v ekspresni progi Ko- vesticijski banki LRS odobrena per—ZDA. Na tej progi so že ne- sredstva v znesku preko 3,8 mi- kaj časa najmodernejše plovne lijarde dinarjev piranski »Splošni enote ustrezne velikosti, ki so plovbi« za gradnjo novih ladij. zlasti znatno hitrejše od naših Naše veliko pomorsko prevozno ladij. Zato bosta imeli novi ladji podjetje bo odobrena sredstva ob piranskega podjetja poleg druge močni lastni udeležbi porabilo za ga primerno močne stroje, da tu gradnjo dveh čezoceank po 3500 di v pogledu hitrosti ne bosta za se je valilo z Biokova, je v vasi Igra ubilo nekega starca in v Drašnici nekega moškega. Nekatere vasi in zaselki so popolnoma razdejani. Okrog 400 družin makarske občine je ostalo brez strehe, ne.glede na drugo veliko škodo, ki jo je skupnost utrpela v vsem makarskem primorju. - m Minulo soboto Je bil na sedežu občinskega odbora SZDt, v Izoli razgovor med člani uredništva Slovenskega Ja- ton Novi ladii bostn nai^odnb- nstaiali 7fi naihitreiiimi lariinmi £r,a„"i!: in Predstavniki javnega življenja izolske lcoraune. Več o tem preberite na 7. strani. Na sliki: podpredsednik LlLf 3 3 ladjami ObLO Izola Vladimir Petrič govori udeležencem razgovora o gospodarskih perspektivah izolske komune v nastopajo- nejsega tipa za prevoz tovora in na tej progi. jcm ietu ALŽIRIJA V KRVI V prvem tednu letošnjega leta se je močno povečalo število krvavih spopadov med pripadniki i] alžirskega osvobodilnega gibanja in ultraške tajne vojaške organizacije. Veliki neredi so bili v prvi vrsti v Oraiiu, kjer so našteli okrog 150 mrtvih, več kot 200 ranjenih in zabeležili znatno materialno škodo. V zadnjih dneh je bilo namreč 135 težjih incidentov, ki so jih povzročili močno oboroženi ultraši nad golorokim prebivalstvom. Nemiri so bili tudi v Parizu, jer je Komunistična partija Francije mobilizirala 50.000 demonstrantov, ki so zahtevali takojšnjo ukinitev fašističnih metod v Alžiriji. PRIPRAVE ZA NOVE STATUTE KOMUN V razvojnem obdobju, ko se čedalje bolj sprošča demokratičnost, zlasti pa v novem gospodarskem sistemu, ki predvsem poudarja pravice in dolžnosti svobodnega proizvajalca, je že močno čutiti, kako družbeni odnosi preraščajo dosedanje družbeno-pravne norme, ki jih vsebujejo statuti komun. Ta ugotovitev se je izrazila na posvetovanju Stalne konference mest v Nišu, v še izrazitejši meri in celo z že določenimi konkretnimi predlogi za nove statute komun pa zlasti na nedavnem dvodnevnem posvetovanju v Novem Sadu. Novosadskega posvetovanja o novih statutih ko- mun so se udeležili predstavniki vseh jugoslovanskih okrajev, posameznih občin, Stalne konference mest in pravni izvedenci. Na posvetovanju, ld se ga je udeležil tudi državni podsekretar V Zveznem izvršnem svetu dr. Anton Vratuša in v razpravi prispeval tehtne misli ter napotke, so nekatere komune že dale v razpravo osnutke svojih novih statutov. Pri dosedanjih pripravah za izdelavo novih občinskih statutov je bilo mogoče ugotoviti določene postavke, enotne za vse komune: zahtevo, naj bo delo vseh lokalnih organov samoupravljanja bolj javno, nov položaj državljana- ; Tovariš urednik! Naša trgovska mreža je v Kopru v zadnjem času marsikatero trgovino.in tudi izložbo preuredila in obnovila, tako da imamo sedaj' že lepo število sodobno urejenih in tudi okušno opremljenih trgovin. To je treba pohvaliti, Malo pa bi rad pokritiziral razsvetljavo trgovinskih izložb v našem mestu, da ne govorim o razsvetljavi samega mesta. V Kopru je Čevljarska ulica, ki je v resnici kot celota ena sama trgovina. Redkokje dobimo toliko trgovin skupaj na tako majhnem, tesnem prostoru. Skoda le, da niso vse izložbe tako skrbno opremljene in lepo razsvetljene kakor nekatere. Kar od začetka bom začel, od Titovega trga dalje. V začetku ulice na levi je lepa bomboniera podjetja »Klas« v temi, »Tehnoservis« na levi ima tri razsvetljene in 11 nerazsvetljenih izložb, na desni so lepo razsvetljene izložbe zlatarske delavnice in nedavno modernizirane trgovine »Tehnoservisa«, takoj nato pa je slabo razsvetljena in delno zaprta špecerija »Klasa«, na levi pa drugujeta v temi trgovinica s sadjem in . zelenjavo ter mlekarna. Podružnica tovarne »Mirna« in. trgovina filigranskih izdelkov sta lepo razsvetljeni, čevljarstvo ' Scher ima samo eno okno razsvetljeno, na nasprotni strani pa so v teiniHzložbe (ali so celo zaprte) Jugoslovanske loterije, pekarne »Kruh« in urarja Ježa. Potem pridemo spet v svetlejše »Sfere«: nova trgovina \z usnjenimi pre.dmeti, konfekcija »Na-prijed«, u.rar Pistotnik, nova trgovina >=Tehnoservisa« in konfekcija »Kluz« imajo lepo urejene in razsvetljene izložbe. Sledijo pa prijatelji teme: foto »Jadran«, graverstvo, trgovina z jestvina-mi (delno zaprle izložbe) in spet graverstvo na levi stran,i. na desni pa mlekarna in slaščičarna, prodajalna »Borovo« (delno zaprte). Slede na levi lepo razsvetljene in urejene izložbe nove trgovine manufakture »Soča«, druga trgovina »Soče«, poslovalnica »Bagat« ter slabo razsvetljen »El-met«. Na desni pa so še v redu trgovine »Soča« (delno spuščene rolete), »Peko«, spet »Soče. Optika, medtem ko Koloniale in Jestvina nimata luči. Na koncu je Se slabo razsvetljena komisijska trgovina. Ali se ne bi dalo to kako urediti? Saj gre tudi za lastno korist! F. S. DOLGČAS OE NEIZKORIŠČENI DVORANI Tovariš urednik! Dokler nismo imeli v Krkav-čah dvorane za kulturne in zabavne prireditve, smo zmeraj tarnali in se- pritoževali nad dolgočasjem, Potem smo s skupnimi močmi zgradili kulturni dom, v katerem gostuje gostilna. Gostilničar je svojčas v sporazumu s krajevnim odborom SZDL organiziral na svojo pest kino. predstave in zabave ter je bilo tako ob nedeljah v Krkavčah vedno živahno. V kino in na zabavne prireditve' so prihajali ljudje tudi iz drugih okoliških vasi. Nenadoma, pa je vse to zamrlo. Zakaj? Nekateri so mnenja, d.a je gostilničar mastno služil. Toda za vas, kot je Krkavče, je to težko verjeti, saj razen ob nedeljah, ko se v gostilni zbere nekaj deset kvartopircev, ki popijejo vsi skupaj največ morda 10 litrov vina., bi bila gostilna med tednom lahko tudi zaprta. Ne gre za to, ali gostilničar shaja nV- ne. Dejstvo je, da je ob vsej dokaj čedni in prostorni dvorani v Krkavčah, potem ko je krajevni odbor SZDL prekinil dogovor z gostilničarjem, določaš, Nobena krajevna organizacija si na lastno pest ne upa prirediti plesne zabav ali pa povabiti potujoči kino. Če je gostilničar to zmogel, pomeni, da. je shajal. Včasih je bil morda tudi v zgubi, drugič je to nadoknadil. Pa smo le preganjali dolgčas. Razen tega je prej za dvorano vsaj kdo skrbel, celo nosila je nekaj. Zdaj pa vsega tega ni več. Ali ni škoda, ko so ljudje tako željni prireditev, kino predstav, zabav in podobnega? Prav bi bilo, da krajevni organi. to zadevo nekoliko pretresejo, kajti kulturnega doma v Krkavčah vsekakor nismo zgradili zato, da bo kot spomenik krasil podobo vasi, ampak zato, da bo vsestransko služil svojemu namenu. Prizadeti prebivalci Tovariš urednik, Pred dobrim mesecem dni so delavci porušili nenaseljeno stavbo, ki je slonela ob moji hiši oziroma ob mojem stanovanju. Brž ko so stavbo odstranili, je bila zunanja stena stanovanja debela le pičlih sedem ali osem centimetrov. Razumljivo je, da takšna stena ni mogla dolgo kljubovati deževju in vetrovom, kakršni so bili v zadnjem, času. In tako se je porušila. Tega bo Se več kot tri tedne. Vse moje prošnje do stanovanjske uprave in ObLO so bile zaman. - Izgovarjajo • se, da stanovanja, kamor bi se mogel preseliti, nimajo, razen tega pa tudi pravijo, da se popravilo ne izplača, ker bodo tudi hišo. v kateri sedaj živim, prej ali slej podrli. V takšnem .stanovanju je sedaj pozimi nemogoče živeti, razen tega pa tudi ni kdo ve kako varno. Svetujte ml, kaj naj napravim., Miroslav Božič Brkinska 9, Koper Opomba uredništva: Pismo tovariša Božiča smo odstopili Komisiji za prošnje in pritožbe pri • občinskem odboru SZDL v Kopru, s prošnjo, da jo prouči in prizadetemu tovarišu odgovori. proizvajalca, njegove večje pravice in obveznosti, pomembnejšo vlogo SZDL, sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij v komuni. Novi statut mora odraziti predvsem medsebojne odnose, samoupravne pravice in obveznosti v komuni, določiti mora. pota za uresničenje pravic proizvajalcev v proizvodnji, pri delitvi in potrošnji. Nikdar doslej niso človeku-prolzvajalcu posvečali toliko pozornosti, kot pri sedanjem pripravljanju novih statutov, V razpravi je državni podsekretar dr. Vratuša med drugim poudaril, naj bodo novi statuti komun pravzaprav listine, sporazum o vzajemnih odnosih in obveznostih vseh članov lokalne skupnosti. Komuna bi morala biti »odprt3 organizacija« od bolnišnice do sklada, od šole do zbora proizvajalcev. V statutih naj bo napisano tisto, kar je mogoče uresničiti, da se tako ne bi ponavlja-^ ,Io vse ono, kar se je doslej pogo-stoma dogajalo v praksi, ko na primer niso uresničevali upravičenih predlogov zborov volivcev, ko so pripombe in pritožbe državljanov obležale v predalih referentov itd. Sestavljanje novih občinskih statutov, kakršni so zasnovani v ustavnih tezah, predpostavlja, da v vsaki občini temeljito proučijo pogoje in možnosti nadaljniega razvoja občine, kakor tudi vloge političnih in gospodarskih faktorjev v komuni, ki so tudi nosilci njenega razvoja. Sestavljanja novih občinskih statutov še morajo lotiti nnrine čimnrej, ker bodo nove republiške ustave postavile vse občine- nrecl neposredno nalogo, da proučijo in konkretizira jo - organizacijska ter razna druga vprašanja, važna za nadaljnji razvoj samoupravljanja v vsaki obr čini. Iz razprave na novosadskem posvetovanju povzemamo nadalje, da buo statut konkretiziral tudi ustavno določene pravice državljanov v upravljanju, ki se začenja z njihovo pravico do vpogleda v delo upravnih organov,"do nadzorovanja te dejavnosti ter odločanja o materialnih dajatvah komune. Državi jan-prolzvajalec lahko predložil samoupravnim, organom tudi pismena vprašanja ln predloge, glede katerih bo Imel pravico terjati obvezni odgovor. Novi statuti naj bi dajali večji pomen tudi uporabi referenduma, posebno v primerih, ko bo šlo za bistvenejše odločitve, neposredno povezane z življenjem in delom krajevnih skupnosti. Konkretni osnutki novih občinskih statutov, o katerih so razpravljali v Novem Sadu, dajejo posebno veljavo tudi Socialistični zvezi in sindikatom zategadelj, ker naj bi te dve politični organizaciji, najštevilnejši po svojem članstvu, odločilneje vplivali na delo ljudskega odbora ln na oblikovanje politike v komuni. SLUŽBENO OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve OLO Koper obvešča, da bodo od 15. januarja 1962 dalje opravljali občinski ljudski odbori na območju koprskega okraja naslednja upravna opravila, ki so bila doslej v pristojnosti Oddelka za notranje zadeve. a) odobritve delovanja društev na območju občine in vse spremembe, ki so s tem v zvezi; b) Izdajanje dovoljenj za nabavo in nošenje orožja in dovoljenj za nabavo razstreliva in razstrelilnih sredstev; c) sprejemanje prošenj za sprejem v državljanstvo in odpust iz državljanstva; d) sprejemanje prošenj za odlok nastopa upravnih kazni; e) registracijo vseh vrst motornih vozil, prijave sprememb tehničnega značaja na vozilih in sprememb lastmstva ter izdajanje razločevalnih tablic za preizkušnjo vozil; f) sprejemanje vlog za izpite voznikov motornih vozil in izdajanje ter podaljševanje vozniških dovoljenj. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve OLO KOPER Obe osredn.1l organizaciji Koroških Slovencev sta poslali najvišjim držav-, nim oblastem vloge, v katerih zahtevata. naj bi n? gimnaziji za Slovence' uvedli dopoldanskt pouk, vrh tega pa nanje tudi apelirata, naj bi začeli čimprej graditi za slovensko gimnazijo lastno poslopje. Ob novoletnih praznikih je poslal deželni poglavar Wedenig voščili ured^ nlštvu Slovenskega vestnika in.Zvezi slovenskih Izseljencev, v katerih jim zatrjuje, da bodo vsem Slovencem, kt so-bili do konca vo.ine v taboriščih v Nemčiji, izplačali odškodnino. Nedavne letne konference občinske organizacije LMS v Hrpe-ljah sta se udeležila tudi delegata — predstavnika vojaškega garnizona iz Podgrada. Vodnik Trifun Stamenko.vič je podal zanimivo . poročilo o sodelovanju vojakov-mladincev s podgrajskim prosvetnim društvom in mladinsko'organizacijo in drugimi množičnimi organizacijami.. V okviru praznovanja . 1. maja in Dneva mladosti so organizirali predavanja, debatne ure, predvajanje filmov iz NOV ter razna športna tekmovanja s civilnimi mladinci. Obiskali - so industrijski obrat IPLAS v Podgradu, se razgovar-jali z delavci in se zanimali za proces proizvodnje. Sodelovali so v štafeti mladosti ter v krajevnih delovnih Akcijah pri "popravilu ceste Račice—Rupa. Za Dan borca so uredili partizansko grobišče in izstrelili častno salvo. Proslavili so spominske dneve ljudskih vstaj v posameznih republikah in povabili stare borce, da so pripovedovali o svojih doživljajih. Ob Dnevu republike so izvedli bogat kulturni in športni program na svečani akademiji ter v povezanosti s SZDL in šolo v Podgradu. V tekmovalnih športnih nastopih s civilno mladino so vojaki tega garnizona. r osvojili ..večkrat prehodni pokal in tako dalje. Drugi delegat, mladi.podporočnik Branko Kpristantip.o.vič, je dal zboro-. vaicem1 več" koristnih pobud za bodoče delo in sodelovanje mladine s pripadniki JLA. Glede pritožb nekaterih mladincev iz Podgrada, da'jim garnizon noče odstopiti, prosvetne dvorane, je na-glasil, da v medsebojnem sodelovanju ne more biti važno, čigava, je formalna last dvorane, tem prej. ko komanda garnizona doslej mladinski organizaciji sli komurkoli, ki se ie dvorane želel noslužiti. za kulturne prireditve, ni odrekla gostoliubja ih bo dvorana tudi v bodoče v takp namene vedno r5! -razpolago. Voin-lri _ mladinci Ž^Hio čim sodelovanje s krajevno mlndin-sko organizacijo in tudi z drugi- mi organizacijami, kadar gre za kulturne ali izobraževalne manifestacije. Pripomnil je, da bo spričo takega razpoloženja vprašanje lastništva dvorane za obe plati ugodno rešeno. Vsekakor pa bi vprašanje dvorane tudi ob obstoječem stanju ne smel biti izgovor za pomanjkljiva delovno iniciativo mladine. Prav zaradi sodelovanja vojakov Podgrad v smislu kulturnega in športnega izživljanja v marsičem prednjači pred ostalimi centri občine. S pomočjo vojakov je bila tudi letošnja proslava Dneva JLA in 20. obletnice vstaje izredno lepo organizirana in izvedena. Razen tega je v gar-nizonu na odsluženju kadrovskega roka vedno precej takih ob- veznikov, ki želijo tudi kot vojaki uveljaviti svoje sposobnosti in izkušnje kot kulturni, prosvetni, športni amaterji, nekateri tudi morda kot profesionalci in je vse hvale vredno, da hočejo svoje znanje posredovati mladim tovarišem V civilu v skupnih pripravah in nastopih. Zato je nedvomno v obojestranski prid. da se povezanost med vojaškimi in civilnimi mladinci čimbolj poglablja. Ne smemo prezreti, da pripadniki naše ljudske armade prispevajo zelo pomemben del pri socialistični izgradnji, varovanju, reševanju in pospeševanju našega gospodarstva ne glede na to, da jim vojaška služba kot taka nalaga-velike in odgovorne dolžnosti. J- UKINITEV SANKCIJ ZDA so sklenile ukiniti gospodarske sankcije proti dominikanski republiki in ji nuditi pomoč. To je posledica zrušitve Trujillo-ve diktature in teženj nove dominikanske vlade za izboljšanje meddržavnih odnosov. Prvi ukrep ameriške vlade po ukinitvi diplomatskih in gospodarskih sankcij je bila odobritev, da dobi Domi-nikanska republika od ZDA znatno večje količine sladkorja *po prednostnih cenah. V RODEZIJO — NE! Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN UTant je proučil predlog, britanske vlade, ki mu ga je izročil šef britanske misije pri OZN Patriek Dean, naj bi se te dni v Salisbyiu sestal s predsednikom rodezijske vlade Wa-lenskym. Politični opazovaM pa menijo, da UTant tega vabila ne bo sprejel, saj zadnje vesti omenjalo prisotnost francosko govorečih ljudi na rodezijsko-katan-ški meji, kjer je vir neposredne pomoči secesionista Combeja. KAJ PA JUŽNI VITEMAM? Kakor je znano, vre tudi v Južnem Vietnamu. Diktatorski režim Ngo Din Diema se že nekaj mesecev lomi, saj to pred svetom prizna celo njegovo obrambno ministrstvo, ki je sporočilo, »da so enote odporniškega gibanja Vietkong s pomočjo lokalnih gverilcev zadnji dan minulega leta osvojile mesto Kan Bin Taj na skrajnem jugu države«. W (Odlomek iz romana KUNGSGATAN — KRALJEVA ULICA. Za založbo Obzorja v Mariboru prevedel Janko Moder in opremil Uroš Vagaja) Brezmejen je bil svet Kraljeve ulice, poln povprečnih ljudi, posebne-žev ln čudakov. Bleda Rut je bila spet Živo Viranino nasprotje. Nekega sinjega spomladanskega večera, ko Je slikar na Scnenem trgu razpostavil svoje zlagane gozdne pokrajine, slike s trdonoglmi severnimi Jeleni in slepo pojočimi divjim! petelini, se .ie vse polno Mudi ustavljalo v gručph pred njimi in občudovalo vso to lepoto; nekega takega večera se je Marta po naključja srečala tam z neko novo punčko, ki je nekaj časa sla'a i a hodniku kakor Marta sama. Kar. hitro Je zvedela, da Ji je Ime Hut. Bila Je istih let kakor Marta. Imela Je. naočnike, ki pa niso bili v kvar njeni lepoti. Hut Je bila navzlic vsemu preveč plaha za Kraljevo ulico. Kakor hitro se Jo srečala z Martinimi očmi. Je začutila, kako se je zmedla, in že mislila oditi naprej. Ustavili sta se pri bolj oddaljenemu koncu razstave slik, »Saj tole sploh ni ničemur podobno,« Je mahoma rekla. Marta Je v trenutku pomislila, da bi Dolly gotovo nikoli ne navezala stikov takole. Bilo Ji Je že žal besed. Takoj potem se Je naredila, kakor da gleda nekam drugam. »Kaj pa? Slike?« Rut Je pogledala Izpod naočnikov, ki so imel! tanek roževinast okvir. »Slike,« je rekla Marta, kakor bi se zdrznila ob tem, da je na glas spregovorila, Ko Je bilo znanje sklenjeno, Je bila vesela, da ga je sprožila. Kakšna imenitna punčka je bila Rut: Komaj sta se nekajkrat srečali, se je že navezala na Marto kakor na mater. Hotela jI je o vsem pripove- dovati... Samo da si punca in da sli pri volji prodajati se, pa ti pravzaprav ni treba nič drugega ... Moški imajo navsezadnje tako majhne, zahteve in skoraj vsak Ima kakšno poseb-. no željo. Vse drugo pa tako in tako pride samo od sebe ... Rut ni poznala nobenih umetnosti, samo hodila Je •sem ter tja po ulicah kakor puhasta ¡11 zablodela regratova lučka, ki Jo nese po vetru ... »Meni je to znano, ker sem sama hodila po gozdu,« Je rekla ln še kar naprej stala pred slikami. Bila je hči gozdnega čuvaja, vendar Jc že v mladih letih osirotela. Rojena je bila v neki majhni vasici v JSm- IVAR LO-JOHANSSON tlandu. kjer so zime dolge, poletja pa kratka, ln do devetnajstega leta sploli nI imela fanta. Takrat Je prišla v Storkholm. zdrknila v stisko In morala hoditi po ulicah pozno v noč, preden' Je dobila streho nad glavo, V neki tuji sobi Je prebila komaj pol urice tiste noči. Na pol pijan trgovec z usnjem, srednjih let, Ji Je vzel nedolžnost. Potlej Jo Je ozmerjal, ker mu Je prizadejala nepotrebne težave, s katorimi ni računal. Rut Je bila namreč preveč boječa, da bi mu bila že vnaprej povedala, da Je on prvi njen moški . . . Ravno tako pravzaprav nlll nI do kraja razumela, kaj se je zgodilo 7. njo. Ves čas se Je samo bala, da jI ne bo dal nič denarja. Ko bi vso noč prespala pri njem, hi še pomislila ne več na to. Potlej pa sploh nI marala nit! počakati na denar — pobegnila Je od nJega. Doživetje Je bilo preveč silovito, pre- brutalno, premučno zanjo. Cez kakšen teden Je ugotovila, da se je okužila, Ko Je prišla iz bolnišnice, Je dobila službo pri neki družini, kamor Je prihajala zjutraj ln odhajala od njih zvečer. Dobivala Je po petdeset kron plačo na mesec, za sobico, kjer Je stanovala z neko brezposelno mo-distko, in z neko natakarico, ki sta bili obe vajeni ulice, pa Je dajala po trideset kron. Čeprav Jc Imela službo, Je bila vendar prisiljena spet oditi na cesto. Bojazen, da I10 tam naletela na znance svoje družine, ji Je brez konca in kraja naganjala strah v kosti, ln nazadnje se je zgodilo, česar se Je bala. Morala Je od hiše. Marto Je Rutino pripovedovanje najprej silno ganilo. Vos čas Je čutila, koliko Jo sama na boljšem. Zavzela se je za drobno, nepomembno Rut, kakor da Je njena hčerka. Vprašala Jo Je, ali Je kratkovidna, ker mora nositi naočnike, in Jo odpeljala s seboj v slaščičarno, kjer sta skupaj popili čokolado. Potlej jo Je vprašala, ali bi si ne mogla dobiti kakšnega dela na deželi .-.. Enkrat v življenju se je Marta vendarle lahko počutila kot mestno dekle nasproti svoji varovanki z dežele. To Ji je tako dobro delo, pri tem pa se Je tudi čedalje bolj navezovala na novo prijateljico. Cez nekaj dni sta so spet srečali. Ta podeželska punčka Je Imela v sebi čudovito žlahtnost; obvladala je naravno obzirnost in ta ni mogla uiti Martinim očem. ki so ves čas hudno In pazljivo gledale ljudi okrog sebe. Rut nI mogla nikogar oslepnrltl. Naočniki, narečje in plahost so Jo enkrat za vselej vrgli s tira, da bi mogla tekmovati z Marto. Zato pa JI Jo lahko toliko več pripovedovala. Mar- ta Je ure In ure presedela In Jo poslušala. Gozd JI Je še zmeraj živel pred očmi. Njen oče Je slovel daleč naokrog kot najboljši lovec in nekaj časa Je bil strah in trepet, ko so bili v deželi še svobodni rokovnjačl in cestni razbojniki. Jemal Je Rut s seboj, ko Je bila čisto majhna, ln se dolgo mudil po gozdovih. Vso mladost jc preskakala po mehkem mahu — natanko se je spominjala, kakšen je mah! Ko je to povedala, jo je malo zaneslo. Ravno tako Je debro vedela, kakšen Je divji petelin, kadar poje. In o vsem tem Je pripovedovala Marti. Kraljeva ulica Jc bila zanjo preveč neusmiljena. Ko Je prvič odšla na ulico, da bi si zaslužila nekaj denarja, je vselej pobegnila, kakor hitro so jI je kdo prihllžal. Moški so preklinjali za njo: »Kaj se pa potlej vlačiš tod okrog?« Bala se Je, da ga utegne kaj polomiti, in ko Je poskusila premagati najhujši gnus, Je molče odšla s kakšnim moškim na njegovo stanovanje, se slekla in zamižala ... Se spomladi Je hodila toplo ln zimsko oblečena, kakor so hodili pri njih doma, v debelem modrem žemperju in v nogavicah iz sukanca. Hotela Je ostati kar najbolj vase zaprta ln napravila Je vse, da bi se JI to tudi posrečilo, čeprav Je morala svojo notranjost prepuščati tujim moškim. »Ce dobro se pazi!« je rekla Marta v svoji novi vlogi bolj izkušene ženske. »Najbrž se norčuješ Iz mene?« Jo Je boječe vprašala. »Jaz — nc. Tudi Jaz moram delati ravno tako kaktfr ti, samo da je pri meni zato, ker bi rada priskočila malo na pomoč staršem ln sestram . .. Clovok vendar še lahko drži glavo pokonci, čeprav mora sem ter tja kakšen večer na ulico!« »Se ti zdi?« »Zakaj pa ne .. ,« Ves čas. dokler se nista čez nekaj let. ko je Rut začela posebno globoko padati, razšli, Je Marta ravnala z njo kakor z otrokom z dežele, k! Jc v vsej svoji boječnosti potreben njene pomoči, drugače ga čaka poguba. RABAT: To dni se mudi v Maroku na uradnem obisku oredsed-nik italijanske vlade Fanfani. Italijanski in maroški komentatorji pripisujejo temu oblsču velik pomen, ker vidijo v njem široke možnosti za sodelovanje obeh držav na mednarodnopolitlčnem, gospodarskem in kulturnem torišču. KAIRO: V drugi polovici januarja bodo v Združeni arabski republiki volili delegate za nacionalni kongres ljudskih sil Z AR, Kongres bo zasedal februarja in med drugim bo obravnavat Naserjev predlog načrta za nacionalno akcijo. TOKIO: Japonski meteorologi so ugotovili, da je bil zadnji sneg na Japonskem skoraj stokrat bolj radioaktiven. kot bi morpl biti normalno. Vzrok temu prlpisulejo izvedbi serije sovjetskih Jedrskih poskusov. PNOM PEN: Državni poglavar Kambodže princ Sihanuk je te dni predlagal, naj bi se v kamboškem mestu Bokor sestali trije laoški princi, da bi našli skupni jezik pri ureditvi laoškega vprašania. NEW DELHI: Indijska vlada Je priporočila podjetjem, ki izvažajo Indijsko blago v druge azijske de-, žele. naj ne lzkrcavajo v portugalskih pristaniščih, ker Je nevarnost, da Jim bodo Portugalci zaplenili tovor, WASHINGTON: Po podatkih uradne statistike živi v ZDA okrog 39 milijonov črncev, to je približno 10 5 odstotka od skupnega števila prebivalcev Kennedyje-ve Amerike, Vrhovno sodišče ZDA pa je obvestilo oblasti v Louisianl o svojem sklepu, da morajo ukiniti dlskrlmlnacljske omeiitve, ki so jih uvedli za črnce v državnih avtobusih in železnicah. BEJRUT: Po nedavnem neuspelem državnem udaru v Libanonu je libanonska vlada zaprla več vodilnih članov prepovedane Popu-listične stranke, Med aretiranimi so tudi bivši ministri. Libanonski predsednik vlade pa je v tei zvezi izjavil, da Je še prezgodaj vložiti pritožbo pri Varnostnem svetu zaradi vmešavanja tujih držav pri neuspelem puču, PARIZ: V ponedeljek se bodo v Parizu začeli francosko-tunizijski razgovori o Bizerli. NEW YORK: Te dni zaseda na sedežu OZN v New Vorku Svet specialnega fonda za pomoč gospodarsko nezadostno razvitim državam. Svet bo obravnaval osemnajst držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-flaškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170 in 291. Posamezen izvod 20 din. Letna naročnina flOO din, za inozemstvo 2.20(1 ali 3,5. am, dolarja. Bančni račun 602-11-1-101 pri podružnici NB Koper Rokopisov in fotografij ne vračamo, Stavek -in klišeji tiskarne LZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica LJubljana. NAJLEPŠE OBETAJOČE NAPOVEDI R Znatno povečana proizvodnja lahkih motornih koles in ugradnih motorjev — Še enkrat več avtomobilov — Nov proizvod: motorni Črpalni agregat — Tehnično vodstvo in sodelovanje pri graditvi tovarn lahkih motornih koles v Egiptu, Indiji in Maroku Delovni kolektiv Tovarne motornih vozil TOMOS je po razmeroma težkih pogojih (povečani materialni stroški in druge obremenitve) zaključil minulo leto z najlepšim uspehom. V lanskem drugem polletju je prebrodil vse težave ter proti koncu leta začel aktivno poslovati. Na tej osnovi jc vstopil v novo leto z najlepšimi obeti in pogoji za povečano proizvodnjo ter razširjeno dejavnost. Lanske izkušnje zastran proizvodnje, gospodarnosti, vloge na domačem tržišču ter iz.voza postavljajo pred Tomos smer in zahtevo, da še močneje obogati domače in tuje tržišče s svojimi proizvodi, da še bolj popestri izbiro. Tako bodo letos prihajala na tržišče lahka motorna kolesa v najrazličnejših tipih »Colibri«, z močnejšimi motorji in tehnično izpopolnjena, med drugim Colibri z nožnimi prestavami in v različnih barvah. Kot posebnost pa je pripravljena tudi proizvodnja super športnega tekmovalnega Colibrija z izredno kakovostjo SAMO NEKATERI POPRAVKI Leto 1961 ni pokazalo rezul-tov, ki smo jih v gospodarskem pogledu pričakovali. Kot vse kaže, bo znašala končno razlika med predvidenim porastom proizvodnje in med doseženimi rezultati kar 4 '¡o, ali plana porasta proizvodnje v višini 12 °!o ne bomo dosegli več kot v višini S odstotkov. Tako kažejo vsaj podatki do konca meseca novembra, ki se v decembru, za katerega seveda še nimamo podatkov, ne morejo bistveno spremeniti. Pričakovali smo sicer, da bodo v zadnjih mesecih, kot je to bilo vsako leto doslej, ugodnejši, kar pa se ni uresničilo. Tudi ne moremo več tako verjeti gospodarskim organizacijam, ki so poudarjale, da jih pomanjkanje obratnih sredstev ovira pri njihovem delu in doseganju po planu predvidenih nalog. Stanje se namreč v proizvodnji po močni intervenciji s kratkoročnimi krediti v drugi polovici letošnjega leta ni bistveno popravilo. Tako imamo lahko pomanjkanje kreditov samo kot enega od vzrokov za počasnejši razvoj gospodarstva in ne morda edinega ali celo najvažnejšega. Ob pripravah zveznega družbenega načrta za letošnje leto je bilo govora o spremembah nekaterih instrumentov, ki naj bi vplival t na zboljšanje položaja v letošnjem letu. O tem smo lani že govorili in bi morda sedaj lahko ugotovili, da v nekaterih bistvenih postavkah ne bo še sprememb, čeprav bi bile nujne in bi bistveno vplivale na naš nadaljnji razvoj. Mnogo je bilo govora o ukinitvi prispevka od izrednega dohodka in o tem vprašanju je bilo na zasedanju Zvezne ljudske skupščine ugotovljeno, da bi bi!o treba ta prispevek tudi ukiniti. Vendar pa je za letošnje leto še ostal, kar se ocenjuje kot negativno, o čemer priča tudi razprava na petem občnem zboru republiškega sveta sindikatov Slovenije. Ukinitev prispevka je bila odložena, da se med tem pripravi vse potrebno za pravilno zajem"»ie tako imenovanega ekstra-do-hodka podjetij. Naslednje, kar je bilo odloženo, je revalorizacija osnovnih sredstev, ki bo izvedena po daljšem postopku brez dvoma v tekočem letu. Predlaoa-no je namreč bilo. da bi uporabili glede ter/a krajši in cenejši postopek s kniinovodsko oceno osnovnih sredstev po doloPnnih kriterijih, ki bi jih predpis rt'.'. Nova o rima osnovnih sredstev bo izvedena kot redna ocena po popisnih komisijah. Važno je tudi. da ne bo izvedena zakonita kompenzaciia terjatev in protiteriatev podjetij po postopku, ki je bil že izdelan in zanj pripravljen tudi ustrezni predpis. v pn-modarstvu so pričakovali, da. bi se razčistilo v marsftp.nt sedanje st"vit> in bi hiln sVka ■na porlročiv kmtk^-ričnih sred-Stev mnono ja sn.piša. Omenjeni ukrepi so bili odloženi in ne morda odbiti in pričakujemo lahko, da jih bomo postopoma tudi uresničili. Morda je tudi v tem, da jih bomo izvaiali postopno, utemeljitev niihove odložitvp Zato bodo izvedeni mvoni druai ukrepi ki h odo zlasti koreniti na področiu znvanle trnr-pinn. kier ho potrebno bolj kot do-slei skrbeti za izravnavanje naše plačilne bilance. Toda o tem kasneje. -žj- Vzporedno bo potekala proizvodnja lahkih ugradnih in pri-gradnih motorjev LAMA in drugih, Kot popolnoma nov proizvod pa so v tovarni osvojili proizvodnjo motornih črpalnlh agregatov, za katere so že sklenjena večja naročila iz tujine, zlasti iz Holan-clije. Ker je tuje tržišče začelo v čedalje večjem številu posegati po lahkih motornih kolesih Colibri, bo, kakor kaže, kljub povečani proizvodnji letos 7000 Colibrijcv manj za domače tržišče, kakor jih je bilo lani. Znatr.o zanimanje tujega tržišča za lahka motorna kolesa, ugradne motorje ter za motorne črpalne agregate priča torej o tem, da si jc Tomos že zadovoljivo utrl pot na mednarodni trg predvsem s svojo osnovno proizvodnjo, torej lahko transportno in gospodarsko uporabno motorizacijo. Letošnji proizvodni načrt določa, da bodo v tovarni izdelali 50.000 enot z lahkimi motorji (Colibriji, ugrad-ni motroji, Črpalni in drugi agregati). Hkrati s proizvodnjo pa bo potekala nadaljnja rekonstrukcija tako, da bodo v bližnji prihodnosti zmogli v tovarni naslednjo proizvodnjo lahkih motorjev: 50 do 60.000 Colibrijev ter 40.000 drugih lahkih motornih enot, kot so prigradni in ugradni motorji ter agregati. Za avtomobile napovedujejo v Tomosu najmanj podvojitev. Tako more domače tržišče za letos .¿V^-V'" -.v: •-;■.»'T-" 1 - .*. v V/ * ».J, s v-. - pričakovati okrog 2000 avtomobilov: spačkov, amijev, žab in pol-tovornih spačkov. Napovedujejo zlasti večje Število »amijev«, ki se povsod in splošno uveljavljajo s ' kakovostjo, ekonomičnostjo, skratka kot eno izmed najudob-nejših vozil. 2e letos, v še večji meri pa v naslednjih letih, čaka Tomosovo tehnično enoto izredna naloga. V Kairu je Tomos prav v teh dneh podpisal licenčno kooperacijsko pogodbo, na osnovi katere bo Tomos projektiral ter tehnično vodil graditev tovarne lahkih motorjev v Egiptu, v kateri bodo letno izdelali 12.000 lahkih motorjev. Za projektiranje in graditev podobnih tovarn pa so v teku pogajanja tudi v Indiji in Maroku, kjer nameravajo zgraditi večje tovarne lahke motorizacije. In slednjič: letos bo v Barceloni svetovno prvenstvo v tekmovanju z mopedi. Pred svetovnim prvenstvom bo najprej 11 pred-tekmovanj (v Franciji, Nizozemski, Angliji, Vzhodni in Zahodni Nemčiji, Italiji, Argentini itd.), na katerih je za točkovanje obvezna udeležba vsaj na šestih, ki dajejo vstopnico za udeležbo na svetovnem prvenstvu. Po znamenitih evropskih uspehih, zlasti lanskem v Hockenheimu, velja Tomosov Colibri za tisto lahko motorno kolo, ki bo odločilno moglo poseči v borbo za svetovno prvenstvo na mopedih. Tako torej še po tej plati čaka Tomos izredna, težka in odgovorna naloga v svetovnem merilu. (ž) Po vrsti poskusov, predlogov, nasvetov in priporočil, kako rešiti »Mnrmorindus« iz zagate, je le treba napisati sestavek, ki zveni kot nekak nekrolog. Le da ne gre za pravi pogreb, kajti izkoriščanja kraškega marmora s tem še ne bo konec. To je tudi tola-žilna misel, ki je ostala po tem, kar je bilo zadnje čase slišati o podjetju, ki ga ni več. Sum, da nekaj ni v redu, je bil zadnje čase čedalje večji, ko je službeno knjigovodstvo Narodne banke konec novembra pobrskalo po uradnih listinah v upravi. Opozorilu je takoj sledila seja delavskega sveta, ki se je deset ur vrtela okrog inšpektorjevega zapisnika. Na seji je bilo slišati kaj čudne stvari. Na pobudo občinskega ljudskega odbora je bila imenovana posebna komisija z nalogo, da ugotovi, ali je sum utemeljen ali ne. Niti uprava, niti delavski svet nista pravzaprav vedela, za kaj gre. Nihče ni znal točno odgovoriti na vprašanje, koliko zalog ima podjetje. Knjigovodska služba je po stanju na dan 30. novembra izkazovala za skoraj 21 milijonov dinarjev dovršene proizvodnje, komercialna in tehnična služba sta tožili, da zalog sploh ni, komisija pa je ugotovila, da je zalog za nekaj nad 18 milijonov dinarjev. Anarhija ali neznanje? Najbolj preprost izračun bi pokazal, da je moč konto odkrival-nih del širiti le v mejah zmogljivosti podjetja. Te zmogljivosti pa so pogojene le v realizaciji proizvodnje, to je v vnovčenju marmornih proizvodov. Toda kaj bi se mučili z izračunavanjem (pravilnim), če je moč delati po občutku. Tako so v enajstih mesecih vložili v odkrivalna dela 14,6 Promet v koprski luki decembra V zadnjem mesecu leta 1961 je bilo v Kopru skupno 212 ladij, to je 224 prihodov in odhodov. V imenovanem mesecu so prispele v Koper 3 ladje čezoceanke piranske »SPLOŠNE PLOVBE«, 4 čezoceanke pa so bile od drugih jugoslovanskih pomorskih prevoznih podjetij, predvsem »Jugolinije« 7. Reke. Tujih čezoceank v tem mesecu ni bilo. Naštete velike ladje so večji del v rednih linijskih progah Jadran—ZDA in okrog sveta. Največ je spet bilo ladij kategorije velike obalne plovbe, in sicer 13 jugoslovanskih in 11 tujih. Tudi te ladje vzdržujejo delno redne linijske tovorne proge. Tovornih ladij male obalne plovbe je bilo 17 in skoraj vse so bile last »Obalne plovbe« iz Pirana. Kakor vidimo, imajo spet številčno prednost jugoslovanske ladje pred tujimi in je bilo razmerje 20 :11 v našo korist. V pogledu prepeljanega tovora v uvozu in izvozu so spet naše ladje pred tujimi s preko 4200 tonami pred tujimi z 2500 tonami. Več tujih ladij kakor naših, konkretno italijanskih, je bilo decembra v pomorskem potniškem prometu. Razmerje 84 : 78 v italijansko korist. Toda naše so prepeljale več potnikov. Motorna ladja »Aleksa Šantič« je prepeljala v Trst in nazaj 5789 potnikov, italijanska parnika »Vettor Pisani« in »Monfalcone« pa na isti relaciji 2944 potnikov. V notranjem prometu pa so naše ladje »Kotor«, »Sinj» in »Osijek« prepeljale blizu 600 potnikov. milijona dinarjev. Od tega so lani reinkasirali le kakih 4,5 milijona. Vsa odkrivalna dela pa so prikazovali kot nedovršeno proizvodnjo, torej kot dohodek. Podjetje naj bi bilo tako videti rentabilno. Nemara je bila ta zavesa, ki naj bi prikrivala pravo stanje, potrebna zato, da so se v takšnem stanju osebni dohodki dvignili povprečno za 72%. Rezultat: pre-plačilo osebnih dohodkov za 5,9 milijona dinarjev. Gornjemu se pridružuje še okrog 2,4 milijona din neizterljivih terjatev. Vse to bi lahko bil uvod v številna ugotavljanja in podrobnosti, med katerimi organizacija dela ni mogla najti svojega mesta. To se je najbolj pokazalo pri odkrival-nih delih, ki so potekala le v najlepših mesecih, ko bi glavnino delovne sile in sredstev morali angažirati pri proizvodnji blokov in plošč. Saj je še kako znano, da proizvodnja v mrazu ne pride v poštev, ker marmor popoka. Tudi dopuste so v tem podjetju izkoriščali brez pravega plana in seveda v najlepši proizvodni sezoni. K temu še neupravičeni izostanki! Razen tega v klesarski delavnici niso pisali delovnih nalogov. Bloke so čestokrat žagali povsem v zasebne namene, proizvodnja pa je zaostajala. Te »usluge« so zaračunavali po 500 dinarjev na uro, torej pod svojo polno lastno ceno. Vsekakor bi bilo zanimivo ugotavljati škodo, ki jo je podjetje utrpelo zaradi številnih zasebnih uslug. Mimo tega je komisija ugotovila, da manjka v klesarski delavnici okrog 600 m1 plošč raznih dimenzij. Tudi evidenca ne pokaže točnega stanja surovin in dokončnih proizvodov, ker so jo enostavno opustili. Tako kolektiv kot direktor podjetja sta bila večkrat opozorjena na nepravilnosti s strani zbora proizvajalcev OLO, kot občinskega zbora proizvajalcev — vendar očitno zaman. Tudi direktor je bil opozorjen, da takšno dviganje osebnih dohodkov ni zakonito, ker ni relano in ker tudi postopek ni bil pravilen, saj je šla delitev mimo pravilnika, ki ga pravzaprav sploh ni bilo. Mimo teh opozoril in priporočil je šel tudi delavski svet, čeprav je bilo v delovnem kolektivu Marmorindusa nekaj ljudi, ki niso zaupali tej smeri poslovanja. Tudi osnova za izračunavanje osebnih dohodkov — še pred povečanjem — je bila kaj čudna, saj se je oddaljevala od osnovnega načela: za enako delo enako plačilo. Določena je bila šablon-sko in ni slonela na realnih pogojih. Tako ni čudno, do je postala destimulativna za večino delav- cev, ki so dosegali kaj slabe dohodke, kot pri onih, ki so z lahkoto dosegali višje dohodke (slednji so se bali zaslužiti več, ker bi jim ostali člani kolektiva to očitali). Končno bi morali nekaj povedati Še o čudnem sožitju med delavskim svetom in direktorjem, kar je trajalo tudi še potem, ko je delavski svet nedvoumno ugotovil, da se direktor ne ravna po njegovih sklepih. Pričujoči sestavek sicer še zdaleč ne osvetljuje vseh okoliščin, ob katerih je prišlo do razsula tega podjetja, zsto bi bilo preura-njeno govoriti o stopnji krivde, vendar naj o tem spregovorijo pristojni organi. O nadaljnjem izkoriščanju kraškega bogastva pa le toliko, da sta delavska sveta Marmorindusa in izvozno-uvoz-nega podjetja »Jadran« sklenila, da se prvo podjetje pripoji drugemu in da je Občinski ljudski odbor Sežana to že potrdil. Polde Rener ZE DKUGI AGREGAT 11E SPLIT Prihodnji teden bodo vključili v jugoslovansko elektro-encrgetsko mrežo Se drugi agregat splitske hidroelektrarne. Tako bo HE Split že prihodnji mesec lahko začela z letno proizvodnjo elektrike v višini poldruge milijarde kliovatnih ur, saj bo njena skupna moč 216 megavatov. HE Split bo dajala letno 1(1 odstotkov od skupne Jugoslovanske elektroenergije. JO NOVIH KAFILERIJ Poslovno združenje za zgraditev ln opremo objektov živilske industrije je žc pripravilo načrte za takojinjo gradnjo 20 kafilerij. To so specializirani objekti, kjer predelujejo odpadke klavnlške industrije in so potrebni večjim klavnicam v državi. V kaliferijah izkoriščajo namreč odpadke za Izdelavo kostne ln ribje moke ter industrijskih maščob. SE LETOS PRVE RAKETE Jugoslovansko astronavtično in raketno društvo bo letos izstrelilo prve sondažne rakete japonske izdelave, da bi zbralo kar največ dragocenih podatkov za meteorološko službo. Na osnovi poskusov Japonskih, nato pa še sovjetskih ln ameriških raket, bodo naSl strokovnjaki osvojili nov tip takšnih raket ln ga začeli izdelovati doma. Izstrelitev takšnih raket je zelo pomembna za proučevanje ozračja in s tem je dana tudi možnost za nadaljnje znanstveno delo astronavtov. DO KONCA LETA 33.500 STANOVANJ V SRBIJI V Srbiji predvidevajo, da bodo z letos ustvarjenimi družbenimi sredstvi v višini 68 milijard dinarjev lahko zgradili 35.500 stanovanj. Tako se bo gradnja stanovanj v tej republiki povečala za 4300 enot v primerjavi z minulim letom ln predvsem na račun štednje pri gradbenih stroških. SE 51.000 HEKTAROV PLODNE ZEMLJE V Makedoniji bodo v kratkem zaključili osuševalna dela na 54.000 hektarih doslej zamočvirjene zemlje. Na tej novi plodni zemlji bodo sejali predvsem žitarice. DOMAČIH UMETNIH GNOJIL BO DOVOLJ Naše tovarne umetnih gnojil predvidevajo v letošnjem letu izdelati 850 tisoč ton fosfornih in približno 200 tisoč ton dušičnih gnojil. K takemu povečanju proizvodnje domačih umetnih gnojil bodo v glavnem prispevale novozgrajene tovarne v Kosovski Ml-trovlcl, Pančevu iri Lukavcu. IZ KOPRA PO MORJU V SVET loife luške pristojbine v Kopru Delavski svet podjetja »Luka Koper« Jc v smislu določb zakona o Izkoriščanju Iuk ln pristanišč določil nove luSke pristojbine. Na podlagi navedenega zakona bodo morale v bodoče vse ladje in plovni objekti sploh plačevati določene takse za vzdrževanje, obnovo ln Izgradnjo operativnih obal In luSkih naprav. Lu5ke pristojbine bodo morali odvajati za tovor, potnike In privezovanje. Določene so bile v skladu s pristojbinami, ki so bile pred nedavnim sprejete za vse Jadransko področje naše obale od Sečovelj do albanske meje. Na našem področju bodo ladje, ki uporabljajo obalo za nakladanje ln v kakršen koli drug namen, za vsak tono preltrcanega razsutega tovora in lesa 30 din, za vsako tono drugega blaga pa 50 din. Ladje, ki bodo uporabljale obalo za vkrcavanje ali lz-krcavanje potnikov, bodo plačale v lokalnem prometu med lukami Koper, Izola, Piran, Portorož ln Ankaran (verjetno tudi Valdoltra ln kopa- lišče) od vsakega vkrcanega potnika 5 din, če pa bodo uporabljale obalo v kakršen koli drug namon, za vsak meter obale in za nedeljivi dan 400 din. V prometu med drugimi domačimi lukami ln v obmejnem prometu od vsakega vkrcanega potnika 30 din, v prometu s tujino pa od vkrcanega ali lz-krcanega potnika 500 din. Posebna tarifa Je tudi za plovne objekte, ki uporabljajo obalo v druge namene. Na novi obali v Kopru stane vsako ladjo meter zasedene obale ln za nedeljivi dan 1000 din, plovne enote do 10 BHT za stalno privezovanje plačajo letno 2S00 din, ladje ln druge plovno enoto nad 10 BRT pa za stalno privezovanje ob obali mesečno 1.000 din. RlblSke ladjo, registrirane v drugih lukah, ne plačujejo pristojbine, če se prlvcžejo ob obali zaradi čakanja na lov, športne Jahte, registrirano v drugih lukah, ne plačujejo pristojbine za prvih 24 ur zadrževanja v luki. KonCno so določene tudi pristojbino za pllotaio, ki se gibljejo od 1C00 do 12.500 din. kar Je odvisno od tonaže posameznega plovnega objekta. Pilo-taža Jo v luki Koper obvezna za ladje od 500 HRT dalje. Tarifno postavke luške pilotažo so povečajo ponoči za 50 •/.. Nove pristojbino veljajo od 1. januarja 1062. Mreža novih rednih linijskih prog, ki povezujejo po mokri cesti Koper s svetom, je vsak dan gostejša. 2e danes lahko rečemo, da je naša razvijajoča se luka povezana z vsemi pomembnejšimi deli sveta. Dne 6. januarja t. 1. je priplula pred našo luko sodobna motorna linijska tovorna ladja »Ivan Ma-žuranič«, pred nedavnim zgrajena v eni izmed naših ladjedelnic, last reške »Jugolinije«. Ladja je pozdravila s svojo sireno in od-plula dalje, ne da bi se ustavila. S tem dejanjem je bil Koper simbolično vključen v novo redno linijsko progo Jadran—London— Hull na Angleškem. Ladja se, ni ustavila navedenega dne, ker ni bilo tovora. Prihodnjič bo tovor in ta povezava bo tudi dejansko uvedena. Poleg imenovane ladje, ki ima 3000 ton nosilnosti, bo v tej progi pristajala še motorna ladja »Frano Supilo« (dvojček) in parnik »Vis« (3140 ton). Vse so last »Jugolinije«. Ce bo navedena proga imela v Kopru dovolj tovora, namerava »Jugolinija« vključiti našo luko še v progo Jadran — severna Evropa. Na tej ekspresni progi plovejo motorne ladje »Bratstvo«, »Pobjeda« in »Sloboda« po 2337 ton nosilnosti vsaka. Nadalje je še možno, da bo Koper prav kmalu vključen v redno linijsko brzo progo Jadran— severna Evropa—London. To je kombinirana proga, v kateri obratujejo prav tako nove, sodobne motorne ladje »Rijeka«, »Zadar« in »Pula«, ki imajo vsaka po 3900 ton nosilnosti. Imenovane ladje imajo prostore za razhlaje-vanje in električne naprave za ventilacijo hitro pokvarljivega tovora. Poleg tega razpolagajo z najsodobneje urejenimi prostori za potnike v kabinah z dvema posteljama, skupaj do 10 potni- kov. Vožnja do severne Evrope traja 13—14 dni. V drugi polovici januarja pričakujejo v Kopru novo motorno ladjo »Novi Vinodolski« (6500 ton nosilnosti), prav tako last »Jugolinije«, ki bo pripeljala tovor kave in,popra iz Indije. Ta ladja je v redni progi Jadran—Daljni vzhod—Japonska. Sladkor s Kibe i Kopru Z Novim letom je postal pomorski promet v luki Koper Se živahnejši. Cela vrsta tujih in domačih ladij, obalnih In čezoceank, Je pristalo ob novi obali in v stari luki. Dan za dnem sta ob novi obali po dve čezoceank!, ali pa po tri ladje velike obalne plovbe. Pestro sliko razvijajočega se prometa v luki v izgradnji so dopolnjevale potniške obalne ladje, ki vsak dan prihajajo in odhajajo lz stare luke našega mesta. Prvih sedem dni Je bila v novi luki posebno pestra zbirka ladij različnih velikosti. Najprej naj omenimo čez-oceanko »Bovec« piranske Splošne plovbe, ki je spet pristala v naši luki v svoji redni linijski ekspresni progi Koper—New York. Te dni Je prispela prvič v Koper čezoceanka »Ravni Kotarl«, last za-darskega podjetja »Jugoslovanska tankerska plovldba«. To Je obenem prva ladja imenovanega podjetja, ki je pristala v Kopru. Zadarska čezoceanka Je pripeljala s Kube nad 10 tisoč ton sladkorja. Naša transportna podjetja z »Intereuropo« na čelu pridno razvažajo sladki tovor. Nadalje so prispele v Koper ladje velike obalne plovbe, s domačih in 3 tuji, med njimi »Solin« in »Plavnik« reško »Kvarnerske plovidbe«, »ViSe-grad« šibenlške »Slobodne plovidbe« ter »Savudrija« iz Umaga. Iz Lošinja sta bili manjši ladji »Cetlna« in »Ve-laluka«. Tujo zastavo v veliki obalni plovbi sta zastopali tudi grška ladja »Manthos« In že dobro znana izraelska ladja »Palyam«. Od potniških ladij je po dolgem času spet priplula motorna ladja »Maribor«, ki nadomešča parnik »Kotor« v brzi zimski progi Koper—PulJ—Mali Lošinj—Zadar. V tej progi prispe ladja vsako nedeljo popoldne v Koper ln odpelje vsak ponedeljek ob 8. url proti Zadru. II •■■v. ' .„A > « ,»• * •, * ■ "... t-.....** —£ ______ Med najlepšimi ladjami piranske Splošno plovbe je motorni tramper »Trbovlje«, ki jo gornja slika kaže pred konjsko tovorno luko, ko vozi počasi k pomolu, kjor bo natq. razložila pripeljani tovor PO NAŠIH KOMUNAH ^ PO NAŠIH KOMUNAH * PO NAŠIH KOMUNAH it PO NAŠIH KOMUNAH it PO NAŠIH KOMUNAH *PO NAŠIH KOMUNAH it PO N Ce bi strnili vse, kar Je bilo v sežanski obilni v zadnjih letih storjenega na področju strokovnega izobraževanja, bi sicer našteli nekaj uspehov, vendar ne toliko, da bi lahko bili zadovoljni. Mnogo Je že zamujenega. Bila so sredstva, vendar Jih niso v celoti izkoristili. Sredstva so kontno Sc, vendar se stvari niso bistveno spremenile. Lo tu in tam kak tečaj, skrajšan program ESS, večerna politična šola v Sežani in Divači — in, če odštejemo redno šolanje v raznih šolah, lahko zaključimo. Eno Je razumljivo: proizvajalec, ki Je istočasno upravljavec, mora biti strokovno in družbeno-ekonomsko izobražen. Uvajanje novega gospodarskega sistema, zlasti pa neposredno upravljanje v gospodarstvu in družbenih službah narekujejo kompleksno Izobraževanje. V današnjih pogojih sili vso bolj v ospredje neizbežen refren: vskladiti nagel gospodarski razvoj in njegove perspektive z vse bolj kričečimi potrebami po vzgoji novih kadrov za gospodarstvo. Kadre vzgajamo v šolah. Toda to znanje, ki je teoretično, morajo dopolniti na delovnem mestu, kjer postanejo upravljavci. Vse premalo Jo morda pred očmi dejstvo, da Je izobraževanje prvorazredno vprašanje in ga niti malo ne kaže zapostavljati prav v nobeni organizaciji. Zato mora biti sistem vzgoje ln izobraževanja dosleden in zagotavljati mora vzgojo celovite osebnosti, ki ima dve funkciji — proizvajalca in upravljavca. Izhodišče za tako dejavnost bi moralo biti dovolj izdelani kadrovska politika, preračunana tudi na trenutke, kakor tudi na daljnosežnejše potrebe. Kadrovski program bi moralo Imeti vsako, Se tako majhno podjetje, vsak zavod in organ. Vsi ti programi bi sestavljali celoto kadrovskih potreb v občini, no samo za števila, ampak tudi po profilu in drugih zahtevah. Tako izdelani programi bi uujno postavili v ospredje mnoge resne probleme na tem področju in bi kot celota diktirali bolj orientirano kadrovsko po"'.»lko, katere sestavni del Je tudi smer izobraževa- Ï& r "~t Hi H : I i *_11 (Jt,À~ir rrt- nja na delovnih mestih, pa tudi že v ni perspektiva razvoja teh organlza-osnovnlh šolah. cij, na primer obrata »Iskra«, na dru- Po vsej verjetnosti se bo treba zne- gi strani pa dejstvo, da bo čez nekaj biti tudi dokaj zakoreninjenega pre- let v občini blizu tisoč absolventov pričanja, da je strokovnost mogoče osnovnih šol, ki Jih podjetja s seda-za vselej pridobiti samo z enkratnim njimi zmogljivostmi sicer ne bodo šolanjem. In še nekaj: vrata nekate- mogla sprejeti. rih gospodarskih organizacij so bodo Treba je torej nemudoma začeti s morala bolj na stežaj odpreti novim širšo akcijo, kajti le od slstematlčne-kadrom, predvsem pa spoznanju, da ga, vztrajnega in doslednega dela na so potrebni novi kadri. tem področju si lahko nekaj obetamo. Ob teh razmišljanjih se sama ob se- Cc kje, bi bila prav tu vsaka slučaj-bl postavlja zahteva, da se delavska nost škodljiva, In bi se že v bližnji univerza in njena vloga postavita na prihodnosti resno maščevala, pravo mesto. Njeno mesto je torej Polde Hener najmanj enakopravno mestu drugih šol, ki pripravljajo kadre za mesta v gospodarstvu in drugih službah. To pa seveda ne izključuje izobraževanja, zlasti strokovnega, v okviru posameznih organizacij. Jasno pa Je, da bodo uspehi tem večji, čim bolj bo j u -4~ L- j ■a I- t-ç» * • T"" éd ¿T?-*«- • ^ -.'-'•j-. ' ! Montažna hala podjetja Aluminij v Komnu, kjer Je mladi delovni kolektiv dobro zastavil 400 odstotkov. Posebnega napredka ni pokazalo edino kmetijstvo,' v katerem so v zadnjih letih v teku velika agromelioracijska dela, nakar bo napredek prav gotovo nagel tudi v tej panogi gospodarstva. Na zaposlenega se je delež družbenega bruto dohodka vsega piranskega gospodarstva v teh šestih letih podvojil in je od povprečka 1,6 milijona dinarjev na vsakega zaposlenega v letu 1954 porasel na povpreček 3,2 milijona din v letu 1960. Se mnogo močneje pa se je povečalo' povprečje narodnega dohodka na prebivalca občine. Leta 1954 je znašalo okrog 97.000 din na prebivalca, leta 1960 pa že 284.000, torej je bilo povečanje skoraj trikratno oziroma preko 290 °/o. Navedeno jasno dokazuje, da se je po ureditvi teriotorialnih problemov v letu 1954 začelo tudi na področju piranske občine obdobje intenzivnega gospodarskega razvoja, ki je omogočil vsestransko razširitev proizvodnje in uslug in s tem vplival na spremembo strukture prebivalstva, na ObLO Piran je pripravil po- , , , .. , , porast narodnega dohodka in na nje v obrti (za desetkratno vred- K . , „„,„,1 J dvig osebne življenjske ravni de- lovnega prebivalstva. Od današnjih 12.600 stalnih prebivalcev je le še slabih 10 odstotkov kmečkega prebivalstva. Velike spremembe oziroma razmah pa so nih v industriji samo 5,8 °/o vse proces izobraževanja organiziran, pri membno analizo razvoja gospo- ga prebivalstva in od 12.310 teda- nost) in prometu (celo 1.240 '/opo- Čemer Je treba tudi misliti na mate- darstva na področju obične v tem njih prebivalcev je bila več kot rasta). Število zaposlenih se je riaino plat vprašanja, to je na zdru- stoletju. Za vse obdobje pred polovica vzdrževanih oseb (59,7 povečalo od 1340 v letu 1954 na ževanjc vsaj dela sredstev, ki so ob- osvoboditvijo je značilno, da se odstotka!). Največ ljudi je bilo 3314 v letu 1960, od tega v in- likujejo v ta namen. je gospodarstvo razvijalo zelo zaposlenih v gostinstvu in turi- dustriji od 566 na 1080, v pro- I.ahko bi govorili o mnogih mili, ki so neposredno ali posredno povezani z nalogo Izobraževanj ______ ______________________ ko strokovnega kot družbeno eko- zneje kopanje premoga; skratka, fevdalnega obdelovanja zemlje s dobju povečala za štirikratno nomskega. Morda bi celo kazalo na- kapital so vlagali lc v tiste pa- pomočjo kolonov. Jasno je, da tak vrednost, namreč od slabih 3 in kulturc in Drosvete Na taki osno- četi vprašanje organiziranja posebne noge, ki so trenutno prinašale do- razvoj gospodarstva ni mogel pol milijarde v letu 1954 na sko- __ :_______¿..J ____ strokovne šole v Sežani, ki bi vzgaja- biček. Takšen enostranski razvoj vplivati na zvišanje povprečnih raj 12 milijard v letu 1960. Pri la kadre za nekatere večje gospodar- je ¡mol SVoj odraz tudi na struk- realnih dohodkov prebivalstva. tem se je ta vrednost v industriji ske organizacije. Kako lahko pride- turi prebivalstva. Leta 1936 je ,___x__: j_____.•____»____t veC kot'podvojila, v gradbeništvu mo do take zamisli, pove na eni stra- znašal na primer delož zaposle- gradnii naprav in na področju zdravstva, vi se gospodarstvo piranske občine danes lahko nemoteno razvija. 2e doseženi uspehi pa do- zaradi neurejene razmejitve milijarde trgovini povečala za 28°' v novoletni številki »Slovenskega ganljivo, ker so se rlavliencl zbrali roč1e pirnnskc občine razdeljeno Jadrana« je bilo obvestilo »14 petdc- skupaj po tolikih letih: lahko trdimo, setletnikov v Rodiku«. Res, prav tako med sosednima državama, drugič stinstvu ¿a 149 v obrti za skoraJ pa zaradi tega, ker je bilo pod- g0_ skega odbora Piran, na pravi potL Jule je bilo. V slavnostno prav v ta namen okrašenem prostoru domačega gostinca Cebohina so se na dan starega leta točno ob 20. url zbrali vsi moški in ženske, rojeni v letu 1912, da bi slavili tradicionalni praznik vstopa v 50. leto starosti. Kakor Je že omenil list, bi moralo biti 14 slavljencev. vendar jih je bilo samo 12, ker se dva nista mogla iz tehtnih razlogov udeležiti tega slavja. Snidenje Je bilo tembolj lepo ln da vse bd takrat, ko so zapustili šol- v tri slabotne občine — Piran, ske piopi, niso bili vsi Bkupaj. Se prav Portorož in Sečovlje. Ko pa sta prijetno smo se počutili tisti, ki že , » 10c.i h t a_lnr oi-lnirlln več let živimo izven svojega rojstne- Ie,-a 1904 °ba ta razloga Odpadla, ga kraja. se je začel nezadrzni razmah pi- Pri zelo bogato obloženi mizi ni ranskega gospodarstva k vse- mnnjkalo kramljanja in obujan.ia spo- stranskemu napredku. Nekaj pri-minov vse od otro5kih let dalje. V ,.,,.„, ini-,irn mi7jnvnr- razpoloženju ln veselju so ure zelo me.lJav nam tO lahko najzg0\0r- hitro minevale in kazalec se Je s hi- neje pove. trim tempom bližal polnoči. No in te- _ , , , „, daj je naša slavnost dosegla svot vr- Osnovna sredstva družbenega hunec. Po stari rodlški navadi r.o sektorja SO se od okroglih 3,6 mi slavljencl »stopili na mizo« in s tem pokazali, da bodo v novem letu 1962 Izobraževanje delavce? na Postojnskem dopolnili pol stoletja svojega življenja. Temu izrednemu in nevsakdanjemu slavju je seveda botrovala tudi radovednost vaščanov, kateri so napolnili vse gostilniške prostore In skupaj s slavljencl silvestrovali v veselem razpoloženju ob zvokih harmonike izkušenega godca Danila vse tja do ranega jutra. lč Ljudska univerza v Postojni bo nja novega gospodarskega siste-priredila letos v sodelovanju z ma, delitve dohodka po delu, vlo-Obč. sindikalnim svetom vrsto ge sindikalnih podružnic in po-predavanj v delovnih kolektivih dobno. Na skupnem sestanku, ki lijarde dinarjev vrednosti v letu postojnske občine. je bil nedavno v Postojni, so se 1954 povečala do leta 1960 na pre- V ta namen so v Postojni že predavatelji in predstavniki de-ko 18 milijard dinarjev. Pri tem sestavili program, ki vključuje lovnih kolektivov ter Ljudske je bilo doseženo največje poveča- devet tem s področja uveljavlja- univerze pomenili o tehničnih podrobnostih za uresničitev tega obsežnega izobraževalnega programa. Stroške za njegovo izvedbo bodo delno finansirali tudi delovni kolektivi sami. (ma) Novoletne prireditve v Postojni so bile tokrat po splošni sodbi kljub pomanjkljivostim neprimerno lepše od predlanskih. Res je že kazalo, da bo močna poledica, kakršne na Postojnskem že leta ne pomnijo, marsikomu in predvsem otrokom prekrižala novoletne račune, toda odjuga je ob pravem času opravila svoje. 26. decembra zjutraj so v Kulturnem domu v Gregorčičevem drevoredu prvič odprli sejem dedka Mraza. Stojnice trgovskih podjetij so zatem štiri dni od Jutra do večera oblegali otroci s starši. Da bi bil zares bogat, je sejmu manjkalo še marsikaj, a je bil za začetek kljub temu privlačen. V dneh pred novim letom so v mnogih postojnskih lokalih napovedali znatno znižanje cen. Za manj denarja pa se Je mogel potrošnik oskrbeli s kvalitetno slabšim blagom, kar znova načenja vprašanje, če Je novo leto res najprikladnejša priložnost za spra-znltev nekurantnih zalog. Dramska sekcija Svobode Je tokrat podarila otrokom dve predstavi mladinske igre »Medvede lovimo«. Tretja uprizoritev Je bila namenjena otrokom zaposlenih staršev v trgovskem podjetju >Nanos«. V petek, 29. decembra, zvečer Je kakšnih dva tisoč postojnskih in okoliških otrok pričakalo prihod dedka Mraza s spremstvom na pravljično dekorirani trg pred gimnazijo. Otroke je ob predhodnem sprevodu prikrajšala za marslkakšen mik in čar slaba cestna razsvetljava, zato pa so bili tem bolj navdušeni nad lepo iluminacijo, ki je dala domovališču dedka Mraza in razigranosti njegovega prcvlUčnega spremstva zares prikupno obeležje. Prihod ln nastop dedka Mraza s spremstvom so v sodelovanju s posebnim odborom lepo pripravili člani postojnske Svobode, Dan pred novi mletom so člani občinskega odbora ZVVI Postojna obiskali in obdarili na domovih mnogo vojnih invalidov, oktet Svobode pa je obšel domove nekdanjih društvenih pevcev. Zanimivo novost so tokrat doživela v Postojni tudi silvestrovanja. Jamska restavracija in hotel '.Javornik«. ki sta poskrbela za dobre menuie, sta imela mnogo ljudi, toda povečini od drugod, medtem ko Je mnogo Postojn-čanov silvestrovalo kar doma v krogu domačih in prllateljev. Po pripovedovanju so v najlepšem vzdušju pričakali novo leto člani postojnske Svobode, ki so silvestrovali v avli Kul- PLOOEN PLENUM ObSS POSTOJNA Na zadnjem plenumu ObSS Postojna so bila v ospredju obravnave vprašanja nadaljnjega uveljavljanja novega gospodarskega sistema, del razprave pa so posvetili razjasnjevanju vloge in nalog sindikalnih podružnic. Plenum ObSS v Postojni je med drugim kritično spregovoril in ostro obsodil nekatere negativne pojave v čezmerni delitvi osebnih dohodkov vodilnim kadrom v gospodarskih organizacijah, ob zaključku seje pa je izrazil popolno soglasje k priporočilu, ki ga je naslovil v tej zvezi vsem delovnim kolektivom v občini zbor proizvajalcev ObLO Postojna. turnega doma. O tem, da je članstvo Svobode ob delu preraslo v zgleden kolektiv, nas najbolj prepriča podatek, da je skupno silvestrovalo nad sto članov društva. Medtem pa so se LETNA KONFERENCA LMS V POSTOJNI Na nedavni redni letni IZ DVEH ZAPISNIKOV Zanimivo bi bilo odkrivati po krajev, ustavljati vozilo in spra-zapisnikih, kaj vse ostane od po- ševati, kje so opevane turistične vedanega samo na papirju. Za točke, ko sta že tako blizu njih. primer poglejmo samo v takšna dokumenta. dva Na zboru volivcev v Dolenji vasi pri Senožečah pa so napisali: POSVET SEKRETARJEV Občinski komite ZKS Postojna Iz zapisnika s seje Krajevnega v po- odbora v Lokvi pri Divači: članica odbora M. J. sprašuje, zakaj v mladinski koči »Mladika« na Pečni k,ot}f(;re,n,ci, L3udskf mladine v Po rebri skupno poslovili od starega leta k' Ji« P0^1 prisostvoval tudi šoferji in mehaniki postojnskega tudi predsednik ObLO Postojna Adolf m na knziscu na koncu Gornje Gozdnega gospodarstva. ^¿^^anjih^pehih'in SaTpr! vasi znakov, ki bi kazali smer Skratka slovo od leta 1961 je bilo delu ter o nalogah, ki stoje pred mla- proti Skocianskim jamam oziro- I. Z. sprašuje, zakaj še m postav- je sj-HCal Dred kratkim v Jamski ljena ob glavni cesti tabla, ki bi rostavraciji celodnevni posvet se- opozarjala na Dolenjo vas. kretarjev osnovnih organizacij Bodo te vrstice našle odmev ZK D0St0inske občine. Udeleženci na pravem mestu? To zelo veliko posvetai 'ki mu je prisostvoval zavisi tudi od dela foruma, kjer tudi član OK ZKS" Koper dr. Postojni in v vseh ostalih pivških dinsko organizacijo v šolah, na vaseh ma proti Kopru na križišču pred iseljih veselo. K temu so v mnogo- in predvsem v proizvodnji. Konfe- , ' T . . :m pripomogli tudi delovni kolekti- renea Je izvolila novi občinski komite pokopališčem pa znal-:a za Lipico. v naseljih čem pri vi, ki so tokrat prispevali za Javne LMS ter tri delegate za republiški Mprodno ie če mora tuier na tu-prlreditve okrog pol milijona dinar- kongres mladine, ki bo konec Janu- ^eroano Je' ce mola Uljec, pa IU- pred so vprašanja postavljena! jev, ar j a v Kranju. di domač turist, ki ne poznata Svetozar Polič, so se v kritični razpravi pomenili o pomanjkljivostih v dosedanjem delu osnovnih organizacij, hkrati pa so osvetlili naloge, ki jih ie postavil komunistom zadnji plenum CK Še ta mesec bosta dva plenuma Občinskega odbora SZDL in Občinskega sindikalnega sveta v Kopru o vprašanjih šolstva in o družbenem planu za obdobje 1961-65 plana za obdobje stvari, če hočemo, da bo šola res končana do konca tega šolskega Člani izvršnega odbora občin- družbenega skega odbora SZDL v Kopru so 1961—65. določili datume dveh prihodnjih Na seji izvršnega odbora je te- leta in da se bo začel pouk v plenumov v tem mesecu: prvi kla beseda še o poteku vpisova- jeseni v urejenih prostorih in plenum bo v četrtek, 18. januar- nja ljudskega posojila za gradnjo okolici. Teren okoli šole bo troja, drugi pa v četrtek, 25. januar- nove šole v Kopru in o predlogu ba splanirati, pogozditi, urediti ja. Oba plenuma bosta priredila občinskega ljudskega odbora, naj nasade, razen tega pa še pešpot skupno običnski odbor SZDL in bi poskrbel za imenovanje šol- iz Scmedele in asfaltirano cesto občinski sindikalni svet. Na pr- skega odbora in v. d. Šolskega kot odcep z glavne ceste, vem bodo razpravljali o vpraša- upravitelja pri novi šoli. Razen V razpravo je posegel tudi nod-njih šolstva v koprski komuni — tehnične komisije, ki že dela in predsednik ObLO inž. Franc Špa-zlasti o pravilnikih in delitvi na skrbi predvsem za gradnjo, bi capan in pojasnil, da je že ime-sklade in za osebne dohodke, na imel tudi novi organ veliko dela, novana sekcija za pogozdovanje, drugem pa bo razprava okrog saj je treba poskrbeli še za kup Id jo sestavljajo strokovnjaki, in ima za nalogo ne samo pogozdo- • - - -----------------j vanje Bonifike, ampak tudi Se- medele in Nabrežja P. Lumumbe. Določen je že rok. in sicer 20. ia-nuar, ko bodo izvršene tehnične i priprave za dela in bo treba za-i četi s kopanjem jam za saditev dreves. Pri teh delih bodo lahko pomagali tudi občani s prostovoljnim delom, predvsem pa naša mladina, ki bi lahko snreiela to nalogo v počastitev bližajočega se mladinskega kongresa. — rr H Ml NOVA ŠTEVILKA »GOZDNEGA GOSPODARJA« Delovni kolektiv Gozdnega go- ZKJ v Beogradu, spodarstva v Postojni je izdal za novo leto praznično številko svo- --, jega glasila »Gozdni gospodar«. T7 noT pV,r. vACT List tudi tokrat obravnava in- 1Zj terne uspehe in probleme v go- Komaj so prebivalci Dolenje spodarjenju, zraven številnih vasi pri Senožečah »spravili pod drugih sestavkov članov kolekti- streho« vaški vodovod, že raz-va pa priobčuje celotni pravilnik mišljajo o novih načrtih. Se mar-o delitvi osebnih dohodkov ter iz- sikaj bo treba napraviti v vasi, vlečke iz periodičnega obračuna osrednja tečka načrta pa je ure-poslovanja Gozdnega gospodar- ditev pralnice in kopalnice, stva. In kot doslej: sredstva potre---bujejo le za reči. ki jih je treba NOVA STANOVANJA n^f S? nnrS , , rA7n,pci.'r nrr i\-r>xr Sll°- Vse druSO bodo opravili ZA GOZDARSKE DELA\ CE sarr,jt Delovni kolektiv Gozdnega go- Zadeva je že toliko dozorela, spodarstva v Postojni se je odlo- da so o tem razpravljali na svo- čil, da bo v letu 1962 izgradil tri jem zboru volivcev in tam vsi nove stanovanjske bloke za svoie pritrdili predlogu predsednika delavce. Dva bloka, v katerih bo Krajevnega odbora. Zato je prav osemnajst stanovanj, bodo zgra- gotovo, da bodo začeli sprejeti dili v Ilirski Bistrici, enega pa v načrt izvajati že letos, Postojni. • cr Zbornik prireditev jubilejnem letu IZ SOČERGE Pred leti so zgradili v Sočergi ske vstaje v postojnski občini, s zadružni dom, ki pa je žal dolga Zbornik povzema na petindvaj- Občinski odbor SZDL v Postoj- čanov z vojaki znova opozorila, ni je izdal pred dnevi ciklostirani kako tesna in nerazdružljiva je zbornik kronoloških beležk o pri- vez med narodom in ljudsko reditvah v čast 20. obletnice ljud- vojsko. (ma) leta sameval in propadal. Lani so setih straneh najvažnejše prire-si liudie pliunili t roke in rra za- ditve, srečanja in druge manife-silno popravili. 29. novembra so stacije, ki so jih bili priredili v I -,-.*• - - ■„■i»* -p*. >• ' ts ■ : v'iïl imeli v njem prvo prireditev. Predctavili so se pion'Hi in ldpk Mraz. vsi r>in- sebno pozornostjo tudi vrsto pri- ne nove zavarovalnice za območje mrii so dobiil lonn Hnrii-i, Svoie reditev in svečanosti, ki so jih občin Postojna, Ilirsko Bistrica, ""i-nnviriip so \r np- imeli v postoinski občini ob lan- Hrpelje, Sežana in Cerknica. Na «•v.Ho 7. ianuarin. Po roditoHcV«>-n skem Dnevu JLA in 20. obletnici seji so konstituirali vodstvo ooctpnku so pioniriom nrirorim njeno ustanovitve. S tem v zvezi skupščine, izvolili dva delegata za ^alonko, ki nni bi iim bila snod- poudarja, da so prav te skupne republiško skupščino ter novi buda za nadaljnje delo. I. K, proslave ln številna srečanja ob- upravni odbor zavarovalnice. — Le zakaj me ta dva civilista nov iz slavnih dni našega boja kronist obilo dela, je pribil sicer opravljati to tlako do smrti in tako neutrudno ogledujeta? se je je škoda, če so izrečeni brez pri- redkobesedni Milan Zidar-Stojan, še bo ostalo dovolj dela za nekaj spraševal mladi miličnik-promet- če, denimo tokrat — brez tret- prvi načelnik Narodne zaščite na generacij, zato so se razbežali po nik na križišču pred hotelom Tri- jega... Primorskem, ko je s skoraj 700 neskončnih hodnikih iz vode mo-glav v Kopru, kjer je žarela no- — Poglejte, brez dogovora sva možmi skrbel za varnost naših leče velikanke. — prava posla-voletna jelka. Sicer so ob prelo- se danes srečala na tem križišču ljudi in ljudske imovine, odkri- stica za zaključek našega vojeva-mu leta srečanja znancev in pri- z mojim nekdanjim načelnikom val protiljudske elemente itd. v nja takle lov v tem labirintu, jateljev najbolj prisrčna, toda Narodne zaščite. Njega, Stojana, več kot 500 naseljih okrožja Juž- vam rečem, saj smo osvajali lad-starejša moža, ki sta se najprej je pripeljala pot iz Ilirske Bistri- ne Primorske, ki je nastalo po jo na juriš, se smehljaje poslav-objela, nato pa dolgo stiskala ro- ce, mene, ki sem bil takrat, dobro združitvi brkinskega, pivškega in lja Stane Vadnav in hudomušno ke, sta lahko samo stara bojna leto pred koncem vojne, njegov istrskega področja. pomežikne svojemu bivšemu na-tovariša, je-razmišljal mladi mož namestnik, pa iz Pirana, je dejal Obalna mesta Koper, Izola in čelniku Zidarju, na križišču, kjer je v svoji lepi s širokim nasmehom Stane Va- Piran so sicer dobila redne enote modri uniformi ob tako slavnost- dnav-Volk, v vojnih časih strah Narodne zaščite nekako v začetnem trenutku, kot je zadnji dan in trepet okupatorjev in odpad- ku 1945. leta, toda celotno pod-leta, usmerjal promet na tem nikov. ročje Južne Primorske je imelo častnem mestu. — Zares, če se omejiva s tova- že leta 1944 svoj center v bun krajevni odbor avber za pet let naprej Ob zaključku preteklega leta Ja krajevni odbor v Avberu sestavil osnutek petletnega načrta komunalnih del. Najbolj pester je načrt za vas Gradnje, kjer nameravajo razširiti vaško pot in jo usposobiti za tovorni promet. Hkrati nameravajo napeljaU v va3 trolazni električni tok za električne kmetijske stroje. Tudi v Avberu bodo razširili pot mimo šole. V ta namen bodo med drugim porušili staro hišo. Tu pogrešajo kar tri napajališča za živino. Podobne potrebe so pokazali tudi v Ponikvah, medtem ko so v Dobravi j ah prejeli nalogo ureditve mostne teht-nlce in ureditev napajallšča. Razen :-.• tega predvideva krajevni odbor še tri --C;,. ^ poljske apneniee za krajevne potrebe. Plan nI tako obsežen, kot bi morda mišt: lahko bil. Vsekakor pa bodo svojo besedo' povedali če sami volivci. — Veste, v hotel Triglav bova zavila, da zalijeva srečanje z Vol- sluCa1nera srečanju dveh bivših borccv Milana zidarja-stojana in staneta kom, je dejal tovariš Zidar m se ^^^¿VoSa. klTti leta lMl bila med ustanovitelji Narodne zaščite na Prl- domačno napotil v hotelsko po- raorskem in sta vodila njene akcije do osvoboditve in po njej, ni izostal kra- „ ,, - slooie kier ffa ie zagotovo oriča- tele pomenelc s pionirjem-prometnikom na slavnostno urejenem križišču prea — Hej, Stojan, poglej nas pod- rišem Volkom samo na dogodke kerju na Janževem brdu blizu f. '-ian°KrJ„f t-j™ „nrnu hotelom Triglav v Kopru ob prelomu leta. iz majhnih enot Narodne zaščito ladek! je dejal mož sloke po- po 4. maju 1944, ko smo v poslop- Ostrožnega, , njegov Drat jaaran, uprdv medtem sodobno opremljena naslednica - LjudBka.milica, JU farje« J J - -- ■ - L - ■■ - - - ■-■ 6 nik našega najlepšega koprskega skrM za varnost prebivalstva, za varnost prometa, za ljudsko premoženje mladek stave svojemu nekolikanj starej- ju šole v Pregarjah ustanovili pr- Podvigi ter junaška dejanja gostišča" šemu tovarišu. Kdo bi si bil mi- ve enote Narodne zaščite za ta- 0beh naših znancev, ki se v svoji slil takrat štiriinštiridesetega le- kratno južnoprimorsko okrožje, pj-ipovedi najraje skromno skli-ta, da bo naše pionirsko delo po- ne da bi omenjala naše diver- cu}eta na svoje tovariše, se pregnalo tako globoko svoje kore- zantske akcije, med katerimi naj- pietaio z dogodki okrog tega bun-nine...! . bolj živi v spominu naših ljudi kerj ob katerem ie stal šotor, —- Oprostita, tovariša! Sporni- podvig v Postojnski jami, bi imel ki ,.Q „a mojne getniške enote od- (bb) in podobno NA OBISKU PRI PLETILJAH V IZOLI krile, ne da bi našle bunker v neposredni bližini, do odgovornih nalog Narodne zaščite v dneh nemške kapitulacije, ko so sorazmerno slabe nosadke prevzele skrb nad tisoči nemških vojnih ujetnikov, ki so bili v svojem nemočnem besu poraženca še kaj borbeno razpoloženi. Natanko ob 6. url zjutraj zabrnijo konkurenca sorodnih podjetij in do- Tovariš Volk, ki je dobil svoje v edini dvorani izolskega obrata »Si- centralizacija upravljanja pomenijo nartizansko ime zaradi navade KONČNO BOLJŠI ÜASI ZA POŽARNO PREVENTIVO NA KOPRSKEM _______ Kdor pozna razmere in pogoje, moženje, ki so ga že doslej ob- za katero si želijo pridobiti;Svs-< v katerih deluje poklicna gasil- varovali gasilci z uspešnimi in- lifikacijo. ska četa v Kopru, je z enakim tervencijami, kaže že ob pogledu V nadstropju pa bodo imele šica« statve, zavrtijo se previjalni tudi za slednjo delavko v izolski »Ra- ker se e plazil na najboli drzne „l.is^b nmncrpH- na dnsprfanie rasilne prostore sta- svoie prostore okrajna gasilska stroji in igle šivilj se neslišno pogre- šici« neposredno odgovornost za skup- „r„V,„ Jv .„„-.,1. vzdihom olajšanja kot neposrea- na aoseuanje zasilne prostore sta svoje prodore zajo v robove volnenih zaplat, iz lca- ni uspeh. diverzantske pocivige v copatan,. nQ prizadeti sprejel novico o za- rega poslopja bivšega samostana, zveza, civilna zaščita ter občm- terih spretne rote oblikujejo dokonč- Najstarejša delavka v podjetju Bo- nikakor ne more pozabiti vecie eetl gradnj-e n0VGga gasilskega kjer marljivi požarni brambovci ska gasilska zveza. Tukaj bodo ne volnene izdelke, ki so bili morda ROmila Sulič, Ki spremlja razvoj obra- skupine nemških vomih Uietni- d ° Kopru Buldožer se je Že nnzrnii in poleti domala vedriio tudi upravni prostori gasilskega še pred dobrim tednom zasnovani ne- ta od razsuia t,lvgc »Mode« do kov ki so DOd stražo niesovih ao™a v i^opru. tiUiaozei se je ze pozimi m poleti Clomaia VeariJO, l-inim va Pfl^ilre kroia- l^ub]janskeni^U matičnem "podjetju. s-r?'nnih zaiSe.tkoY Y sestavi podjetja rnn« TMnrndnp zpšnitp dobili nalo- 5.arl„ .V .na . 0ri.1 da so v dosedanjih pogoji de a — {, Kontrolorka poslednjič vestno pregleda pisano zastopstvo moških in ženskih volnenih jopic, puloverjev, ženskih volnenih kompletov, jopic, Imenovanih »lama«, Isi z lesketom prepletenih srebrnih niti ščemijo v očeh. Natanko ob 14. uri zapusti 22 žensk svoja delovna mesta. Na vhodnih vratih si delavke prve izmene podajajo kljuke z naslednicami druge iz- sKromnlti začetkov v sestavi noajet.ia __ « j^v.-i: «>ui v ium u jjq j-..jui-un-* .¡jj-j. ud au v uuaeudiijm ¿jugujiu ucia ------, ' . . ~ ..- _ _ »Rašica«, pravi takole: — Nikoli več ™ozPrečni ulici, kjer bo že konec morah gasilci čestokrat premaga- ška delavnica m sanitarije. Razen se ne sme zgoditi, da bi zabredli po- so. da odstranijo potopljen trup ih d i ']tJ t , 1 "v,.^. " na JL tega bodo imeli gasilci v domu novno v težave. Tega se v polni meri -.^UkanskePa Rexa. Ujetniki so Pnnoarilega .leta sl;axo noY0' na vatl nude napore, hkiati pa opo- --„„„„s--- lavedajo vse članice našega kolektiva in prav v delovni vnemi in v boju za nadaljnji razvoj našega obrata je iskati ekonomske uspehe, ki se kažejo tudi v izboljšanem gmotnem položaju nas vseh. Tovarišica Rapoševa se ponosno ozre bili rnin p^^n vaiifdvaiVetnovTh moT pol na ^ ač W%e^am722 «s^'znkša po- Ivanka in Ivan Kapel, naša namene. Dvaindvajset novih moči_ po vpr^n, zaslužek dclavh v »Raglci„, ro5nika iz Euclida v Ohio (ZDA), vzame vnovič pesem strojev, ki bodo ■umolknili ob 22. uri. Takrat se utrnejo luči v dvorani, takoj zatem pa za-blesti luč v majhni sobici v prvem hodn"mor-ili šemu času in razvoju primerno zarja, da zahteve po varovanju ali ob njem razne športne terene prepričam, da bodo morali poslopje novega gasUskega doma. ljudskega premoženja terjajo iz ^er .velja lokacija^kjer zidajo -:- Delovni kolektiv »1. maj« je nam- dneva v dan sodobnejšo službo, gasilski dom, za bodoče industoj- reč sprejel obvezo, da bo to pre- >T „ .. . , . , sko sredisče naše okrajne metro- potrebno gradnjo dokončal pred ^ovo gasilsko poslopje bo eno- pole, bo v neposredm bližin no- rokom Ob nodatku da gre za in- nadstropna stavba s 23 m visokim vega gasilskega doma vzniklo ze vesticijo 195 milijonov dinarjev, stolpom. V pritličju bodo garaže v bližnji prihodnosti poslopje m delavnice ter pomožni obrati. Avto-moto društva z go-cart ste- POZDRAV IZ TUJINE najbolj marljive pa so _se_ v zadnjih doma iz Stare Sušice oziroma Ko- M Jih je okrajni gasilska ^ezi Mim de naj omenimo, da bo^ zami, postaja Ljudske milice in šane, sta poslala Slovenskemu Koper _zago^towl_:DOZ^menda^ni dQ gasilci poklicne enote imeli reše,;afna Ostaja. Torej gre v mesecih prebile že daleč čez 30 tiso čakov. menda ni nadstropju, kjer" bi lahko pisalo na in jutri? Zene v obratu »Rašica« se Jadranu in prek njega vsem bral- «elQa po:sebej pisati o oosezno- neposredne telefonske zveze vratih pisarna, vodstvo obrata ali po- nikakor ne nameravajo sprijazniti s cem lep novoletni pozdrav. Zanj su nove Spanje. vsemi večjimi podjetji ter bo- vzgojno - reševalno središče, naj- iskrena hvala v našem in v ime- od skromnih začetkov, ko je do lahko v nekaj sekundah po- brž edinstveno v Sloveniji, čeprav z piavem smislu besede za bodoča dobno. ] ni nih proizvajalcev. proizvajalcev. ----------k3lti ročno šivmip 1e kot nraviio "" "" J —ta lovi usiauuvijcua ¡jujvui.ua 6ci- na, n-uvaaivo, iiiiicuui cj.cii.i-j.u- alibije uuiuuve v j_,juuijiiiii. v^eiju, spremljevalci naših gospodarski^ or- rs°>^kinv0 ¿hoJ ; proizvodnji! in upamo, da smo z novoletno silska četa, se je pomen požarne tehnična, pa bodo gasilci v pro- Mariboru, medtem ko je v Novem fp^ttai nosebneea. Na seznamu za- No. "le manj odločno se ne zavzema- številko potolažili tudi njuno ra- preventive in represive podesete- stem času lahko delali v stroki, mestu v gradnji. (bb) ie "cn-^J (jumuii^h»'____ ______=n „ nri[i0>,[ter vsai dveh osnovnih j_____3___j. _____1: „t__________ _____ poslenlh nimajo namreč niti ene mo- jo za pridobitev vsaj dveh osnovnih dovednost zaradi našega barbe ril. Nova industrijska središča, fke r^n ^^^'StelrDS stroia^ln'slcliKll5?e namreč Pbudo po- Vaneta, ki se je po letu dni spet nova naselja, skupno 63.000 ha bia polovica deklet, ostale pa so že grešajo. Ce bo dovolj razumevanja oglasil. Tudi mi vračamo pozdra-- gozdov V našem okraju, V zad- matere, ali vsaj poročene. ve in želimo tako zakoncema Ka- njem času še pristanišče in v Da, V P; vanie^vsesoseTekako oskrbeiez mI pel kot vsem našim izseljencem bližnji prihodnosti gigantski kom- rf vVi V moška 'opravila, vališ«, le delavka Dora Hrvatinova veliko sreče in zdravja v novem binat kemične industrije terjajo Nežne roke, ki so jih izgladill tisoči stanuje v nevzdržnih razmerah. Ietu, ■ iz dneva y dan zahtevnejše pro- Nežne ------ — -- „— - , . „ metrov mehke volne, znajo spretno popraviti stroj, vstaviti nadomestni del, zavariti pečeno os Redko kdaj slndikalnem sestanku In na se- so zgoai, aa ...... stanku zbora proizvajalk Imajo tako Ske roke. . pestre dnevne rede, da Je težko ugo- — Cemu, — pravi obratovodkinja tavliati vrstni red problemov, s ka-Jožefa Ranoš, — mesečni plan, lci ga terimi se posei)no zadnje dni, ko se dobimo od matičnega podjetja, terja zavzemaj0 za večjo samostojnost svo-hitre intervencije in izpad slednjega fe;;a obrata- ukvarjajo skoraj vsak stroja lahko ogrozi naš dnevni proiz- dan Tuka1 je letni proiZvodni plan s vodni plan. postavko 11 tisoč kg volnenih izdel- Zares, 45 ali še več kilogramov vol- iCOv. Ali ga bodo presegle vsaj za nenih izdelkov, dnevno ni majhna 3,5 e/1; kot na primer lani? Na dan stvar. Novi gospodarski sistem, huda prihajajo nove rezerve, ki jih bo tre- _______— Izsoristlti. Boljša prehrana, pred- —----~ " vsem topli obrok med delom, utegne vplivati na storilnost. Ali je potlej čudno, da se žeUjo vrniti v ta kolektiv domala vse delavke, ki so ga svoj čas zapustile, misleč, da bo drugod delo lažje in zaslužek večji? Delovna disciplina Je namreč eno izmed najmočnejših orožij, ki so ga s trdim delom 111 neukrotljivo željo po boljšem zaslužku oblikovale žene same. Za omahljivke res ni prostora med njimi, prijetno zadoščenje, ki jim spričo čedalje lepših uspehov vliva pogum in odločnost nadaljevati začeto pot, pa je hkrati dvojno" jamstvo, da se jim še tako smelo zasno- zahtevnejše pro-Uredništvo tipožarno varstvo. Ogromno pre- DOPISUJTE V , ™ - 6 - iS -4 VSEBINO KLUBSKEGA ŽIVLJENJA JE TREBA POPESTRITI Zadnji plenum Obč. odbora van načrt ne bo mogel izjaloviti SZDL v Postojni je na osnovi po drobne analize predsedstva razpravljal o problemih nadaljnjega razvoja kulturnoprosvetne in splošno izobraževalne dejavnosti v naseljih postojnske občine. Ple-iium je naglasil, da je treba usmeriti kljub že doseženim uspehom vsa prizadevanja, k nadaljnjemu odpiranju družbenih klubov ter poskrbeti za nadaljnjo rast in pozitivno družbeno politično orientacijo klubskega življenja. Udeleženci razprave so (bb) Maketa novega gasilskega doma v Kopru Tople malice v Delamarisu se poleti pa na tovarniškem dvori- poslužuje že toliko članov kolek- šču — toda na tleh ali na kole- tiva, da so bili v eni delovni iz- nih. Zato je delovni kolektiv meni prisiljeni uvesti odmor za sklenil zgraditi upravno poslopje, malico kar v treh obrokih, v treh pri katerem bo tudi delavska re- različnih razdobjih v razmaku po stavracija. Načrt so že začeli pol ure. Topli obrok je tako iz- uresničevati in bomo o tem še daten, da ga nekateri nosijo celo poročali, domov in jim služi namesto * kosila. * Pripojitev podjetja; Riba k ži-Naše veliko podjetje kovinar- vilskemu kombinatu Delamaris ske stroke — tovarna tehničnih bo ugodno vplivala na nadaljnji igrač Mehanotehnika v Izoli — razvoj tako povečanega podjetja, posluje v nemogočih razmerah. Združena sredstva bodo omogoči-Kakor imajo delavci za stroji še la boljše gospodarjenje in moč-kar urejene delovne pogoje, pa je, nejše nastopanje pri najemanju uprava v neprimernih prostorih, kreditov doma, v tujini pa enot-kjer opravlja milijardne posle, nejšo zunanjetrgovinsko politiko Prav tako v tovarni nimajo re- — ne glede na to, da bo tako šenega problema družbene pre- združeno podjetje lahko močneje hrane, zakaj hrano sicer dovaža- razvijalo tudi ribiško floto in zajo iz Ljudske menze, pojesti pa jo čelo počasi misliti tudi na ulov morajo delavci za-strojem, na ko- rib na visokem morju, za kar so lenih ali na kakšnem zaboju v potrebne posebne ladje in specia-bližini svojega delovnega mesta, lizirane posadke. (Odlomki iz knjige PROCES V JERUZALEMU — 1961. Kot izredno izdajo žepne knjige Školjka izdala založba EMKA) patosa, veliko govoričenja o strahotah —f a navzlic temu se vsi neprestano zanimajo samo za sivo, zanikrno figuro uradniškega morilca. Filozofirajo in teoretizirajo o njegovi psihologiji (je normalen? in če ni, kakšna je njegova nenormalnost? in če je, zakaj je vseeno počenjal take reči? je res samo produkt nacionalne . . _ Tisti, ki so vajeni videti sodne v okviru njegovega pričevanja jon, o katerem sodi razen redkih va... V Niirnbergu tega še ni bi- tradicije?), pogovarjajo se o nje- poudarili, da bodo morali krajev- obravnave le na odru in platnu, doživlja občinstvo — ne ravno izjem ves svet, da spada na naj- lo, tam je še šlo za nekak »gorje govi izjavi, da bi bil pripravljen aj-IVv/-.*-« O r7T~\ T __i.;ii ____i _» _ž ___■ ___i:_: i____ -i. j.i:»i__ ___ _ _ ^_____ .. ___ i _ ___i____•»_ ■ _ v _ i _ » -v ___-i____ v > *" v- < • ni odbori SZDL posvetiti tem So bili prve dni nejevoljni, ker »gledališko predstavo«, zato' pa hujša Vešala. vprašanjem večjo skrb in odgo- so si predstavljali, da je vsak nekaj odlomkov prav pošastne vornost, kot so jo posvečali do- proces (zlasti »monstre - proces«) »radijske igre«: izvirni magneto- slej. Hkrati so se zavzeli za to, nujno podoben gledališki pred- ionski posnetki, odlomki iz 3600 naj bi Ljudska univerza v Postoj- stavi. Zadnja dva dneva jih je strani dolgega avtentičnega za- ni nudila v bodoče vaškim druž- »režiser» Hausner morebiti neko- pisnika policijskih zasliševanj (od letjih obstoja ustvarilo — kot benim klubom več konkretne liko zadovoljil. Ze drugi dan je v začetka do kraja je bil izpraše- enega najvažnejših instrumentov, pomoči. (ma) In vseeno tega nisi doživel. Za kaj torej gre? človeštvo si je v nekaj tisoč- premagancem!« — zdaj pa prvič umoriti rodnega očeta, če bi mu del človeštva zares poskuša ob- tako ukazali, ugotavljajo, kako je l-avnavati nacizem v okviru ve- bil srečen, ker je po petnajstih soljnega jusa. Izraelskemu sodstvu in tožil-skemu oblastvu gre šteti v pri- Ilssl S"' v. stojnici za priče Avner Less — in valeč samo stotnik Less). Faksi- ki mu sploh omogočajo družbeno da sta znala ostati v tem miliranl dokument (s tisoči Eich- sožitje - pravo ali ju s. V °kviru ~ 5ePrav del^eta v iPl: irif: • SI' al wmáémmmmn-- letih, ki jih je preživel brez predstojnikov, zdaj spet lahko ubogljivo ponavljal -»da, gospod stotnik« (ko j® odgovarjal zasliševal-cu Lessu) — — in sploh je postala ta brezbarvna spiroheta pravi pravcati stojnosti) je tudi že v rokah do- spremembe in prilagoditve - tivn% usmerjena v aktiven na- »star« svetovni publicity; pisnikov - edinstvena listina v najbolj značilno pa je, da se je cionailzem. Čeprav delujeta v dr- _ toda Q tistih žestih milijonih tko eksponfrana in tako nezdr^- Sah:todlsf^So^oli sentl- Illllllčllll UUtVUlIlCIll, ».a LiiU^JL J^i^il- OUinjt - pi a V u aii j n o. v « .... . ,. mannovih lastnoročnih popravkov stoletjih zgodovinskih preobrazb za^> i^1 -1® [razumljivo ali ne, to in parafov za potrditev verodo- je tudi pravo doživljalo svoje nltl nl vazno- vsekaKor pa nega- pravosodni zgodovini: okoli mili- ........ _ yo angažirana - je treba prizna- Casnikargko patetično in mazovi«. In vsaj v nekaterih od- zitivni pojavi, ki se v svojih naj- ti toliko tehtnejšo zaslugo izrael- mentalno. Msp- M>M jon besed — ne dosti manj kot taki meri, da se zdi često samo »Vojna in mir« ali »Bratje Kara- sebi namen. (To so tisti sicer po-mazovi«. In vsaj v nekaterih od- zitivni pojavi, ki se v svojih naj- lomkih tudi nič manj grozljiva: bolj malenkostnih in negativnih fK,m Pravnikom, ker so znali vse menda bi si samo ustvarjalna izrastkih potlej kažejo kot »para- te negativne elemente dnevne po- Smo se ves ta čas že kdaj čisto fantazija kakega Dostojevskega grafarstvo« in »advokatski for- itične vezanosti svoje države iz- preprosto vprašali kaj je vsaki od malizem«) Toda nekaj drži: če ključiti iz procedure. To je vse- teh človeških osebnosti praktično pravo ne bi bilo avtonomno in kakor moralna dragocenost. pomenila Heydrichova, Eichman- abstraktno, če ne bi bilo včasih če bo ta del človeštva znal do- Endl6sung? Smo se vpraša- Pred prihodom si pač pričako- — vsaj na videz — tako »brez- gnati svojo pravdo, bo človeštvo gg _ i®^ lahko stkala tako strahoto. —o— sV-] val (in isto so pričakovali bolj ali dušno«, ne bi moglo opravljati bogatejše za prepomembno izkusil manj vsi), da boš doživel velik svoje družbene funkcije. To pra- njo — in za preDomembno orožje samo dejstvo smrti (likvi- : . : i sodnijski teater, politično parado, vo pa doslej ni moglo predvideti v boju zoper zlo. «¡P "¡<~' V^A-A1' ^p i tipičen »nionstre-proces« (kakrš- tako monstruoznih strahot, o ka- __ nih je izmučeni svet v zadnjih kršnih je praksa zgodovine žal 0 ; gmmmw ■i desetletjih doživel že lepo Stevir dokazala, da so možne tudi v Vseeno se te loteva mučna, mo-lo, od leipziškega mimo Stalino- družbenem življenju naj\dše raz- reča misel; -pri vsem tem popovih čistk do McChartvjevega lo- vitega živega bitja. Torej si mo- varjanju o procesu je v ospredju ra človeštvo tudi to reč — če- venomer samo obtoženec. Tisti Pesem pletllnih strojev v. izolskem plctiljskem obratu »Rašica« je mnogo Va na Čarovnice), kvečjemu Z na proizvajalk, ^e" ja ^r^o^otaoS^ife KVniSdŽv^e?^ predznakom - namreč prav presega pojmovne sposob- dan, ko je bral Hausner veliki, bi odpravm slabosti, ki ovirajo proizvodnjo, so le del novega, ob katerem so monstre-proces, pri katerem bo nosti normalnega človeka — znameniti govor, je bilo v vseh L UU' žene tega obrata smolo in samostojno borijo za bolJBe življenja pač izjemoma enkrat obtožen lcu ............ daci.ia, konec življenja, začetek ne-eksistence) ali vse tisto, kar so mučilci priredili kot uvod v usmrtitev, vse tiste tako težko opisne muke. Kaj je bilo hujše: umreti ali gledati,. kako ti razmesarijo dojenčka? Kaj: umreti ali stati 24 ur v . blatu, v ledenem vetru? Kaj: umreti ali pa nositi rumeno vključiti v okvir tega istega pra- poslušalcih veliko zgodovinskega Kaj: umreti ali trpeti? KULTURA IN PROSVETA ★ KULTURA JN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA * KULTURA SN PROSVETA ir KULTURA IN P PROBLEMI, o KATERIH RAZPRAVLJAMO: O vseh reformah okrog šolanja ln študija je nujno prišlo tudi do sprostitve štipendiranja, zaostrilo pa se je ob tem vprašanje, kako in komu podeliti štipendijo. In že: ali naj bo štipendija samo pogodba podjetja, ki potrebuje strokovno usposobljene ljudi, s katerimkoli študentom, ali pa naj bo to kredit oziroma finančna pomoč vsestransko neoporečnemu in sposobnemu človeku, ki ne premore lastnih sredstev za šolanje. Izkušnje že kažejo, da so nekatera podjetja pri podeljevanju štipendij upoštevala samo svoje potrebe brez ozira na potrebe komune, druga pa so spet podeljevala štipendije povsem nenačrt-no. Prav zaradi te nenačrtnosti in pomanjkljivega sodelovanja med podjetji in štipendisti se je pojavljalo v preteklih letih prekupčevanje z diplomanti. Ob vseh teh problemih so se razvile številne razprave, v katerih so se v okvirni obliki sproščenega štipendiranja najbolj jasno oblikovali predlogi, da morajo biti potrebe podjetij izhodiščne točke za pomoč pri šolanju mladine v srednjih, višjih in visokih šolah, da pa je prav tako važno, komu podeljujejo to štipendijo. Zato bi moral o podelitvi štipendij odločati širši krog ljudi kot sedaj, v večjih podjetjih pa bi morale biti posebne štipendijske komisije, kot delujejo zdaj v občinah. V manjših gospodarskih organizacijah, kjer ni urejena ka#rovsko-socialna služba, pa bi se morali za ta problem bolj zavzeti organi delavskega samoupravljanja. V splošni razpravi so se oglasili tudi študentje in so predlagali, naj bi štipendije zvišali zaradi višjih življenjskih stroškov. Vsota, Pravico do takega kredita bi imel vsak študent, ki izpolnjuje določene pogoje in opravlja v redu svojo študijsko dolžnost. Kredite naj bi podeljevale komunalne banke v kraju študcntovega bivanja, lahko pa bi ga podeljevale tudi gospodarske organizacije v skladu z veljavnimi predpisi. Če bi kredit podeljevala komunalna banka, bi veljali za študenta isti predpisi kot za vsakega državljana pri najemanju potrošniškega kredita, če pa bi ga delila gospodarska organizacija bi sama določala tudi posebne goje. Kredit bi prejemal korist-nik mesečno ali pa tudi v enkrat nem znesku, posebno če gr specializacijo. Dijak oziroma dent bi sklenil z banko ali z gospodarsko organizacijo pogodbo in bi začel odplačevati kredit dve leti po končanem šolanju. Rok ki jo prejemajo, naj bi bila eksi- vračanja naj bi bil največ 10 let. stenčni minimum, ali pa naj bi se zavzeli za vzporedno štipendiranje in kreditiranje. ZADOVOLJIVO VPISOVANJE LJUDSKEGA POSOJILA N © Posojilo je vpisalo 88 delovnih o kolektivov v višini okrog 32 mi-® lijonov dinarjev, od tega je že dvignjenih obveznic v višini 4 milijone 661 tisoč dinarjev. Od časa, ko je izšel Bilten št. 2, Prav gotovo je, da bi bilo tako kreditiranje stimulativno za študij, obenem pa bi dosegli z njim racionalnejše trošenje sredstev, večjo sproščenost pri izbiri poklicev in vsekakor uspešnejši študij. Tako bi se tudi zm*anjšali stroški skupnosti za šolanje mladine, predvsem pa bi ta način omogočil višji in visokošolski študij širšemu krogu nadarjenih mladih ljudi, zlasti otrokom delavcev in kmetov. fer l.. Z uprizoritve mladinske igre BARABAU, ZMAJ SEDMEROGLAV v tržaškem gledališCu O vplačanih 4 milijone 661 tisoč je vpisalo posojilo že 55 kolekti-O — V nekaterih podjetjih ak-© cija za vpis posojila še teče, ® drugje so jo zaključili, pa niso @ napisali poročila, v veliki manj-Q šini pa so tisti, ki niso dojeli ® pomena razpisanega posojila Pri pregledovanju poteka vpisovanja ljudskega posojila za gradnjo nove šole v Kopru lahko ugotavljamo razveseljivo dejstvo, da je večina občanov pravilno dojela pomen in namen tega posojila. Posebni štab pri Občinskem odboru SZDL, ki vodi to akcijo in izdaja o njej poseben Bilten, je ugotovil, da je do zdaj vpisalo posojilo 88 delovnih kolektivov koprske komune v znesku okrog vov, med katerimi izstopajo z visokimi obveznostmi po povprečju zlasti Zdravstveni dom, KZ Koper, Projekt, Hladilnica, Knjigovodski center, sindikalni podružnici Pravosodja in Zavoda za zaposlovanje delavcev, Osnovni šoli v Gračišču in v Hrvojih, Jadran turist, Lekarna Koper, Projektivni biro, Radio Koper, Elmet, Šolski center za kovinarsko stroko, Istra-benz, Obrtna in Gostinska zbornica in nekateri drugi, Posebno se je izkazal delovni kolektiv ČZP Primorski tisk, ki je edini enkratno vplačal svojo nemajhno obveznost v znesku milijon 45 tisoč din, kar so prispevali člani iz decembrske stimulativne akontacije na storilnost. GOSTOVANJE IN PREMIERE TRŽAŠKEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Bi ". p/ 32 milijonov dinarjev. Po podat- — h^ebodo ta način vpla-kih Komunalne banke je od tega ^ poa;emali tudi drugi delovni —-—- kolektivi, * morda ob potrjevanju .zaključnih računov in ob delitvi ZDRUŽITEV DIJAŠKIH DOMOV V POSTOJNI S 1. januarjem letos je prenehal poslovati Dijaški dom na Ulici 1. maja v Postojni. Ker so bile zmogljivosti doma zasedene presežka dohodka za preteklo leto. Podrobno bo o vsem tem poročal Bilten v tretji številki, Zanimiva je ugotovitev štaba, da je nekaj delovnih kolektivov oziroma sindikalnih podružnic, komaj 60 odstotno, se je pripoiil kjer so sicer vpisali posojilo in . . . „ j____,________i» .mliioli nhrnk. vpn- internatu Gozdarskega šolskega centra, ki ima svoj sedež v nekdanjem Grand hotelu na Tržaški cesti. Tudi ta internat je imel pred spojitvijo neizkoriščenih kakšnih 20 odstotkov svojih zmogljivosti. 0 celo že vplačali prvi obrok, vendar niso poslali poročila o svojih obveznostih in zato štab o tem nima evidence. Med temi so kolektivi Hotela Triglav v Kopru, podružnica Narodne banke, Embalažnega servisa, Osnovne šole Janka Premrla-Vojka in morda še kdo. Žal pa so tudi še primeri, res da redki, da je razumevanje članov delovnih kolektivov zatajilo in ni mogoče izvesti akcije vpisa za posojilo. Pogostejši so primeri, da je obveznost delovnih ljudi nesorazmerno majhna v primeri z njihovimi prejemki in zaslužkom. V vseh takih primerih bi se morali delovni kolektivi še sestati in zrelo razpravljati o možnostih naknadnega vpisa posojila. Tudi o tem bo spregovorila bodoča številka Biltena. V zgodnjem detinstvu sem gradil predstavo o življenju ob podobah. Ko sem nastopil učitelje-vanje, je toliko bolj zbudil mojo pozornost diafilm. Ni minil teden, --- da ne bi otrokom predvajal tega ali onega diafilma. Otroci so bili poiiasl je je seznanll z dobršnim ob takšnih predvajanjih pozorni delom njegovega življenja in celo z Fran Valoveč: SLOVENSKI ČASNIK. Dr. F. Vatovec se že vse od leta 1934 s nprivomno noživil nro- razvil iz tega društva »Ljudski del Viktor Smolej, opremil in ilustri- de?o S terrTso Lokavci^lo- ^er«. To dejavnost je zatrlo fa- ral pa jo je Janez vidic. svetno delo. S tem so Lokavci slo ši tično nasilje ko je bUo vsako Bogomir Kostr.njevec: poslovne vesno proslavili ne samo letošnje in obratne enote v sestavu novo leto, ampak tudi 70. oblet- Prosvetno delo v vasi onemogoce GOSPODARSKIH organizacij. , v . „ j„ , no. Knjigo je izdala zalozba Obzorja. Bro- ... .......... ..... — nlC0 domačega prosvetnega^diu- z 0tv0ritvy0 obnovljenega Ta- šura je praktični priročnik za posiov- uprizorili dramski mozaik iz del štva »Tabor« Ob tej priložnosti bQra fao možen v yasi še večji ne Antona Pavloviča Čehova pod so izvedli kulturni program z ve- razvoj izobraževalnega in kultur- lziirpKi zakonskih predpisov, skupnim naslovom NA VELIKI seloigro. no-prosvetnega življenja, v klub- i,e0noid Suhodolčan: deCek na CESTI v priredbi in režiji Jožeta Starodavni Tabor v Lokvi ima skih prostorih pa se bodo vaščani črnem konju. Delo nam na pri- Babiča. O delu in uprizoritvi smo že svojo dolgo zgodovino. Leta in zlasti mladina gotovo radi sha- Kupen miamne Knjigo jeJoprem.i in že poročali na kratko ob premie- 1385 so ga zgradili kot trdnjavo jali, ker je klub opremljen tudi nustriral slikar Ive Subic, izdala pa ri v Trstu, zdaj pa so se tudi naši v obrambi proti Turkom. Od leta s televizorjem. jo je založba obzorja v Mariboru. Za novoletne praznike je poklonil ansambel Slovenskega gledališča v Trstu otrokom posebno darilo: konec decembra, tik pred Novim 1- tom, so jim zaigrali v gledalci lahko srečali z junaki, ki dalj časa zavlačuje cenzura iz Ri-so hkrati plemeniti, otroško lah- ma, ki ne da svojega privoljenja komiselni in neuračunljivi, pa tudi sposobni boriti se s surovimi silami življenja. Moč ljudi, ki tržaškem Avditoriju mladinsko jih opisuje Čehov, igro BARABAU, ZMAJ SEDMEROGLAV, ki ga je napisal italijanski avtor Giuseppe Luongo. Igra je zasnovana na izsledkih sodobne vzgoje, vendar s preveliko dozo poudarjene racionalne tendenčnosti, ki je — vsaj mestoma — preveč vsiljiva. Režiser Jožko Lukeš je skušal to ten-denčnost prikupno obleči, vendar se mu ni posrečilo povsod odbiti prisiljene vzgojne osti. Igra je kljub temu naletela na zelo dober sprejem pri mladih Svoj delež imajo pri igralci: Edvard Martinuzzi, Alojz Milič, Stane Raztresen, Danilo Turk, Leli Nakrst, Miranda ■ Ca-harija in Livio Bogateč. Svojo znano nadarjenost komika je ponovno izpričal Martinuzzi v vlogi strahopetnega Strbonclja. dinamični akciji in podjetnosti, ampak v tihi drami človekove notranjosti, kjer se odsev zunanjih dogodkov prelije v čustvena razmišljanja in v nevidne duševne boje. Za prihodnji teden — ali vsaj za uprizoritev. Tavčarjevemu novejšemu delu ZEH PRED SMRTJO menda očitajo preveč odkrito besedo o morali v današnji družbi, čeprav ni povedal nič človeško žaljivega ali novega. Avtor je skušal samo skromno postaviti zrcalo pred človeštvo XX. stoletja ter razkriti nekatere napake, za katere je menil, da so nam tako skupne, da je prav, da n» koprskem gledališkem odru cin0 odmev v širši gledališki jav- krstno predstavo sodobnega dela nosti, nam pa bo v posebno ve- znanega tržaškega dramatika Jo- selje, če bomo lahko nudili pri sipa Tavčarja, ki je že postal uprizoritvi streho, ki je gledališki »hišni avtor« tržaškega gledali- ansambel ne more najti doma. gledalcih, šča. Premiero v Trstu namreč že tem tudi Z. L. Kot smo na kratko že napove- 1885 pa je dobilo v Taboru svoj dali, so vaščani v Lokvi pri Di- sedež ljudsko-prosvetno udejstvo- Spremno glasbo je oskrbel za Vači uredili s prostovoljnim delom vanje. Imeli so čitalnico, pozneje igro tržaški skladatelj Pavle Mer- starodavni Tabor ku, koreografija pa je bila delo Adrijana Vilesa. Ta teden je prišel tržaški gledališki ansambel na gostovanje v Koper in v Postojno (v sredo in četrtek, 10. in 11. t. m.), kjer so kjer je in celo navdušeni, čeravno jim diafilm ne nudi tistega, kar bi jim lahko nudil. Rad bi se pomudil nekoliko ob diafilmih, ki so namenjeni učencem nižje stopnje, in obravnavajo NOB. Avtorji so manj znam slikarji. Podobe partizanov ne fn uar ... . r • m nronorciiam ponošene cunje gospodarjevih otrok, ustrezajo normalnim proporcem ^ ^ mu Jc le kJp ponlldl]a boljša človeka, obrazi naših borcev so pr|,Ika ie od5ei dalje, neprestano ve- podobni obrazom narkotikov ali ruJoe, na bo našel dobre ljudi, pri ka- ix- . „o^nliSpm nrimeru terili bo lahko delal in no človeško zločincev, v najboljšem P*™eru A takSnlll ni na$eL običajno pa so videti kot nekakšni pavu- )c bJ] vgak nasletlnJ1 gospodar še siab-hp V risani Povesti O trmasti in "5i od prejšnjega in ni mu kazalo dru-takle prizor: gega, kot spet vzeti pot poečkrat deležni prašnega blagoslova. Predlog: prizadeti naj bi se šli učit temu delu in njegovi organizaciji v kakšno večje mesto, kjer imajo to že primerno urejeno. Morda kar. v Pi- ran, ki niti ni tako daleč. Prosili so me prizadeti kmetovalci na Briču, naj jim posredujem pojasnilo, kaj ln kdaj bo kaj z njihovo cesto, ki so jo pred tremi ali štirimi leti zastavili in napravili traso — treba bt jo bilo le še tlakovati in utrditi —pa je tedaj ostalo vse pri tistem in iaj propada še to. kar je bilo že narejenega. Na Briču je SO ha vinogradov, dostop pa je z vozili izredno težaven, zamuden in seveda zato tudi primerno drag, saj je treba naokoli čez hrvaško republiko po oJcrog 50 - kilometrskem ovinku. Voda je odnesla še leseni most čez Dragonjo, tako da je tudi še tako slaba pot neuporabna, čeprav je pred leti že na pol dogotovljena pomenila pravo oddahnitev za pridne vinogradnike na Briču. Če bi kdo vedel v zvezi s tem vliti marljivim Bri-čanom vsaj malce tolažbe, naj to prišepne kar meni ali pa piše neposredno prizadetim sodelavcem na to oddaljeno posestvo. Ker je na zgornjem predelu koprskega okraja, kamor me že tudi. na vso moč vabijo na obisk, prav te dni slabo vreme in poledica in podobne nevšečnosti ovirajo promet, bom obisk v tiste kraje malo odložil, prav gotovo pa ne za dolgo: kar je pripravljeno za v mlin, bo vsekakor zmleto. Dotlej pa vse prav lepo pozdravlja vaš Vane PROMETNE NEZGODE 2E PRVI DAN NOVEGA LETA NiU prvi dan v novem letu ni pri-zanesel neprevidnim voznikom motornih vozil. Kar tri — k sreči lažje — prometne nezgode so zabeležili 1. januarja na piranskem koncu. Ena izmed njih — trčenje dveh osebnih av-mobilov — pa bi se lahko končala za prizadete neprimerno huje in gre pripisati le srečnemu naključju, da nI bilo žrtev. Naslednji dan pa je spolzka cesta terjala prvo žrtev pri Ilirski Bistrici, kjer je dr. Milan K. precenjeval svoje sposobnosti in je z osebnim avtomobilom zadel v obcestni kamen. Rezultat: znatna gmotna škoda. Hujši je bil izid prometne nesreče blizu Postojne, kjer se je osebni avtomobil KP 21-02 zaletel v nasproti vozeče osebno vozilo. Medtem ko je bila sopotnica Adolfa 2. hudo poškodovana, le naspala na vozilih škoda v višini pol milijona dinarjev. Tudi vzrok te nezgode je bila spolzka cesta in tej situaciji neprilagojena vožnja voznikov. 2. Januarja je pešec Leopold SlliS iz samskega doma »1. maj» v Kopru neprevidno prečkal križišče v Skoc-janu v trenutku, ko Je pripeljal iz ljubljanske smeri motorist. Brezbrižni pešec se je znašel pod motornim kolesom ter so ga s hujšimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. Istega dne je v Cebulovcu pri Divači . zdrsnilo zaradi poledenele ceste z vozišča tovorno vozilo, ki ga je upravljal voznik Franc S. Vozilo se je prevrnilo ln obtičalo okrog 20 metrov pod cesto, z njega pa je zdrsnil tudi naložen poljedelski traktor, medtem ko je voznik pravočasno izskočil iz kabine. Obe vozili sta se močno poškodovali. Omenjena nezgoda je ponovno opozorilo vsem voznikom predvsem težjih prometnih vozil, da se naj v primeru hude poledice raje odpovedo vožnji. 1 * * • Nad vasjo Kastelec je dne 4. januarja zdrsnil s poledenele ceste osebni avtomobil, Id ga je upravljal Slavko Brataševec lz Kopra. Voznik je bil laže telesno poškodovan, škoda na vozilu pa znaša okrog sto tisoč dinarjev. Tudi v tem primeru voznik avtomobila ni prilagodil vožnje stanju ceste. Zaradi neprevidne vožnje je na ovinku v Luciji pri Portorožu zavozil s ceste v obcestni jarek motorist Mavro V. , s . sopotnikom. Srečnemu nakliučju je pripisati, da voznik, in sopotnik nista bila huje telesno poškodovana. Preteklo soboto je voznik osebnega avtomobila Anton Jelenčič prehiteval pri vasi Kačtči tovorno vozilo. Zaradi nepravilne ocene položaja na cesti je pri prehitevanju trčil voznik osebnega avtomobila v tovornjak, zaradi česar je nastala na obeh vozilih precejšnja gmotna škoda. Podobna nezgoda se je pripetila v Planini, kjer sta trčila preteklo soboto osebni in tovorni avtomobil. K sreči brez huisih posledic. Tudi motorist Bruno Balar iz Trsta je preteklo nedeljo pred podjetjem Slavnik v Kopru neprevidno prehiteval poltovorno vozilo KP 18-23. Zaletel se je v zadnje levo kolo tovornjaka in bil huje poškodovan. Oglas v listu zagotovi uspeh Stev. 3 — 12. januarja 19fo> BOGAT PROGRAM JADRALNIH PRIREDITEV NA KOPRSKI OBALI O prvenstfo km živeli na državnem popoln neuspeh. Višek prireditev na koprski obali bo tudi letos tradicionalna koprska regata konec julija in v erSu zvezda ?e°" Za Koper pa je zadeva nekoliko ljati kot lansko leto, ko smo do. gradu zvezna jadralna komisija, problematična. SIcer imamo odlič- G avna točka dnevnega reda je no domačo delavnico JK Jadro w„ 0iqf9ar#iralti ll1PnrediteV, v ki se * izdelavo Jadrnice Barba letu 1962 Naše obatao področje Vane povsem afirmirala, toda w iJ^ n na3b°lj );aZVeSGi!la ^ kje bomo dobili okrog državnegamlachn 3 dinarjev" ki 50 P°tl'eblli prvih dneh"avgusta. Organizatorji r^u^^srsir? Za lz^el®Y°, Kadetov. Po našem si bodo skušali zagotoviti udeležbo Predvidoma bnVr A mnen,: u del sredstev vsekakor kvalitetnih tekmovalcev iz raz- MtevKod-u7HJi «J^iT„t" -Pl;isi3evati k°Prski. nih evropskih držav. Na sporedu ni t\SZ ■ i mT 5orskl «ljubljanski okraj, ki bo- pa bodo tudi razna republiška pr- SL Effi6' ,0w°4.izp0i5,li do-P°slali predstavnike na Unstva in lokalne regate, med fhtS" dpavn° Prvenstvo' Po drugi stra- katerimi je treba na prvem mestu Predirsem 111 P? bi morali vsaJ s skromnimi omeniti mladinsko regato za pokal ttoh V n °iT?hii?," »«ta Priskočiti na pomoč obal- tovarne Tomos. drmc klase Kadet. Doslej sta bih ne občine in tukajšnja podjetja s dve državni prvenstvi in doseda- pomorsko dejavnostjo. Jadrnice nja prireditelja (Bosna in Herce- namreč ne bodo služile le na dr- govina in Makedonija) sta ta pO' ~ IZ SEŽANE POROČAJO KÜ yy^'^'y' Mladi koprski Jadralci že v zgodnjem Jutru razpenjajo tiela krila svojih naglih ladjic, ki bodo vsak čas zdrsnile v zaliv JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE 1962 goj izpolnila. REFREN NA STARO TEMO BOLJE KADROVATI! k t L za vnem prvenstvu, ampak se bodo na njih usposabljali vrsto let mladi jadralci iz raznih krajev koprskega okraja, pa tudi iz drugih krajev Slovenije, zlasti med šolskimi počitnicami. Gre torej za „ , ,. „ • - - Po zaključku jugoslovanskih pionirskih iger ob Dnevu republike lani se je v Ljubljani takoj jadralnem sestal republiški odbor jugoslovanskih pionirskih iger 1962 za umi- Naslov državnih nrmkm, hra dajanje velike akcije »Leto te-TVD n;■ T lesne vzgoje mladih«. Tudi letoš- x VLJ mta Koprčana Musič in Orel. Le- - močnejša, i? H — doseči boljše vzgojne rezultate konferencah naj odredi sprejema-in večjo priljubljenost šolske jo programe, že pred tem pa naj telesne vzgoje, aktivno sodelujejo pri njihovem — telesnovzgojne organizacije naj sestavljanju! Udeležbo v jugoslo-pomagajo pri ustanavljanju vanskih pionirskih igrah javijo pionirskih in mladinskih šport- pionirski odredi še ta mesec ob-nih društev, činskemu odboru, če tega slučaj - V teh dneh, ko se Športna in tisto vrsto jadrnic z odličnimi po- telesnovzgojna društva vsepov- morsko-tehničnimi lastnostmi, swd pripravljajo na redne letne kjer lahko najlaže uresničimo na- občne zbore ali ponekod celo že čelo množičnosti v zborujejo, ni čutiti v osrednjem športu. društvu s področja telesne kulture v postojnski občini mliJK lLi el Partizanu Postojna, ki šteje po kmTcni-pnra'^" m^notiT nia akciia bo imela tekmovalni — ob razvijanju šolskih športnih no še ni, pa okrajnemu odboru. lanskih podatkih kakšnih 600 čla- saJ prSkujemo znatno udeležbo Ztllk^l^i t SJS društev je treba v polni meri Ist° velja za prijave stanovanj-nov — se nikakršnih, znakov ali \z vc.pi, klubov na konrclH nhiii najboljši Pionirski in mladinski priprav na redni letni občni zbor. f iz LiublLne Maribora kolektivi P^eli na§rade' Prav Napačno bi bilo misliti, da je ™gteviMh Mubov na hn-atsM tak° pa tudi °dbori in Posamezni to odraz mrtvila v društvu, kajti fadralnfoLali kakor todMz Ma- ^ft^E* M najuspešneje mladina predvsem po zaslugi kedonije in Bosne in Hercegovine, °Prav]Jene naloge. marljivih vaditeljev še zmeraj Koprska obala bo vsekakor naj- Letošnjo akcijo pionirskih iger telovadi. Ni pa prav nikjer čutiti močneje zastopana. V "nekaj dneh vodi v Sloveniji republiški odbor, društvenega vodstva, ki se v zad.- gg bodo začeli v Kopru, Izoli in v vodilno vlogo pa ima Zveza za telesno vzgojo Slovenije v sodelovanju z društvi prijateljev mladine, Ljudsko mladino Slovenije, Rdečim križem, družbenimi in upravnimi organi šolstva in zdrastva, Ljudsko tehniko, taborniki, JLA, Planinsko zvezo in drugimi družbenimi organizacija- njih mesecih sploh več ne sestaja! pi'ranu teoretični in praktični- te- Ob tej ugotovitvi se znova z čajj za mlade jadralce z okrog 90 vso ostrino postavljata v ospred- udeleženci. Vodil jih bo naš ure- je dve vprašanji: prvič, mar ni izkušeni olimpijec Mario Fafan- takšno stanje odraz slabega ka- gei> ^ je ze ianj dokazal svojo drovanja, in drugič ali ni takšno sposobnost s tem, ko so njegovi stanje v društvu tudi odraz ne- učenci osvojili državno prvenstvo. vzdržne in kratkovidne politike Razen nstya Kadetov bo v finansiranja telesne kulture v ko- R £ibrg takQ ~et_ mum, o čemer je bilo v Postojni - * • - uresničevati načela družbene- skih skupnosti in drugih družbe- ga upravljanja, nih in društvenih organizacij. S — razvijati primerne oblike te- prijavo je treba poslati tudi de-lesne vzgoje povsod, kjer se lovni program (koledar dela in mladina zbira ali zadržuje, kratko analizo stanja), — telesnovzgojne organizacije naj Na osnovi odrednih oziroma omogočijo brezplačen obisk vseh vseh prijavljenih delovnih pro-kvalitetnih športnih prireditev gramov, kakor tudi splošno znanih in akademij vsem pionirjem in perečih potreb bodo sestavili ob- mladini. IZHODIŠČE JE V KOMUNI Vsa ta dejavnost in akcije v činski oziroma okrajni odbori svoje programe s koledarjem akcij in prireditev na svojem območju. Ti občinski programi in progra- okviru JPI bodo v glavnem v ko- mi telesnovzgojnih enot na tere-muni, zato bodo k izvajanju pro- nu, pri šolah, stanovanjskih skup-mi in ustanovami ter društvi uči- grama poklicane vse organizacije nostih, skratka povsod, kjerkoli ku julija) tudi državno prvenstvo že toliko govora? jadrnic Snipe. Tekmovalci kopr- Ce ugotovimo, da so pred letom gk obalnei?a bodo nasto_ dni v Postojni izbrah upravni od- m tremi doma izdelanimi ja_ bor Partizana slučajno in nadvse £mlcami ln bo torej tekmovanje površno kot Udi dejstvo, da m- tudi važen j it za naše domače ma Partizan že več mesecev niti teljev vzgoje. in profesorjev telesne NALOGE TELESNOVZGOJNIH ORGANIZACIJ Vse telesnovzgojne organizacije in družbeni činitelji, ki so odgovorni za zdrav razvoj otrok in mladine. Nosilci programov so torej odbori iger v komunah, kjer se združujejo, usmerjajo in povezujejo vsi akcijski programi šol, bo mogoče organizirati in uresničiti, bodo osnova za izvedbo akcije okvirnega republiškega programa, le-ta pa sestavni del zveznega programa JPI 1962. Sežansko združenje šoferjev in avtomehanikov je v preteklem letu vključilo 21 članov, tako da šteje sedaj 77 članov. To vprašanje pa še ni spravljeno z dnevnega reda, saj je v občini nad 140 poklicnih šoferjev in traktoristov in več kot 80 avtomehanikov. Od slednjih so člani ZŠAM samo 4! Na občnem zboru 24. decembra so našteli lepe uspehe. ZŠAM je organiziralo šolo za kvalifikacijo voznikov motornih vozil, ki jo obiskuje okrog 25 šoferjev, Žal je obiskovanje predavanj precej neredno, česar so krivi delodajalci, ki slušateljem ne omogočajo prostega časa. Premalo je tudi razumevanja za financiranje šole. Slušatelji nosijo sami stroške za strokovno usposabljanje in zdi se, da delodajalci vso stvar podcenjujejo. Združenje je skupaj s komisijo za javno prometno varnost organiziralo več akcij in predavanj s področja o prometni varnosti, posebno v okviru akcije »Na cesti nisi sam« in borbe proti alkoholu. S sredstvi so bile v preteklem poslovnem letu velike težave. Združenje je poslovalo tako rekoč brez vsake pomoči od kjerkoli. Na občnem zboru so razpravljali tudi o tem, da bi se delovna doba šoferjev skrajšala, njihov letni dopust pa naj bi znašal najmanj en mesec. Ugotovili so, da je drugi predlog odvisen zgolj od delodajalca, Združenju tudi ni uspelo navezati tesnejših stikov z AMD Sežana in Divača, čeprav si je prizadevalo, da bi do tesnejših stikov prišlo. Zborovalci so obsodili alkoholizem v prometu, lahkomiselnost, domišljavost, asocialnost in nediscipliniranost in podobne škodljive in večkrat tudi usodne pojave v prometu. Kolikšna in kako ostra borba je potrebna proti tem pojavom, govori dejstvo, da je motorni promet iz dneva v dan gostejši. Samo v sežanski občini so v decembru zabeležili 1176 motornih vozil (brez mopedov) ali eno vozilo na vsakih 15,8 prebivalca! dinarja marveč vrsto neporavna- k°?st™ktorje. Vsekakor lahko se morajo vključiti v program JPI družbenih organizacij in ustanov! n£ računoil potem sta gornji ^^..J3"^1™!6^? °d _™lad!?u ter skuPno z ostalimi družbenimi Zato tudi ne bo mogoče delati po vprašanji več kot na mestu Coka in od mladincev, sev Stanje društva pa postaja tako časno za^u s sistematičnim tre resno, da mu ze očitno grozi razpad. Ker pa društvene uprave praktično ni več — delo je iz razumljivih vzrokov opustil sedaj še načelnik društva — je vprašanje, kdo naj skliče članstvo na zbor? Občinska zveza za telesno vzgojo bo morala v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi činitelji v mestu sedaj problematiko postojnskega Partizana resno pretehtati in dobro ukrepati, saj še zdaleč ni vseeno, kako živi dru- drugih talentiranih organizacijami izdelati občinski, docela enotnem programu, ker bo ,-eda ce bodo pravo- okrajni in republiški program. vsaka komuna imela nred očmi Naloge telesnovzgojnih organizacij bi bile zlasti tele: nmgom. Prvenstvo jadrnic Star bo letos v Splitu. Od jadrnic koprske obale ima spodbudne možnosti le jadrnica Cha-cha. Seveda se bo morala posadka resneje priprav- — razvijati take oblike telesne vsaka komuna imela pred očmi svoje konkretne potrebe, probleme in možnosti, sestavljanje konkretnih delovnih programov pa vzgoje, ki bodo privlačne za bo prepuščeno šolam, organizaci- množice pionirjev in mladine in ki ne zahtevajo veliko sredstev, jam in vsem tistim, ki so zainteresirani za reševanje telesne vzgoje. PROGRAM SE BO ODVIJAL V ETAPAH Celotni program se bo odvijal časovno po naslednjih etapah: 1. zimske športne prireditve za V prijateljski tekmi sta se v deveti minuti, ko so grafičarji štvo, ki mu je poverjena telesna nedeljo pomerila v malem nogo- kar trikrat zapovrstjo zatresli zimsko obdobje — do 1. aprila, vzgoja stotih in stotih otrok. metu dva prvaka — prvak sindi- mrežo svojih nasprotnikov. IKŠ 2. spomladanske dejavnosti, ki Glede na to, da postojnski kalnega prvenstva Primorski tisk je začela potem smotrneje napa- vključujejo Teden mladosti — do TVD Partizan že vsa zadnja in prvak srednješolskega prven- dati in je rezultat kmalu izena- 1- junija, leta kljub zunanjim uspehom stva IKŠ. Začetek tekme je pri- čila. Ob koncu tekme so se izka- 3. poletno obdobje — do 1. sep- članstva dobesedno životari, pa padal srednješolcem, ki so že zali grafičarji, saj je moral vra- tembra m bo treba problema vodstva in ji- kmalu po začetku vodili s 3:0, tar IKŠ še dvakrat pobrati žogo 4, zaključna etapa — do 29. no- nanslranja še tesneje pretehtati malo pred koncem prvega dela iz mreže. Za grafičarje so zadetke in postaviti v vodstvo društva igre pa je grafičarjem uspelo re- dosegli: Goslar 3, Zelezinger 3 in predvsem takšen kader, ki mu zultat znižati na 3:2. Igra v dru- avtogol vratarja, pri IKŠ pa je razvoj telesne kulture ni deveta gem delu je bila precej časa ena- bil najbolj uspešen Piščanec 3, (Odlomek iz knjige SMEH V ski knjigi z ilustr«; Ubežnik je po celodnevnem tavanju in pustolovščinah ležal v topli sobici, na mehki postelji, v katero se je prijetno ugreznil in pod njim ni šumelo ličkanje. Med večerjo, ki so mu jo pripravili v kuhinji in ki jo je v hipu pospravil, je povedal svojemu dobrotniku in njegovi ženi vso svojo zgodbo od tistega dne, ko je stopil v zavod pa do neprijetnega srečanja s policajem. Gostitelja sta ga ves čas pozorno poslušala, na njunih obrazih ni bilo opaziti niti sence začudenosti ali presenečenja in ko je končal svojo VASJA OCVIRK vembra 1962. PRIJAVE ZA UDELEŽBO briga! (ma) kopravna, preobrat je nastal v Koren pa je dal 2 gola. PRAVILNA PREHRANA V ŠOLSKIH KUHINJAH IMA in mobilizacijski. Na odrednih O Šolski prehrani Že več let govorimo in pišemo, vendar pa je vedno znova potrebno, da načnemo vprašanje šolskih mlečnih kuhinj, predvsem zaradi pomanjkljivosti, ki se še vedno pojavljajo pri šolskih malicah. Kot za marsikaj drugega veljajo tudi za prehrano ustrezne in ugotovljene norme, In kot pri marsičem drugem Je tudi pri pravilni prebran! potrebna določena stopnja znanja, nekaj samodiscipline in vzgoje, da bi se navzeli zdravih in sodobnih navad pri prehrani. 2e večkrat ugotovljeno dejstvo je, da je naša prehrana še vedno pomanjkljiva, ker primanjkuje v njej živalskih beljakovin in zaščitnih snovi, zlasti kalcija in vitamina A. Vzroki za to nikakor niso ekonomski, pp.č pa gre navadno za neznanje. Se posebno znano je, da šolski otroci v dobi intenzivnega telesnega in duševnega razvoja potrebujejo še po- sebno ustrezno prehrano, kar Je pogoj za njihov zdrav razvoj. Obenem je taka ustrezna prehrana prvi in sorazmerno najcenejši korak v zdravstveni preventivi. Ze Iz teh kratkih ugotovitev je Jasno, da se šole ne morejo in ne smejo ognili svojih dolžnosti v zvezi s prehrano mladega rodu in njegove vzgoje v vprašanjih zdrave prehrane. Na naših šolah pa žal opažamo, da se tako šolska vodstva kot šolski odbori vse preradl otresajo skrbi za poslovanje šolskih mlečnih kuhinj, še manj pa za ustrezno ln zdravo sestavo šolskih malic. V našem okraju je bilo že več tečajev za usposabljanje kuharic v šolskih kuhinjah. Kljub temu pa Je analiza pokazala, da se Je praksa v večini kuhinj odmaknila od sprejetih navodil in programa. V skladu s spre- jetimi osnovnimi načeli za Šolsko prehrano morajo šolske malice otroka ustrezno hraniti in ga istočasno vzgajati v zdravih navadah v prehrani. 2al pa marsikdaj in marsikje popuščajo otrokovim razvadam in okusom. Pri tem odgovorni ljudje pozabljajo, da okus in navada ni nekaj prirojenega, temveč tudi vzgojenega in da zato lahko vsako jed celo vzljubimo, če nam nekdo pametno pojasni, da Je to zdravo ln če nas sprva v majhnih količinah navadi na uživanje te hrane. Zato mora biti osnovno živilo šolskih malic mleko, daljo mlečni izdelki, sadje, zelenjava in po možnosti tudi sadni sokovi. Prehranjevalni program za šolske malice pa sloni na načelu, da morajo šolske kuhinje nuditi otrokom za čim nižjo ceno dopolnilno prehrano, ki naj krije pomanjkljivosti v redni prehrani otrok. V zvezi z mlekom, kru-hom ter rlžem velja načelo, da mo-ramo vsa živila čimbolj Izkoriščati, ker lili prejemamo iz mednarodne pomoči in ker to predstavlja v vse-državnem merilu milijardno vrednost. Prav nerazumljivo je, da mnogi ta zgodbo, sta se dolgo nepremično gledala, rekla pa nista nobene. Spravila sta ga spat in ko je Mitja stopil v sobico, v kateri naj bi počival, je opazil na postelji ob oknu dečka srednjih let, ki je trdno spal. Na nočni omarici je imel polno knjig, ki so Začetek akcije naj bo slovesen !e2ale tleh- za posteljo Je pa stal voziček, kakršnega so uporabljali pohabljenci, Gospod in gospa sta opazila njegov presenečeni pogled, zato mu je on pojasnil: »Naš Feliks ne more hoditi. 2e dolgo je hudo bolan. Samo leži, ali pa se vozi v temle vozičku.« Mitja je po prstih stopi! it njegovemu zglavju, in se zagledal v njegov speči obri-.. Potem, ko ga je nekaj časa sočutno motril, je komaj slišno dahnil: »Ubožček!« »Zdaj boš morda razumel, zakaj kupujem zmerom po dve vstopnici za kino. Vedno mislim, da sedi poleg mene tudi moj Feliks, daslravno ga največkrat kdo nadomestuje, kakor si ga danes ti.« »In ne bo nikoli več ozdravel?« »Najbrž ne.« Gospod ie prijel svojo ženo pod roko in jo odvedel v njuno sobo. Sodelovanje vseh prosvetnih delavcev in vseh tistih, ki so kakorkoli soodgovorni za šolsko prehrano, ne predstavlja nove zadolžitve, ampak mora biti vzporedno z vsem vzgojnim ln izobraževalnim delom. Vsak prosvetni delavec bi moral biti v stiku z otroki in starši nosilec pravilnega pojmovanja šolske prehrane ln bi se moral zavedati, da sodi v učni program reformirane šole tudi prehranjevalna vzgoja otrok. Dedek Mraz je v dneh našel pot tudi stanovanjske bloke, kjer je v sodelovanju s hišnimi sveti presenetil otroke s prelepimi darili, otroci pa so se mu marsikje od- dolžili s krajšim kulturnim na živila zavračajo, češ da so manj stopom. Posebno lepo se je odre- vredna in neprijetna za naš okus. Pri zal dobri dedek v stanovanjskem tem pozabljalo, da Je to samo lzgo- ,, , _ ,, TT . T, . . vor za nepravilno privzgojen okus m «toku na Cesti JLA v Kopru, kjer za neznanje o prehrani, kajti vsa ži- ga je v veži pričakalo sto in več vila. so dobra za milijone šolskih otrok radovednežev, med njimi okrog ,1oj7 kako lji'ju'wemiatlliT, r'nerozab- v ZDA ln po vsem svetu. Tudi iz 5Q , , ' .... ' & nl Tom Mix. na konju. ki - čudno, prakse vemo. da ne drži izgovor, da otrOK, Ki SO Dili ODCiaiOVani, k , spomini nenadoma Mitja ni mogel takoj zaspati. Po tolikih enoličnih tednih v zavodu je bil njegov prvi dan v prostosti prepoln nenavadnih doživetii in srečanj s prijetnimi in neprijetnimi ljudmi, da bi lahko spokojno zatisnlt oči. Strmel 1e predse v zid, v svetlo liso, ki .io je zarisala cestna svetilka, in na tej podlogi so se mu brez reda, kakor slu-prazničnih falno nametane, prikazovale osebe s katerimi so je tisti dan srečal: N.ie-v številne gova plaha sestra Marinka, ki se nerodno nasmiha in se dolgočasno sladka z bonboni . . . Odurna prortailka sladkarij, ki vidi v vsakem mladem kuncu tatu . , . Prijazna ž°nska, ki Je podobna njegovi materi in rien zoprni sin, ki ni nikomur podoben . . . Sitna starka z lornionnm, v katero se je bil zaletel . . , Deček, ki je hotel v neskončnnct niskaH na nienovo piščalko . . . Nič kai strašni policaj, ki se Je moral ukvarjati s pijanci , . . Pobalina, ki sta ga hotela okrasti . . Mlado veslačlce lz Delamarlsa so ponos Izole, kjer Je sicer vsestransko lliortao-življenje močno razvito in razširjeno mlečni prah in riž nista za naš okus kajti tam. kjer iz teh živil skrbno pripravljajo malice In nekatere posamezne Jedi, se Je izkazalo, da take malice otroci ne zavračajo. Kjer pa zaradi slabe vzgoje ln malomarnega odnosa ta živila niso prodrla, nozab-ljajo predvsem na dvoje važnih dejstev: — da naša prehrana še ni tako ustrezna, da Je ne bi kazalo izboljšati ln da v njej navadno manjkajo prav sestavine, ki jih imajo omenjena živila. — da še nismo tako bogati, da bi lahko brez škode zavračali ta prepo-trebna živila Iz mednarodne pomoči in da bi nam nasprotno morala biti ta pomoč zelo dobrodošla, ker omogoča ustreznejšo in cenejšo hrano v Šolskih mlečnih kuhinjah. prelili v sanje, ki so izdaiale nieuovo gorečo želio: Tom Mix ie v divjem diru prihajal v Marl.ianišče In začel strahovati častite sestre, v spalnirl je naletel na sestro Borbevto, ki je ravno šibala Goljata po golem telesu. Kar s konja je vrgel laso. ki se je _ , . . , , v., , zadrgnil okrog sestrinih iedii in z IJa bi vsaj deloma rešilo Sta- ujetnico oddir.jat skozi pet soalnle na novanjski problem članov svojega cesto, za njim pa jo ;ie kriče ubrala delovnega kolektiva, podjetje Delamaris išče vse mogoče poti za pridobitev novih stanovanj. Člani delovnega kolektiva so ustanovili celo svojo stanovanj- stoglava množica goiencev . . . Da, tedaj je Mitja že sanjal, ker ga Je bila premagala utrujenost. Zaspal te in v sanjah so se mu prikazovale čudovite stvari, ki so se prepletale med seboi, resnične osebe so so umikate izmišljenim In nič ni bilo čudnega, da so sko zadrugo, v kateri bodo že le- mu zjutraj sporočili, da je v spanju tos zgradili okrog 20 individual- g0^e ^„Toči.^je ¿avzel. Dolgo nih lusic. se Je oziral okrog sebe, da bi se za- KLAVZURI. Izšlo pri Mladin-sijami Sava Sovreia) vedel kje je. Ob vznožju njegove postelje je sedel v bolniškem vozičku deček in se mu smehljal, »Jaz sem Feliks,« mu je pojasnil. Mitja je pogledal na njegovo razmetano posteljo, v kateri si ga je sinoči ogledoval, in pokimal: »Videl sem te, ko sem prišel s tvojim očkom in ko si Se spal.« je odgovoril. »Jaz sem pa Mitja.« Domačin je stegnil roko in ko mu jo je tudi Mitja sprožil, jo je krepko stisnil. Nato sta se dolgo ocenjevala z radovednimi pogledi. Nihče od njiju ni vedel, kako bi začel pogovor. Nasmihala sta se, bolj iz zadrege, kakor pa od zadovoljstva, da sta.se tako na lepem srečala. »Ponoči s! toliko govoril in kričal .. . ioj, kako si kričal!« se je kot z jasnega utrgalo lz Feliksa, »Imel sem hude sanje,« se je Mitja malodans opravičeval, »Nič. nič,« se je glasno zasmejal bolni deček, »O čem pa si sanjal, če te smem vprašati?« Mitja se je gladil po goli glavi ln se nasmehnil: »Ničesar se več ne spomnim . . . Toliko sem sanjal, kakor še nikoli doslej . . .« Feliks je potisnil svoi voziček k Mitjevemu zglavju, dolgo strmel v ležečega tovariša, nato pa ga skoraj šepetaje vprašal: »Ali boš ostal pri nas?« »Ne!« Mitja se je šele po odgovoru uteTnU 'ačnditi. To mu niti na misel ni n<"-" »Zakaj?« sem, do ml je očka pripeljal oW-'->'iljenega dečka, s katerim bi se igral.« M>'t1a ie zamišiieno odkimal. Ne, on bi moral poiskati svoiee, je pomislil, Dri tujih ljudeh nima kal početi, četudi so nrilazni. Zasmilil se mu je tovariš, ki je bil priklenjen na poste-Tio ali na voziček in ki ie hlepel po družbi In po zvestem prilateliu. Prl-merial je svoj položaj z njegovim. Zazdelo se mu je, da sta pravzaprav na istem: oba sta ptiča, ki so iima pristrisll peruti, Tn vendar — Mitja je imel preveč družbe, Feliks čisto nič; prvi se je moral bati palice, drugemu je bil ta strah prihranjen, enemu je bilo usojeno živeti med mrzlimi zidovi deškega zavetišča, druremu so starši ustvarili topel dom; in — Mitja .ie zdrav, njegov tovariS pa neozdravljivo bo'an. Kdn ie na boljšem? Mitjo Je ob ooaledu na hromega dečka postajalo sram, 'da io je tako brezglavo pobrisal iz zavoda. Ko še je natančno zamislil v Feliksovo usodo, je šele spoznal, kako srečen je lahko, da ima zdravie. Ne, ne more ostati v tei hiSi. Poiskati mora teto ali , . . pa se vrniti v Marljanišče. Ta misel pa je tako obsedla, da je kar ooskočil iz nosteHe in se začel nestrpno oblačiti, F"llkp ga ie nresene-čeno opazoval. Skoraj kriknil Je, da se ie Mitja prestrašil: »Kam pa greš?« »Domov.« »Domov? saj je očka rekel, da nimaš doma,« Mitja, ki se je obuval, je tovariša malce sovražno pogledal. Kdo je rekel, da nima doma, je pomislil. Res, da zda! nima svojega doma, toda imel ga je in ga bo še imel, »V zavod grem . . . Tam sem doma .. .« »Tako hitro?« »Moram . . . me že čakajo.« »Fes ne moreš ostati pri meni?« Mitja si je zapenjal mornariško bluzo in ni mogel pogledati žalostnega Feliksa, ko je odgovoril: »Res . , . res ne morem.« ■>Skoda!« se je z dolgim vzdihljajem Iztrgalo iz hromega dečka, »Mama ti ie Drinravila zaltrk, v kuhinji na mizi fe čakata kava in kruh.« Mitja Je čisto opravljen, s kapo na glavi, stekel v kuhinjo. Tam je naletel na služkinjo, ki se 'Je sukala okoli štedilnika. NEDELJA, 14. januarja: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Prvi pogovori o novi ustavi« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Paul Anka — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Ruske narodne pesmi — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri, PONEDELJEK, 15. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 16. Januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola in življenje: »Najboljši med najboljšimi« — 14,50 S festivala mladinskih zborov v Celju 1961 — Mladinski zbor Šole za glasbeno vzgojo iz Titogra-da p. v. Petra Grozdanoviča in Cvetka Popoviča — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Nekaj veselih ln poskočnih. SREDA, 17. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,00 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo ln pojo Tommy Dorsey, Ralph Flanegen, Tennesses Ernie Ford in Kurt Edelhagen — 15,00 Dnevnik — 15,15 zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje moški zbor DPD Svoboda iz ilirske Bistrice p. v. Alojza Boštjančlča. ČETRTEK, 18. Januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 20' z ansambli Hen-ghel Gualdi, Jackie Gleason, Gordon Jenkins, Roberto Delgado in Erie Jupp — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 19. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Poje zbor Poljskega radia p: v. Tadeusza Dobrzanskiega in Alojzyja Klucznika — 14,00 Vedro in oopularno — 14,30 Iz operet »Netopir« in Dijak prosjak« — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna gasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 20. Januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Popevke ln ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,00 Dnevnik- — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Nekaj dalmatinskih popevk. nasveti Ivana Ivačiča — 18,40 JIM IZ DŽUNGLE — serijski film — 19.05 DRUGAČE BI SVET MIROVAL — II. oddaja o naših Izumiteljih — 19,30 TV OBZORNIK. Četrtek, 18. I.J 20,20 TV KIOSK — 20,30 ZABAV-NO-GLASBENA ODDAJA — 21.30 MEDNARODNI USPEHI NASE UMETNOSTI — kulturna oddaja. TELEVIZIJSKI SPORED STUDIA LJUBLJANA od 14. do 19. I. 1962: Sobota, 13. I.: 22,30 TV film lz serije VELIKI NEMI FILMI. Nedelja, 14. I.:" 10,30 UKRADENI VETER — serijski film za mladino — ŠPORTNO POPOLDNE — 18,00 V NEDELJO POPOLDNE — 18,45 ŠPORTNI DOGODEK — prenos iz Italije. Ponedeljek, IS. I.: 20,30 Vladimir Lundgren: BELI PAJEK — TV DRAMA — 21.10 KONCERT PIANISTA RAPPA SIEGFRIDA. Sreda, 17. I.: 18,00 M. Pavliki: KJE JE MEDVEDEK — TV slikanica za najmlajše — 18,10 RISANI FILM — 13,20 JEJMO OSTRIGE — kuharski Petek, 19. I.: 20,30 SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — Javna mladinska oddaja. Sobota, 19. I.: 22,30 TV film lz serije VELIKI NEMI FILMI. KOPER — 12. In 14. januarja nemški barvni film PilEPROSTO DEKLE, 15. in 16. januarja iran* coski CS film MODERAT.O CANTABILE, 17, in 18. januarja jugoslovanski CS film VZKIPELO MESTO. izola — 12. januarja angleški cs film ključ, 13. in 1-4. januarja jugoslovanski film ples v deZju, 15. in 16. januarja jugoslovanski cs film vzkipelo mesto, 17. In 18. januarja ame-. riškl cs film dnevnik ane frank. ŠMARJE — 13. januarja ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK, 14. januarja angleški CS film KLJUČ, 17. januarja francoski CS film MODBRATO CANTABILE. ŠKOFIJE — 13. januarja poljski film MATI IVANA ANGELSKA, 14, januarja ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK, 18. januarja francoski film MODERA-TO CANTABILE. SESANA — 11. ln 12. Januarja jugoslovanski film DVA, 13. in 14. januarja francoski CS film VSAK ME LAHKO UBIJE, 16. in 17. januarja angleški film ABDUL VELIKI, 18. ln 19. Januarja poljski VV film PODMORNICA ORAL. POSTOJNA — 13. in 14. januarja ameriški barvni CS film VIKINGI, 15. in 17. januarja ameriški barvni CS film DOBER DAN, ŽALOST, 1B. in 19. januarja ameriški barvni CS film ZAKON DŽUNGLE. PRESTRANEK — 14. januarja indijski barvni CS film SAJONA-RA. PIVKA — 13. in 14. januarja ameriški barvni film TRI URE DO ODLOČITVE, 17. januarja italijanski film SMELI PODVIG. TUDI BOLGARI RAZVIJAJO SVOJE POMORSTVO O bolgarskem pomorstvu doslej skoraj ni bilo slišati. Sele leta 1957 so zgradili v Varni na Črnem morju prvo ladjedelnico, ki ima perspektivo, da bo v doglednem času lahko gradila tudi čezoeean-ske ladje do 10.000 ton. Leta 1957 je navedena ladjedelnica slavila svojo prvo delovno zmago, in sicer s splavitvijo manjše potniške ladje (820 1, 250 pot. mest), leto pozneje so zgradili tovorno ladjo z nosilnostjo 3000 ton, naslednje leto pa za Sovjetsko zvezo poseben tanker za morsko in rečno plovbo (4000 ton nosilnosti), lani in letos pa več ladij po 3000—5000 ton nosilnosti, nadalje tankerje po 4000 ton in potniške ladje za 250 potnikov. ALI JE ATOMSKI POGON CENEJŠI? V pomorstvu se obetajo stroji z novimi pogonskimi silami. Kaže, da smo sedaj spet prišli do mejnika, ko bo klasično pogonsko sredstvo zamenjalo novo. Ni še dolgo tega, ko so tekoča goriva začela uspešno zamenjavati premog. Sedaj pa nastopa atomski pogon, ki naj izrine nafto . . . Ameriški strokovnjaki, ki proučujejo svojstva ameriške trgovske čezoeeanke »Savannah«, so izračunali, da je že sedaj atomski pogon na ladjah cenejši od tekočih goriv, in sicer za 10 4/o. Tudi nekaj manj posadke potrebuje taka ladja. V 20 letih bi 45,000-tonska ladja na atomski pogon prištedlla 380 do 560 milijonov dinarjev 1 In to ni malo, ali ne? REKORDNI USPEH NOVEGA LEDOLOMILCA Pred nedavnim je finska ladjedelnica zgradila za Sovjetsko zvezo prvi večji ledolomilee iz naročene serije. Imenuje se »Moskva« in je za »Leninom« najsodobnejši ruski ledolomilee. Pred dnevi je Imenovana ladja preplula skozi ledene arktične vode lz Atlantskega oceana v Tihi ocean v 10 dneh, kar pomeni rekord v hitrosti. Koper, 12. januarja 19G2 ZADNJA STRAN Leto XI. — Številka 3 Novica, da se za Premskl grad zanimata Zavod za zaščito zgodovinskih spomenikov in Turistična zveza, je vse obra-dovala. Grad nI le zgodovinska redkost, marveč tudi privlačen turističen objekt tako za domačega kakor tujega obiskovalca. Ko omenjamo ta spo- Zadovoljno nasmejana nevesta na sliki je 23-letna Annabelle Lee lz Londona. Smehlja se po pravici, saj je »ujela« bogatega ženina Dana Bronstroma (oba na sliki). Švedski industrijee Je obiskoval nočni lokal, v katerem Je bila njegova nevesta biljeterka. Kmalu se Je vnela med njima ljubezen in simpatična gospodična Lee je 22 let starejšega moža od sebe tako zanorela, da jo Jc poročil. Pred dvema letoma Je bila Annabelle vzrok za ločitev zakona lorda Bedforda, od česar pa ni Imela nobene koristi. Kaže pa, da ji je tokrat uspelo pograbiti botro Srečo za krilo; vprašanje je le, koliko časa jo bo lahko zadržala in kako bo s svojim možem sicer zadovoljna Sovjetski fllmarjl so odkrili novega Coogana v osebi šestletnega Volodje Setnenova. Pravzaprav je mladega in nadarjenega dečka odkril pisatelj Mihajlo Solohov, filmarjl pa so ga takoj pograbili, ko je doživel svoj prvi in na moč blesteči uspeh v televizijski komediji, za katero pravijo kritiki, da je pravi biser odrske umetnosti. Na sliki: mali Volodja na televizijskem ekranu menik naše težke preteklosti, skoraj ne moremo mimo starih kronik in zapiskov. Ko so bili oglejski patriarhi na višku svoje moči, so podeljevali posestva in gradove v fevd različnim veljakom. Tako zasledimo v starih kronikah, da je bil leta 1213 Premskl grad dodeljen eraščaku Ude de Prem, v letu 1234 pa zaslednimo kot lastnika Henrika de Prem. Proti XIV. stoletju pa je začela moč oglejskih patriarhov pojemati. Na zgodovinski pozornici v naših krajih so se jeli pojavljati Habsburžani pa tudi goriški grofi. Po smrti goriškega grofa Alberta IV. so dbili Habsburžani v svojo posest Metliko, Pivko, Istro, Postojno in vse te kraje združili s Kranjsko. V tistih časih je imela Kranjska 47 deželnih sodnih okrajev in eden od takšnih sodnih okrajev je postal tudi Prem (Bremb). V njegovo območje so spadali Prem, Trnovo, Košana in Slavina. In kal pravi o Premskem gradu oče slovenske zgodovine J V. Valvazor? V svoji »Slavi« piše, da se grad dviguje nad reko Reko, ki kasneje ponikne v Škocjanske jame in pride na dan z drugim imenom — Tlmav. Pripoveduje, da ima "rad debele zidove in da je zelo izpostavljen bliskom. Ko je neke jesenske noči prenočeval v gradu, se je razdivjala nevihta. Treskalo je kot bi streljalo s topovi. To noč je naštel 40 vefiiih bliskov. Ena strela je švignila tudi skozi sobo, v kateri je spal. Pri enem oknu je švignila notri, pri drugem pa ATOMSKI ROBINSONI Atomske bombe v kinu, na televiziji, v časopisu, na cesti, v tramvaju, na vlaku — kamorkoli se obrneš, histerija. Takšen strah je zajel tudi zakonca Stanberry iz Londona, ki sta sklenila, da bosta pobrala šila in kopita in jo mahnila na kakšen osamljen otok daleč od vsake civilizacije. Toda ne sama. V časopise sta dala oglas, s katerim pozivata 50 zakoncev, ki bi se jima hoteli pridružiti, da bi skupaj živeli robinsonsko življenje. ven, tako pripoveduje J. V. Premski grad, kakor ga vidi turist s ceste, ki pelje lz Ilirske Valvazor. v. K. Bistrice (Rijeke) v Postojno (Ljubljano) Ena izmed zelo pomembnih dejavnost ljubljanskega Zavoda Borec jo tudi vsakoletna izdaja za vsakogar in za vse primernih koledarjev: od žep- nih, raznih velikosti ln oblik, preko dnevnih (knjižnega formata) pa do okusnih stenskih. Vse izdaje so Izredno okusne in opremljene z umetniškimi Letošnje izdajo koledarjev Založbe Borec Menda ni zdravila, ki bi bilo bolj znano in učinko-' vito, kakor je penicilin. Svetovna proizvodnja penicilina je znašala- leta 1942 15 kilogramov, lansko leto pa so ga napravili že več kot 880 ton, kar je nekaj več kot osemdeset vaganov tega zdravila brez embalaže. Penicilin pa ni samo zdravilen, za nekatere utegne postati penicilin tudi smrtonosen strup. V ZDA zabeležijo-na leto približno tisoč smrtnih primerov zaradi preobčutljivosti na penicilin. Na 10 milijo-nvo injekcij penicilina imajo na Danskem tri smrtne primere.- Najbolj občutljivi so ljudje srednjih let. S penicilinom moramo ravnati smotrno in ga ne smemo uporabljati pri vsaki manjši infekciji. Dolgo so jih iskali, naposled pa so jih le našli. Koga? Tihotapce zlata. Bili so uslužbenci angleške letalske družbe BOAC. Iz Evrope so tihotapili v Pakistan zlato. Sila prebrisano. V rjavi sladkor so pomešali zlati prah. Carini V Kara-čiju niso mogli biti sumljivi, naposled pa je Interpo-lu pomagalo naključje. Neki detektiv je videl uslužbenca BOAC, ki je vrgel v kozarec vode sladkor, počakal, da se je stopil, nato je vodo popil in z dna kozarca prah stresel v moš-njič ter ga pri svojih znancih prodal. Ste videli, Kako se kremži ta fantek? To je mali Aris Loboda iz Pirana, poldrugo leto star »možak«. Aris je slabe volje, ker je njegov očka Bojan Loboda, I. častnik stroja na ladji Goranka, odplul daleč v tujino, na pot okoli sveta. Toda ko bo Goranka spet priplula v naše morje, se bo Arisovo obličje zjasnilo, kajti očka bo prišel domov in prinesel lepe Igrače. reprodukcijami naših najvidnejših umetnikov. V malem žepnem koledarčku so zbrani priročni podatki z različnih področij, ki bi utegnili biti v korist imetniku — vse do barvnih prometnih znakov. Žepna koledarja formata listnice sta v dveh izvedbah: celoletni dnevni, ki je razdeljen za beleženje po urah in kjer je treba na dva dni odtrgati z lista perfo-rirani kupon z ustreznima datumoma, ter prava listnica z dnevnim beležnim koledarskim vložkom, ki ga Je treba menjati vsako tromesečje. Vse izdaje so vezane v izredno fino usnje in vzdrže vsako primerjavo s podobnimi tujimi izdelki, kolikor jih celo ne prekašajo. Prav takšen je tudi koledar knjižnega formata, ki se je v zadnjih letih že močno uveljavil pri naših poslovnih ljudeh in družbenih delavcih. Stenska koledarja sta dva: zdaj že tudi tradicionalni Partizanski koledar, letos z reprodukcijami pokojnega akademskega slikarja Nikolaja PIrnata, ter novi, večji stenski koledar ameriškega formata in načina izvedbe z akvareli slovenskih krajinskih motivov. Oba sta mesečna koledarja. Zal koledarjev ni v prodaji, ker jih Zavod izdelujo le na podlagi predhodnih naročil ln ne mara tvegati nenaročene proizvodnje. To je razumljivo, zato je treba koledarje naročiti že zdaj v začetku tega leta v ustrezni količini In izvedbi, da bi jih Zavod Borec lahko konec leta dobavil vsem interesentom. Kar je prepovedano, je sladko. Ta starodavna modrost še vedno ni. postala plesniva. Zgovoren dokaz je primer romana »Ljubimec Lady Chaterley«, ki je bil trideset let na indeksu, zdaj ga pa prodajajo za med. Nedolgo tega so britanske knjigarne razprodale že več kot deseti ponatis ali tri milijone in pol izvodov. Lovski čuvaj piranske lovske družine »Strunjan« tovariš Co-lja s prelepim lovskim rogom, ki Je prehodna nagrada za najboljšo ekipo lovskih psov — istrskih goničev — v poslej tradicionalnem vsakoletnem tekmovanju med lovskima zvezama Kočevje in Koper Hrta veteranov V letošnjem aprilu pripravljajo v Franciji svojevrstno atrakcijo. Na relaciji Lyon—La Mans bodo priredili avtomobilske dirke, kjer bodo sodelovali samo tisti avtomobili, ki so bili proizvedeni pred letom 1914. Za to svojevrstno tekmovanje je že prijavljenih 70 avtomobilov iz dobrih, zlatih časov. njinulo nedeljo Je bilo na področju piransko lovske družine »Strunjan« povratno srečanje ekip vodnikov lovskih psov — istrskih goničev — lovskih zvez Kočevje ln Koper, Tekmovanje je kočevska zveza napovedala koprski ze lani v okviru proslav dvajsete obletnice vstaje in revolucije ter je bilo prvo srečanje na Travni gori pri Ribnici. Ob zaključku v nedeljo so udeleženci dobili lepa priznanja in nagrade. Ekipno je zmagala lovska zveza Kočevje, ki si je tako za letos priborila prehodni rog, posamično pa je bil prvi s svojim psom Matija Benčič iz Pirana, član lovske družine Šmarje nad Koprom. Na sliki: udeleženci zaključnega srečanja v Luciji pri Portorožu — Rad bi obiskoval večerni tečaj slovenščine in matematike. Sinove domače naloge so namreč vedno težje ... ANTON P. CEHOV Fedja je zatapkal s copati in odšel. Stopil sem za zaveso. Zi-nočka je sedela na širokem divanu, obdana z neštevilnimi blazinami in se držala za vrat, »Pokažite jezik!« sem začel, sedel poleg nje in mršil obrvi. Iztegnila je jezik in se zasmejala. Jezik je bil povsem normalen, rdeč. Začel sera ji iskati puis. »Ilm!...« sem zamrmral, ko ji nisem otipal pulsa. Ne spominjam se več, kakšna \T3rašanja sem ji zastavljal, ko sem opazoval njen poredni in smeječi se obrazek. Spominjam se le tega, da sern se zdel pri kraju diagnosticiranja sam sebi že takšen bedak in idiot, da mi ni bilo do nikakršnih vprašanj več. Navsezadnje je prišel Fedja in sedli smo k čaju. Zdaj je prišel čas, da napravim recept. Zamislil sem se in ga napisal po vsen pravilih zdravniške učenosti: Sic transit 0,05 g Gloria mundi 1,0 Aquae destilatae 0,1 Vsaki dve uri po eno žličko Gospe Selovi dr. Zajcev Ko sem bil zjutraj že povsem pripravljen za odhod in sem se s kovčkom v roki za vedno poslavljal cd svojih novih znancev, me je Fedja nenadoma ujel sa rokav in me prepričeval, ko mi je ponujal bankovec za deset rubljcv: Zjutraj, ko sem bil že povsem pripravljen za odhod in sem se s kovčkom v roki za vedno poslavljal od svojih novih znancev, me je Fedja nenadoma ujel za roko in me prepričeval, ko mi je ponujal bankovec za deset rubljev: »Ne, ne, morate vzeti! Vi ste študirali, vi ste delali! Svoje znanje ste si pridobili s potom in kr\'jo! Jaz to razumem!« Nič drugega mi ni kazalo, kakor da sem vzel denar. Tako sem v najbolj splošnih potezah preživel noč pred sodbo. Ne bom opisoval svojih občutij, ko so se pred mano odprla vrata in mi je sodnijski uslužbenec pokazal na klop za obtožence. Povem vam le, da sem prebledel in se zmedel, ko sem se ozrl in videl nekaj tisoč ljudi, ki so bili pozorni na vsako mojo kretnjo; in prebral sem svojo molitev za umirajoče, ko sem zagledal resne in svečane obraze porotnikov... Vendar ne morem opisati svoje groze, a si jo lahko predstavljate, ko sem nenadoma dvignil pogled in opazil za mizo, ki je bila pokrita z rdečim blagom na prostoru za državnega tožilca — kaj menite koga? — Fedjo! Sedel je globoko sklonjen in nekaj pisaril. Ko sem ga ugledal, sem se hočeš nočeš spomnil na stenicc, na Zi-nočko, na svojo diagnozo in po hrbtu so mi zagomazeli mravljinci. Ko je končal s pisanjem, me je bežno pogledal. Sprva me ni spoznal, kmalu pa so se mu oči razširile, spodnja čeljust se mu je po-besila in roka mu je jela drhteti. Za spoznanje sc jc dvignil in uprl vame svoj svinčeno težki pogled. Tudi jaz sem se presedel, sam bog si ga vedi zakaj, in ga jel krčevito opazovati. »Obtoženec, povejte sodišču svoje ime, itd.« Državni tožilec je spil kozarec vode. Na čelu so se mu pojavile potne kapljice. »To bo ,želita'!« sem pomislil. Po vseh znakih sodeč, je državni tožilec sklenil, da me zame-huri. Neprestano se je razburjal, brskal po papirjih, sitnaril... Naj bo kakor hoče. Končati moram. To pišem v sodni palači, v času opoldanskega premora.,, Zdaj bo imel besedo državni tožilec. Kaj bo? / . Ne zamudite prihodnje številke Slovenskega Jadrana Zaceli bomo objavljati novo fantastično povest Napisal jo je sloviti ameriški pisatelj Allan Edgar Foe Povest vas bo skozi nekaj mesecev držala v nenehni napetosti, da boste komaj čakali nadaljevanja. Zagotovite si list s tem, da ga naročite na dom! Že v prihodnji številki Slovenskega Jadrana torej;