Nova maša Slavka Thalerja v Nonči vasi pri Pliberku stran 11 naš tednik Številka 28 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 17. julij 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Pliberški občinski svet: Sklep o financiranju dvojezičnega vrtca sprejet Pliberški občinski svet stoji za Svojim,20.12.1991 sprejetim skle-Porn o ustanovitvi dvojezičnega otroškega vrtca v prostorih glavne sole. Pretekli ponedeljek je pretež-a večina obč. odbornikov sprejela luai sklep o financiranju vrtca. Stroški znašajo 1,5 mil. šil., od 'ega bo plačala dežela 800.000. roti predlogu o financiranju dvo-nnil^He skupine sta glasovala oba oPoornika FPÖ ter Josef Slanitsch .P). Potrebna kritika EL v prejš-jem NT („Koga spet moti dvoje-ficni vrtec v Pliberku?“) pa je žela Pozitivno reakcijo. Socialistična Podžupanja Helga Kristan je na cinski seji decidirano poudarila, a se njena frakcija priznava k Fn°*uZ^n' s^uP'ni v glavni šoti. ako je to storil njen strankarski K°lfga Hans Jurz. Soglasni spredlog odbora za arstvo okolja in turizem, da naj bi sina podprla tistega, ki se od-n 1 2a solarno napravo, s 5000 in n .s 3000 šilingov, na žalost ni c , Potrebne večine. Zanj je v ie ™ glasovala EL, proti njem pa Han ^0val mclr- mastni svetnik enB •■chuttni9 (SF>0)- Solarna ne spada med okolju prijaz-va Jr 2ato ravno od referenta za io n Va okolia lahko pričakovali, da Podpira v čim večji meri. dQu°H0ra ie k'10 tudi o gradnji vo-Von * v vaseh Rinkole in mer' Mes,ni svetnik Fric Ku-morai üPo naših predstavah bi v Mr biti zaöetek gradnje možen Rügern delu jeseni.“ deža ref to: na Prarllog Blaža Kordam 80 vsi občinski odborniki v stisk Se^nino za akcii° »Sosed Tudi na Brdu enojezična ravnateljica Nadzornik Wiegele: „Poskusi izpodkopavanja dvojezičnega šolstva“ Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu, nadzornik Wiegele, je vehementno protestiral proti postopanju okrajnega šolskega sveta v Šmohorju. Ta je imenoval za novo ravnateljico dvojezične ljudske šole na Brdu glavnošolsko učiteljico Johanno Popatnig. Učiteljica, ki se je potegovala za ravnateljsko mesto, nima izpita iz slovenščine in še nikoli ni poučevala na kakšni dvojezični šoli. Prav tako nima tečajev za slovenščino in nikoli ni obiskovala didaktične delavnice za dvojezične učitelje. Na seji kolegija okrajnega šolskega sveta (8. julija v Šmohorju) sta nadzornik Wiegele in Vincenc Gotthardt Cle-ta zastopa v kolegiju slovensko narodno skupnost) zahtevala provizorično zasedbo ravnateljskega mesta. Nato pa sta demonstrativno zapustila sejo. Tako kot ljudska šola v Šmihelu in pa javna dvojezična ljudska šola v Celovcu, je bila LŠ na Brdu pomotoma razpisana v uradnem listu koroške deželne vlade kot enojezična šola. Inšpektor Franc Wiegele vidi v takem postopanju poskus izpodkopavanja dvojezičnega šolstva. Kot šolski nadzornik za odločitve, kot je to zasedba ravnateljskih mest z enojezičnimi učitelji, ne more prevzeti odgovornosti. Zato poziva Wiegele politike, da jasno nastopijo proti takim nameram. Afriški Juri Muri v Švici V času med 9. in 12. julijem je gledališka skupina Scena 11 iz Celovca gostovala z Juri Murijem v Švici. V Thunu so se v tem času srečale skupine iz Švice, Nemčije, Italije, Bolgarije in Avstrije. Povod za to gostovanje je bilo srečanje amaterskih gledaliških skupin v Osojah, kjer so Švicarji spoznali slovensko skupino in jo povabili na gostovanje v Švico. Predstavo „Juri Muri v Afriki“ je videlo v Thunu okrog 350 ljudi. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer je dejal, da je bil odmev na predstavo tako dober, kot ga še v življenju ni doživel. Publika je svoje navdušenje izrazila s številnimi vmesnimi aplavzi in se je za odlično predstavo zahvalila s petminutnim aplavzom. Zaključna 30. predstava Juri Murija bo 14. avgusta 1992 v Železni Kapli. Politika STRAN stran petek, 17. julij 1992 Politika TEDNIKOV KOMENTAR P/se Janko Kulmesch 26. junija 1992 je poteklo eno leto, odkar Koroški vlada deželni glavar Zernatto. Ko je po zaslugi socialdemokratov zamenjal Haiderja, je bila večina političnih komentatorjev skeptična. Ni si mogla prav predstavljati, da bo lahko kot predstavnik šibke koroške ÖVP uspel. Prej so pričakovali, da ga bodo socialdemo- dokaj večja, kot je bila ta npr. s strani Wagnerja. Kako je Wagner s Slovenci govoril in ravnal, je znano. Na žalost pa se tudi njegov naslednik Ambrozy ni kaj iz tega naučil. Tako je vprašanje otroških vrtcev ali glasbene šole v njegovi kompetenci, vendar odločno zavrača najmanjšo pozitivno rešitev. Ena- O enoletni bilanci deželnega glavarja Zernatta krati in Haider „zmleli“ in tako uničili še zadnje ostanke njegove stranke. Prišlo je drugače. Trenutno ima Zernatto gotovo manjše težave kot njegova konkurenta Ambrozy in Haider. V primerjavi z Ambrozyjem mu gre naravnost zelo dobro. V stranki je v vsakem oziru neospo-ravan šef, pri (vplivnih) medijih dokaj priljubljen in če govoriš z ljudmi, vedno spet slišiš, da na Koroškem v preteklih desetletjih nismo imeli tako prijaznega deželnega glavarja, kakor ga imamo danes. To seveda ne pomeni, da ima najboljše možnosti ostati deželni glavar tudi po naslednjih volitvah. Ne smemo pozabiti, da je Ambrozyjevim socialistom na prejšnjih dežel-nozborskih volitvah manjkalo le 4000 glasov do absolutne večine. Prav tako so koroški volilci slej ko prej zelo naklonjeni Haiderju. Vendar se Zer-nattova ÖVP nahaja v precej boljšem položaju, kot npr. v času, ko jo je vodil Scheuchen Da je Zernatto v javnem mnenju proti pričakovanju napredoval, o tem ni dvoma. S tem pa nikakor ni rečeno, da je lahko zadovoljen tudi s konkretnimi delovnimi rezultati v korist Korošcev. V našem primeru v korist koroških Slovencev. Brezdvomno ima njegova enoletna bilanca nekaj razveseljivih aktiv. Mdr. je Zernat-tova pripravljenost za redna in odkrita pogajanja s Slovenci ko velja to za vprašanje skupnega demokratičnega zastopstva in samostojnega dežel-nozborskega mandata. Zlasti v vprašanju skupnega demokratičnega zastopstva je deželni glavar Zernatto precej jasen in odprt. Moral pa bi biti tudi dovolj konsek-venten — sploh, ker ve, da zagovarja ta model mdr. Enotna lista, ki je že danes od občinskih in deželnih oblasti ter Slovenije priznano, z volitvami legitimirano zastopstvo koroških Slovencev. Čakati tako dolgo, dokler bo zadnji koroški Slovenec privolil skupnemu demokratičnemu zastopstvu in si pri tem umivati svoje roke v nedolžnosti, vsekakor ne zadostuje. Nič manj neumestni so načelni pomisleki, ki jih ima deželni glavar v zadevi deželnega zakona o dvojezičnih otroških vrtcih (beri pogovor s Zernattom na str. 3). Nepotrebne so bile tudi njegove izjave v zvezi s Steinacherjem. Izkušnje koroških Slovencev z nacizmom in Heimatdien-stom so zgodovinsko znane. Tem večja bi morala biti senzibilnost deželnega glavarja, ko govori o teh poglavjih koroške zgodovine. Kljub temu: njegov trud, da bi bil deželni glavar za vso Koroško, torej tudi za njene slovenske prebivalce, je očiten. Vendar to samo ne zadostuje. Pod črto vsake bilance so izključno merodajni njeni konkretni rezultati. Avstrijski parlament razpeljal 0 manjšinskem mandatu Kljub odklonitvi manjšinski mandat ostane na d ovnom podu V državnem zboru so sklenili 10. 7.1992 reformo volilnega reda. Precejšen del debate so poslanci posvetili možnosti zastopstva narodnih skupin v državnem zboru. Center avstrijskih narodnih skupin je s svojo peticijo dosegel, da bo debata o parlamentarnem zastopstvu narodnih skupin ostala na dnevnem redu, saj se stranke po petkovih izjavah v parlamentu ne bojo več mogle ogniti diskusiji o ustreznih modelih. Piše Rudi Vouk Kot je znano, je Center avstrijskih narodnih skupin sklenil peticijo, v kateri zahteva tako spremembo volilnega reda, ki omogoča samostojno zastopstvo narodnih skupin v parlamentu. Peticijo je vložil poslanec Khol od ÖVP, ki pa je pozneje ni več podpiral, z argumentom, da si narodne skupine o obliki zastopstva same niso edine. Za presenečenje je poskrbela FPÖ: poslanca Ofner in Frischenschlager sta vnesla predlog, naj zvezna vlada na osnovi te peticije vodi razgovore z zastopniki narodnih skupin s ciljem, da se jim omogoči parlamentarno zastopstvo. Poslanec Barmüller je razložil, da si FPÖ lahko predstavlja dva modela: ali izjemo od 4 % klavzule za liste narodnih skupin, kot to predvideva peticija, ali pa bi za vsako narodno skupino naj bil rezerviran po en mandat. Vsekakor bi naj zagotovili avtonomno manjšinsko zastopstvo v parlamentu. V strankah se narodne skupine po Barmüllerjevem mnenju ne morejo ubraniti asimilacijskega pritiska in so prisiljene prevzeti njihove družbenopolitične nazore. Stoisitsevo je Barmüller imenoval „protagonistko tihe asi- milacije“, ker masivno nastopa proti samostojnemu manjšinskemu zastopstvu. Očital je, da Avstrija v nasprotstvu do drugih evropskih dežel ne pozna manjšinskih mandatov, čeprav je pri KEVS v Kopenhagnu sama zahtevala, da morajo narodne skupine imeti možnost do soodločanja. Antoni (SPÖ): „V poštev pride le integracija v stranke“___, Za SPÖ je koroški poslanec Antoni odklonil predlog FPÖ in govoril o „navidezni ljubezni te stranke do manjšin“, ker je FPČ že v šolski debati pokazala njen pravi obraz. Za zastopstvo narodnih skupin v parlamentu Antoni naštel tri variante, namreč virilista, samostojno manjšinsko stranko in integracijo v večinsko stranke. SPÖ podpira integracij0 v stranke, ker se tako stranke ne morejo odrekati odgovornosti z3 narodne skupine. Proti avtonomnemu parlamentarnemu zastopstvu manjšin 56 je izrekla tudi Terezija Stoisits-Takšno zastopstvo bi po njenem mnenju bilo v korist ostalim strankam, ker bi „upravičeno(•, lahko zanemarjale angažma 2° Odprto pismo EL Klestilo EL piše zveznemu predsedniku Klestilu, da zelo upa v njegove besede, kot so to „solidarnost, demokracija, pravičnost“. Opozarja predsednika na to, da morajo imeti narodne skupine nujno samostojne zastopnike v vseh zakonodajalnih telesih, kar trenutno ni tako. EL se sklicuje na Kopenhagensko izjavo KVSE, ki zagotavlja narodnim manjšimam pravico soodločanja v njenih zadevah. Zato tudi protestira proti ravnanju obeh vladnih strank in poziva državnega predsednika, naj jih opozori na njihovo neupoštevanje pravic narodnih skupnosti. EL zavrača Antonija in poziva Stoisitsevo k odstopu EL ostro zavrača predlog državnozborskega poslanca Antonija, ki je zagovarjal integracijo narodnih skupin v stranke. „SPÖ gre samo za držanje glasov slovenskih socialdemokratov in za vzdrževanje konfliktov znotraj narodne skupine,“ tako EL. Poslanko Stoisitsevo pa EL zaradi njenega odklonilnega stališča v vprašanju samostojnega parlamentarnega zastopstva narodnih skupin Poziva, naj odda funkcijo ^anjšinske govornice Zelenih, ker ne deluje v interesu narodnih skupin. narodne skupine“. Zahteva po nvtonomnem mandatarju „ni zahteva narodnih skupin temveč organizacij“. Kaj lahko doseže zastopnik manjšine na listi strank, je uspešno dokazal Smolle, je rekla Stoisits. Tudi če je bil predlog FPÖ samo zelo očividna taktična poteza in tudi če je bil za ÖVP izgovor o neenotnosti znotraj narodnih skupin najbrž zelo dobrodošel, se v javnosti zavest o potrebi in pomenu samostojnega mandata za narodne skupine vse bolj utrjuje. Če zanemarjamo ideološko utemeljeno nasprotovanje Stoisitseve, edinole SPÖ in zlasti slovenska skupina znotraj SPÖ nasprotuje takemu mandatu. Zavedati se je treba, da bi brez nasprotovanja slovenskih socialdemokratov lahko bil sklep o uvedbi manjšinskih mandatov, kot jih poznajo v številnih evropskih državah, že sprejet. Z leve: predsednik EL Andrej Wakounig, Marjan Pipp in Vladimir Smrtnik Enotna lista se brani proti ignoranci koalicijskih strank Na tiskovni konferenci dne 9. 7.1992 je predsednik Enotne liste Andrej Wakounig poudaril, da neupoštevanje posebnih uredb za manjšinske stranke v volilnem redu za državnozborske volitve ni samo krivda koalicijskih strank, temveč tudi tistih manjšinskih zastopnikov, ki so s svojo neenotnostjo preprečili zastopstvo narodnih skupnosti v zakonodajnih gremijih. Predsednik Enotne liste se brani proti načelu, ki še vedno obstaja v avstrijski strankarski politiki — da imajo večinske stranke vso moč, manjšinske pa nobene. Sicer je Enotna lista pri klubskih šefih parlamentnih strank proti temu pismeno protestirala, „toda kdor pozna politična razmerja v Avstriji, ve, da protest ni imel uspeha,“ tako Wakounig. Dalje na strani 5 Integracijski model ni aktualen Za deželnega glavarja dr. Zernatta model integracije v stranke, ga predlagajo socialdemokrati in ZSO, sploh ne predstavlja teme, 0 kateri bi se bilo treba pogajati. Zernatto Našemu tedniku: „Za kar 9re in kar sem vedno podpiral, je narodnostna zbornica, katere predstavnik bi lahko bil avtomatično zastopan tudi v deželnem zboru.“ ___Piše Janko Kulmesch Zernatto: „Model deželnozbor-s*e9a zastopstva kor. Slovencev, ki 9radi na integracijo v večinske stranke, že obstaja in se ga bosta O in ÖVP gotovo poslužila pri aslednjih deželnozborskih volit-ah. Za ÖVP bo gotovo kandidiral a Oglednem mestu pliberški žu-pan mag. Grilc." Kar deželni glavar pogreša, pa v° riemokratično legitimirani pogo-orni partnerji na strani narodne apnosti. Zato zagovarja tudi na-odnostno zbornico in zastopstvo lenega predstavnika v deželnem b°ru. „Takšen zastopnik-virilist naj bi bil v vseh vprašanjih, ki se direktno tičejo slovenske narodne skupnosti, docela enakopraven ostalim deželnozborskim poslancem. V drugih vprašanjih pa bi sodeloval brez glasovalne pravice.“ Tako deželni glavar. Otroški vrtci: „Brez upoštevanja občinskih svetov ne bo šlo.“ Vendar pogreša dr. Zernatto usklajeno stališče na strani narodne skupnosti, konkretno med NSKS, EL in ZSO. Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ zanj v tej zvezi nima legitimacije, kot tudi ne vidi potrebe, da bi znotraj ÖVP Zernatto: „ Kar sem vedno podpiral, je narodnostna zbornica“ ustanovili podobno organizacijo. Glede zakonske ureditve dvojezičnih otroških vrtcev na deželni ravni je dr. Zernatto potrdil, da so sedaj potrebni pogovori z vsemi župani dvojezičnih občin ter z Dunajem, ki naj bi se obvezal plačati za posamezni vrtec po eno otroško vrtnarico. Hkrati je izrazil svoje načelno nezadovoljstvo nad potrebo takega deželnega zakona. Zernatto: „Na eni strani želijo občine čim več avtonomije, na drugi pa jo hočejo v tem vprašanju oddati deželi. Temu ne morem prav slediti. Avtonomije ne moreš deliti. Brez upoštevanja občinskih svetov glede ustanavljanja dvojezičnih skupin ne bo šlo.“ Kot je znano, je sosvet sprejel soglasni sklep, po katerem naj bi prišlo do posebnega deželnega zakona o dvojezičnih otroških vrtcih. Ta zakon naj bi obvezal občine, ki imajo otroške vrtce, da ustanovijo dvojezično skupino, če je za to najmanj pet prijav. „Nova slovenska vlada ne išče direktnih odnosov s Celovcem.“___________________ Očitno nezadovoljen je deželni glavar tudi z novo slovensko vlado. „Odkar ima Republika Slovenija novo vlado, so se odnosi s Koroško precej spremenili. Slovenska vlada ne išče več direktnih odnosov s Celovcem, temveč samo z Dunajem.“ Zernatto, je tudi pismeno pozval Slovenijo, da bi spet poživili redne kontakte na najvišji ravni. Zernat-tov apel Sloveniji: „Dobro sosedstvo zahteva stabilne razmere. Zato se mi zdi važno, da bi v Sloveniji prišlo čim prej do novih volitev. To bi lahko bil nov začetek sodelovanja med Koroško in R. Slovenijo.“ Gost v NT STRAN r- petek, 17. julij 1992 GOST V NAŠEM TEDNIKU Vinko Zaletel Znani in priljubljeni župnik Vinko Zaletel, dušni pastirvVogrčah, je te dni slavil svoj 80. rojstni dan. Čeprav je pred leti skoraj povsem izgubil dragoceni dar vida, še zdavnaj ni opravil z življenjem, ampak je videti čil in podjeten. Z gospodom Zaletelom se je pogovarjal Adrian Kert „Da bi se tudi pri nas znali male približati!" Naš tednik: Gospod Zaletel, preden pričneva najin pogovor, bi Vam rad osebno in v imenu Našega tednika iskreno čestital. Po osmih življenjskih dece-nijih človek najbrž že lahko presodi svoje življenje. Bi Vi, ko bi imeli tako rekoč še eno možnost, drugače oblikovali svoje življenje? Vinko Zaletel: Niti danes si ne domišljam, da bi moral kaj velikega spremeniti. V življenju pa se v bistvu vedno kaj spreminja. Imam še vedno iste misli, zakaj sem postal duhovnik in kaj kot duhovnik delam za Cerkev in narod. To je še vedno v meni in zato ne bi spremenil veliko svojih načel. Omenili ste Cerkev in narod. To sta pojma, ki sta Vas, povezana med seboj, spremljala vse življenje. To gotovo. Prvo je Cerkev, njej sem se odločil služiti. Ta odločitev pa pogojuje tudi službo narodu. In moram služiti narodu, saj ga je prav tako dal Bog, kot je meni dal življenje, lastnosti in drugo. Sploh se mi zdi dolžnost človeka, da ne živi samo zase, ampak tudi za druge. Lotiva se druge teme. Še ni dolgo od tega, ko je v R. Sloveniji vladala komunistična ideologija. Ponekod jo je še danes zaznati in jutri še ne bo povsem izginila. Kako globoko je ta mišljenjska struja, 99 po Vašem, vplivala na koroške Slovence? To je stvar, ki bi zahtevala obširne analize, tako mnogovrstno je vplivala na ljudi, najsi je to versko, narodno, kulturno ali značajsko. To je ves kompleks raznih stvari in povsod vidimo, da je nastala velika škoda, ki je dolgo ne bomo mogli izbrisati, ker je kot impregnirana. Ne gre kaj takega kar tako odpraviti, da rečeš: „Zdaj ne bomo več tako mislili in delali, ampak drugače.“ To zahteva dolg razvoj. Mislim, da danes vsi uvideva-mo, moramo uvideti, kaj je storil komunizem, kako globoko je to šlo v zavest ljudi, da jih tudi sedajš-nja sprememba ne bo dosti ___________________ spreobrnila. Menite, da čas ne bo opravil svoje? Gotovo, čas zdravi in celi vse rane, pravi star pregovor. Čas bo nedvomno opravil svoje, vendar se je treba zavedati, da mišljenja, čeprav vsiljeno, ne gre spremeniti na gumb, temveč je treba potrpeti dolgotrajni razvoj. To je psihološka zahteva. Pojma levo-desno sta se po vojni usidrala tudi med koroškimi Slovenci. Kako Vi presojate polarizacijo med levico in desnico? Po mojem je to neko vsiljeno ime. Najlažje in najprikladnejše je razdeljevati na levo in desno. So pa med, deniva pod na-vodnice, „desnico in levico“ mišljenjske razlike. Kako se to kaže Vam? Mišljenjske razlike so v tem, da sta trčili dve tako različni ideologiji, če vzamemo ideologijo pred nastopom komunizma in po njem. Kako različni so bili življenje, mišljenje in dejavnost. Sistem jih je popolnoma spremenil, jih korenito preobrnil in skušal z vsemi sredstvi, psihološkimi, tehničnimi, znanstvenimi, ustvariti nov svet, brez ozira na to, kako je bilo prej. Preneseno na razmere med koroškimi Slovenci bi to pomenilo? Prav pri nas se vidi, kako močno komunizem lahko prodre v človeka. To se ne da kar stran spihniti in razumem, da je marsi- Prvo je Cerkev, njej sem se odločil služiti. Ta odločitev pa pogojuje tudi službo narodu. In moram služiti narodu, saj ga je prav tako dal Bog, kot je meni dal življenje. Vinko Zaletel —-—-66 Na žalost ga že dolgo ne ^orem brati in zato mi je težko natančneje presojati. Vsekakor [n'slim, da je potreben, kot je po-^bna delitev med Nedeljo in NT. Nsdelji radi očitajo, da je preveč kitična, kar ni res. Zato je nuien list, ki širi politično mišlje-|e- Kar se tiče športa, je seveda udi potreben, vrhu tega je naj-bbvlačnejši za mladino, čeravno ®'arejši ljudje to kritizirajo. Več bi "0 treba dopisov z domačimi Poročili. To je pa že stara pesem. 0 sem še sam dopisoval, sem 6 vedno trudil, da bi spravil v . asopis vsako reč. Danes pa, ko P'arrio več inteligentov, se zdi, Dt ne bi znali pisati. Mislite, da se novinarji predalo zanimajo za dogajanja ^ Posameznih krajih? premalo je dopisnikov. Če do-'Snikov ni, tudi NT ne more po---------------- . a9ati. Da bi sam hodil okrog in Župnik Vinko Zaletel in njegov zveš1 iral poročila, je zopet veliko sodelavec ravnatelj Jožko Koncilj3- ela. Ljudje se premalo zavedajo P0rnembnosti tega. Je pač tak kaj tega še ostalo in bo ostale j as, ko vsak koristi prosti čas za tukaj in v Sloveniji. Morda tu kal ^ tno zabavo in potrebo, ne pa še bolj, ker smo bolj zaplankam narodno delo. Ta problem ni Kje so vzroki za to zaplair eJen |e na mladino, kanost? k°.leg dušnega pastirstva ste zelo dejavni na področju ž-vljj jo ooi uar; ■ temu loči stemu, an hc m ........ vreden. Po vojni se je videlo, M Po^"' uu je ta sistem zmožen naredi To e rastlo ,z mene m namreč odstraniti in izriniti vsa SernZa^'° sirf n Spoznal kar ie naspanega. Seveda ^ni^t^^'elaio ne smemo aplicirati zgolj na k SkUgai J T ■ r J munizem. Tudi drugi sistemi s ko, da bi " a , J J ravnali podobno. Vsak pa. ^ ljiv0 ^ ^r°dra na športno igrišče. Razvoj je šel seveda ravno r odrs|“;~ u?jav".' . mu, da človeka popolnem* k tem^orioani^ J ' . Ali si v tej ideolog,ji zvest si Preprosto J J|de| jn čuti| nu.alinempotemnisi veliK.trebo in tQ te potem ^ DSG Vogrče se je stanovilo na Vašo pobudo. 9enj je zgorel. Je še kaj ?erJavice? malo prav, pri nobenem ni v ^ zanič, kar je treba priznati. Da se tudi pri nas znali h1®, približati in priznati drugemu, ima tudi prav! , Ali je nasprotstvo v narod1! Še *ip"w!T -jpnosti powMMto..«S Asimilacijo je pospeševalo ustya ne bi prišla pod kako tem, daseje komunizem pokaJ "ticno streho reke| bi_ da v taki obliki, ki je vzbujala s ^ nejo pocj nevtralno streho. skupnosti milacijo ali ne? Kakšen je Gladine in je še vpliv na razvoj? in Nemci so pod ta strah spra „ tudi Slovence. Glejte, kdor je ^ Slovenec, je bil komunist, m duhovniki smo bili komunisti neredko so tudi mene besed napadali in me označevali ?trehPa spada P011 cerkveno ta' Kakši Pa je nevtralna. n° vlogo naj bi DSG igra- ;ea lo 7 .v,uy° naJ bi L kot ti' *'asti v Vogrčah? dopisnik. Kako ocenjujete GoSnnH 7 , 9ovor d Zaietel’ hvala za P°‘ list? Gospodarstvo Nova tržna ureditev Večji trg, večja konkurenca, manjši dokodek za kmete Od 1. julija 1992 dalje velja nova tržna ureditev, ki zagotavlja mlekarnam večjo prostost glede raznolikosti produktov. Hkrati prinaša zakon večjo konkurenčnost. To pa pomeni, da se bo zaostrila kontrola kakovosti, kar bo nedvomno pomenilo slabšo ceno za producenta — kmeta. Zbornični svetnik Janko Zwitter: „Spet enkrat so zgubili kmetje.“ Piše Heidi Stingler V pogovoru z Našim tednikom je zbornični svetnik Janko Zwitter dejal, da so se stranke mnogokrat pogajale za novo tržno ureditev do jutranjih ur, ko so kmetje že vstajali. „Kdo od strank je pri tem zmagal, ni jasno — jasno pa je, da so spet enkrat zgubili kmetje,“ tako Janko Zwitter. „Katera stranka je pri pogajanjih zmagala, ni jasno — jasno pa je, da so spet enkrat zgubili kmetje. Ker se je novelizacija nove tržne ureditve že v določeni meri prilagodila politiki cen Evropske skupnosti, morajo kmetje računati s tem, da se bo znižal njihov dohodek. Cene za kmečke produkte v ES so že danes deloma za tretjino nižje kot v Avstriji. Predsedniški konferenci pa tudi v pogajanjih za novo tržno ureditev ni uspelo zvišati podpore kmetom v takšni meri, da bi izenačile nižji dohodek. Tako bodo kmetje dobili odslej za 8 % manj za svoje žito, kar konkretno pomeni, da se bo znižal dohodek za producenta za šil. 400,— / ha. „Podpore kmetom ne bodo mogle izenačiti nižjega dohodka.“ Premija za plodovno vrsto (Fruchtfolgeprämie) je sicer bila zvišana za leto nazaj za šil. 100,—/ha in za nadaljnjih šil. 100,— za prihodnje leto. Je pa tako, da so iz te ureditve izvzeti gorski kmetje in kmetje, ki imajo manj kot 5 ha površine. K tmeu pride še dejstvo, da bo po pričakovanjih predsedniške konference pri letošnji žetvi predvidoma 170.000 ton manj žita, to zaradi vigredne suše. Kar konkretno pomeni, da bodo imeli kmetje za 500 milijonov šilingov manj dohodka iz žitne produkcije. Tega jim nihče ne bo odškodoval. Bistveno poslabšali pa se bodo tudi pogoji za izvoz živine. Prav živinoreja pa je za večji del kmetij bistvenega, mnogokrat celo edinstvenega pomena. Zato je odbor za živinorejo pri predsedniški konferenci zahteval, da se podpora za krave s teleti (Mut-terkuhhaltung) zviša od trenutno šil. 2500,— na šil. 3500,—. To bi ustrezalo tudi smernicam ES in bi zagotovilo številnim gorskim kmetom njihov obstoj. „Treba je zvišati podporo za rejo krav s teleti za šil. 1000,—.“ Ostro protestiral pa je proti načrtovanemu zvišanju davka na dohodek od 31 % na 36 % zbornični svetnik Janko Zwitter. „Že sama misel na možnost zvišanja davka je sramota, kajti država ne more manjšega dohodka kmeta še višje obdavčiti,“ meni Janko Zwitter. Konkretna posledica prilagoditve nove tržne ureditve na evropski nivo je, da se bodo znižale cene za producente predvsem pri mleku in žitu. Mlekarne pa bodo imele leta 1993 prvič možnost, da bodo ostale za 3 % (1994 celo za 4 %) pod orientacijsko ceno, katero morajo za mleko plačevati kmetom. K temu bo še prišla masivna kontrola kvalitete, s katero bodo mlekarne lahko še enkrat pritisnile na produkcijsko ceno. Nadalje bodo morali kmetje odslej spet plačevati prispevek za prodajo mleka (Absatzförderungsbeitrag). „Če se združi vsaj šest kmetov, lahko ustanovijo svojo mlekarno.“ Šanza pa se kaže glede ureditve manjših mlekarn. Tako bodo imeli kmetje odslej možnost, da ustanovijo svojo mlekarno, če se združi vsaj šest kmetov. Vsak posameznik taki mlekarni lahko odda dnevno največ 100 kg mleka — se pravi 36.000 kil letno. Mlekarna sama pa dnevno ne sme predelati več kot 20.000 kil mleka. V primeru, da ima kmet več kot 100 kil mleka dnevno, lahko tega odda tudi konvencionalni mlekarni. liskovna konferenca Enotne liste (Nadaljevanje s 3. strani) Predsednik Enotne liste pa ne kritizira samo večinskih strank, temveč tudi tiste „zastopnike“ narodnih skupnosti, ki so s svojo neenotnostjo močno podpirali neupoštevanje peticije avstrijskih narodnih skupnosti. Predstavniki, ki delajo manjšinsko politiko preko večinskih strank — kakor na primer Terezija Stoisits (Zeleni) ali Tomaž Ogris (SPÖ) — so v svojih stališčih jasno izjavili, da preko večinskih strank ni možno delovati za narodne skupnosti, temveč v prvi vrsti za stranko samo. Zato za EL nikakor ne more priti v poštev, da bi manjšine bile zastopane samo preko večinskih strank. Mag. Marjan Pipp pa je na tiskovni konferenci ponovno opozoril na konvencijo, ki jo je FUENS letos sprejela. V njej se glasi, da imajo narodne skupnosti pravico do političnega zastopstva v zakonodajnih telesih. Avstrija se potemtakem oddaljuje od evropskega standarda, sicer bi njen parlament pretekli petek ne zavrnil samostojnega državnozborskega mandata. Rož — Podjuna — Zilja Št. Jakob v Rožu: Naučijo Horvath ni več med nami 30. junija 1992 nas je pretresla žalostna vest, da je v bolnici za vse nepričakovano umrla priljubljena bivša poslovodkinjaPo-sojilnice-Bank Št. Jakob v Rožu Nanči Horvath. ČESTITAMO Rajna Nanči Horvath se je rodila J2. marca 1921 v Veliki vasi pri Št. Jakobu v Rožu kot nezakonska hči Ane Lauritsch. Poročila se je leta 1944 s Pavlom Horvathom in sta se jima v zakonu rodila dva otroka. Polagoma sta si z možem kupila stavbeno parcelo in začela z zidanjem lastnega doma. Gospa Nanči se je zaposlila pri Posojilnici Št. Jakob v Rožu. Do tistega časa je Posojilnica Št. Jakob poslovala samo v nedeljah. Z nastavitvijo gospe Horvath je Posojilnica začela poslovati dnevno, sprva samo dopoldne, pozneje pa celodnevno. Nanči se je trudila, da se je promet zvišal — opravljala je posel z veliko ljubeznijo in veseljem. Takrat so bile plače še zelo nizke, kljub temu je rajna znala položiti šiling na šiling in sta si z možem postavila lično hišico. Štednja je bila za rajno prva zapoved, sicer ne bi mogla dati starejšega sina študirati. Kot poslovodkinja Posojilnice je bila rajna Nanči pri ljudeh zelo priljubljena in ji velja zahvala za njeno požrtvovalno delo in njen doprinos k razvoju naše šentjakobske banke. Celih 16 let je rajna opravljala delo pri Posojil- Violinski koncert na Humu Violinski koncert 4. julija v po-družniški cerkvi na Humu je bil peti koncert v vrsti komornih koncertov, ki jih prirejata KD „Peter Markovič“ in Katoliška mladina iz Rožeka. Bahove solo-sonate za violino je igral Branko Brežavšček, violinist Slovenske filharmonije, koncertni mojster komornega orkestra Carnium in prvi violinist godalnega kvarteta Muzina. Na sporedu so bile sonate Johana Sebastiane Bacha, prvi komad pa je bila sodobna skladba Ljubljančanke Brine Jež, ki je bila na Humu navzoča. Med številnimi obiskovalci priljubljene prireditve na visoki umetniški ravni je društveni predsednik mogel pozdraviti domačega župnika patra Tončka Zajca in domačega župana Karlija Mitscheja z vrsto občinskih odbornikov, poudaril pa je tudi potrebo po komornih koncertih, ki naj bi jih organizirali v naših vrstah. To „zahtevo" je potrdil prav 5. večer komorne glasbe na Humu, ki je žel brez izjeme veliko odobravanje obiskovalcev od blizu in daleč. pmo niči, dokler ni iz zdravstvenih razlogov šla 1. aprila 1976 v pokoj. Tudi v pokoju je bolezen ni zapustila — večkrat je morala iskati zdravniško pomoč v bolnici. V petek pred svojo smrtjo je še sama stopila v rešilni avto in je dejala, saj se kmalu spet vidimo. Tokrat pa je vsa zdravniška veda odpovedala in je Nanči v bolnici mirno zaspala. Kot njena smrt, tako je bilo njeno življenje mirno, pohlevno in Bogu vdano. Pred osmimi leti ji je umrl mož in je bila do smrti v oskrbi družine sina Reinholda. V četrtek, 2. julija 1992, smo rajno Nančijo ob številni udeležbi znancev in prijateljev pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Št. Jakobu. Župnik Jurij Buch je opravil pogrebne obrede in se v pridigi spomnil rajne. Draga Nanči, v življenju si hodila bolj po trnju in vendar Te Tvoja vera v Boga ni omajala. Zato si se zdaj vrnila k Njemu, kateremu si vse svoje življenje zaupala. Odpočij se od vsega zemeljskega trpljenja v domači zemlji. Sinovoma z družinama pa po tej poti izrekamo naše iskreno sožalje. Letos obhaja Kotmara vas 850-letnico. V okviru praznovanj je bilo tudi slovesno odprtje prizidka k ljudski šoli v soboto, 4. julija 1992. Župan Hugo Götzhaber in ravnateljica Wal-purga Janša sta pozdravila vrsto uglednih gostov, med njimi namestnika deželnega glavarja Petra Ambrozyja, člana zveznega sveta Dietmarja Wedeniga, predsednika deželnega šolskega sveta Huga Reinprechta, nadzornika Franca Wiegeleja, okrajnega glavarja Wolfganga Marcharta, prejšnjega župana Josefa Strugerja in nekdanjega predsednika deželnega šolskega sveta in deželnega zbora Josefa Guttenbrunnerja. Wedenig je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je kotmirška šola vzorna dvoje- Na Obirskem pri Pistotniku je praznovala osebni praznik Marta Paulič. Želimo ji sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. * Iz društva upokojencev Št. Jakob praznujejo Greti Resman z Reke, Mici Mak iz Tal in Zora Perm osebne praznike. Vsi člani želijo veliko zdravja, božjega blagoslova in lepih dni življenja. NT se pridružuje čestitkam. * V Rikarji vasi je pred kratkim praznovala ro[stni dan Pavla Zadnikar. Želimo ji najboljše, zlasti božje milosti in sreče. * V Železni Kapli je obhajala rojstni dan in god Ani Komatič. Čestitamo in želimo vse najboljše. * Deseto pomlad je doživel Peter Piskernik na Borovnici. Za okrogli praznik mu čestitamo. Za 59. rojstni dan čestitamo Margareti Pogačnik iz Dobrave pri Dobrli vasi. Vse najboljše in še mnogo let! * 30. rojstni dan je slavil Kurti llavnik iz Železne Kaple. Vsi mu želimo zdravja, zadovoljstva in sreče za naprej. žična šola, Ambrozy pa je zahteval od nas vseh več strpnosti in pripravljenosti za sožitje; Evropa kaže ob trenutnih stiskah milijonov nesrečnežev premalo solidarnosti. Šolo je blagoslovil župnik Maks Michor. Šlavnost so olepšali učenci z deklamacijami pa odrskimi in glasbenimi nastopi. Vsak razred je kaj pokazal. Rezika Iskra je z 2. A razredom pripravila prizor „Našačetica“; pokazali so, kako so zidali šolo. Prav poseben užitek je bila pesem „Ne čakaj na maj“ (Lenčka Küpper — Jožko Kovačič), ki jo je šolski zbor zapel kot predzadnjo. Sodelovali so tudi vsi učitelji; solo je zapel veroučitelj Marjan Smrtnik. Slovesnosti je sledila prijetna in nadvse vesela družabnost. V Črgovičah je praznoval 69. rojstni dan Franc Žunter. Iskreno čestitamo in želimo vse dobro. Pred kratkim je slavila 27. pomlad Ani Golavčnik iz Dobrle vasi. Želimo zdravja, sreče in še mnogo veselja! Kar dvojni praznik je slavila Marija Gojer, Bunčkova mama v Lovankah. Naj prejme najboljše čestitke. * Iz društva upokojencev Sele so obhajali osebne praznike Marija Mlečnik, Rozi Kelih in Hanzi Oraže, Rožičev na Šajdi. Vsi člani društva in NT čestitajo. * Te dni je praznovala 78-let-nico življenja Julijana Langenfuß iz Čahorč. Pošiljamo ji naj lepše čestitke! Na Obirskem je praznovala rojstni dan Ani Karničar. Voščimo ji in želimo zdravja in življenjskega veselja. * 30. pomlad je slavil Fridl Furjan. Naj ga dosežejo iskrene čestitke. Že 80. leto življenja je obhajala Kristina Opetnik. K temu visokemu prazniku ji želimo vse najboljše, posebno še božjega blagoslova in dobrega počutja. V Vinogradih je slavil 53. rojstni dan Oswald Wrienc. Vse najboljše. * Društvo upokojencev Podjuna želi članoma Margareti Kert iz Goselne vasi in Mirku Sriencu iz Grabalje vasi vse lepo in dobro. NT se priključuje voščilom. * Osebne praznike so te dni slavili duhovnik Vinko Zaletel iz Vogrč, Antonia Kulmeš iz Suhe, Igor Kraut z Bistrice, Franc Žunter iz Črgovič, Valentin Čebul iz Šmihela, Metka Bricman iz Strpne vasi in Ana Perč iz Štebna. Društvo upokojencev Pliberk iskreno čestita svojim članom. Tudi NT vošči slavljencem. Mili in Martinu Hoblu se je rodil sin David. Vsem trem želimo vse najboljše in dobro počutje v novi hiši. Kotmara vas: Odprli so prizidek k ljudski šoli Lepe počitnice Vam želimo... Napočil je čas počitnic. Za večino šolarjev in šolark je to najlepši čas leta. Nekateri pa morajo tudi v poletnih mesecih vzeti v roke zvezke in knjige in se pripraviti na jesenske izpite, da popravijo kakšno oceno. Kljub temu pa naj to ne bi bila ovira, da bi prav tisti, ki v preteklem šolskem letu niso imeli toliko sreče, ne imeli možnosti, da bi se odpočili. Vsekakor želimo vsem našim bralkam in bralcem lepe počitnice in mnogo prijetnih doživetij. Odpočili pa se bomo tudi mi. V poletnih mesecih ne bomo izdali Mladega NT. Prva številka bo zopet izšla sredi septembra. Zato Vas pa že sedaj prisrčno vabimo k sodelovanju, da bomo tudi v prihodnjem šolskem letu lahko izdajali pester Mladi NT, ki bo zanimiv za vsakogar, ne glede na njegovo starost ali pa kraj, iz katerega prihaja. Bluesbreakers in Lačni F ranz navdušili v Bilčovsu V počitnicah Sarah še posebej pazi na najljubšega prijatelja. Kljub dežju koncert ni padel v vodo Minulo soboto je bilčovško prosvetno društvo ,3ilkau vabilo na Rock-open-air koncert, ki je bil kljub dežju na travniku pred šolo. Lepo število obiskovalcev si kulturni užitek ni pustilo vzeti, in kljub dežju je bilo razpoloženje odlično. S svojo glasbo sta predvsem mladino navdušili svetovno znani skupini Bluesbreakers in Lačni Franz. Skupini Bluesbreakers je uspelo, da so se v najkrajšem času mogli uveljaviti kot kakovostna skupina rockerskega bluesa. Nastopali so domala po vsej Evropi. Višek pa je bila prav gotovo turneja po Kitajski, kjer so navdušili milijonsko publiko. Bluesbreaker-je danes pozna domala vsak ljubitelj rockerskega bluesa. Skupina Lačni Franz pa se je pojavila leta 1979 v zaspanem mestu Maribor. Pojavili so se, lačni za rockom, in so rekli, da so skupina Lačni Franz. Posneli so že 8 LP in dve CD plošči in so na številnih koncertih navdušili publiko. Milan, Mirko, Zoran, Andrej in še enkrat Zoran sestavljajo danes eno najbolj uspešnih rockovskih skupin v Sloveniji. Nastopali so v vseh večjih mestih bivše Jugoslavije, v Avstriji in drugod. Minulo soboto pa so prav tako kot Bluesbreakerji navdušili na bilčovškem open-air-koncertu „polet 92“. Lačni za rokom - skupina „LačniFranz" Tatjana Zablatnik, stara 13 let, je ena izmed najboljših smučark šent-janškega športnega društva. V letošnji smučarski sezoni ji je uspelo, da se je kvalificirala za koroški kader. Leto poprej je imela velik uspeh s tem, da je zmagala Tyrolia-cup. Za dosego takih uspehov pa je potreben konsekventen trening čez celo leto. „Moj cilj je, da ostanem v kadru“ S Tatjano Zablatnik se je pogovarjala Dunja Kropiunik Tatjana Zablatnik, šolarka Slovenske gimnazije, se smuča že šesto leto pri šentjanškem društvu. Veselje in vnemo do smučanja je dobila od svojega očeta Gustija, ki je sam odličen in talentiran smučar. V prvih letih je Tatjana trenirala z Erihom Užnikom, ki se z izredno vnemo in ljubeznijo še danes posveča smučarskemu naraščaju Roža. Medtem ko je v prvih letih treni- rala za smučarsko sezono od septembra naprej, je danes potreben konsekventen trening skozi celo leto. Program za trening ji je sestavil znani atlet in trener Robert Kropiunik, ki ji sedaj pri treningu vendo stoji ob strani z dobrim nasvetom. Pomembno pri tem je, da se trenirajo vse telesne mišice, tako, da se Tatjana zaveda svoje dobre forme. To je po mnenju trenerja Roberta Kropiunika tudi najbolj važna psihološka opora. Zelo važno je za Tatjano tudi dejstvo, da z njo dnevno trenira njen oče, ki jo tudi najbolje zna motivirati in ji najbolje zna pomagati iz kriz, v katere mlad športnik pride od časa do časa. Šport je mladi smučarki zelo važen in se zaveda tudi dejstva, da pač mora žrtvovati mnogo prostega časa za dosego določenih ciljev. Tako njen trening zahteva dnevno vsaj eno uro in pol časa. Večinoma hodi Tatjana s svojim očetom na trening v celovški stadion, kjer so dani najboljši pogoji. Minulo nedeljo pa se je s svojimi športnimi kolegicami in kolegi iz koroškega kadra odpeljala na enotedenski smučarski trening na ledenik Kitz-steinhom. Za delo s trenerjem Robertom Kropiunikom sta se Tatjana in Gusti Zablatnik odločila zato, ker športno društvo v Št. Janžu kljub najboljši volji ne zmore nuditi svojim članom zadostno podporo. To pa gotovo v prvi vrsti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in kvalificiranih trenerjev, saj poleg Eriha Užnika žal skoraj ni na razpolago človeka, ki bi delal z naraščajem. Najboljšo podporo pa ima Tatjana od tovarne smuči ELAN na Brnci, ki jo oskrbuje z najboljšim materialom. Kljub temu, da mlada smučarka investira mnogo prostega časa za šport, je razveseljivo dejstvo, da v šoli nima nobenih težav. Sploh se tudi zaveda sreče, da je vodstvo šole izredno tolerantno, ko gre za oprostitev od pouka, ko je potreben trening ali pa je kakšna tekma. Poleg smučanja ima Tatjana seveda tudi še druge konjičke. Tako na primer rada in odlično igra na klavirju, igra tenis, nogomet in tako kot vsi mladinci njene starosti jo seveda fascinirajo tudi compu-terske igre. Knjiga meseca:________________ Zgodbe o prostosti... Napočil je čas počitnic in marsikdo bo prav sedaj morda spet našel nekoliko več časa za prebiranje knjig. Zato smo malo pobrskali po knjigami in smo pri tem našli zanimivo knjigo „Die Gedanken sind frei - Geschichten von und über Freiheit“ (založba Jugend und Volk, Dunaj 1990).V njej objavljajo svoje misli o prostosti znani avtorji kot so to na primer Vaclav Havel, Christine Nöstlinger, Andreas Schwarz, Pavel Kohout, Milo Dor, Barbara Frischmuth in še drugi. Kot rečeno je tema te knjige široki pojem „prostost“ - to pa od klasično idealne interpretacije pa do zlorabe pojma. Tako kot vse velike besede se skrivajo za tem pojmom vse možnosti interpretacije, seveda pa tudi nesporazuma. 16 avtorjev iz raznih držav in z različnimi svetovnimi nazori se v tej knjigi bavijo s temi možnostmi interpretacije pojma „prostost“. Tako dokazujejo pisma Vaclava Havla iz zapora, kaj vse je lahko duhovna prostost, če živiš pod najtežjimi pogoji. Pavel Kohout piše o „Charti 77“ in bojazni tistih, katerih pozicija je s tem prišla v majanje. Posledice novodobljene prostosti, padec v realnost, opisujejo Renate Welsh, Ulrike Stadler in Andreas Schwarz. V zgodbi Milo Dora postane knjiga simbol za boljši svet, Stephan Hermelin poroča Jz temnega sveta“. Barbara Frischmuth se sooča z vprašanjem prostosti ženske v tujem svetu. Christine Nöstlinger pa razmišlja o ne-prostosti otroštva. Tako predstavlja ta knjiga lep mozaik o sliki prostosti, katero si vsi želimo. Prav z odpiranjem vzhodnega sveta je to za nas vse gotovo tema in tudi pojem, ki zahteva od marsikoga premislek. Športni komentar Piše Tatjana Zablatnik Ko je v letošnji nogometni sezoni zmagal v koroški ligi Slovenski atletski klub, je postala tudi širša javnost pozorna na slovenske športnike. S tem so slovenski nogometaši prispevali neverjetno veliko k pozitivnemu imiču naše narodne skupnosti. Ko se je izkazala šanza, da bi SAK lahko vstopil v drugo divizijo, je postalo pereče tudi vprašanje, kdo bi to financiral, kajti za to bi klub potreboval letno vsaj 5 do 6 milijonov šilingov. Več podpor športnim dejavnostim Problem financiranja športne dejavnosti pa se kaže tudi pri vseh drugih slovenskih športnih klubih-Neverjetno veliko denarja se investira v kulturno dejavnost, športna dejavnost pa se podpira le ob robu. Gotovo je lepo, če se mladina zanima za kulturo in je dejavna pri pevskih in gledaliških skupinah. Osebno pa mislim, da športni uspehi široko javnost lahko vse bolj prepričajo o kvaliteti posameznikov slovenske narodne skupnosti, ker je v športu edinole odločilen uspeh, katerega lahko meriš v sekundah, metrih ali kakorkoli. PF tem so dani za vse isti pogoji io zmaga tisti, kije pač najboljši. Poleg tega se vsi veliko prema' lo zavedamo dejstva, kako zdrav je šport. Ker pa primanjkujejo vsepovsod športna društva, tudi nj mogoče, da bi številni mladinci lahko kaj napravili iz svojega ta' lenta. Pomanjkanje športnih klU' bov pa je gotovo tudi posledica fl' nančne politike slovenske narodne skupnosti. Pomislimo samo. koliko ljudi je glavnopoklicno nastavljenih pri osrednjih kulturni!1 organizacijah. Gotovo jih je kaki!1 deset, medtem, ko za šport nima' mo niti enega glavnopoklicneg3 človeka, ki bi koordiniral delo p°' sameznih slovenskih športnih klubov. V Rožu na primer je sam0 eno slovensko ali dvojezično športno društvo v Št. Janžu, ki Pa dosega s svojimi člani lepe uspe' he. Sploh je to edini dvojezičn1 športni klub na Koroškem. P°' dobna je situacija tudi na vseh ostalih športnih področjih. Želim si, da bi v bodoče slovenski politiki, ki so odgovorni porazdeljevanje finančnih sreO štev, v vse večji meri podpfl športno dejavnost naših klubov- MLADI NT Otroci Mohorjeve so izdali pester šolski časopis Otroci Mohorjeve ljudske šole so si zastavili velik cilj in so v teku enega meseca izdali za konec Šolskega leta pester šolski časopis, pri katerem je sodelovalo skoraj 30 otrok. V časopisu poročajo otroci tudi o tečaju atletike. Veselimo se Vaših dopisov... Razveseljiv je velik odmev, kate-rega najde naš časopis pri mladih bralkah in bralcih. Tako se vedno sPet razveselimo Vaših dopisov. Posebno veseli pa smo še takih, kot §a nam je poslala naša zvesta bral-ka Tina Turman, ki je za naše bral-Ce napisala tudi pesmico o svojih Papagajih. Uredništvu lista Mladi NT Za vaš časopis, ki ga prejemam Vsa vesela in ga zelo rada prebiram, Sein sestavila naslednjo pesmico in uPam, da Vam bo všeč. Moji Papagaji Čivko in Miša sta moja papagaja, sedaj imata otroka Kokija, ki jima že malo nagaja. Koki je priči vkal na svet neko jutro iz lupine, Čivko in Miša lepo skrbita zanj, da jima ne pogine. Po cele dneve se z njim dajeta oba, za sebe časa nimata. Lep pozdrav! Tina Ponosno so šolarji predstavili svoj prvi časopis. Tako so spoznavali že najmlajši žurnalistično delo, ki je izredno raznoliko, a včasih tudi naporno. V tem listu so otroci predvsem predstavili številne izvenšolske dejavnosti, katerim se posvečajo dijaki Mohorjeve šole. In sicer so to nogomet, lahka atletika, judo, ORFF-instrumenti in podobno. Poleg tega pa so se nekateri izmed njih - kot Ilona Kropiunik in Katarina Hartmann - pogovarjali tudi s politiki. Nekateri izmed njih pa so se posvetili fotografiranju in so ob zaključni prireditvi Mohorjeve šole prodajali te fotografije. Dobiček pa so otroci namenili za pomoč begunskim otrokom. Otrokom za izvrsten šolski časopis čestitamo in jim želimo mnogo veselja do žurnalističnega dela še vnaprej, tako, da nam bo zagotovljen naraščaj žurnalistov. Družinski mirovni praznik na bekštanjskem gradu Minuli petek je bil na bekštanjskem gradu družinski mirovni praznik, katerga je organizirala de-želnozborska poslanka mag. Melitta Trunk. Pozdravne pesmi je številnim gostom v areni zapel Mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije pod vodstvom mag. Stanka Polzerja. S pesmima .Jesenska setev“ in .Denn er hat seinen Engeln befohlen" je zbor Slovenske gimnazije dal temu večeru posebno vsebino. To so bile namreč pesmi upanja, da v tem življenju nastane vedno spet kaj novega, da se vsepovsod kažejo nove perspektive in nova pota. Opazka nekega poslušalca, da bi vsaj pozdravna pesem na tak večer morala biti nemška, je bila grenka kapljica za marsikoga. Toda komentar neke mlade deklice, zakaj se dotični ni razburjal, da je Etta Scollo pela samo angleške pesmi, je odškodoval. Prikazal je namreč, da danes mnogo mladih le misli drugače, namreč bolj odprto in tolerantno. Ta večer pa sta s svojim nastopom navdušila tudi Toni Stricker in Alex Rehak, ki je poskrbel za neverjetno vzdušje na bekštanjskem gradu. Posebno razveseljiva pa je bila pri koncertu navzočnost begunske družine, kateri je organizator večera dal na razpolago častno ložo. Čisti dobiček mirovnega praznika je tudi letos namenjen beguncem. Domače vesti Občinska seja v Železni Kapli Dom onemoglih se bo končno upesničD Sporno spominsko slavje v čast Steinacherju je odmevalo tudi na občinski seji v Železni Kapli. Občinski odbornik dr. Peter Haderlapp, ki je obenem deželnozborski poslanec SP, je na tem slavju zastopal namestnika deželnega glavarja dr. Ambrozyja. Zavzetni občinski odborniki Enotne liste Železna Kapla: Franc Jožef Smrtnik, Lado Hajnžič ib Stanko Podbregar (z leve). Za EL je naslovil frakcijski vodja Franc Jožef Smrtnik pismeno vprašanje na župana dr. Hallerja, če smatra udeležbo občinskega odbornika dr. Haderlappa pri tem slavju kot pozitiven znak dobrega sožitja v občini, oziroma če mu je bilo znano, da bo Haderlapp pri tem dvomljivem slavju zastopal Ambrozyja, ter zakaj ni ničesar podvzel, da bi to početje preprečil. Odgovor dr. Hallerja na to vprašanje: „Da bo Haderlapp zastopal Ambrozyja, nisem vedel. Občina na to slavje ni poslala svojega zastopnika. Kar pa Haderlapp dela v svojem prostem času ali kot deželnozborski poslanec, je njegova stvar in v te reči se ne vmešavam.“ Vsekakor je bil ta nastop dr. Haderlappa na prireditvi v čast dr. Steinacherja udarec v obraz tistih, ki so trpeli pod nacizmom. Zakaj se dr. Haderlapp ni pojavil na spominski svečanosti pri Peršmanu, kjer so prav Steinacherjevi somišljeniki umorili nedolžno družino? Morda pa prihodnje leto? Uresničila se je dolgoletna želja občanov po preureditvi Gregorho-fa v dom onemoglih. Občinski svet je na svoji zadnji seji sklepal o načinu financiranja tega načrta. Dom bo uredila in upravljala Caritas, financiranje pa bo večinoma prevzela dežela. Občina pa bo prispevala 1 mio. šilingov. V razpravi je dr. Haderlapp na dolgo in široko pripovedoval zgodovino Gregorhofa, pri čemer je pozabil, da je v tem poslopju med drugo svetovno vojno bila kasarna, na kar ga je opomnil odbornik EL Lado Hajnžič. Nato je Hugo Urbas, FR pripomnil, da je potemtakem „Abwehrkampf“ imel izjemen pomen, drugače bi danes v Gregorhofu bila „Tschetnikka-serne“. Zadovoljivo gospodari kapelško zdravilišče. Čeprav so narasli izdatki od 5,3 mio. šilingov leta 1990 na 6,5 mio. šilingov leta 1991, je narasel tudi promet od 4,6 mio. (leta 19901 na 6,3 mio. šil. Izguba je leta 1990 znašala še 710.000,— šil., 1991 pa le še 180.000,— šil. Treba pa bo čimprej dograditi načrtovano izgradnjo zdravilišča, drugače bo doseženi bilančni rezultat le težko ponoviti. Kot lep uspeh Obirčanov in EL, ki se je še posebno zavzemala za uresničitev, lahko označimo sklep, da se bo na zgornji obirski cesti (v Župančevem in Plaznikovem) uredila cestna varnostna ograja. Ta ograja bo dolga 280 m in bo stala 420.000,— šilingov. Na zadnji občinski seji sta zaprisegla nova občinska odbornika SP Hubert Liegel in Jožefina Pet-schnig, voditeljica kapelškeg3 otroškega vrtca. Obrazec zaprisege je župan pustil prebrati v obeh deželnih jezikih. Ob koncu seje je dr. Haller prebral še dva predloga, ki jih je stavi; la EL. Enotna lista predlaga, naj občina uredi tehnično infrastrukturo, da bo občanom omogočen nemoten sprejem slovenske RTV. Nadalje EL predlaga, naj občina nameni finančno podporo vsem konjerejcem. O višini te finančne podpore naj bi sklepal pododbor za kmetijstvo. EL si od take podpore pričakuje poživitev konjerejstva v občini. VladoS 100 let raziskave kmečke hiše v Avstriji Pred skoraj 100 leti je koroški etnolog J. R. Bunker opisal slovenske kmetije v Bistrici na Zilji. Risbe in stare fotografske posnetke lahko občudujemo na razstavi pri Gospe sveti (proštija). P/se Alojz Angerer Koroški muzej na prostem pri Gospe sveti (Kärntner Freilichtmuseum Maria Saal) vabi na ogled razstave ob stoletnici raziskovanja kmečke hiše v Avstriji (100 Jahre Hausforschung in Österreich). Gradivo je bilo zbrano že leta 1983 ob 120-letnici rojstva velikega na-rodopisca, koroškega rojaka iz znanega protestantskega roda: Johann Reinhard Bünker, rojen 1863 — Seebach pri Spittalu ob Dravi, učitelj, vzgojitelj in raziskovalec med nemško manjšino na Madžarskem, umrl v Šopronu Ödenburg) leta 1914. Prof. Oskar Moser iz Graza je orisal življenjsko delo Bünkerja, ki je neumorno raziskoval kmečko stavbarstvo, narodne običaje in ljudsko pesništvo, zbiral ljudske pesmi in pravljice ter prepotoval predvsem Madžarsko, Gradiščansko, Štajersko in Koroško, med drugim tudi med Slovenci na Zilji. Pri otvoritvi sta bila tudi zastopnika iz Madžarske (narodni muzej v Šopronu) in Slovenije (Dr. Tone Cevc, narodopisni inštitut v Ljubljani). Razstava nas preseneti z lepimi posnetki kmečkih hiš iz Zgornje Bistrice, ki jih, malo predelane, najdemo še danes ob cesti proti cerkvi. Če pregledamo bolj natančno narodopisno literaturo J- R-Bünkerja, najdemo tudi obsežno razpravo z naslovom: „Windische Fluren und Bauernhäuser im Gailtal in Kärnten“ (Slovenska pokrajina in kmečke hiše pri Zilji na Koroškem), objavljen na Dunaju leta 1905. Verjetno se današnjemu bralcu nenavadno zdi, kako nepristransko poroča nemški strokovnjak o slovenskem prebivalstvu na Koroškem na prelomu tega stoletja. V uvodu piše, da je nameraval preučevati pokrajino in kmetije na Zgornjem Koroškem in nadaljuje: „. . . da war es mein Wunsch, auch das windische Haus Ober- kärntens kennen zu lernen, um es mit dem deutschen Haus Oberkärntens vergleichen zu können.“ Slovensko pokrajino („Die Landschaft der Windischen“) je našel v okolici Podkloštra. Bolj natančno kot v drugih primerih opisuje pokrajino, ceste, naselja, njive in pašnike, kmečke domačije in planine po Zilji navzgor do Šmohorja. Ustavlja se na Bistrici in posreduje v besedi in odličnih risbah natančen opis značilne obcestne vasi (Straßendorf). Sledi podroben prikaz kmečke in kajžarske hiše, značilne za to področje. Uporablja slovenske izraze, kot jih je takrat na splošno slišal: hlev, kuhinja, mir (kamnit zid), huta (koča) in druge. Ko primerja nemške in slovenske hiše, ugotavlja, da je pri orodju in notranji opremi (pohištvu) zelo malo razlike, najde pa slovensko značilnost v stavbni strukturi, ki je še danes predmet strokovnih raz- prav. V slovenski hiši najde posebno kuhinjo, ki ima pozidano ognjišče in je ločena od bivalnega pr°' štora, ki ga ogreva zidana peč-Nemški tip ima v edinem bivalnem prostoru peč in zraven odprt0 ognjišče, kjer so tudi kuhali (L Rauchstube). Bünker piše: „Kot m1 zagotavlja moj informant, nadučitelj Sohor iz Podkloštra, dimnic6 (Rauchstube) nikjer ne najdem0’ kjer prebivajo Slovenci na Koroškem, zasledimo jo šele v ZgornJ1 Ziljski dolini in od tam naprej protl Tirolski. Prej sem mislil, da je dimnica nemške hiše na Koroškem, P6 tudi na Štajerskem, slovanskeg3 izvora. Ko pa vidim, da je dimnic6 ravno tu na Zgornjem Koroškem’ kjer bivajo Nemci in Slovani °0 nekdaj skupaj, samo v nemški0 hišah, v slovenski hiši pa najdem0 ognjišče vedno v kuhinji, se m1 vsiljuje domneva, da je dimnic6 nemška značilnost iz davne preteklosti.“ Kako aktualno in pravilno i6 Bünkerjeva teorija, kažejo razisk°' ve današnjega časa. Prirnerjajm6 samo obširni novejši publikacij1 „Prof. Peter Fister — Arhitekt°r6 Zilje, Roža, Podjune" in „Dr. To° Cevc — Kmečke hiše v Kar6 vankah“. Nova maša v Nonči vasi Nova maša Slavka Thalerja Sin, daj mi svoje srce Ta dogodek bo zapisan v kroniko Nonče vasi z zlatimi črkami. Niti najstarejši vaščani se ne spomnijo, da bi kdaj kak duhovnik iz te vasi praznoval tu svojo novo mašo. V nedeljo, 12. malega srpana v Gospodovem letu 1992, je končno prišlo do tega razveseljivega trenutka. Piše Adrian Kert 99 % Š ranih jutranjih urah si-\t ve in deževne nedelje, ™v ki prav nič ni kazala na večani in veseli dogodek, je Pokanje možnarjev prebudilo Prve vaščane, med njimi go-ovo tudi novomašnika Slavka I.Polerja. Hitro so bile oprav-jene še zadnje priprave, ko 0 že začeli prihajati prvi posti. Kmalu se je pred Tha-6rJevim domom zbrala mno-'ca ljudstva od blizu in daleč erv nestrpno in radovedno Phcakovala novomašnika, da Posprejme na bližnji trav-'k k svoji prvi sveti daritvi. -Napravi me za orodje do-rote.“ Te besede je zapela adinska skupina slavljencu Pozdrav, ko je ta prestopil p^9 rodne hiše. Resen, toda ono ganjen, je sledil bese-m in petju njemu v čast ter . enkrat blagoslovil svojo uruzino. IH ^obratje, sorodniki, prijate-'o znanci so želeli novo-, sniku na pot predvsem 2Jega blagoslova, vztrajno-stl 'n moči. Prir a^k° Thaler si je od dveh in h’ .®'roke in ravne ter ožje Polj strme, izbral napornej- Napotnice novomašniku Napravi me za orodje dobrote! Ljubezen, prijateljstvo in dom naj te krepijo in ti dajo moč. Na njegovo besedo si vrgel mrežo. Ko bo breme najtežje, se ozri okoli sebe. * Bog ni v vetru, ne v potresu, pač pa v tišini. Potrebujemo pričevalce, ki posredujejo večno resnico. Ostani prerok in ne kloni! rt šo, drugo. Primere, ko človek pride do razcepa poti, kjer se mora odločiti kam, poznamo tudi iz knjig. V knjigah tjakaj prihajajo po navadi korajžni, vztrajni, preudarni, bogaboječi ljudje, močni na duši in telesu. Seveda se nam v pouk odločajo za težavno, neudobno pot. V vsakdanjem življenju zgleda stvar drugače. Navadno se odločamo za lažjo pot. Tudi Slavko Thaler je prispel v času študija teologije na kraj še posebno težke odločitve. Poti, ki jih je videl pred seboj, sta se zelo razlikovale, čeprav po obeh hodijo navadni ljudje, čeprav vodita vzpredno, se stikata in celo križata. In vendar sta dve različni poti. Velika razlika je vtem, da je prva zelo obljudena, po drugi pa le v presledkih srečaš živo dušo. Kljub temu te redke žive duše na križpotjih izstopajo iz množice ljudi. Kajti postavile so se v službo Bogu in s tem ljudem, prostovoljno in nesebično. Slavka Thalerja so vodili isti motivi. Iz njegovih zahvalnih in pozdravnih besed, krepkih in poudarjenih, je človek začutil, kako izžareva mir, samozavest, preudarnost in veliko zaupanje v Boga. Prepričan sem, da bo ta mož vestno in z veseljem opravljal duhovniški poklic. Dandanes, ko je dušno pastirstvo na žalost bolj kot kdaj poprej neprivlačno za mladince, je njegova odločitev tem bolj vredna občudovanja. Dolžni smo, da tudi mi novo- mašniku po naših močeh stojimo ob strani. Predvsem pa mislim, da je želja Slavka Thalerja kot tudi vsakega drugega duhovnika, da gledamo v njem v prvi vrsti človeka s človeškimi lastnostmi in ga, čeprav v sutani, kot takega sprejemamo. Slavka Thalerja odlikuje pred mnogimi izmed nas le svoje plemenito poslanstvo. Novomašniku želimo, da bi v svojem stanu našel vso izpolnitev in uspeh pri uresničevanju svojih predstav. Upajmo, da ga nikdar ne bojo nadlegovali občutki malodušnosti ali poraženosti, ampak, da bo kos vsemu, s čimer se bo spoprijemal v življenju. Radio / TV / Prireditve T PETEK, 17. julija Koroški pesniki. A T SOBOTA, 18. julija Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E n NEDELJA, 19. julija 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Hanzej Olip). 18.10-18.30 Dogodki in p“ E odmevi. N PONED., 20. julija Mešani pevski zbor „Rož’1. V TOREK, 21. julija R Partnerski magazin. A SREDA, 22. julija Glasbena sreda. D Večerna: Poletna noč. 1 ČETRTEK, 23. julija Rož — Podjuna — Zilja. U DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 19. julij, ob 13.00 v TV 2 Začetek 40. mednarodnega poletnega festivala v ljubljanskih Križankah. Polet ’92 z Lačnim Franzem in Bluesbreakerji Turistični koncept za Železno Kaplo učinkuje . . . Kriminalistka prisega: „Bil je Drabosnjak!“ Novomašnik Slavko Thaler Kulturna poletna noč celovške Mohorjeve v ljubljanskem predstavništvu. Zdravilna zelišča 0« Koncert z ansamblom MARELA INTERNATIONAL v sredo, 22. jul., ob 20. uri v SAMOSTANU v DOBRLI VASI Ob slabem vremenu v AVLI GLAVNE ŠOLE v Dobrli vasi Prireditelj: Dobrolske novice Premiera igre: „SALON EXPON“ (Jana Kolarič) — MUSICAL Čas: v nedeljo, 19. julija, ob 20. uri Kraj: v farnem domu v SELAH Nastopa mladinska gledališka skupina KPD „Planina“ v Selah Režija: Franci Končan Gib: Marjan Sticker Glasba, petje: Boris Roškar, Roman Verdel Kostumi, scena: Breda Varl Železna Kapla „ČAROBNI STUDENEC“ (Edi Majaron) Nastopa: Lutkovno gled. iz Maribora v petek, 31. julija, ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Uskovniški teden ’92 ČLOVEK BITJE V ODNOSU 1. tečaj: ned. 19., do ned. 26. 7. 2. tečaj: ned. 2., do ned., 9. 8. Planina Uskovnica, Pokljuka, Slovenija Pon.: Odnos do samega sebe (Alojzij Snoj) To.: Odnos do drugega (Pavle Kogej) Sr.: Pohod v gore Če.: Odnosi vzakonu in družini (Vanja iri Miklavž Kržan, Marinka in Peter Šlajpah) So.: Presežni odnosi. Odnosi do Boga (Imre Jerebic) Prijave in obvestila: Jože VIDIC, Tabor 29, SLO-61380 Cerknica (061-791-174) Sele-Borovnica POLETNI KONCERT Čas: v soboto, 18. 7., ob 20.30 Kraj: gostilna TRKL Sele-Borovnica Nastopajo: Ansambel „Fantje izpod Rogle", Reisberger Dirndln, vokalni kvintet bratov Zupan Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem Radiše TEKMA KOSCEV Čas: v nedeljo, 19. 7., ob 14. uri Kraj: pri Janežu v Kozjah Prireditelj: SRD „Radiše" Žamanje KRESOVANJE Čas: v soboto, 18. 7.1992, ob 20. uri Kraj: pri gostilni pri Tereziji PICEJ na Žamanjah Kulturni spored oblikuje: MoPZ SRD „Trta" iz Žitarevasi, MoPZ SRD „Vinko Poljanec iz Škocijana Za ples igra ansambel „ZMEDA". Za pijačo in jedačo je poskrbljeno! Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec“ v Škocijanu Škofiče KULTURNI VEČER ZA GOSTE Čas: v soboto, 18. 7., ob 20.30 Kraj: v društveni sobi nad Posojilnico v Škofičah Sodelujejo: Smrtnikovi fantje iz Kort, Vaščani pojo iz Bilčovsa, Tercet „Rož“ iz Škofič Prireditelj: SRD „Edinost" iz Škofič Podgorje ORGLARSKI KONCERT Čas: v nedeljo, 19. 7., ob 20. uri Kraj: v romarski cerkvi v Podgorjah Nastopa: Orgelduo Vindobona, Rupert Feichtinger, Georg Stockreiter Koncertna agencija Klemen Ramovš Management ______________d. o. o._________^ X. FESTIVAL RADOVLJICA 1992 Tradicija Festivala Radovljica: kod' certi ob svečah — močan poudarek na stari glasbi — vrhunski izvajali mednarodnega izbora — avtentičn0 okolje baročnega dvorca — v sodelO' vanju z Občino Radovljica in ^ nistrstvom za kulturo RS. Nedelja, 26. 7.: Slavnostno odprt)6 festivala (ob 18. uri). Ryo TerakadO' baročna violina (Den Haag, Tokyo' Shalev Adel, čembalo (Tel Aviv, Pra' ha). Program: J. S. Bach, 6 violinskit1 sonat BWV 1014—1019 Torek, 28. 7.: Pihalni ansambel Mu5'-ca Aperta Bergamo (Italija). Pr° gram: W. A. Mozart, L. van Beethoven Petek, 31. 7.: Valter Dešpa'i' violončelo (Zagreb). Istvan Römer' kitara (Zagreb). Ponedeljek, 3. 8.: Ansambel za star° glasbo Carissimi Consort (MOC' eben). 3 soprani, 2 tenorja, bas, o(' gle, lutnja. Program: oratoriji Rimsk6 šole (Carissimi, Frescobaldi, Grazia' ni, Kapsberger). Sreda, 5. 8.: Klemen Ramovš, kljd' nasta flavta (Ljubljana). Program-400 let virtuozne kljunaste flavt® (Bassano, de Boismortier, Bach, Hm berle, Hirose, P. Ramovš). Petek, 7. 8.: Accentus, ansambel z® staro glasbo (Dunaj). Johanna lllner Grazyna Milan, Richard LabschtitZ' Michael Posch, Thomas Wimmer mezzosopran, violadagamba, vilhu®' la da mano, kljunaste flavte, vilhuel® d’arco, Od. Program: La mušica popt' lar y artistica — glasba španske ren®' sanse okoli 1500. Nedelja, 9. 8.: Maggie Col®' čembalo (London). Program: Hand® ’ Rameau, Bach, Frescobaldi, Scarl® ti, Galuppi. Vs/ koncerti bodo v radovljiški graščini ob 20.30 Ud OB 50. OBLETNICI IZSELIT^ ( IN V SPOMIN DOMNOVI ČET XIII. Pohod na Komelj in SPOMINSKA SVEČANOST v nedeljo, 19. julija 19^ , Za pohodnike bosta na voljo dve P° ' hodni poti: 1. za tiste, ki radi in lahko grejo zborno mesto pri Janku Apovniku r Borovju. Odhod od Apovnika bo 0 10. uri preko Šmarjete do spomenik Pot je dolga 7 km v eno smer. 2. Za tiste, ki ne morejo cele poti hodi* peš, je do 11.30 zborno mesto Pr' stilni PISTOTNIK na Komelju. P°'L dolga 3 km. Odhod od Pistotnika je0 11.45 uri. Ob 13. uri bo spominska svečanost1' sv. maša, nato družabno srečanje- Zveza koroških partiza^ področni odbor PlidJL SPD „EDINOST" v Plibe'^ Zveza slovenskih izseljerlC -i q petek, IO 17. julij 1992 Prireditve / Oglasa / Pismo bralca stran od 20.7 do 24.7 1992 v Mladinskem centru na Rebrci Z vami bodo delali: • Ilse MÖLLER • Barbara MÖSENEDER • Nežika NOVAK • Minka VESELIČ • Marjan PUNGARTNIK • Breda in Tine VARL • in še drugi umetniki Starost: od 12. do 16. leta Prinesi s seboj: osebne potrebščine, delovno pbleko, škarje, lepilo, vodne barvice, inštrumente 'd veliko dobre volje! Cena: 750,— šil. za polni penzion. Stroški za material se posebej zaračunajo. Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, -Oktober-Straße 25/3, 9020 Celovec rsosir © r. -JLdh o* T**