286 Razne vesti.
Razne vesti.
v Lfublfani, meseca novembra 1927.
Osebne vesti. Imenovani so: za otkrajnega sodtaika in predlstoJMka okrajnega S'Oidiišča v Sevnici Rudolf R o o n i k, za okrajne sodnike v Miaviboru dr. Boris M i h a 1 i č, Ivan M i k 1 uš, dir. Rudolf Adamič, premeščena sta sodnika Anton Rade j v Šoštanj, dr. Lovro Lipič v Ptuj, za pravnega pripravnika je postavljen dr. Leon Berlic. — Vladni tajnik Dominik D e r e a n i je premeščen k velikemu župans-tvu v Man« boru. — Zia finančna komiiBarja sta postavljena Ludovik Muhai v Novem mestu in Ivan P redi kaka v Mariboru, za inšpektorja pri podružnici poštne hranilnice v Ljutoljani dr. VMimir Vidmar. — Odvetniško pisarno sta otvorila odVetnika dr. Ivo L u 1 i k v Ljubljani in dr. Maks S n u d e r I v Mariboru, z odVetnišiko pisarno sta se preselila dr. Hinko Schreiner v Slovenj Gradec in dr. Stanko Sajovic v Kranj. — Umrlli so: notar Mihael Korbar, vladni svetnik Pavel' Sve» t e C, sodni svetnik v pok. Karel M u 1 e j, šef gradbenega urad'a dr. Iko E s t. svetnik stola sedmorice Makso C e r n c.
Kronika društva »Pravnika«. V mesecu novembru je prirediloi društvo' dvoje predavanj. Dne 2. novembra je predaval g. sodni svetnik Anton Lajovic o ipredlmetu: »Materijalno procesno vodstvo in njega meje po našem c. pr. r.« Predavatelj je poudarjal, da je uzakonil pokojni Klein v civilnopiavdnem redu oficijalno maksimo, kar kažejo §§ 180, 182, 183, 496 in 503 c. pr. t., ki pa se križa z dispozicijskim principomi. Zakon upo« rablja pri tem izraze: izčrpno oibravnavanije, navedbo »znatnih, bistvenih«' okolnosti. Ti izrazi so vrednostni pojmi. Za njih merilo sta merodajna samo dva vidika: pravni vidik in kavzalitetni vidik. Prvi je mcrodaijen pri izbiranju trditvenega gradiva. Samo aplikacija pravne norme na konkretni primer kaže, kje so nedostatki strankinih trditev. Mierilo pri vrednotenju gori navednih zakonitih izrazov, kadar gre za oblikovanje dokaznega gradiva, označa predavatelj za kavzalitetni vidik. Meja, doklej sega materijalno procesno vod^stvo, je podana s tožbeno individualitcto in ne samo z golim zahtevkom stranke, kakor misli to Klein. Ta pojenv je nujna posledica zakonskih institucij litispendence in pravnomočnoi raz« sojene stvari in obenem naravna in samo ob sefei umevna podlaga vsakemiu obravnavanemu predmetu. — Drugo predavanje se je vršilo dne 23. novemibrai, temia predavanju je bil, in to na željo naših gospodarskih krogov, »O načrtu zakona o prisilili poravnavi izven konkurza«. Pred'a« vatclj g. sodni svetnik dii*. Erik Eb e r 1 je prepustil odločitev, ali je institut prisilne poravnave izven feonkiurza potreben ali ne, gospodiarskim
Razne vesti. 287
krogom samim, omicjil se je na to, aM nudi zakonski načrt taik.šne garant cije, da bo prisilna poravnava res v prospeh in da bodo onemogočene zlorabe. Zakonski predilog sioer ni slab, treba pa ga je v navedeni smeri izpopoltniti in poostriti. Potrebno je zato, da dolžnik predlaga pravočasno uvedbo poravnalnega postopanja. To naj se koj ustavi, čim^ se izkaže, da ga dolžnik ni predlagal po treh mesecih, ko je moral doznati, da je insolventen. Dalje, če je prej prepisal nepremičnine na zakonskega druga ali otroke in je to povzročilo insolvenco, oziroma če ga ni predlagal v osmih dheh, ko je bala tretjina njegove imovine zarubljena. ZatO' se mora zanesljivo ugotoviti dolžnikovo imovinsko stanje, vzrok insolvence in čas, kdaj je ta nastopila. Vse to mora ugotoviti upravnik, ki more biti samio pravnik (odvetnik, notar, sodbik v pok.). Temu na strani stoj upniški odbor, ki naj bo obligiaten. V upniški odbor naj pošlje svojega zaupnika tudi manjšina, vsaj s posvetovalnim glasom-. Poravnalni sodnik pa pazi na zakoniti potek postopanja. Poravnalna kvota znašaj najmanj 50%, če je pa vzrok insolvenci elementarna nezgoda, zoper katero se ni mogoče zavarovati, pa najmianj 10%. Za izvedbo sklenjene poravnave mora jamčiti tudi zakonski drug z vso svojo imovino. V debati, ki se je razvila, je nastopilo več govornikov, ki so predlagali deloma še ostrejše kavtele kaikor predavatelj. Pokazala se jo torej očitna tendenca, da se z zakonom pot špekulantom do poravnave ne sme odpreti.
Dr. Ladislav Polič -j-. Dne 8. novembra 1927 prijti večeru je umrl v Zagrebu dr. Ladislav Polič, univerzitetni profesor in bivši narodni poslanec. Dasi jo bolehal že dalj časa in je razodteval njegov obraz več kakor samo prehodno neugodje ter se vsled tega tudi III. Kongresa pravnikov v Sarajevu, čigar predsednik je bit Itetošnje leto, ni mogel udeležiti, je vendar neniadna vest o njfegovi smirti globoko vplivala. Težka izguba je to za našo pravno vedo. Dr. Polič je bil edbn našib najodlič* nejših poznavalcev državnega, upravnega in meddržavnega prava, napisal je razne razprave, ki so izšle večinoma v zagrebškem! Mjesečniku'. Znan je dr. Polič tudi kot parlamentarec, njegovi državnopravni govori v Narodiii skupščini tekom zadbjih let so znani vsi naši javnosti. Zagrebška univerza je izgubila z njimi prvovrstnega učitelja, ki ji je po njegovi upokojitvi bil komaj zopet pridobljen, zagrebško Pravničko društvo pa svojega dolgoletnega predscdViika in mnogokratnega predavatelja. Rojen je bil dr. Ladislav Polič 20. oktobra 1874 v Karlovcu, študiral je v Zagrebu, Heidelbergu, Budimpešti in na Dunaju.
K vprašanju upoštevanja zadržka bračne vezi pri državnih uradnikih. Katoličan X. je poročil kot samski ženin katoliško sodno- ločeno ženo« nevesto Y. dne 16. avgusta 1920 v Nemški Avstriji na podlagi dispenze nižjeavstrijske deželne vlade z dhe 26. junija 1930, glasom koje je dobila Y. po § 83 o. d. z. — če izpolni d^ge zakonite pogoje — spregled bračnega zadržka bračne vezi (§ 62. o. d. z.). Računovodstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani je dVomilo, ali gre v tem primeru X«u, ki je po poroki postal državni uradbik naše države, v smislu čl. 8 drag. naredbe z dne 18. aprila 1924, za zakonito soprogo in ali se mu sme iziplačevati
288 Razne vesti.
rodbinska dOklada za ženo. Glavna kontrola v Beogradu je z aktom od 23. fcbruairja 1927 br. 103.262 izrekla: »da je primetba Mesne kontrole neumesna, pošto se iz izvoda vraičanih vidS, da se je X. venčao sa svojim nevestoml Y. i da se ona ima smiatrati zakonitom ženom sve dotle, d<>k nadležne oblasti ovaj brak ne ponište §§ 97 i 99 gradj. zak. i § 188 gradj. sudskog postupka, pa joj kao zakonitoj ženi pripada dbda^ tak na sbupoču«. (Besediito pod ušesci je doslovno prepisano; citacija § 188 gradj. sudskog postupka je očiviidna pomota, a na stvairi ničesar ne izpireminja.
Odmera pravdnih stroškov v prekinjeni pravdi v svrha prijave v konkurzno maso. Ko se ije ot\'oriit o iimovini tožene stranke konkurz in postopanje zato po § 7 k. r. prekinilo, je predlagala tožeča stranka, da se ji dotlej narastli pravdni stroški odtaerijo, da jih bo utegnila obenem s terjatvijo prijaviti v konkurzno maso. Sodišče je ta predlog zavrnilo in je to odločbo potrdilo tudi višje deželno sodišče v Ljubljani s sklepom od 4. junija 1927 opr. št. R I 87/27. V razlogih se pravi med drugim: Mero« dajni predpisi c. pr. r. nikjer ne predpisujejo, da bi se imeli pravdni stroški prekinjene pravde po pravdnem sodišču odmeriti v to svrho, da bi jih mogla stranka — v našemi primeru tožeča stranka — prijaviti-k ugotovitvenemu naroku — ter tudi' k. r., čigar določbe uravnavajo po-§ 159 C. pr. r., prekinjenje in povzetje tekočih pravd, take odmere ne pred= videva. Rekurz ima prav, da spadajo po § 54 k. r. v isti razred .s terjatvijo tožeče stranke tudi do ot\oritve konkurzia narastli ipravdbi stroški, da mora to terjatev pia § 102 k. t., čeprav glede nje teče pravni spor. uves Ijaviti po predpisih k. r. in da mora po § 103 k. r. v prijavi poleg tlrugega navesti tud*i višino terjatve. Nima pa raz stališče zakona prav, ko trdi, d!a zakonitih predpisov v pogledu prijav ne more izipolniti, 6e se višina pravdi= rih stroškov sodno ne doJoči in da je vsJed tega bil od prvega sodinika za» \mjeni predlog brezpogojno in nujno potreben, da se preprečijo stroški mcreb. naikhadnega ugot'Oi\'itvenega naroka, ako bi pravočasno prijavo za» mudil. Res bi s predlagano odmero ne bil nihče prikrajšan ne prezadolžena tože«ka ne njeni upniki, res je pa tudi, kar rekurz sam docela pravilno poudairja, da bi bilo vkljub tej odmeri konkurznemu upravitelju dano na prosto voljo, da te terjatve torej posebej še višine pravdnih strc«ikiov ne prizna. Čim je temu tako, potem' tudi ni pravega smiisla ne glede na nedastajanje takih zakonskih predpismv, da bi pravdbo sodišče stroške odmierjalo. Tožeča stramka more pravdlne stroške številčnio prijaviti po stroško%'niku. Stvar konkurznega upravitelja, ki se bode \z pravdnega spisa v stvari izvesti!, v kojo svrho predpisuje ravno § 103 odst. 2 k. r. navedbo pravdnega .sodišča in spi'SO^^lega znaka, b-o', da tako terjatev samo kakor tudi pripadke — torej i pravdne stroške pri'zna dt>cela ali deloma ali pa ne priznai Tožeči stranki ostane potemtakem: tudi za nepričakovani primer, da bi konkurzni upravitelj le pravd^nih stroškov nc priznal in da bi v terr« ozJru ne prišlb do sporazuma, kbt se običajno dogaja, neokrnjena pravica, da pravdiio postopanje po skrčbi tožbenega zahtevka nadaljuje.