.......w ........ s M m - Samo 80 komadov Koledarjaza 1.1900 je Se v zalogi, zatoraj up z i te brxn po njem, kteri ga še nema te. Velja le 25 centov. GLAS NARODA J List delavcev v Ameriki. S-bo-cr- 21- 3SJ~© \A/ 1-3=. marca 1900 L0130 vin. Trinajst osob zgorelo. Požigalec zap3lil hišo v Newarku. Vsa družina ponesrečila. Najmanj 14 osoh, večinoma ženske in otroci, j« 12. marca pri po-gubonosnem požaru v Newarku, N. J., našlo mučno smrt. Policija trdi, da je požar zanetila zlobna roka. Ogenj je nastal v trinad-•trcpni stanoval ni hiši v sredini izključno italijanskega prebivalstvu. Bliskoma se je razširila po mestu vest o grozoviti nesreči in vkljub ranemu jutru nabrala seje v kratkem čsbu pred gorečo hišo velika množica ljudstva. Bili so radu-vedneži, p t tudi mnogo tacih osob, ktere je prignala skrb za csodo njihovih, v hiši stanujoči h prijateljev iu sorodnikov. Z velikansko hitrostjo se je razširil plamen in preduo so prebivalci hiše spoznali strašno nevarnost, bila so jim vsa pota k reš tvi zaprta. Koliko dru-ž-u je v hiši stanovalo, se dos^daj ni moglo dognati, še manj pa, koliko osob je bilo isti čas v poslopju. Ker so nektere družine imeli tudi več samcev na stanovanju, mislijo, daje bilo kakih 50 osob v hiši, ko eo zapazili ogenj. Na st pujicah je že švigal požrešen platnen in zapiral izhod, ko so prve osobe v nočnih oblekah prihitele na mostovž. Postrašeni ljudje so leteli nazaj v svoja stanovanja »u skozi okna kričali na pomoč. Nastal je nepopisen pr.zor. Moški in ženske so skakali iz okeD na cesto, med tem ko so matere z deteti v naročju letale pred plamenom od okna do okna in se niso upale skočiti doli. \ plamen je bila ogmjena vsa hiša, ko je prva bri».ga'nica dospela na pogorišče. Bilo je prepozno. Kri-čauje človeški, žrtev v hiši je potihnilo. V plamenu so nesrečniki uašli grozovito, mučno smrt. Njihova ožgaua trupla so našli pozneje v razvalinah. Pretresljivi prizori ■o se javili na pogorišču. Otroci so kričali po svojih materah, pla-kaje so stale ženske in možje pr-rd grobom svojega imetja, kteri je ob jednem postal v grob njihovih uaj-bližnih sorodnikov. Vsi člani v drugem nadstropju Btanujoče družine Častilo so igi reli. Pri skakanju raz oken se je več osob več ali manj hudo poškodovalo. Policija je zaprla Vita Credanza, ker je na numu, da je zažgal hišo iz maščevanja. Razmotriuanje poll črto. Piše Free Lance. Gostilničar se je zadušil v dimu- Vjeduo nadstropnem lesenem p< -slopju na Vogalu Lenox Ave. in 115. cesti v New Yorku je imel Mathew Hansel gostilnico. Dne 12. marca zvečer je nastal ogenj v kuhinji med kom ko je njegova žena kuhala večerjo. Hausel je hitel sv« ji ženi na pomoč, toda ista ježe bežala proti zadnjimi vratami. Nato je tekel nazaj za pivno omaro, da bi rešil denar. V malo minutah so bili gasilci na prostoru in našli ženo nezavestno pri zadnjih vr->tih, moža pa mrtvega za ,,baro". Ž^no so prepeljali v bolnišnico in bode okrevala. Hausel je bil G5 let star. V Barge Office prišli na sled korumpciji. Posebni nadzornik Campbell in priselniški komisar Iv gers izPhila-delphije preiskujeta že 14 dni za-t"žbe podkupovanja uradnikov v ue\vyorški Barge Oflice. Preiskava se je pričela z odslovljeujem Heurj* Malthana. Zat< žbo zastopa pri-seluiški komisar Fitchie. Maltlia-novo odslovljenje Be upira na z«-tožbo nekega moža, kteri pravi, tla je plačal uradnikom v Barge Oilice 8:25, da bi dovolili njegovemu očetu pristop v Zj» d. države. Sedaj mi-s.'jda so se godile velike nered-nosti, in da so ljudje plačali mnogo denarja za dopuščen je priseljencev, kteri bi bili drugači na/aj poslali. Pravijo, da sta dva moža v uniformah v Barge Oilice pobirala take denarje. Njihova imena še niso znana, pravijo pa da sta moža v boljših službah. Sladkorna tovarna zopet dela. American Sugar Reilining Co. je 12. marca ob 6. uri zjutraj v svc-jih tovarnah v Jersey City zopet pričela delati- Od novega leta so omenjene tovarne 4 tedne mirovale. Kakor pravijo, bode sedajno delo trajalo samo teden dni. Vseh 1100 delavcev, tovarne je sedaj pri delu. Povpraševanje po čistem sladkorju seje minoli teden pomnožilo, ni pa šu tako veliko, da bi zamogli ceno zvišati. Zato je sladkorna tovarna v Brooklynu še vedno zaprta in še nič znano, kdaj bodo pričeli zopet delati. Tudi Molleuhauer in National .sladkorni tovarni sti še vedno zaprti in istih pred 2. aprilom ne bodo zopet odprli. 8000 delavcev brez dela. M anchester, N. Y., 12. marca. Vsled zmrzovanja reke so bili tukajšuji tovarnarji primorani svoje tovarne zapreti in 8000 delavcev je radi tega brez dela. Zato se na vso moč trudijo prebiti led. V teku dveh stoletij se Špancem ni posrečilo vse Filipinske otoke in narode podjarmiti — nespametno bi bilo, Č9 bi kdo od nas tirjal to dovršiti v teku par let. Podali smo •e na pot imperijalizma in militarizma — pa nič kaj ue moremo naprej. Zakaj n«? Zato, ker ljudstvo amerikansko nima srca za take stvari. Bolj in bolj je začel narod aprevidevati, daje to mešanje v inozemske zadeve neamerikan6ko, vedno bolj nižji narod spoznava, da je le pohlepnost kapitalistov provzro-čila vojuo zaradi Kube in Filipinov, jasno pa tudi ljudstvo zdaj vidi, da so amerikanski listi le zato navduševali svoje čitalce za vojsko, ker jih je vlada, oziroma ker so jih kapitalisti podkupili. Pri narodu, kije vzrejen in pod-učeu v načelih slobode, se javno mnenje ne more do celega zatreti. Plemenite misli in zlata uačela, ktere so vtelesnjene v ustavi Zjed. ž - • • Carnegie odgovoril Fricku. Je samo $300.000 vplačal in zahteva 15 mi1, dolarjev. Tovarne vredne samo 75 milijonov. držav ameriških, so prešle v ljudstvo tako, da jih vse prekanjene sle-parije raznih zarotnikov proti njej, ne morejo uničiti. Ko je svet čul, da je ustava ameriških Zjed. držav, daje vsakemu, kdor je star 21 let, pravico se vseh volitev udeleževati, ako piača kaj »li nič davka, so državniki, diplo-matje iu drugi, kteri so si domišlje-vali, da so v to vstvarjeni, da vladajo osodo ljudstev, majali z glava mi. ,,Brezpostavnost, rop, umor in tatvina bode vladala in kmalu bode vsega humbuga konec", tako so govorili. Kaj pa se je zgodilo? V kratkem ^asu so se Zjed. države po*~zdiguile do vrhunca, kterega je kako člove-čaustvo doseglo. Nikjer na svetu Be človek nemore tako Čntiti človeka, kakor tu. Kar človek čuti in misli, to lahko v besedi in pisavi izrazi. Ni ga moža v tej republiki tako visoko stoječega ali bogatega, da bi ga javna sodba ne mogla zadeti in uničiti. Nobena huda stvar, nevarna javni varnosti in občnemu blagostanju, se ne more Pittsburg, 12. marca. Carnegie Steel Co. je daneg vložila svoj odgovor na tožbo H. C. Fricka. V i-ti pravi, da je Frick izumil načrt za omejene družbenike, kterega ho če sedaj še razširiti. Takozvano „Irnn Clad Agreement" je sam rabil proti neljubimi družbeniki, da bi iste izbacnil. Dalje je Frick vplačal samo S129.000 v delnicah in 172.850 v gotovini, sedaj pa tirja $15,000.000. Daljo pravi odgovor, da je Frick samovoljne nravi, ne more prenašati nikakega ugovora in osobna vprašanja meša med trgovska vprašanja. Včasih ga premaga nasilstvo ker se noče in tudi ne more govoriti. On zahteva neomejeno oblast in bi brez nje ne n:»šel zadoščenja Tudi ni res, da bi bile tovarne vredne 8350,000.000 tmpak k večem 875,610.104, kakor je razvidno iz knjig. Carnegie ne goji sovraštvi proti Friku, ampak isto izhaja le od slednjpga. ..Zvišanje'1 plače za aldermene. Postavodaljstvo je sprejelo zakon, vsled kterega je mesto New York pooblaščeno, ald^rrnanu Robert Muhi, kot članu Sinking Fund k-.misije, izplačati 82000 za njegovo službovanje. Kot alderman dobiva poleg tega 81000 na leto. Major Van Wyck bode priredil v sredo glavno zaslišanje glede zakona. Senator Plunkittje predložil drug predlog, kteri namerava plače al-d. rmenov od # 10G0 zvišati na S2000 Predlog bode najbrže sprejet. Umor v gostilni. Igralec na glasoviru Louis White kteri je navadno igral v gostiluici št. 149 Mulbery Str. v Newarku, N. .J., je bil te dni f omenjeni hiši ustreljen. Pravijo, da gaje ustrelil natakar^Charles G. Bohnenberger. Slednji je popival zvečer v gorenji sobi z neko žensko, kmalu pa je prišel doli in trdil, da ga je ujegova spremljevalka okradla. Radi tega seje baje nekaj sporekel z Whitem, kteri je stal pri točilni mizi. Nakrat je natakar potegnil revolver, pomeril na Whita in sprožil. Slednji se je v glavo zadet zvrnil mrtev na tla. Bohnenberger je bežal na c• sto, toda mimogredoč policaj je slišal strel in prijel begunca. Proletarijci zjedinjeni. Navskrižje med sccijalisti Amerike o09 Greenwich St. New York City. tf a leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . .. gld. 7.—, „ „ „ pol leta......3.60, , „ „ čatrt leta ... „ 1.75. V Evropo pofiiljamo lilt ikapno dve številki ,Glas Naroda" in izhaja vsako sredo soboto. ,GLAS NARODA" („Voick of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon >y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi :>vnika. Dopifcom in pošiljatvam naredite aaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. življenja, toda v tesni zvezi in deloma spojen s kapitalizmom. Nikakor pa ne Bmemo delavci niti za trenotek izpustiti spred oči, ako v naši ljudovladi prevlada militarizem, bodeme le mi morali nositi glavno breme ogromnih stroškov. Raznn tega bi s pospeševanjem militarizma pomagali kapitalističnemu razredu kovati orožje, ktero bi se prav lahko obrnilo proti nam, kar se je pri gotovih prilikah tudi že zgodilo. Militarizem na vodi in na kopnem. Iz našiti Dotik kolonij. Vstavši se gibljejo. Manila, 9. marca. Generala Young in Hood sta prosila pomoči in poslali so jima bataljon 48. peš-polka v Appari. Drugi vojni oddelki bodo še sledili. Nedavno so pričeli vstaši več ur trajajoči napad na Appari, kteri so bili konečno odbiti. Mislijo, da so vstaši pognali general Younga v general Hoodovo pokrajino. Ker general Young ni bil vstanu od svojega malega oddelka v vB&kem osvojenim mestu pustiti posadko, pričeli so se domačini zopet gibati. General Bates se je povrnil nazaj v Manilo, ko je v pokrajinah severne in južne Ca-marines pustil posadke. Ekspedi-cija je zgubila sedem mrtvih in deset ranjenih. Španski vjetniki poročajo, da so se Filipinci v malih krdelih razpršili v gorovju. Kakor oproščeni duhovniki iz Cacares poročajo, so vstaši v mestu Calabangi umorili 68 Kitajcev. Dvanajst Bto dobro oboroženih Filipincev bo obkolili mesta Albay in Legaspi. Trikrat so naprdli 47. pešpolk v po-nočnem čaBU in istega neprenehoma nadlegovali. Polk je zgubil 8 mrtvih 20 ranjenih. Novi vojni predlog in proročun mornarice, ktera sta sedaj predložena senatu je najsigurnejši dokaz, da se Zjde. držav polastuje milita rizmem, kot neizogiben dodatek , svetovnovlastne politike. Ni dolgo, "kar je vojni tajnik Elihu Root izne-nadil ljudstvo z svojim predlogom za preustrojbo armade ; Bedaj pa pride tudi tajnik mornarice svojimi proračunskimi zahtevami, ktere so v istem smislu kakor zahteve njegovega vojnega tovariša. Nadejati Be nam je toraj neizmerne vrste več in vedno več zahtev za vojnega požeruha. Videti pa ni da bi te zadeve amerikansko ljudstvo posebno ginile. Nasprotno zelo verojetno je, da bodo vse vojne za hteve z glasnim ,,hurrah" in odobravanjem množice dovolili. V Nemčiji, ktera je vedno v sre dišču vseh mogočih evropskih ■pletk, ktera toraj lahko navede dovolj uzrokov za opravičevanje yojaškega oboroževanja — je bil vedno čuti močan ljudski glas, kteri •e je nameravanim manevrom mili tarizma energično ustavljal in en krat celo provzročil razpuščenje državnega zbora. In sedaj se na Nemškem proti novemu predlogu sa mornarico izvanredno živahno agitira, da bodo v prvem slučaju še nadalje morali hudo rožljati sabljo, ako bode vlada in njeni vojni prijatelji hotela izpeljati svojo voljo. Toda tokraj oceana, kjer ne more biti govora o vojnih spletkah drugimi narodi vsled takozvanih diplomatičnih spletk, kakoršne onkraj še vedno igrajo navidezno vlogo, ako vladujoči kapitalistični razgled nikakor noče, tu n opaziti ljudskega gibanja proti pro di raj oče mu militarizmu. Celo v najhujših javnih govorih in napadih proti imperijalistični politiki vlade, se nahaja kcmaj kak imenovanja vreden napad na militarizem. Temu se ni čuditi, ako pomislimo, da del ljustva tako rad sanja o velikosti imperialistične svetovne vlasti, se raduje nad večjim obsegom vojne igrače, akoravno tiči v njej nevarnost britke, krvave res-uobe. Bolj, nego kdaj popreje, najde sedaj velika večina našega ljudstva — delavci niso izvzeti — do pada-jenje nad rožljanjem orožja. Delavci si moramo zapomniti, da ie militarizem sicer posebna pri-kazen na obzorju našega političnega Sedem Amerikancev usmrtenih. Manila, 11. marca. Tisoče dobro oboroženih vstašev se pri Antiqup, v pokrajini Panay, ener gično postavlja v bran. To je edina pokrajina,, ktero Amerikanci še niso podjarmili. Amerikanci bo zgubili sedem mrtvih. Iz Ilo-Ilo so poslali Amerikancem pomoč. Pri Capizu se je podalo 150 s puškami oboroženih Tagalov. Odvedli so jih v Luzon. Pri Aparri so Filipinci zajeli šest Amerikancev in jih posekali. Filipinci Be še vedno gibljejo. Manila, 12. marca. Iz Aparri^ pokrajini Cagayan se poroča, da je sotnija 16. pešpolka zapustila mesto. Ko so dospeli Amerikanci do obrežja reke nasproti meBta, napadli bo jih Filipinci. Nastal je boj, v kterem je bilo ranjenih osem Amerikancev, med temi tudi poveljnik sotnije. Najbrže no domačini iz Cagayan doline bili udeleženi pri napadu. Poročilo tudi dostavlja, da Tagali nadlegujejo Amerikance, hjer le morajo. Iz priBtanov ob južnoiztočnem Luzonu je dospela kupčijska ladija in pripeljala na stotine Kitajcev in bežečih domačinov. Ko je ladija odjadrala od tam, videli so ljudje na krovu, da je bilo mesto Cubat v plamenu. Dalje so pred odhodom zvedeli, da so vstaši zajeli in obkolili amerikanskega častnika in 16 mož. Dopisi. La Salle, III., 1. marca. Prosim Vas, gospod urednik, za VBprejem mojega dopiBa, ker imamo slovenski delavci le en Bam pravi delavski list v tej deželi, da se po govorimo o naših razmerah, zato se tudi k njemu zatekam. Rojakom hočem tudi iz našega mesta nekoliko naznaniti o premogarskih raz merah, ker smo že pri koncu našega leta, ktero Be steče z dnem 31. marca in dne 1. aprila nastopimo novo pogodbo ali kontrakt; do 31. marca 1901 bodemo dobivali 13 centov več od tone, nego dosedaj in razmere v rovih ostanejo kakor dosedaj in tako na naši tehtnici. Pri naši Uniji se je pa nekoliko spremenilo in to za one, kteri bodo hoteli pristopiti k njej po prvem aprilu, plačati bodo morali pristopnine $50, dosedaj je pa le $5 plačati, to je pa zato od-redjeno, da ne bodo drugi v premo-gokopih delali, kakor samo navadni stari delavci. Ako bode pa kdo teh premogarjev, ki sedaj delajo v na-šej Uniji, hotel zunaj delo dobiti ob poletnem času, ker v rovih delamo ta čas po tri ali štiri dni v tednu, ti bodo plačevali mesečnine le to-liko, kakor ona znaša ob pristopu. Tukaj se zamoremo premogarji se daj saj gibati, ker smo vsi pri Uniji in v njej vlada tudi lep red; bosi nemorejo kar meni nič tebi nič delavca odpustiti, seveda drugače je, ako imajo tehtnih uzrokov. Zato pa tudi vsem rojakom po širnej Ameriki, kteri še niso pri Uniji, priporočam, da naj vsi, ki imajo le priliko, pristopijo k njej in postanejo naši bratje; ker le v Uniji je naša edina pomoč in zavetišče. Kako nam Unija dobro pride, vidimo pri štrajkih in koliko je to v korist delavcem, ako pa nismo delavci organizirani nam pa slaba prede. Bogate družbe imajo v več krajih premogokope in zato nič ne porajtajo, ako nastane štrajk v kakem kraju, te lepo od drugod dob6 premog in tam bolje delajo, delavce v štrajku pa pustfe izstradati; kaj kaže tem druzega, nego iti na delo za znižano plačo, in tako je družbam prav po volji in so z delavci delali, kakor so sami hoteli, ali pri nas je 6edaj to minolo. Tukaj v državi Illinois je 38.000 premogarjev vseh skupaj, v Uniji jih je 33.000, 5000 jih pa še ni organiziranih. Unijski delavci delamo samo osem ur na dan, za jedno leto smo se pogodili in to od 1. aprila t. 1. do 31. marca 1901. Vem, da mi bodo kaki rojaki rekli: „E, to ni nič, Unija je samo za plačevati, plačati moramo delegate, da se sem in tja vozijo 1" ali ti naj pomislijo, da se ne samo za njih denarje, ampak za denarje nas vseh se vozijo; sami kot delavci vendar nemorejo čas gubiti, nič zaslužiti in še iz svojega žepa plačevati potne stroške, in ti ne delajo pri zborovanjih sami zase, temveč za nas vse. Dragi rojak, ki tako govoriš in misliš, jaz pa tebe vprašam: „Ako imaš na polju raznovrstne rastline moraš sejati in polje obdelovati, snažiti in trebiti moraš ono divjo rastlino, ktero imenujemo plevel in ti preti zatreti tvoj pridelek, ali bodeš pustil, da ti plevel dela škodo ali ga ne bodeš otrebil?" Kako veseli bi morali biti delavci v Ame riki, ker imamo tako moč na razpo lago, kakor bo ravno Unije; vsakdo lahko b ponosom reče, da je unijski delavec, in uprav Unija se poteguje za naš zaslužek, znižani delalni dan in red po premogokopih in delalni cah ; Unije pa ne spadajo k nobenej stranki. Nikakor si ne pustim opo rekati, da si ne bi delavci sami po Unijah pomagali; v tej deželi bo ravno te še zaslužek viBoko obdržale in delavca obvarovale, da ni suženj v polnem pomenu besede. Prav do bro bi bilo, da bi se tudi delavci po tovarnah organizirali in napravili svojo Unijo, potem pa zahteval osemurno delo. Ali temu se družbe hudo upirajo in grozfe; to pa vsakdo vč zakaj, potem Be ne bi kopičil tako miUjone v kratkem času, kakor si jih je nabrala Carnegieva družba Ako bi bili delavci v tej deželi tako srečni, da bi imeli vsi jedno veli kansko Unijo po tovarnah, rudo in premogokopih in topilnicah, poteL: bi videli, kako moč ima proti nami kapitalizem. Jaz Bem mnenja, da je Krištof Kolumb Ameriko našel vse ljudi, ne pa samo za milijonarje. Zato k Bklepu še enkrat srčno priporočam, da naj povsodi, kjerkoli jim kaže prilika: pristopijo k Unijam, v slogi in skupnem delovanju je moč in konečna zmaga pravične stvari 1 Tebi ,,Glas Naroda", pravemu delavskemu glasilu in zagovorniku pa želim obilo naročnikov in podpornikov. Frank Prijatelj. Rossland, B. C., 1. marca. Slavno uredništvo „G1. Naroda", proBim, da priobčite moj dopis v cenjenem nam listu. Odpotoval sem od tukaj še 200 milj bolj proti severu, ali zavoljo obilo snega in kerjeondotni rudnik sištapal, sem prišel zopet nazaj v Rossland; gotovo pa je, da v kratkem zopet odpotujem. Bil sem v več rudarskih mestih in si ogledal okolico; ta- mošnji rudniki bo bolj visoko v hribih ; tam je bil osem mesecev trajajoč štrajk, ali poslednji mesec so se vendar pogodili in v rudnikih bodo pričeli delati ob prvej priložnosti, ali to se bode zgodilo še le čez tri mesece, ali kadar sneg skopni. Tam poslujejo v nekterih rudnikih in delali so že preje, po rudarje bo pa šli v Minnesoto, med njimi je tudi nekaj Slovencev. Takoj ob pogodbi so pa družbe ustavile vso po-šiljatev delavcev, ker dobč tukaj dosti boljših sedaj, nego od tam pridejo. Pisal sem razločno dopis v naš delavski list ,,Glas Naroda" in svaril rojake pred agenti, ker oni radi ljudi Bleparijo, pa kaj imam danes reči? Žalosti me, ker naši rojaki več vrjamejo besedam agenta, nego moji resnični in pravični be-Bedi! Bilo je dne 27. febi. ko sem stopil zvečer iz hotela in šel med tukajšnje znance in kaj? Precej prvi, me je vstavil na ulici, me je vprašal, sko vem kaj novega, odgovoril Bem mu, da ne. Povedal mi je, da je prišel poln voz Slavonians iz Minnesote; takoj me je obšla misel, da so to gotovo Slovenci. In res je prišlo 26 Slovencev in Primorcev, ali ne eden izmed njih ne zna nič angleški govoriti. Poslani so bili po agentu iz Eveletha, Minn., na Duluth, tam so si pa kupili listke, da bi šli naravnost v Sandon, B. C., toda njih vožnji listki so bili veljavni samo do Spokane, Wash., namesto do Sandona in plačali so po $15.85 vsak. Iz Spokane, Wash., so jih poslali sem v Rossland. Tukajšnji prebivalci sami niso vedeli kaj to pomeni in vsi so se jim smi lili, ko so zvedeli, na kak način so prišli v Rossland. K sreči sem bii že ob tem času nazaj iz Sandona, B. C-, ko so bili oni tja namenjeni, potovanje bi jih veljalo od tukaj do tja še $6.90. Prihodnje jutro sem šel med nje in poizvedel od njih kaj in kako; ali takoj spočetka so se še meni bali povedati, ko sem jim pa povedal, da Bem sam Slovenec tukaj, so mi vendar stvar razložil. Raztolmačil Bem jim tukajšnje razmere in zakaj so tako neumni, da se dajo agentu preslepiti, ker gotovo so že imeli moj dopis v rokah, ali samo jeden mi je potrdil, da je čul, ali sam ga ni čital. Omenil sem, da v zimskem času ne dam nobenemu Bveta sem hoditi, ako pa kdo ne zna angleški mu pa nikakor ne svetujem Bem hoditi. Ti rojaki so prišli sem v takem položaju, da sami niso vedeli, kaj jim je narediti, ko smo dobili iz Sandona brzojav, da so pred desetimi dnevi vso pcši-Ijatev delavcev vstavili, ker jih imajo tam več kakor dovolj. Ko la dopis pišem, jih je tukaj še deset in vsi pravijo, da nemajo denarja, kteri bo pa denarje imeli, so se zmuznili brez moje vednosti, akoravno sem bil med njimi po dva ali trikrat na dan. Odredil sem, da ako se vsi skupaj zopet nazaj podajo na Duluth, da bi vožnje listke dobili po $17.40 vsak (vožnja sicer velja $35), toda eni niso hoteli, drugi pa niso mogli in tako bo odšli, druge pa brez podpore pustili. Tako postopanje je pač slabo za naš narod I R^kel sem jim, da naj potrpijo, da sprevidim, kaj bodem za nje storiti mogel, toda niso me hoteli ubogati in tako onim ostalim nemorem pomagati. Precej, ko sem zvedel, db so odšli, sem se podal na tukajšnjo tiket office in jih obvestil o stanju; povedali so mi, ako bi oni drugi bili potrpeli do jutri, bi Be vsi skupaj gotovo odpeljali za manjšo Bvoto, nego so se ti na Bvojo pest. Skoraj vsi bo šli v Montauo in je plačal vsak za vožnji listek po $23.25, ako bi pa vsi tja šli, bi gotovo na vsacega manj u»go polovico prišlo sa| tako sem Be dogovoril za vse skupaj za drugi dan t. m. in gotovo bi se tam vsi laglje delo iskali. Naj bolj žalostnaosoda je zadela jednega izmed njih, ki je skoraj zblaznel; včeraj sem ga vzel iz zapora in ga zopet pridružil drugim, seveda mi je moral obljubiti, da bode pameten, kar je storil; ali sinoči po noči je zopet vstal in začel okolu hoditi in ko je koga videl, je vse v njega vrgel, kar je dobil; zopet bo obvestili policijo in ga zaprli; upam pa, da ga ob prvi priliki zopet vun dobim, ako še kteri kam odpotuje, lamo da ima spremstvo. To naj bode zopet zgled kako B'< naši rojaki neprevidni in se dajo od tujih agentov slepiti. Toraj rojaki, varujte se zapeljivcev. Uredništvo „AmerikanBkega Slovenca" pa prosim, da bi ta dopis ponatisnilo v varstvo rojakom. Pozdrav rojakom in jim priporočam, da ubogajo, ako čitajo v naših listih kako svarilo. F. Keržišnik. Butte, Mont., 4. marca. Podpisani, preje stanujoč v Eve-leth, Minn., naznanjam rojakom, da se sedaj začasno nahajam v Butte City, Mont- Namen mojega dopisa je rojake svariti pred agenti in kam ti prefriganci človeka speljejo, kako siromaščiuo in nesrečo. Iz Minnesote nas je odšlo 27 rojakov British Columbio, agenta Stub-ler v Duluthu in Babnik Evelethu sta nam rekla, da tam ni štrajka, vrjeli smo jim to zagotavljanje in šli jim tudi na prefrigano nastavljeni lim. Ko smo vožnje listke kupili za Sandon, bo nam pa dali tikete do meje British Colum bije; ko smo pa prišli na omenjeni kraj se je pa reklo : nazaj ali pa kam drugam. Nekteri smo šli v Wash ington in razne kraje, Bam sem se pa podal v Idaho in od tam v Mon tano. Koder sem hodil, povsod je veliko ljudi brez dela; posebno pa tukaj v Butte jih je še največ, ker naB je veliko prišlo iz British Co-lumbije in je tam štrajk. Sedaj v zimskem času ne dam nobenemu človeku sveta, da bi se „mufal", Obema preje navedenima agentoma se pa lepo zahvalim, ker sta nas siromake tako speljala naled. Dragi rojaki, imejte lep zgled nad nami, ker ga mi nismo imeli nad drugimi, aer vendar smo že tolikrat čitali svarila v ,,Glas Narodu", kako na» svari pred zvijačnimi in pogoltnimi agenti; nismo to vrjeli in hudo st opekli in splačali. Nekaj fiasa oBta nem sedaj . ukaj, ako bi le zamogel delo dobiti, ali bodem moral pa pi sati v Minneeoto po denarje. K skle pu pozdravljam vse rojake, „Glab Narodu" pa želim obilo naročnikov in podpornikov, ker ta je reB nam delavcem v poduk, ako bi se mi po ujem ravnali, se nam ne bi bilo potreba sedaj kesati. Te zapeljive agente naj si pa vsakdo dobro zapomni in varuje. J. Verant, 907 E. Broadway, Butte, Mont Vojna med Boerci in Anglijo. Bloemfontein, 7. marca Iz Petrusberga, kakih 45 milj za pidno od tod, je ravnokar dospela vest, da je oddelek boerskih ogle-duhov v KoodooBrand pokrajini vzel Angležem 150 konj. Pretoria, 8 marca. Po poslednjih poročilih iz Mafekinga, bom bardirajo mesto neprestano in veliko vBtrajoostjo. Clements se pomika d al j e London, 9 marca. RoberU poroča vojnemu uradu, da je dn 8. marca Clements zasedel Norvals Pont in sosedne griče. Ko dosp ženijski oddelek in pionirji, bodo takoj pripravljati železniški most m njegova armada bode prekoračila re^o. Gatacre je dne 7. marca za sedel Burghersdorp. Lojalni prt bivalci so kazali veliko navdušeujf Ogleduhi poročajo, da je mnogo vstašev te okolice pripravljenih od ložiti orožje. NorvalsPontjeobroej med Kap kolonije in Oranje drža vo, Burghersdorp je v Kap koloniji toda tudi ne daleč od meje in ob železnici. Kakor kaže bodo Anglež od vseh strani udrli v Oranje državo. Novo vojno posojilo bode znaša Salo 30,000 00 funtov šterlingov Bondi se bodo z odstotki obre stovali in isti 5. maja 1900 zopet rešili. Johannesburg bodo r a z d j a 1 i. Lourenzo M a r q iKe z , 9 mat c i. Vse je pripravljeno za raz djanje mesta Johannesburga kakor tudi zlatih rudnikov, da ne bod prišli v roke Angležem Pod vaem anestom bo položene veliko množine dinamita, ktere bo zvezane z elek trično žico in samo mali pritiak na gumb zadostuje Johannesburg pre- i meniti v razvaline. Buller se pomika dalje. London, 10. marca. General Buller se zopet pomika dalje in nadejati se je večjega boja blizu Glencoa v Natalu. Iz boerskega tabora pri Biggarsbergu se poroča, da se 12.000 mož močna britiška armada pomika proti Boercem. Slednji so S. marca pri Waah-banku zadeli na oddelek britiških ogleduhov. Pri Biggarsbergu je 15 tisoč dobro utrjenih Boercev pod poveljništvom generala Botha. Povsodi sovražniki. London, 11. marca. Vojni položaj v južni Afriki je potisnjen v drugo vrsto; poslnžili se bodo vseh pomožnih virov države, da preprečijo večjo in bližnjo nevarnost. Drugače se izvanredno oboroževanje vlade ne da tolmačiti. Povod temu je dala Francoska, ker je poskušala sultana pregovoriti, da ponovi egiptovsko vprašanje. Sedaj je pa došlo še poročilo, da je francoska poslala vojaštvo v Algier, Madagaskar in Toukin. Iz Havre so ravnokar odrinile tri prevožne ladije s peštvom in konjico proti Suez kanalu, to je nBjbrže na Madagaskar. Vse kaže nato, da je vojna stranka na Francoskem zmagala. Isto brzda samo še svetovna razBtava, da takoj ne prične vojsko Anglijo. Kar se tiče vojnega položaja v južni Afriki je še vedno pri starem. Angleži se hudujejo radi nekrvavega boja pri Poplar Grove, kjer so mislili uničiti Boerce, toda slednji bo se umaknili pred veliko močnejšim sovražnikom. V pokrajinah Kennarat v Quiquinald West, Ca-tnaroou in Viktoria West se vstaja nezadovoljnih Holaudcev vedno bolj širi. Po slednjih uradnih izkazih znašajo skupne zgube Angležev v južno afrikanski vojski 14.636 mrtvih, ranjenih in vjetih. Roberts se mora bojevati. London, 12. marca. Včeraj se je iz bojišča poročalo, da je general Roberts pri Dreifonteinu, 35 milj od Bloemfonteina zadel ob Boerce. Kakor Be je ,,Morning Posti" poročalo, je trajal boj ves dan na 12 milj dolgi črti. Boerci so se umikali toda potem zopet zasedali svoje prejšnje prostore in s tem izborno zakrivali Bvoje načrte. Topove so še pravočasno spravili na varne kraje, drugače bi jim jih bili Angleži vzeli. Iz poročila je razvidno, da so se Boerci pri Drei-fonteiuu veliko bolj energično upirali, nego pri Poplars Grove. Zgube še niso zuane, toda gotovo so velike na obe straneh. General Tucker je zasedel Petrusberg, brez uporp, akoravno so se nadejali tam hu( e ■>itke. Tudi na druzih krajih bo se umaknili Boerci iz svoje pozicije, ktero so dan popreje tako trdo-vratuo branili. „ A a s v o g e 1 Kop, 12. marca. .Med našim včerajšnim pomikanjem nismo nikjer zadeli ob upor sovražnika. Naše zgube s« mi niso še Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Palatia", 10, marca i r. Hamburga z 1443 potniki. ,,St. I'aul", 10. marca iz Southamptona z 662 potnik« ,,Etruria", 10. marca iz Liverpoola. ,,L'Aquitaine", IO. marca iz Havre. „Kiirst Bismarck", 10. marca iz Genove z 1042 potniki. ,,Staatendam", 10. marca iz Rotterdam« z 435 potniki. „Kensington", 12. marca iz Antwerpena z 7O8 potniki. Dospeti imajo: „H. H. Meier" iz Bremena. ,,Lahn" iz Bremena. ,,Patricia" iz Hamburga. ,,1'isa" iz Hamburga. ,,Campania" iz Liverpoola. „La Gascogne" iz Havre. Odpljuli so: ,,Kaiser Wilhelm der Grosse", 13. marca v Bremen. ,,St. Paul", 14. marca v Southampton. „ Western land", 14. marca v Antwerpen. Odpljuli bodo: ,,Furst Bismarck", 15. marca v Hamburg. ,,L'Aquitaine", 15. marca v Havre. ,, Bremen**, 15. marca v Bremen. ,,Etrur»a", 17. marca v Liverpoola. ,,Staatendam", 17. marca v Rotterdam. „Palatia", 17. marca iz Hamburga. ,,1-ahn", 19. marca v Bremen. ,,Kensington", 14. marca v Antwerpen. Parni ik listki so dobiti po izvirnih cenah pri FK. SAKSER & CO.. IG9 Greenwich Su, New York. |||| Jugoslovanska Katoliška Jednota. I Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 106, Ely, Minnesota;| II. „ John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KN JIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Go v žet a, Box 105, Ely, Minnesota. Pristopilo je uovo društvo sv. Jožefa, št. 14, v Crockett, Cal., spre-jetov Jugoslovansko Kat. Jeduoto dne 8. marca 1900. Imena udov : Anton Bozn k, Marko Dragovan, Matija Golob, John Lovrin, Johu Flajnik, Matija R..gma, Peter Majerle, Miha Pešel, Josip Sterk, Frauk Velikonia, Lorenc Zupau. Društvo šteje 10 udov. Popravek. Vsled neljube pomote je bilo v glasilu poročano o izločenju društvenikov sv. Barbare, štev. 7, Thomas, W. Va., toda ti rojaki so b a m i prostovoljno odstopili, kar naj vsi blagohotno vzamejo naznanje in popravek. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- poročale, le toliko mi je znano, da Bta poročnika Parsons in Codviug-ton mrtva." Iz Robertsovega poročila je razvidno, da se Boerci prav energično upirajo. Akoravno so bile njihove zgube pri Dreifonteinu večje, nego v kterikoli bitki, so vendar uspešno ovirali premikanje veliko večje armade in rešili VBe svoje topove. Da so Augleži vjeli le malo krdelce Boercev, je zadosten dokaz, da so Be slednji v redu umikali Ravno mesec dni je, odkar se je Roberts pričel pomikati dalje. Med tem čaBom je oprostil Kitu-berley in vjel Cronja z 4500 možmi, toda vkljub temu je priš.-l samo 60 milj daleč. Ako bode šlo vse po sreči, dospel bode še ta teden v Bloemfontein. Od tam v Pre torijo je še 290 milj in dve tretjini poti vodi skozi gore in soteske. Roberts blizu Bloemfon-f o n t e i n a . London, 13. marca. Vojni maršal lord Roberts se je v ponedeljek zopet precej daleč pomaknil naprej in je sedaj v Ventersvlei, kakih 15 milj od Bloeinfouteiua. Boerci, 12 000 mož močni z 18 topovi bo se vtrdili na gorah ob glavni cesti proti Bloemfonteinu, toda Angleži ho izvolili drugo pot. Kakor dopisovalec ,, Daily News" poroča, bo Angleži včeraj zjutraj odkorakali iz Aasvogel Kopa in se podali čez Krai Spruit, med tem ko bo Be Boerci obModderu vtrdili, •ker bo mislili, da bodo Augleži to pot izvolili. Ob potu so videli Angleži mnogo praznih farm. Vojni maršal RobertB je dal povelje se utčesar dotakuiti. Vse divizije so •e zjedinile z glavuo armado. Ro-bertsov glavni stan se nahaja na Gregorowakijevi farmi. Na svojem posestvu ostali farmer je menil, da •e bodo Burgherji še eukrat pred Bloemfonteinom energično postavili v bran. Kuga v San Francisci. Ban Fraucisco, Cal., 12. marca. Zdravuiški urad je danes priredil hišno preiskavo v kitajskem dela mi-sta, ker je sedaj dognano, da je pred tednom dni umrl Kita jec s& znamenjem prave kug-*. To ao določili včeraj večer po skrbnem preiskavanju ker našli ao v turih in krvi umrlega prave kužne bacile. Več bakteriologičnih zvedeucev j«-to potrdil*. Ker je ta slučaj le po-aamezen, sklenil je zdravniški svet, kitajski del del mesta še ne osamiti. Vredil ja pa, da se všri redno ogledovanje, kitajskega dela mesta, da vsa bolne Kitajce zdravijo ameri-kanski zdradniki in vse umrle natančno preiščejo. Tudi bo sklenili kitajski del mesta temeljito osna-Žiti, akoravno je znano, da je ta oajzdravejši v mestu in bo še le nedavno izvršili razne zdravniške naprave. Evropejske in druge vesli. Verona, 12. marca. Kardiual di Canosaa, škof v Veroni je umrl. Bil je naj&tarejši Član svetega kolegija in avstrijski kandidat, pri konklavi, ktero je Leona XIII. izvolila papežem. Dunaj, 12. marca. V spomin meseca marca J. 1848 v revoluciji padlih se je tudi letos vršila slav- nost, ktere se je udeležilo 25.000 ljudi. Dr. Ellenbogen je imel na grobu meseca marca padlih spominski govor. Pozneje je slikal se-dajue nepravične razmere. Govoril potem o ropu volilne pravice vBled novih pravil za občinske volitve, o premogarskem štrajku na Češkem in Moravskem in njegovem samovoljnem zatiranju z državno silo. Dunaj ima novega rabeljna. Ta je Jožef Lang, največji in najmoč-uejši mož v cesarstvu. Lang je bil preje natakar, toda nova služba mu obeta veliko boljše dohodke. Mož je sedem čevljev visok in tehta 200 funtov. Spluh pa ni prijatelj usmrtenja po sedajnem načinu in je baje izumil novo usmrtovalno sredstvo, ktero je cenejše in brez bolečin. K»kšuo je isto, sedaj še noče povedati. Drobnosti. Za strajkujoče rojake v Jenny Liqd, Ark., so darovali rojaki v Clear Creek, Utah: Valentin Sav-šek $ 1.50, Jobu Zobec 81.50, Mihael Komočar, Matevž Pivk, Martin Pivk, Josip Jarc, Joe Jarc po 81; Karol Koreučau, Frank June, Anton Kovač, Anton Rosel, Anton Sovak, John Jarc, Valentin Drap, Frank Šare, J. M. Pitonak, John Peček, Frank Pugel in John Origel po 50 centov, skupaj $14. Dosedaj smo nabrali skupaj 821. * * * Nevihta v zimi. 20. februvarjaob 12. uri opoldne so v Ljubljani imeli pravo nevihto z bliskom, gromom in hudim dežjem, kar se v februva-riju navadno nezgodi. Nevihta pa je trajala le nekaj minut. • * * Strašna smrt. Iz Kleuka na Savi javljajo:Tomo Ilic, kmet, povrniv-ši se iz gozda, je hotel ualiti petrolejko, ki pa je bila že polna. Pri tem je rabil drugo petrolejko. Ko »e je petrolej polil, se je nakrat svetilka razletela in Ilic je bil hipoma ves v ognju. V strahu je bežal na dvorišče, m zopet nazaj v sobo po čvetero otrok, da jih reši iz platnena, ki je objel že vse pohištvo. Itešivši otroke, jv. umrl v strašnih boiečinah. * * * Dva novorojena otroka v vagona za preuiog. Tovorni vlak, ki je 24. februvarja privozil iz Ljubljane v Sežano, je peljal seboj v praznem vozu za premog dva novorojena otroka, ktera ao na postaji v Sežani še živa našli. Kako in kje sta bila otroka dana v voz, ni znano. * * * Iz Borovnice se ,,Slovenskemu Narodu" poroča: Tudi pri nas smo imeli dne 20. febmvarja, kakor vi v Ljubljani, pravoaprilovo vreme, SoJnce, dež, sodra, vse se je vrstilo drug za drugim, a okolo polndneva jelo *h je bliskati, grometi in treskati, daje bilogreza. Kmalu, ko se je zvedriloj zvedeli smo, da je v bližnji vasi Breg treščilo v hlev g. Anton Kobija in mu ubilo tri vole Tudi pastirja je baje nekaj osmodi-lo, a ne do škode. Ker je dotični hlev sredi vasi, je le sreča, da strela ni unela, ker drugače bi hiJa v nevarnost cela precej ohsežua vas. • * • Ljudskih šol z šolskimi vrti je Be- daj na Kranjskem 226. Šol za sadjarstvo je 171, ki se nahajajo po največ v postojinskem in novomeškem okraju. Poučuje se v sledečih narodnogospodarskih stiokah: Gojenje cvetic, pridelovanje zelenja, čebelarstvo, vinarstvo, vinogradništvo, travniška in gozdna kultura, živinoreja, krasovrtnarstvo in narodno gospodarstvo sploh. Sloven sko Čebelarsko društvo je sklenilo, da posamuim šolam preskrbi uzor- uo urejenih ulnjakov. * * * Sestro je ostrelil v neprevidnem streljanju z dvocevko Jos Ahlin na Polici pri Zatičini. B.l je malo vinjen, ko je povodom nekega ženito-vauja streljal, ne da bi opazil pri hajajočo sestro. Ranil jo je precej nevarno. * * • Konje za afriško bojišče je kupoval 16. februvarja zvečer po Kravji dolini v Ljubljani ueki mož iz Monakovega, A zviti Ljubljančani so kmalo opazili, da ima pod.etui kupec na telovniku obešeno samo verižico brez ure in velik del ^kredita" je šel po vodi. Tudi so meščani v Kravji dolini Bila vneti prijatelji junaških Burcev in motiakov Bki kupec jim je moral preje aveto obljubiti, da ne bo Angležem prodajal konj marveč Burcem, predno je smel konjem tipati za zobe. Ma- djari razumejo gšeft drugače. * * * Nova jama. V Selci pri Dobrničah trebanjskem sodnem okraju so razkrili jako lepo podzemsko jamo. • * ♦ Grozen potres seje primeril dne 19. februvarja ob 5. uri zjutraj pri vasi Pod peč pri Preserju. V kamnolomu Knez & Supančič je padlo nakrat 15 000 kubičnih metrov kamena iz viBočiue 40 m. Potres je bil tako močan, da so ga ljudje pol ure daleč čuli. Delovodja je poprej zadelal vse uhode, tako da se ni mogla zgoditi ni kaka nesreča. Stavbeniki imajo zdaj večkamnja, kakor ga bodo letos v Ljubljani potrebovali. * * V Leskovici se je mej otroci pričela širiti bolezen oulovaki kašelj. Umrli so za tem že trije otroci * * * Električna železuicaiz Trsta na Opein«. Delničarji družbe za zgradbo te železnice so imeli pod predsedstvom barona Alberja v Trstu občni zbor, na katerem ao odobrili podrobne načrte in pogodbo, ki ae sklene z dunajsko ,,Electricitata Gesellschaft" ter naročili odboru, da stori pri pristojnih oblastvih vse korake, da se železnica čim prej zgradi. * * Rudnik v ŠmaHnem pri Rožekuso začeli popravljati. Bili so to stari zapuščeni rudniki, v katerih so prej kopali svinec. Planinska rudarska družba je začela popravljati rove ter delali uove podpore. Dosedaj dela v jamah 18 delavcev, katero število pa se bo takoj množilo, ko bodo končana pripravljalna dela. Posestniki v okolici bodo imeli pač pri vožnji zaslužek, a pri gospodarstvu jim bo manjkalo delavcev, ker že sedaj kmečki fantje silijo k rudarjem. * * * Velik požar. V Parizu je zgorel te dni zelo priljubljeni cafe-chan-tmt Trianon". Škode je več sto-tiaočfrankov. Znanemuizpreminje-valu^mu umetniku Frpgoliju, ki je dajal ondi svoje predstave, je zgorel večji del gar arobe in rekvizitov ter ima baje samo on sam 70 000 frankov škode. • * * Drzna tatova v Solkanu. 20 februvarja okolu 6. uri zjutraj, prišla sta dva velika bradata človeka v hišo kol ar j a Jakoba Žerjal-a. Ko stopi ta v delavnico, dobita tam 151et-nega gojenca in 61etnega otroka. Nato primeta gojenca in ga priveže-ta k mizi, skozi čevlje obeh nog pa mu zabijeta žeblje v tla, tako da gojenec ni mogel gauiti in od strahu tudi kričati ne, ker je postal popolnoma nezavesten. Nato Bta tatova Šla v gornje sobe, ter pobrala gOBpodarju, ki ga ni bilo doma, uro, samokres, 15 gld. in vao zlatnino gospodinje, katere tudi ni bilo doma. Ko pride gospodinja domov iz Gorice, dobi vajenca privezanega in pribitega brez zavesti. Komaj popoldne je prišel vajenec k zavesti iu govoru. Tatova cigana so ujeli. Poroka nadvojvodinje prestona slednice vdove Štefanije ne bo začetkom marca kakor se je pisalo z vso gotovostjo. Štefanija zahteva večjo letno apanažo, kakor ji je bila določena. 100.000 gld. se ji zdi namreč premalo na leto.Tudi ni zadovoljna, da izgubi .uaslov', nego se vrše dip-lomatična pagajauja, da ji drugi naslov ostane tudi potem, ko bode soproga grofa Lonyanyja. Belgijski kralj s tem ženinom svoje hčerke ni zadovoljen in zato se brani, da bi imela še vedno naslov kralj, visokost. ♦ * * Tndi policija /?a ni našla. Neka v Stuttgartu živeča angleška dama je odposlala novembra meseca lanskega leta razglednico z naslovom : General Buller, prihajajoč v Pretorio." Ta razglednica je prišla sedaj, kakor poročajo iz Stuttgarta, nazaj naodpošiljateljnico a poštnim zaznamkom : „Naslovljenec ni prišel; ga tudi s pomočjo policije ni najti; nazaj 114 SVOJI K SVOJIM! FR. SflKSER oficijelni zastopnik raznih prekmorskih parniških družb Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo Bfdaj za $20.30 100 kron avatr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Iz Calumeta, Mich., nam je poslal nekdo 70 centov v poštnih znamkah, a nič pisal v kak namen in od koga so poalane. Prosimo po jasuila. G. S. K. v La Salle, III. Vaš dopis priobčimo prihodnjič. Kje so? PETER in PAVL ŠTERK, doma iz Starega trga pri Poljanah na Dolenjskem, laui sta Bem prišla iz Leadville, Colo. Pri meni imata več pisem in še nekaj važnega in ne vem kam pjslati, dokler se ne oglasita. Dalje kje je: JOŽEF KRAL, tukaj ae je pisal Nemanič, doma iz Dolenc, župnija Adlešice; lani je bil v East Heleni, Mont., k meni ae je priklatil iz S. Dakote in mi nkral $12, potem jo pa popihal. Rojake opozorujem pred tem „po-šteujakom"; njegov naslcv bi rad zvedel: Š te f a u J a k š e , 1002 S. 13. St., Omaha, Neb. (31. mr.) Kje je? ANTON KOROŠIČ, doma iz Rakitne, okraj Vrhnika ; njegov brat prosi rojake, ako kaj o njem vedo, da bi mu blagovolili naznaniti: Frank Korošič, 768 Hamilton St., Clevelaud, O. (10. mc.) KJE JE ? JANEZ PETERLIN, po domače Mihe doma i i vasi Mali Videm pri Dobrem Polju. Meni je ostal na Evelethu nekaj v ,,Borudu4tna hrani ni ga opozarjam, da to poravna. Za njegov naslov bi rad zvedel: John D r o b n i č. Box 122, P. O. Mountain Iron, Minn. (10. ap.) KJE JE? MARTIN BLATNIK, doma iz Lopate okraj Žužemberk, v Ameriko je prišel pred 11 leti, domu je pisal pred 2 leti poslednjič, takrat je bil v Carbon Hill Njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Ana Blatnik, omožeua 8 k u 1, Box 113, Elyria, Colo. (8. mr.) Kje je? MARTIN M UŠI C, doma iz Drago-vanje vaBi, okraj ^rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan $67.86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box284, Ely, Minn., St. Lous, Co., f 109 GREENWICH ST., NEW YORK. £2 Be priporoča SLOVENCEM in HRVATOM, kteri potujejo £ "V d.om.o^rLno ali želč koga sem vzeti za parobrodne listke & raznih prekmorskih parniških družb po izvirnih cenah. Listki za drugo kajito so dobiti od $37 naprej. — Listki za ^ medkrovje po izvirnih cenah, kakor tudi |f I železnicne listke & & na vse strani po ZJED. DRŽAVAH ali v STARO DOMOVINO. & Sedaj je čas, kdor želi koga to spomlad vzeti i z stare domovine naj se edino na nas obrne, ker pri nas ima vse prednosti, imamo dobre zastopnike v stari domovini, kakor tukaj in se za ljudi pobrinemo pri naselbinski oblasti. Dalje se priporočam rojakom za pošiljanje DENARJEV V STARO DOMOVINO in to izvršujem najhitreje in najceneje. Velikanski denarni promet znamenuje aohdno postrežbo. -Nikdo ne more tožiti o zgubi kake svote. Potujoče rojake opozorujem, da naj mi vedno naznanijo njih odhod brzojavnim potom iz CHICAGE, MONTREALA, BUFFALE in tacih krajev, kjer pridejo na železnico, ktera vodi v NEW YORK, ali pa naj jim dotični agent, pri kterem kupijo železnični listek, dobro napiše brzojav kedaj in po kteri železnici dospejo v New York, da jih počakamo na kalodvoru. Varujte se ljudi, kteri se za mene izdajajo, izrabljajo moje ime in ijndi neusmiljeno derejo. Vsakdo naj pazi na številko 109 GREENWICH STREET, vsi izg .vori o mufanju, odpoto-vanju, ali da je z menoj kdo družabnik (partner) je sleparija. V vseh navedenih Blučajih se rojakom in rojakinjam za so-lidno, pošteno postrežbo priporočani z velespoštovanjem gS FR. SAKSER, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. "f" -1 ?'« V " " « « y-n V « rt Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino b knjigami iz Clevelanda, O., v Pittsburg, Pa., terse priporočam za nadaljna naroČila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naročilom. Cenik pošljem na zahteva nje poštnine prosto. Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa. Slovensko pratiko predajam po 10 centov; veliko pratiko pa po 16 centov. Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. POGORELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Slovenska babica. MARIJA LUKAN, babica z 20tlet nim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznaujam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost m najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval. (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford St., Cleveland, O. Kje je? JANEZ OREŠNIK, doma iz ško-cijanske župnije na Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calume-tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, WiB., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas Bem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem ved6, da bi blagovolili naznaniti njegov naBlov njegovemu očetu: Frank Orešnik, Box 123, Sheboygan, Wis., ali „GlaB Naroda14. (1. ap.) John iVIaurin slovenski pogrR-h-n -i ~kr (Untertaker) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vae v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Laurium, Mich. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni, t Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r vi sloven-s ki 1024 South 13. St, 9 Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i b key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne vd kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od poetaje (dipe). > JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Nehb T-jj slseHsz, Zgubljeni sin. (Pripovedka iz dunajskega življenja.) (Dalje.) Med tem je Lina napravila večerjo, pripravila mizo v aobi, ktero je svitlo raze viti jevala viseča svetil« niča. Kakor že večkrat preje, so tudi danes povabili k večerji malo delavko. Tona se je se zahvalo udeležila večerje. Oče in mati Svoboda sta rada videla v družbi to mlado, zmerno deklico. Njeuo pohlevno bitje, nje tihi, gospodarski razum, nje strogo uravno življeuje se je posebno dopadlo obema starima, posebno pa je mati gojila tajno željo, da bi njen Karol vzel to ljubo dekleza ženo. Seveda je bilo za že-nitev še dovolj časa, ker ni bil še vojaščine prost; v poslednjih letih so na Dunaju pri vojaških naborih nabrali toliko čvrstih mladeničev za službovanje, da so bile komisije zelo zbirčne in tako tudi Karola na dveh naborih odvrgli. Počakati je imel še tretji nabor, da vidi, ako ga bodo potrdili k dunajskemu polku Deutschmeister, in potem bi odšel na službovanje v Dalmacijo, ali ga uvrste za osem tednov med domobrance. Potem bi še le zamogel misliti na žeuitev, oziroma prositi politično gosposko za dovoljenje žt-nitve. Tona Keller se je toraj starišem dozdevala prava žena za njih Karola. Radi so videli dobri stariši, da se je Karolu mlada deklica, kteje značaj je poznal in spoštoval, vidno dopadla, in zato celo pospeševali, da Bta se večkrat Bešla v družinskem krogu. Na obrazih starih je bilo čitati veselje, ktero jim je napravljala navzočnost Tone v družinskem krogu. Kako ljubko, razumno in veselo je kramljala v družbi 1 Kako pazljiva je bila proti očetu in materi Svc-bodal Je-li znala brati njih misli, ko je celo njih najmaujše želje uge-nola in vedno to storila ali govorila. „Za božjo voljo voda bode mrzla!" ^ je hkrati zaklicala Lina, spomuivši se, da ima še posodo pomiti. Brzu je pospravljala mizo in ni dopustila, da bi jej Tona pri tem pomagala. ,,Ne, ne, le ostanite Tonika", jej je ugovarjala. ,,Saj vidite, da Vas imajo oče in mati tako radi poleg sebe. — Kako pa bi bilo Karol", obrnila se je proti bratu, kteri je slastno pušil smodko in tako mirno aedel, kakor bi Be prav dobro počutil, ,,ako bi citre na mizo položil in malo igral? Gospice Tonibu, Vi pa tako lepo pojete, ali se ne bi pustili spremljati? Zunaj Vas bodem poslušala." Nato je z skledo in krožniki v obeh rokah uesoča oBtavila sobo in onim pustila dogovoriti se o predlogu. Predlog je bil sprejet. Kmalu so se oglasile strune citer in Karol je igral vesele dunajsk* pesmi, potem se je pa Tonika oglasila z njenim mehkim, nežnim glasom in je stare spominjala na ona srečna mlada leta, ko Bta sama v sreči in ljubezni tavala. Kje so ona rajska mladostna leta? Nehote sta se sivolasa stara dotaknila z rokami. Sedaj sta tukaj sedela roko v roko in pazljivo poslušala vesele pesmice. To je bila poslednja, srečna ura, k ter a je bila starima odločena, nesreča je že prežala zuuaj pred vrati. Policijska patrulja, ktera je pa-trulirala po njih okraju, je tudi do spela do samotnega stavbišča in čula obupajoče klice na pomoč, šla je za glasom in našla Ertla. Ni Be sicer ganol, toda policaji so kmalu Bposnali, da še ni mrtev, nezavesten je bil vsled oslabenja zgubljene krvi. Jeden policajev je ostal pri njem, drugi pa je hitel v stražnico, četrt ure kasneje so Ertla položili raz no-silnice na postelj in policijski zdrav nik ga je preiskal. Ta je našel rano sicer težko, toda ne absolutno smrtno, ktero je prizadela z vbo močjo modna roka|z nožem; zdravnik je nes&vestnemu napravil umetno obvezo. Čez nekaj ur se je Ertl začasno zavedel, med tem ga je pa mučila huda mrzlica vsled rane; komisar je poskušal ga zaslišati. Ranjeni je bil ravno toliko pri moči in razumu, da je zamogel imenovati storilca, potem pa zopet omedlel in bledel vsled bolečin. Med tem, ko je zdravnik odredil prenos Erlta v bližnjo bolnišnico, je uradujoči policijski uradnik po spisanem zapisuiku izgotovil zaporno povelje za Karol Svobodo, in policaj se je podal po njega. Sedaj je stal pred vrati, želel vstopiti v stanovanje, raz ktero je prihajalo petje in godba. V sobi niso Blišali, da je zunaj — ob deseti uri — nekdo na vrata trkal. Lina je brzo odprla duri, a v istem trenotku ee zafiudena nazaj umaknila, ko je zagledala uniformiranega moža^pred seboj. Držal je uradni-spis v roki in vprašal: „Ali ne stanuje tukaj gotov Karol Svoboda?'4 Obledela v obraz je potrdila: „Moj brat je to." „Je-li doma?" je zopet vprašal. ,,Kaj pa hočete?" je vprašala zelo prestrašeno. Bila si je svesta, da ni nič proti postavnega prouzro-čil, najbrže ga je policaj prišel povabiti za pričo, ali kako drugo izpoved. Vendar se jej je zelo krčilo srce vsled strahu in zelo s težavo vprašala: „Ali je za pričo povabljen." Policajje nemo zanikal in zresnim ibrazom hotel iti mimo nje v sobo, iz ktere je dohajalo petje in brenčanje citer. Nje roka ga je trdno zadrževala. Policaj je gledal v smrtno bledi prestrašeni dekliški obraza temnimi očm', kteri bo tako bolestno lepo in nemo-prosfcče v njega zrli, da se je utrjeni mož čutil ginjenega in zato prekoračil svoj pouk. „2al, gospica, da ga moram prijeti in v zapor odpeljati", rekel je tiho, z sočutnim pogledom. Pretresujoči krik, kteri seje raz legal po.vsej hiši, je prestrašil družino v sobi. Karol je bil prvi_pri vratih. Kakor bi ga kdo hudo udaril, cpotekel se je korak nazaj, ko je tik preti vrati zagledal policaja. Videl je le njega in nič druzega, in vendar se mu je dozdevalo, kakor bi videl svojo sestro pasti in čul zamolkel padec. Pokril je svoj obraz z obema rokama in treaotek stal nepremakljiv, potem po nagonu, v obupanem strahu skočil proti oknu. Hotel ga je brzo odpreti in doli skočiti — v gotovo smrt. Ravno tako hitro ga je policaj — vsled mnogoletne skušnje na kaj enacega pripravljen — od zadaj prijel za obe roki in ko ga je čvrsto držal, je glasno rekel: ,, Karol Svoboda, v imenu postave ste sedaj moj jetnik 1" • (Dalje prihodnjič.) V srečni hisi ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omi sli vsakdo. Z njo zamnre vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd- l>aje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad jooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ..Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbe na skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejemu S3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct* znaalco za cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesev St., New York, P- O. Box 2S53. Dept. Gl. N. Francoska parobrodna družba Zvito vprašanje. Zagovornik (zatožencu): ,,Kaj menite, ali nisem za Vas tako govoril, kakor bi bili moj lastni si n?" — Zatoženec: ,,Ali je on tudi tak lopov, gospod doktor?" □ Sam uzrok. ,,... S poslednjimi smodkami, ktere sem od Vas kupil, sem bil hudo zapeljan 1 Na vrhu so bile še dobre smodke— toda tem bolj ko sem prišel globoko, slabeje so bile!" — Prodajalec: ,,Pri tem ste Vi s a m i u z r o k ! Vi ste zaboj na nasprotni strani odprli!" F i n i p e s. „0, vidite, Vaš pes mi neče prinesti zamaška." — Ba-hač: „Moj Karo ne prinese drugačnega zamaška, nego od šampanjca !" Puščica. Nevesta (zelo velika in grda svojej družici ponoBuo): ,,No, draga prijateljica, sedaj bodeš tudi ti kmalu dobila tacega moža kakoršuega imam jaz." — Družica: „Oh ne, tacega moža že ne dobim." — Nevesta: ,,Zakaj ne?" — Družica : ,,Ker nisem dovolj bogata, da bi si kupila tako drazega moža." Do visoke službe in pridevka se je že marsikdo priplazil po trebuhu. Predrzno. Soduik : ,,Kako se pišete?" — Lopov: „Kolikrat naj se še Vam predstavim, gospod sodnik?" Direktna črta d« HAVRE - PARIS ŠVICO - INN8BRUK (Avstna) Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča žtv. 42 North River, ob Morton Street: L' Aquitaine La Gascogne La Touraiue La Bretagne L' Aquitaine La Gascogne 15. marca 1900. 22. „ 1900. 29. „ 1900. 5. aprila 1900. 12. „ 1900. 19. „ 1900. gtF' Izvrstno bodo postrežeui potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agenciia za Zjed. držav* in Canado: 32 BROADWAY, NEW VORK Grahek in Sunich, CALUMET,----Michigan, priporočata rojakom svojo groeerijo, v kterej prodajata vedno vse sveže blago po najnižiih cenah. Tu d i pošiljata denane v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Calumet, Mich. Slovencem in Hrvatom Naznanjam, da sem odprl Miners Exchange ——® v Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tadi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so d o b r a j e d i 1 a in p r e-n o č i š č e. V obilen obisk se priporočam (1. jI.) MAT. MAUTZ, lastnik. Na prodaj iz proste roke posestvo in hiša pri metliškem luoblu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in O^el. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanica in veliko dvorišče, to vse je obzidauo e kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri M a r k o t u Sodja. Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, po Ha Ribnik, Hrvatsko, Austria. NATHAN RBTTEIBERG naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da v moji trgovini na vogalu Oak in 5. ceste v Calumetu (nasproti Vertin Bros.) dobite vse dobro blago po nizki ceni. — Dobiti so možke obleke in vse kar človek rabi, od najfiuejeprazniške obleke do najcenejih rudarskih oblek. Vljudna postrežba se Vam zagotavlja po mojem klerku LUDVIK BACHORJU. V najobilneji obisk se Vam priporoča Nathan Ruttenberg, Star Clothing House CALUMET, MICHIGAN. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti, pri vsakej godbi na žice, trobente ali piščali. FRANC ČUDEN, % - trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih op, verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predmetov po najnižjih cenah. Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino. Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. , .................... KNflUTH, NAGHOD & KUEHNE No. U William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne a&kanice, meijice, in dolžna pisma. Uposlnje in ieterjnje s&pn^eine in dolge*«. ISZs-nreš i:n. Stoc3s:i Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. Palace Meat Market Jos, Asseliti, Prop., 337Fifth St.- Calumet- Micb. M^d postom so pri mpni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, on G centov naprej. Polenovka (Stokš) po 15celit. funt. Za velikoročne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so C^T kranjske klobase. '=W£t Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay. Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni SAf.OO.Y, kterega odprem dne 1. januarja 1899 Vedno bodem točil razbo IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dobei WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljnje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovpnci in Hrvatje ne opuščajt* pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zm»-njati zamorite, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljen'-Ako bi Vaši sorodniki aii znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj ravozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. 15»$ <0. -<0-(0>-t 89 E. Madison St., Chicago, 111. Jacob Stonich Slika predstavlja uro za dame Z dvojnim pokrovom ( Boss Ca-e) in bo najboljši pokrovi Be zlatom pretegujem (Goldlield) in jamčim zanje HO iet; kol^sovje je Elgin ali Waitham ter velja samo i Dame, ktere žele uro kupiti Be jim sedaj ponuja iepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba ^ in jamstvo za blago, je moje g^slo. $ Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem (f i Jacob Stonich, S9 East Madison Street, Chicago, III. JOHN VENZEL ■ izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH I A. R M ON IK se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene ao primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena tro^rstnih harmonik je *18 do 835 in naprej. Izvršu em tudi na 6 m 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Exprees Oflice. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 Kixg St., C lx vel and, Ohio. _ - — -,—-i