Prvi sJovensld dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki Entebed as Second-Class matter, Sbptubm 21,1903, at the Post Office at New York, N. Y., pwi>er the Act of Congress of March 3,1879. ŠTEV. 166. Sporazum? CHICAŠKI MESARJI IN NJIHOVI STE.AJKUJOČI DELAVCI SO PRIČELI MEDSEBOJNO OBRAVNAVATI. Predsednik Donelly od unije mesarskih uslužbencev zboroval je s zastopniki mesarjev. % KONEC ŠTRAJKA SE BLIŽA. Chicago, 111., 15. julija. Prvi korak v doseg mira in sporazuma med mesarji in njihovimi štrajkujočimi delavci, je že storjen. Predsednik unije štrajkujočih delavcev je včeraj vsled posebnega povabila zboroval s zastopniki mesarjev. Med tem, ko se je vršila konferenca za sporazum meti obema strankama, je kacih 300 pristašev štrajkarjev napadlo neunijske delavce, kteri so skušati priti klavnice, da nadomestijo št raj kurje. K sreči pa pri tem ni prišlo do pretepa, kajti neunijski delavci so odšli mirno domov. Kljub temu pa število neunijskih delavcev neprestano narašča. V financijalnem oziru škoduje štrajk tudi železnicam, zlasti pa onim, ki oskrbujejo promet med Chi-eagom in iztokom. Iz Chicaga jiošljejo namreč vsaki dan po 200 vagonov svežega mesa v iztočna mesta in železnice dobe za vsak vagon povprečno $100, tako da izgube železnice vsaki dan vsled štrajka $20,000. Samo New York potrebuje vsaki dan 3,500,000 funtov mesa. Mesarji so včeraj stavili predlog, da so pripravljeni štrajkarji zopet pod prejšnjimi pogoji vzeti službo i" 'd |nf_-yji'»n, da ostanejo dosed a j najeti neunijski delavci tudi na delu. Odbor unije bode sedaj o tem zboroval. V druži h mestih pričakujejo štraj-karji nestrpno poravnave štrajka. Do nemirov ni nikjer prišlo. V St. Paulu, Minn., so danes najeli 200 neunijskih delavcev. Podulieua železnica. PROMET NEWYORSKE PODULI-ČNE ŽELEZNICE SE PRIČNE ŽE POČETKOM SEPTEMBRA T. L. Poskuševalni vlaki bodo vozili že po-četkom avgusta. .Postaje so že gotove. ZASEDAJ DO 144. ULICE. Pogodbenik John B. McDonald, kateri gradi newyorsko podulično železnico, naznanil je včeraj pri seji Rapid Transit Co., da je podulična železnica v toliko gotova, da bode početkom septembra zamogla pričeti . prometom do 144. ulice. Prodore bodo Uročili železniškej družbi dne 1. avgusta, da bode zamogla pričeti z preskuševa-ujem vlakov in signalnega sistema. Ako bi pogodbenik dne 1. avgusta ne izročil železniškej družbi podulične proge, moral bi 21. avgusta plačati pogodbeno kazen. Vendar pa prodori do prihodnjega januarja ne bodo popolnoma gotovi. Tukajšnja Rapid Transit Co. bode prihodnji torek z novimi vlaki, ktere bodo vozile za sedaj petrolejske lokomotive, pregledala vso progo, kakor tudi električne gonilne postaje, slednje bodo zamogle do 1. septembra dovajati toliko moči, kolikor jo je potreba za promet. Jedina postaja, ktera še ni izgotovljena je ona pri City Hall, kjer se nahaja zveza med mostom in postajo. Pri 144. ulici, ali začasnej zadnjej postaji, vodi prodor pod reko Harlem dalje v Bronx. Brzovlaki bodo vozili skrajno hitro. Podulična železnica je veljala do sedaj $32,685,000, dočim so veljala posebna dela $2,733,407. NEW YORK, V SOBOTO, 16. JULIJA 1904. VSE POTRJENO! LETNIK XL Japonci so morali ostaviti vse svoje pozicije pred Port Arthurjem in bežati v skrajnem neredu; zgubili so od 22,000 do 30,000 mož. PRI JINKOVU JE PADLO NADALJNIH 1000 JAPONCEV. — SEDAJ SO IZGUBILI VSE NADE NA KONČNO ZMAGO. RUSI VSTAVILI JAPONSKO NAPREDOVANJE. - RUSKA VOJSKA V LIAO YANGU SE NEPRESTANO MNOŽI. Roosevelt bode sprejel premogarsko delegacijo. Oyster Bay, L. L, 15. julija. Predsednik Roosevelt se je premislil in bode^še danes ali jutri v svojem stanovanju, kamor so dosedaj prišli le politikarji, sprejel ono premogarsko deputacijo, kterej je ravno pred par dnevi njegov tajnik pokazal vrata. Delegacija bi rada prosila pri Roosc-veltu pomoči za izboljšanje rnzmer v Colorado. Roosevelt bode sedaj sprejel delegate, da bi mu v jeseni pri volitvah ne škodovali. Izgnan časnikar. Cripple Creek, Colo., 15. julija. Takozvani vigilančni meščanski odbor izgnal je dopisnika lista 'Record' v \ ietorju. Dopisnik ima soprogo in dvoje otrok: ime mu je Richmond. Meščani trdijo, da so ga izgnali, ker je pristaš — organiziranih delavcev. Znižanje plače. Fall River, Mass., 15. julija. Od-Imr, kteri zastopa zvezo tovarn v Fall K iverju, izdal je ravnokar naznanilo, vsled kterega bodo v vseh tukajšnjih tkalnicah in predilnicah dne 25. t. m. vsem delavcem znižali plačo za 12V2 odstotkov. Znižanje plače obseza 80 tovarn, v kterih dela nad 25,00« delavcev, Prvi tajnik vojne mornarice. Chicago, 111., IG. julija. Tukajšnji Merchant Club je priredil sijajen banket v počast novemu tajnika naše vojne mornarice, Pavlu Mortonu. Navzoči so novega predstojnika zelohva-Jili, na kar jim je zatrdil, da Amerika ne sme mirovati preje, dokler nima največje mornarice na svetu. Morton se v kratkem preseli v Washington. Rojakom v Chicago, HL, in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. Mohor Mladič-a, 617 Centre Ave., Chicago, HI., kteri je pooblaščen pctirati naročnino za "Glas Narod*", I Upravaiityo. _______ Požar pri premogovih rovih. Somerset, Pa., 15. julija. Tukaj je zgorelo 10 hiš, v kterih stanujejo premoga rji "Merchants' Coal Company". Hiše so stale pri rovu štev. 3. Poslovodja James Stirrat trdi, da je nekdo hiše iz zlobnosti zažgal, kajti tamošnji premogarji že šest mesecev štrajkajo, ne da bi bilo pričakovati v kratkem poravnave. $500.000 škode. Chicago, 111., 16. julija. Veliko žitno skladišče Baltimore & Ohio železnice na vogalu Ontario Ave. in 87. ulice v South Chicago, je včeraj zgorelo. Požar je vnieil tudi veliko zalogo žita. Škoda znaša .$.500,000. Durango, Colo., 16. julija. Poslopja ob vhodih v rov "American" v Gladstone, so zgorela; škoda znaša $125.-00G. Rudnik je last Gold King Co., ktere lastniki so kapitalisti iz Nove Anglije. Pet o sob vtonilo. Richmond, Va., 15. julija. Iz War-save, Pa., se poroča, da je pri kopanju v Edgewaterju, Westmoreland County, vtonilo pet osob. Med nesrečni1 ami so tri dekleta v starosti od 15 do 20 let. Nesreča na morju. South Norwalk, Conn., 15. julija. Štiri milje daleč od Copp's Tslanda našli so ribiči ostanke neke trojam-lK>nie ladije, ktera se je najbrže v noči zadela ob kak parnik in se razbila. Kaj se je zgodilo z moštvom, še ni znano. Sovražnik bombaževih nasadov. New Orleans, La., 15. julija. Posestniki bombaževih nasadov v Texa-su neprestano prosijo vladino postajo v Vietoriji, Texas, da jim nabavi mravlje iz Guatomale, ktere so najhujši sovražnik bombaževih črvov. Ker pa vladini preiskovalci s svojimi eksperimenti z guatemalskimi mravljami še niso gotovi, vlada še ni izročila posestnikom nasadov zaželjenih mravelj. Mormonci na jugu. Chattanooga, Tenn., 15. julija. Predsednik mormonskega misijona za južne države, Benjamin E. Richards, kupil je tukaj lepo poslopje, v kterem bode nastanjen glavni stan mormonske cerkve na jugu. Glavni južni stan imeli so dosedaj Monnonci v Atlanti, Ga. Petrograd, 10. julija. Iz Ta Che Kiao se brzojavlja vest, ktera potrjuje splošni napad na Port Arthur Arthur dne 10. julija in naznanja, da so Rusi pričeli z ofenzivo in da kar z bajoneti pode Japonce proti severu. Japonci so bežali v največjem neredu i so ostavili na bojišču od 22,000 do 150.000 mrtvih in ranjenih vojakov. Vsled tako groznega poraza, kakor-šnjega skoraj ne pomni zgodovina, so Japonci izgubili tudi zadnje nade na končno zmago. London, 16. julija. Semkaj se poroča iz Petrograda. da je vojno mi-nisterstvo dobilo iz Port Arthurja potrdilo o groznih izgubah Japoncev dne 10. julija. Podrobnosti še niso znane. Pač se pa uradoma javlja, da so Rusi osvojili vse japonske pozicije in pregnali Japonce. Kai Cbou-a. Najbrže pa odide velik del japonske vojske proti Port Arthur ju, da nadomesti tamkaj padlih 30,000 japonskih vojakov. Perim, ožina Bab el Mandeb, 16. julija. Angležki parnik "Dragoman" signaliziral je danes zjutraj, da ga je neka ruska križarka na Rudečem morju vstavila in preiskala. Po noči sta pluli tamkaj memo dve ruski vojni ladiji v pruvcu proti Jibutilu, francoska Somali. • • • Liao Yang, 15. julija. Pri Ta Che Ki ae je pričakovati važnih bojev. Japonci so zgradili šest milj južno od ramošnjega mesteca utrdbe. Praske se vrše neprestano, kajti vreme je za gibanje čet ugodno. Tukaj že teden dni ni deževalo in postalo je zopet zelo vroče. RUSKA VOJNA LADIJA "NOVIK" Ta Che Kiao, 16. julija. Pri napadu na Port Arthur dne 10. julija so Ja-j onci izgubili najmanj 25,000 mož, dočim znašajo ruske izgube 5500 mrtvih in ranjenih. Kuropatkinov glavni stan na bojišču, 16. julija. Dopisnik "Ass. Pr." ponavlja vest o japonskem porazu dne 10. julija pred Port. Arthurjem in pristavlja, da so Japonci bežali v skrajnem neredu. Rusi so zasedli vse Japonske pozicije krog Port Arthurja Tukaj umrle ranjene in vjete japonske vojake so naši pokopali z vsemi vojaškimi častmi. London, 16. julija. Tz Shanghaia se brzojavlja tukajšnjej "Morning Post", da se je včeraj vršila pred Port Arthurjem pomorska bitka. Liao Yang, 16. julija. Dne 11. julija je general Samsonov vstavil Japonce, kteri so korakali proti Jin-kovu. Njegovi kozaki so izvabili je-dno kolono- Japoncev v zasedo, kjer so posekali in postreljali 1000 vojakov. Na to so Japonci skušali priti v Ji likov, ob obrežju, toda vsled močvirja niso nikamor zamogli. Tudi mrtvih in ranjencev niso zamogli seboj odnesti ko so bežali. Rusi so vedeli, da morajo Japonci tjekaj priti. V zasedi, v velikej travi, pričakovala je Japonce sotnija koza-kov z topovi. Na ta način so izvabili Japonce v močvirje, kjer sploh ni bilo mogoče hoditi, na kar so jih od vseh strani napadli. Pri tem so Rusi izgubili 6 mrtvih in sedem ranjenih. London, 16. julija. Portarthurske vojne ladije so na prostem morju vje-le parnik poročevalca chicaškega list a "Daily News", Fa wan, in ga odvedli v Port Arthur.To nam najbolje dokazuje, da je japonska blokada portarthurske luke povsem brezvspešna. Ta Che Kiao, 16. julija. Japonci so so iz zapadne strani železnice umaknili in koncentrirajo sedaj svoje čete ob levem ruskem krilu. Tudi Rusi so vse svoje pozicije spremenili in zasedli vse postojanke na jugu skoraj do V Liao Yangu imamo vse polno japonskih ranjencev, s kterimi se dobro postopa in so povsem zadovoljni. Je-dino, kar se oni boje je, da bodo morali preživeti zimo v mrrlej Moskvi. Semkaj prihajajo vsaki dan nove čete. Petrograd, 15. julija. V nekem boju pri Seimatsi je bil general Rennen-kampf lahko ranjen na nogi. Japonci še vedno niso prišli do Ta Che Kiao Vest, da so Japonci zasedli Jinkov, še ni potrjena. Petrograd, 15. julija. Tukajšnje časopisje trdi, da je skoraj nemogoče, da bi japonska vojska pod vodstvom generala Oku napredovala. Predno so Japonci zasedli Kai Chou, potrebovali so 18 dni, dasiravno jim je bilo treba korakati le 20 milj daleč. "Novoje Vremja" piše danes: "Angleži sedanjo vojno ne smejo primerjati z bursko. Oni so imeli 300,-000 Burov proti Velikej Britanskej, toda mi imamo 50 milijonov Japoncev proti Velikej Rusiji. Toda obe, Britanska in Rusija sta bili početk*»ma majhni, radi velike razdalje med središčem domovine in bojiščem." Male novice, — W. F. Doekray, kteri je bil za časa državljanske vojne poveljnik topničarke "De Soto" na Atlantiku, je umrl v 89 letu svoje dobe v Lawrence, Kansas. — V Clevelandu, Miss., je James Wakefield na glavnej uliei vstrelil Harry T. Williamsa, kteri je šel po cesti s svojo soprogo Vzrok umoru je neznaten prepir. — V Cronjoharie, N. Y., pripetila se je razstrelba parnega kotla. Dva delavca sta bila smrtno ranjena. — Ekspresni vlak, ki vozi iz Montreal v Portland je pri Gorham Village skočil raz tir. Štirje vozovi so padli 30 čevljev globoko. Ranjeni sta le dve osobi Jerseyska fustica. ZAMORSKI NAPADALCI GOSPE BIDDLEJEVE, AUSTIN, SIMS IN TIMBERS OBSOJENI VSAK V 49LETNO JEČO. Lopove morala ščititi sotnija milice pred linčarji. Takoj po prihodu jetnikov so jih obsodili in odvedli v zapore. Mt. Holly, N. J., 16. julija. Tukajšnje sodišče je včeraj popoludne obsodilo zamoree Aaron Timbers, Jonas Sims in William Austin, kteri so v minolem tednu napadli in posilili gospo Elsie T. Biddiejevo v Bnrlingto-nu, N. J., vsacega v 49letno ječo, na kar so jih nemudoma odvedli v zapore, da nastopijo zasluženo kazen. Ko so zločince sodili, stražila je sodišče sotnija A 2. polkn milice, ktera je jetnike tudi dovedla v sodno dvorano. V Mount ITolly včeraj po pol u-dne ni nihče delal in ulice so bile polne državljanov iz raznih mest New Jerseya, kteri so prišli v mesto z vlaki. Ko so jetnike dovedli v sodno dvorano, pročitali so jim obtožnico. Zamorci so priznali svoj zločin. Zagovarjal jih je George L. Hill-man, toda le navidezno. Ko je bil slednji z svojim kratkim govorom gotov, dejal je sodnik Gaskill: "Vaša obsodba v imenu zakona in po zakonu se glasi: Vsakdo od vas je obsojen v državno ječo in težko delo za dobo 15 let, ker ste napadli gospo Biddiejevo, za nadaljno dobo 15 let, ker ste ropali, za nadaljno dobo 12 let, ker ste napadli državne uradnike ter končno za dobo 7 let, ker ste vlomili v ptujo hišo." Takoj na to so odvedli obsojence na kolodvor v varstvu milice in jih poslali v državne zapore v Trentonu. Zamorce so včeraj dovedli vklenjene iz Lancastra, Pa., kjer so jih vjeli. --o- Dvojna elektrokucija. Columbus, Ohio, 15. julija. Včeraj zjutraj so v tukajšnjih zaporih na električnem stolu usmrtil t Al. in Ren. Wadeja, ktera sta pred štirimi leti v Toledo, Ohio, umorila gospo Kate Sullivanovo. Južni običaji. New Orleans, La., 15. julija. Pri postaji Clayton, Concordia Parish, La., so linčali necega zamorca nepoznanega imena, ker je nevarno ranil svojega delodajalca. Zamorec je bežal po napadu v bližnji gozd, toda ker se svojim zasledovalcem ni hotel z lepa udati, so ga z dvema streli ranili in potem na bližnjem železniškem mostu obesili. Ljubavna žaloigra. Roseburg, Oreg., 15. julija. Šestnajstletna Emilija Boardova, nečakinja tukajšnjega šerifa, je potem, ko je z nekim revnim oženjenim farmer-jem všla, na begu z njim za jed no skočila v Mill Creek. Drugi farmerji so ju zasledovali, vidoč, da ne moreta več uiti, sta raje utonila. Tatvina v cubanskem carinarskem uradu. Santiago de Cuba, 15. julija. Ko je prišel blagajnik tukajšnjega carinar-skega urada, senor Trejada danes zjutraj v svojo pisarno, našel je odprto blagajno, iz ktere je nekdo ukradel $6300. Blagajna ni bila pokvarjena. Brezdvomno je kodo denar vkradel, kteri zna blagajne dobro odpirati in kteri je natančno vedel, kje je denar. Diplomatje odhajajo na dopust. Washington, 15. juilja. Peruanski poslanik dr. Cakleron se je danes poslovil od državnega tajnika Haya in odpotoval s svojo rodbino na 4mese-čni dopust v Evropo. Italijanski poslanik Mayor des Planches se je vrnil iz jednoletnega dopusta v Washington in odpotuje jutri na nadaljni dopust v Atlantic City. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cenč in dobro potovati z najbrzimi parniki v staro domovino. Cena finim poštnim pamikom preko vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega Lloyda: KAISER WILHELM II., KRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, je preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parni-kom je preko vode $lT.OO, izvzemši LA SAVOIE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri žela potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopožljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na pamiku, da ne zaostanejo, kakor se sleherni dan prigodi rojakom, kteri ne poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dohiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA. Vsem onim rojakom, ko ji so vprašali pri nas glede vožne po Cunard progi med New Yorkom, Reko in Trstom, naznanjamo, da odpljuje 21. julija ob 3. uri popoldan iz New Yorka v Reko ali Trst parnik SLAVONIA ter stane $25.00 do Trsta ali Reke, do Ljubljane pa $25.50. Republikanska agitacija. PRVE PRIPRAVE ZA VELIKO POLITIČNO BORBO REPUBLIKANSKE STRANKE. VSESTRANSKE PiiTriiAVB. Razna posvetovanja republikanskih prvakov. — Tudi klubi se pri- , pravljajo na borbo. -o~- PRIPRAVE PO VSEH DRŽAVAH. — V vojašnici 5. jolka pešcev je prostak William Sypliert vstrelil narednika Samuel Phjlporta, ker je slednji baje ljubil vojakovo soprogo. Sypherta so zaprli. Sodilo ga bode civilno sodišče. Republikanska stranka z vso vnemo pripravlja organizacijo za bližajočo se predsedniško volilno borbo in predstojnik republikanske volilne komisije, kteri skoraj neprestano občuje s predsednikom Rooseveltom, je včeraj v našem mestu zopet zboroval z mnogoštevilnimi republikanskimi vodji. Od slej v uaprei vršil se bodo v New Yorku republikanski shod za shodom, pri kterih bodo govorili najboljši govorniki o politiki in načrtih republikanske stranke. Razun tega vršile se bodo še posebej v vsakem volilnem okraju posebne volilne agitacije. v JE; Isto tako, kakor v New Yorku, vršila se bode skrajno živahna agitacija v državah New Jersey, Connecticut, Maryland, West Virginia, Indiana in Illinois. Kakor je pred štirimi leti kandidat Roosevelt neprenehoma do volitve agitira! po vseh mestih republike, tako bode, letos podpredsedniški kandidat Fairbanks potoval od mesta do mesta in prirejal republikairske shode. Včeraj je Mr. Cortelyou obiskal starega vodjo Platta in zvečer se jo zopet posvetoval z governerjem Odel-lom v Manhattan Beachu, V Braddock, Pa., in okolici je nas zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. .Dotičnik je pooblaščen za pobiranje naročnine in prodajo knjig, ter ga vsem rojakom toplo pri poročam. ..........—_______________j _ "GLAS NARODA" L>st slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list xa Ameriko ... $3.00 " pol leta............. i.ZZ Z* Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 " " " Četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve 5tevilkL "GLAS NAHODA" izhaja vsaki dan it-"Vzemfii nedelj in praznikov. "O LAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. X* I of on t 379» Cortland. Pretirana poročila. Zgodilo se je nekaj izvanredno redkejša: prvi don po pričetku štrajka lutkarskih delavcev sta obe stranki oklenili — poravnati se. Radi tega zamoremo tudi upati, da mesa ne bode pomanjkovalo, in da bode tudi draginja mesa kmalo minola. Zajedno se je pa tudi dognalo, da 90 bila poročila o podražitvi mesa zelo pretirana. .Večina premožnejših prodajalcev mesa ni podražila svojega blaga niti za j eden cent pri funtu, dočim tudi oni prodajalci, kteri so te dni dražje |>rfxlajali, nikakor niso meso tako podražili, kakor so poročali razni listi. Pri nas vlada stari običaj, da v slučaju, ako se kako blago na debelo podraži, takozvani mali trgovci ali branjevci, zlasti pa oni, kteri poslujejo z revnejšimi sloji ljudstva, zahtevajo za blago takoj večjo ceno. Baš to se je tudi zgodilo sedaj pri nas in v družili mestih. Branjevci skušajo vedno tak položaj izkoristiti, da tako z prvotnim dobičkom pokrijejo kasnejše izgube. Vsa razburjenost, ktera se je polastila meščanstva, je bila toraj neosno-vana, kajti poročila so bila le navadna senzaeija, ktere namen je ljudstvo zbegati. Chieaški mesarji nimajo s tem niti malo opraviti, kajti meso so podražili le prodajalci in sicer samolastno. Toda tudi delavci mesarjev so pri tem povsem nedolžni ker oni se bore za boljšo plačo in so pred pričetkom štrajka priredili veliko zalojro mesa. O njih so zlasti kapitalistični časopisi krivo sodili. Unije, ktere zavržejo ponujeno jim spravo potom razsodišča, takoj po pričetem štrajku gotovo ne prieno z obravnavami za sporazum, kakor so to storili delavci mesarjev. Radi tega se ljudstvu sedaj ni potreba spominjati na razmere, ktere so vladale pri nas povodom velikega štrajka premogarjev. Štrajk mesarskih delavcev je v ostalem tudi le malo podoben štrajku premogarjev, kajti pred vsem se razlikuje od njega fi tem, da tvorijo posestniki rovov naravni monopol, kar pa o mesarjih ne moremo trditi. RICMANJSKO VPRAŠANJE. (Dalje.) Novi župnik Jož. Zupan je bil sporočil. da pride v Riemanje dne 31. maja 1000. Res je prišel zjutraj okolu 7. ure. Ali glejl Vse hiše so bile zaprte, žive duše ni bilo v vasi, niti cerkvena starašini se nista približala. Župnik se je mudil nekoliko časa v farovžu, ali ker le ni bilo nikogar od nikoder, je šel lepo nazaj v Dolino. Od takrat naprej do 29. decembra 1. 1902 je imelo Riemanje mir pred duhovniki iz Doline. Ali pletlo se je naprej---- Tu naj navedemo dopis škofijskega ordinarijata v Trstu, s kterim se je naznanilo takratnemu županu v Ric-manjih, da je c. kr. ministerstvo dovolilo v principu ustanovitev župnij v Riemanjih, Klancu in Podgorju. Glasi sq tako-le: \ riled Vaše prošnje, predložene v imenu Riemanjcev, obrnil se je podpisani na vlado ter se je po desetih mesecih posrečiio dobiti odgovor, kteri se Vam dobavlja na znanje, odnosno na Vaš dopis od 24. novembra p. 1. Dne 3. t. m. pozvalo se je c. kr. vla-čo, da čim prej uredi to vprašanje ter 11 streže opravičeni želji prebivalstva in olajša neznosno breme, katero je dosedaj nosilo. Tržaško koprski ordinarijat. Frane Černe, a. r. L. s. kanonik. Nato so prosili, naj se napravi v Riemanjih nekako prehodno stanje do tiste dobe, ko se dožene končno aktiviranje nove župnije. Obljubilo se je nekaj, ali storilo se je drugače. Tržaški ordinarijat je rekel kar na kratko, da ne more privoliti v kaj takega iz jednostavnega razloga, ker je župnik Zupan inštaliran na ves obseg stare dolinske župnije, in dokler ne umre ali ne odide iz Doline, mora ostati vse pri starem. Tako so jih lovili, in celo odlok ministerstva je ostal tako brez vsake veljave. Po-vsodi se je kazalo stremljenje, spraviti Ricmanjce nazaj v stare čase. Župnik se ni zmenil za nič, češ, kaj meni mar, jaz sem postavno inštaliran na eelo župnijo. Tu ne more biti nikakih prememb. Od tu naprej pa so se Riemanjci naveličali ter obrnili hrbet ordinarijatu v Trstu. Proti koncu 1. 1900 so poslali depu-tacijo v Križevce na Hrvatsko, da zaprosi škofa Drohobeckega za takojšnjo rešitev prošnje. Deputacija je rekla, da ako ne bodo sprejeti Ric-inanjci v najkrajšem času v grško-ka-toliški obred, potem gre kar naravnost do pravoslavnega škofa Milaša v Zadru. Škof Drohobeeki je obljubil ]>oslati dekret meseca novembra. Meseca septembra je bil v Rimu škof Sterk, meseca oktobra pa Drohobeeki. Zadeva Ricmanjcev je bila znana v Rimu ter so dali tam obema škofoma navodila. Obljubljeni dekret sprejema v grško-katoliški obred je prišel, z besedilom, da so sprejeti vanj vsi prebivalci vasi Riemanje in Log. Obveščena sta bila o tem tudi seveda namestništvo pa ordinarijat.-- Vrnimo pa se še malo nazaj. Nekaj dnij potem, ko se je vrnila deputacija iz Križevcev, je prišel v Riemanje *kof Šterk. Prišel je sam, brez vsakega spremstva, ter povabil hišne gospodarje v farovžž. Govorilo se je tam o znanih rečeh. Ricmanjci so povedali odločno, da ostanejo pri tem, za kar so se odločili. Škof je rekel solzan: Vi imate prav, godijo se Vam krivice, ali jaz Vam ne morem pomagati. Rekel je, da je pripravljen poplačati vse stroške, ktere so imeli doklej, če treba 2000 goldinarjev, samo da se le vrnejo nazaj pod Dolino ter ostane vse pri starem. In milo so mu je storilo, da sta mu prisvetili v očeh dve solzi, obrnil se je proti stropu pa vzdihnil: Oh, ta vlada, ta vlada! Poslovili so se od škofa prijazno ter ga spremili iz vasi. Pri odhodu je rekel: Naj se zgodi božja volja! Tako lepo so se obnašali Ricmanjci, kleri kalci pa so lagali, da so inzultirali škofa ter da je radi tega jokal____ Je imel pač težko stališče. Sam blag, čuteč človek, ki je umel ljudsko dušo, obdan od brezverskih ničvrednežev, namestništvo je stalo proti njemu, magistrat, laški popje, sam pa ni imel zadostne eneržije. Tako ni mogel vstreči opravičenim željam Riemanj eev, d asi bi bil on to rad iz srca storil. -- Dne 7. decembra 1900 je prišel v Riemanje okr. glavar iz Kopra, pl Schaffenhauer, da priobči vaščanom neki važen odlok. Prišli so hišni gospodarji, in okr. glavar jim je povedal, da vlada priznava, da se je izvršil izstop iz katoliške cerkve latinskega obreda popolnoma po zakonu, in da se jim tega ne more braniti, ali vlada jih mora smatrati za "brezverce", dokler se ne predstavijo novemu duhovnemu pastirju, jurisdikcije kri-ževskega škofa pa ne priznava, ker je hrvatski podanik. Glavar jim je rekel tudi, da si morajo sezidati novo cerkev, farovž, šolo in pokopališče ter skrbeti za plačo novemu župniku. Takoj so ugovarjali, rekoč, da so poslopja in pokopališče občinska last. ali glavar je rekel, da tako hoče namestništvo. Prepisa tega odloka ni hotel dati glavar. — Ko je nastopil škof nagi, — so bili Ricmanjci postavljeni takorekoČ izven zakona. Sodnija, glavarstvo, orožniki, vse je šlo nad nboge Ricmanjce. Če bi živeli v srednjem veku, sežgali bi j.Ii bili že vse!! (Dalje prihodnjič.) PISMA Z BAT.K ANA. Macedonski begunci. — Atentat. Tnrske razbojniške čete. Belgrad, 25. junija. Macedonski begunci so prisiljeni, da se vračajo v velikem številu na svoja zrušena domov j a. Le malo je sel, koder bi bila še cela koča in je ni pokončal plamen revolucije ali turške silovitosti. Ako pa še stoje koče, naselili so se ondu turški vojaki. Prosili so begunci, da bi se jim vojaki umaknili, toda prošnje so brez vspe-ha. Tako morajo begunci z družinami bivati pod milim nebom. Vojaki zati-lajo begunce in sami priznajo, da bi radi na ta način se oprostili nadležne vojaške službe. Še bolj neusmiljeni so stari turški uradniki, ki begunce dobro poznajo in se maščujejo nad njimi. Vsled znanega atentata pri Solunu so pričeli grški ovaduhi svoje umazano delo pri nižjih turških uradnikih, pa tudi pri samem Hilmi paši, ki hoče spraviti iz Soluna nekaj uglednih Macedoncev, ktere dolže, da so bili v zvezi z gjevgjelskim atentatom. Vstaške čete, kterih je mnogo v deželi, ne ostanejo dolžne grškim ovaduhom. Tako so vstaši minoli mesec usmrtili tri bolgarske, tri turške in veš grških špijonov. « Iz Bolgarije javljajo, da se je te dni zbralo na parobrodu "Bocis" do 50 žen macedonskih beguncev, ki so se vrnile v Macedonijo. V okolici mesta Varne je bilo lani do 3500 macedonskih beguncev, a do danes se jih je vrnilo samo do 500; ostali se ne mislijo vrniti, ako jih ne prisili turška vlada. Dve tuji dami — menda sta Angležkinji — sta v Malem Trnovu delili med begunce denar, hrano in obleko, da se vrnejo na svoja domovja. Turške razbojniške čete se klatijo po vsi Maeedoniji ter neusmiljeno nadlegujejo ubogi narod. Taka razbojniška četa pod vodstvom Rasima in Teofika Asanova je v selu Bieevu napadla, oropala in ubila dve osobi, eno nevarno ranila. V drugi vasi so posestnika Spasova oropali in pretepli. Razbojnik Uska je s svojo četo udri v vas N oseljane ter prisilil ljudi, da so mu zložili 50 turških lir. Razbojnik Redžo Kozakalovski je s četo napal in ubil v Vrlenu posestnika Nikolova, ker mu ni mogel dati pet turških lir. Turške oblasti dobro vedo, kaj se godi, a ničesar ne store proti razbojnikom, marveč jih še branijo. To so iepe reforme! V Solunu je že več dni francoska eskadra: 12 križaric in 6 topnjač Turki so se ustrašili tega brodovja, ker se boje demonstracije. Eskadra je prišla iz Smirne. Pobratimijai ZVEZA AMERIŠKIH IN EVROPSKIH SLOVENCEV VSLED IZLETOV V EVROPO. Ajdeja John B. Dobernidge, Esq. New York, džulaj de sikstint t. m. Voice of the People, in saj d razkopa-nega zemljišča araund the Trinity Place. Manhattan. Mister Editer! Pri kakem človeku je treba dalj časa, pri drugem zopet manj, toda fajneli dobi vsakdo kako dobro aj-dejo. Tako for inštanc Jaz. Jaz, Myself, sem človek, kteri ni domišljav in kteri da nič za nič. Tak človek sem Jaz. Toda kadar je potreba imeti kako ajdejo, potem je gotovo dobim. Tak sem Jaz, Myself, Mister Editer. Toraj Jaz o tem dalje negovorim, in Jaz tudi nič dnizega ne rečem, nega vse kar rečem je: Ste li čitalif Namreč kejbelgram o pobratim-stvu ameriških in evropskih Slovencev v Ljubljani, kteri se vrši danes v tamošnjem Narodnem domu ali Waldorf As tori j i. Mister Editer, vsa stvar je del svetovne zgodovine. Samo pomislite malo — Just a little! In that's the reason, da sem dobil danes tako ajdejo. V Ljubljani imajo danes svoj slavni Sokol-Selebrejšen Ln tem povodom je na najlepšej zastavi slovanskih društev v prvič odkar obstoji Slovenija opaziti the oridžinel Stars and Stripes od kon-tre of the Free. Naše kolonije v Ameriki zastopajo tamkaj saj trije Slovenci in, ker vem, da se jim s pomočjo onih, na kterih je napisano "In God we trust" our Dollars izborno godi, dobil sem sledečo ajdejo: Priredil bodem takozvano interne-šel pokergem-partv, pri kterej mora biti resolved sklicati internešel slovenski konvenšn prijateljev sošijel gema emongst de frents. To se mora vršiti tudi v Ljubljani in Jaz. kot predlagatelj, izvoljen bodem delegatom at lardž in Jaz bom šel v staro kauntri in ko bode starokrajski slovenski imperer držal svoj spič, bode moral navzoče vedno nagovoriti: Mister Dobernidge in džentelmen of konvenšn." In zapomnite si dobro, Mister Editer, prijateljski gembling bode postal vez med dvema slovenskima nejšns, ne da bi bilo treba v Ameriko impor-tirati kak špeje-ejs, kros-ejs, ali eelo kak — —- heart-ejs...... In čemu ne? Baš ker je vse to le prijateljski gembling. In ljudje, kteri so pričeli medsebojno igrati poker, so vedno skupaj, kajti ako dobe, potem imajo v nosu nekak šuger-smel, ako so pa izgubili, potem hočejo rivendž. Well, ali ni to eksektli gejm za ju-ropijen pipel? In ali ne bode uprav divno, ko bodemo povodom naše eks-kojržn v Jurop slavili v Ljubljani naš internqjšnl - hendes-eforos-Ge-SS-Sele -brejšn ? Zlasti bode pa za ljubljanske "four hundred" velikanski improvment, ker bodo potem zainogli uživati pravilni gembling v aueriken staji. Glavna stvar bode pa velikanska pobratimija, kajti to bode vse kaj druzega, kakor ako bi prišla tjekaj kaka druga aosajeti. "Sokcli" se po- bratijo z "Sokoli", pevei zopet z pevci itd. — toda pri vsem tem ni nič nenavadnega. Toda the poker-gem-blers se bodo pobratili z well, koga mislite, Mister Editer? Z eristokrejts, z največjim plemstvom, z častniki, z uradniki in mogoče še z kakimi drugimi--. Toraj kaj menite o mojej ajdeji? With Regards Yours John B. Dobernidsre, Esq. Kranjsko slovensko katoliško E?ropejsfce in droge Testi. Reka, 16. julija. Dne 25. julija pri-pluje 6emkaj ameriško vojno bro-dovje. Hrvatje že sedaj pripravljajo vse mogoče slavnosti za sprejem in pogoščenje gostov. Dunaj, 15. julija. Monopol za izvažanje izseljencev iz Ogrske, kterega je dobila Cunard Line, slednji ne koristi, pač pa škoduje. Vse druge pa-robrodne družbe, ktere iz Adrije v Anglijo plujejo, »o pričele z vspešnim tekmovanjem proti Cunard Line. Sedaj se vrše med avstrijsko Južno železnico in parobrodno družbo "Au-stro-Americana" pogajanja glede izseljevanja preko Trsta, ako ne pride do sporazuma med nemškimi paro-brodnimi družbami in Cunard Line. V Avstriji bodo storili vse, da pridobe kolikor mogoče ogrskih izseljencev. Južna železnica bode na svojih ogrskih progah znižala vožno ceno za izseljence. Brno, Morava, 16. julija. V Rothen-waldu je 221etni Kriške umoril tri svoje sestre v starosti 9, 11 in 17 let, da si tako prilasti dedščino. London, 16. julija. Ministerski svet je spolnil željo pokojnega trarsvaal-skega predsednika Kruegerja in dovolil, da bode pokopan v svojej afri-škej domovini kraj svoje soproge. 2a 1H kr** arvlr. veljav« treba je dati $2« .55 ix k tea« fe 15 ceaUv za p#štaai««, ker a«ra kiti 4o*an a poS-Ijatev registrirata. KJE JE IVAN KOTNAR, VULGO Zagorje v iz Podgriie pri Št. Vidu? Zanj bi rad zvedel: JOSIP NO-GRASEK, Bx 133, Cherokee, Kans. (9-16 7) KJE JE IGNACIJ KTJŠLJAN, PO Poklicu krojač. Zanj bi rad zvedel FRAN BRATKOVIČ, Box 610, South Sharon, Pa. V pouk. Kdor rojakov namerava odpotovati v « t a r • domovino, naj se preje obrne n« podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuj« in to »lede potovanja po k«pnem in morju. Pri meni bode pošteno pos trezen in si prihranil marsikak dolar. Vsakemu potniku odpočijem brezplačno ffumb ▼ slovenskih ban ah z mojim naslovom, pošljem svoj etra človeka po njesra na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kwr» obrniti. naj na postaji kre na telefon ..a pokliče številko 879£ Cortland in *o-vori slovenski s nami ter vse domeni. Vsak potnik naj sipripno moj poslani cumb, da ga naš človek laglje spojna. Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich 8 t* ker mnogo je navihancev. ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in te dajte novcev preje iz rok, dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče od vlečejo t slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk. FRANK SAKSEB, 109 Greenwich SU New York. 1778 St. Clair St. Cleveland. O. DOflp. tttYO syete Bartae v Forest City, Penna, Inkorporlrano dn6 31. januarja 1902 ? Pe^its^lvanUL ODBORNIKI: Pred?ednik: Josip Z alar, P. O. Box 547, rorest City, Pa-Podpredsednik: Josip Žid an, P. O. Box 478, Forest City, Pa J. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Munič, P. O. Box 537, Forest City, P&. GOSTODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bctcweli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gofs^c, P. O. Box 669, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 691, Forest City, H Karol Zalar. P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa, (fafOBt Dopisi naj se poSiljajo L tajniku: John Telban, P. O. Box 60^ >t City, Pa. Društveno glasilo je "Glas Naroda?*. Rojakom, kteri potujejo akoai Du-r&ngo na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprl« novo gostilno avstrijska domavina poleg želecuižke postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar kodo-va postregla s dobro pijačo, okusnimi jedili in iivrstnimi unodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE. Dvania Golo "GLAS NARODA" prodajs po 1 oerat Številko: Anton Bobsk, poslovodja podružnice Frank Saksoi-. 1771 St. Clair St., Cleveland. Ohio. John Sustariii, 1208 N. Centre St.. Joliet, HL Frank Gabrenja. Kit Powor St.. Johnstown. Fa. Frank A. Baudek. Milwaukee. Wit h v j zaslužene denarje je naj-rp7kft bolje sigurno domu I UfcllU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York Resnica POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiv 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavti"f 617 So. Center Ave., blizu 19. dice, kjer točim pristno uležann „ATLAS'« pivo, izvrstni whiskey, na jbolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje }f vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno k e g 1 i š č e in igralns miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklon je nost rojakov, gledal bodem v prve* vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Sloveaec dobrodošel-Končno priporočam ožjim rojaktufc da me blagovolijo večkrat počasti*, s svojim obiskom 1 Mohor SOadl6. 617 So. Center Av., blizo 19. nI-CHICAGO, ILLINOIS. je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-Ako je človek bolan ne more delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadar je olovek bolan — more ne zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Siovenei kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vser^ilišča v New Yorku, in to zato, .-jejon jedinl zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vs-a bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako r o Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezi.1 hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i ro«^, napetost v trebuhu m nejsem mogu hoc'i Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-lievmatizeni in magat. Potem se obrnem na Vas dr. ^ . bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra-.. . ezni ozdravleiia. vila in zdaj sem popolnomu zdrav. 1,1 K}ls(l'J 'J1 Toraj se Vam srčno zahvalim zato ^ a 0zm »Jiena. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Haik Strah, ^ 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravei. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamcii za popolno ozdravljenje vseli bolest i : Kakor "bolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehnrju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. I^roil Collins* je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. _ ■___ ___ __ Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja igox v državi Minnesota. - Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. IT. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. 0. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatvo naj ee pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRESTOPILL K drnžfcvu sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., Mihael Peše rojen 1S68 cert. 2793, Filip Blazina 1885 cert. 2794, Matija Pleše 1876 cert. 2795, Anton Sneidar 186» cert. 27S6, Tomaž Plešo 1864 cert. 2797, Lovrenc Bruketa 1883 cert. 2798, Kadoslav Damjanovi*: 1864certifikat 2799, Ivan liauli 1876 cert. 2800, Blaž Miloš 1883 cert. 2801. Družtvo 6t«je 61 udov. SUSPENDIRANI. Od družtva sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn., Ivan Arko cert. 102, Ivan Bartol cert. 108, Marko Boldin cert. 115, Anton Krive cert. 202, Ivan Košernik cert. 203, Fran Majcelj cert. 222, Fran Miš-mas cert. 227, Fran Pakiž cert. 251, Fran Papež cert. 253, Ivan Špeliar cert. 303. Družtvo Šteje 177 udov. Od družtva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Anton Brudar cert. 362, Peter Helaj cert. 363, Fran Gornik cert. 390, Fran Gimpel cert. 403, Martin Grabek cert. 404, Anton Indihar cert. 414, Ivan Kramar cert. 433, Alojzij Kramar c«rt. 438, Fran Nosan cert. 408, Anton Plut cert. 490, Fran Virant cert. 545. Družtvo šteje 137 udov. Od 'linžtvasv Alojzija štev. 18 v Rock Springs, Wyo., Lovrenc Tavčar cert. 1104. Družtvo šteje 112 udov. ZOPET 6PREJETL K družtvu sv. Cirila iu Metoda št 1 v Ely, Minn., Josip Mantel cert. 217, Josip Smole cert. 305. Družtvo šteje 179 udov. CRTANL Od družtva sv. Cirila in Metoda Štev. 1 v Ely, Minn., Fran Arko cert. 101, Andrej Ferdorbar cert. 135. Družtvo šteje 177 udov. JURIJ L. BROZICH, L tajnik. Vabilo na naročbo. Ker v kratkem poteče prva polovica leta, prosimo vse one gg. naročnike, kterim s tem časom poteče naročnina, da jo blagovolijo kmalo doposlati. — Vsakdanja izdaja nam napravlja obilo stroškov in zato menimo, da ne delamo nikomur preglavice, ako prosimo za točno plačevanje naročnine. "Olas Naroda" velja kot dnevnik: za vse leto...................$3.00 za pol leta...................$1.50 za četrt leta................. $0.75 "Glas Naroda" donaša vedno najhitreje dnevne novosti, kakor i one iz stare domovine; tam smo si naprosili stalnega dopisnika, kar tndi prouzro-ča večje stroške. "Olas Naroda" je dobiti po 1 ct. Številka in kdo rojakov ga želi raz-prodajati, naj se oglasi, da mn ga odpošiljamo. Upramiitvo '' Glasa Naroda''. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Roparski morilec v Ljubljani are- tovan. Kakor smo že poročali, je bil dne L julija ob 11^4- dopoludne v Brunškem hribu med Št. Janzem in Radečami umrjen in oropan šentjan-ški poštni pot Bregar. Ropar je menil, da n< ropar pustil. Zločinec ni dobil niti vinarja. Mrtveca so prenesli v šentjanško mrtvašnico. Ropar je poštno torbico kakih 200 korakov od umorjenega razreza!, a ker ni našel ni<- denarja v njej, jo je pustil z pismi vred tam ležati ter šel gledat, jeli napadanee popolnoma mrtev. Tedaj ga j«' zapa7.il gozdni čuvaj Sigmund in stekel za njim. Ropar je stekel in kmalo izginil. Videli so ga pozneje v Radečah. Po intenzivnem zasledovanj" je posrečilo orožniškemu post .a je vod ji Ivanu Lazarju dognati, da se je osumljeni fant peljal v Ljubljano. Lazar se j« peljal za njim in prišel zjutraj ob petih s poštnim vlakom 1 Ljubljano in se takoj na kolodvoru obrnil tam na službujočega policij-skega nadstražnika Nikolaja Veterina, s kojim sta Šla potem v Kolo- dvorske ulice v neko prenočišče. Tam sta res našla osumljenca, ki je še spal. Aretovanec je 23letni posestnikov sin Franc Ennan iz Češenjee pri Št. Jau-žu. Erman sicer dejanje taji. Ko je Erman prišel v Ljubljano, je vr-el svoj naprsnik v Ljubljanico, ovratnico pa dal nekemu otroku, ki jo ji že opral. Oboje je imelo gotovo kaVe znake, sicer bi ju Erman ne bil podaril, oziroma vrgel proč. Tudi na hlačah so še vidni znaki človeške krvi Ennan je bil izročen sodišču. Požar v Črni vasi. Dne 4. julija dopoludne ob 9. uri vnel se je kozolec {josestnika Antona Jevca iz Črne vnsi št. 22. V malo minutah je bil ves v plamenu in v jedni uri tudi že upepeljen. Nevarnost je bila jako velika za bližnja sosedna poslopja in le sreči je pripisati, da ni bilo najmanjšega vetriča, da ni nastal požar, ki bi napravil ogromno škode. Izpred sodišča. — Kazenske obravnave pri ljubljanskem dežel, sodišču. — Miroslav Eber, pisar, nazadnje v Senožečah, je pod pretvezo, da ima službo pisarja pri nadinženerju Muel-lerju, osleparil Matevža Werglasa, krfmarja na Hrušiei, za stanovanje in hrano, v znesku 33 K 80 v., tamoš-nje natakarice Nežo Ogrič na zapitku in gotovini za 26 K 60 v. in Marijo Jošt na zapitku 6 K 76 v. Obsojen je bil zaradi hudodelstva goljufije na 6 mesecev ječe. — Pavo in Tone Borič, iz Kamenice na Hrvatskem doma, delavca na Hrušiei, sta zvečer 15. velikega travna pridrla pred hišo, ktero je oskrboval Anton Zadel. Iz jeze, ker ju je ta radi razgrajanja posvaril, sta se zaganjala v vrata, ktera je Zadel pred njima zaprl, na ta način, da je ustrelil z revolverjem v roko Pavo Boriča in ga tudi zadel. Trkala sta tudi na vežna vrata in mu grozila, da ga morata ubiti. Obsojena sta bila vsaki na 6 tednov ječe. Valentin Mar-gon, delavec v Trnju, je Antonu Smrdel«, pri kterem je kot dninar delal, vzel 20 K, ktere je gospodar s klju-j čkom vred izgubil in ktere obe reči je obdolženec našel in si pridržal. Z najdenim ključkom je odprl gospodarjevo skrinjo in mu tam zopet vzel drugih 20 K ter je šel v krčmo popi-j vat. Obsojen ,je bil na 6 mesecev težke ječe. — France Šuiigoj, miner v Boh. Bistrici, je Janeza Kvedra z no-žer* v prsi sunil in sicer zato, ker ni hotel iti Kveder iz gostilne. Obdolženec pravi, da je to storil v pijanosti; Obsojen je bil na pet mesecev težke ječe. Umrl je dne 4. julija po dolgotrajni in silno mučni bolezni privatni uradnik, bivši knjigutržec v Lgubljani, Anton Zagorjan. Pokojnik, sin znane narodne rodovine notranjske, je bil zaradi svojega živahnega temperamenta in krepkega humorja jako znan in obče priljubljen narodnjak in se je v mlajših letih rad udeleževal narodnega dela zlasti pri različnih društvih. V Spodnji Šiški aretirana je bila dne 1. julija zvečer Minka Šturm, stara šele 17 let, ker je šla v tuje stanovanje skozi okno in zmaknila gledališkemu igralcu T. Ambrožu zapestnico, rokavice in koralde. Imenovana tatica je šele pred par meseci podobno kazen prestala. Nova železnica. Iz Trebnjeoa v Št. Janž bodo baje pričeli graditi železnico prihodnjo jesen, ker je konzorcij za gradnjo železnice dal vladi jamstvo za obrestovanje. Ponarejene cekine je razpecaval Janez Pacek iz Nemške vasi v krškem okraju. Na sejmu v Bučki je s samimi cekini kupil kravo od neke ženske. Ta gre na to v neko prodajalno, kjer si hoče kupiti potrebnih rečij. Tu ji pa povedo, da cekini niso pravi. Prestrašena hiti žena y Krško, kjer jo vprašajo, ali pozna moža. Ker ga ni poznala po imenu, svetujejo ji, naj gre na semenj v Drnovo. Komaj pride žena z orožnikom na Drnovo, že zapazi sredi vasi moža in reče: "Ta le je!" Orožnik je moža odpeljal v Krško. ŠTAJERSKE NOVICE. Volitve v Št. Lorencu. Blizo Celja je vas St. Lovrenc nad Pražinom. Tu ni nobenega Nemca, in vendar so ondi baje Nemcem prijazni naprednjaki zmagali pri občinskih volitvah. Celjski nemškutarji so to razbobnali po graških in dunajskih listih kot slavno nemško zmago. V resnici pa ni bilo nobene borbe, torej tudi nobene zmage. Le s prejšnjim županom nekteri niso bi'4 zadovoljni. Ako pa nemški listi nagiašajo, da obe. tajnik ne ostane v službi, odgovarjamo, da se je ravno do sedaj nemškutarilo v obč. uradu. Novi obč. zastopniki, sami slovenski kmetje, gotovo ne bodo trpeli nemškutarstva, ker so si že poiskali tajnika, ki je dober narodnjak in povsem sposoben za slovensko uradova-nje. Samomor. Dne 27. junija popolu-dne si je prerezal žile med lakti obeh rok OOletni Jakob Pliberšek, po domače G roso v Jakec. Našel ga je drugi dan cerkvenik, ki ga je iz zvonika videl, ko je šel trjančit k prazniku. V mrtvašnici, ki je kakih 40 korakov od cerkve, je še pustil pisma, — bil je mrliški ogleda in grobokop — ter oporoko, iz ktere se razvidi, da ga je gnal v smrt prepir z mačeho. Sicer je pa bil čisto miren človek, ki ni nikogar žalil m nikomur storil nič ža-lega. RAZNOTEROSTI. Šaljiv samomor. V železniškem vozu na potovanju se je pričel razgovor med potniki na samomore. Neki potnik pravi.: Po mojem mnenju je izvršil najbolj zanimiv samomor Irec, ki je prisegel, da se bode umoril tako, da že prvi poskus samomora izgubi življenje. "No", pravi drugi potnik, "vašega Irca je brez dvojbe prekosil oni samomorilec, ki se je naslonil na ograjo mostu, sunil bodalce v srce, se ustrelil v glavo, zavžil strup in skočil v vodo." "To je pravljica", za-kličejo popotniki, "in pravljice so nemogoče dandanes." "A kaj, to še vse skupaj ni nič", zakiiče amerikanski oberst Dollar. "Poznal sem Francoza, ki je svoje priprave za samomor tako izvršil ,da je o njem govoril ves svet. Oborožen z vrvjo, revolverjem, steklenico strupa in Škatljico vžigalic se je podal na most ob morskem obrežju, na kterega je privezal vrvter i si zadrgnil vrat, spil je strup, z vžigalicami je zažgal obleko in je skočil med tem, ko je sprožil v glavo namerjen revolver, v morje." No, ta je pa gotovo izvršil svoj namen, so zaklicali sopotniki. A kaj še, je rekel Ameri-kanec, kroglja je zgrešila svoj cilj in prestrelila vrv, vsled česar je padel Francoz v morje, ki je pogasilo gorečo obleko, pri tem je povžil toliko morske vode, da je moral izbljuvati zavžiti strup, in ker je bila ravno plima, so samomorilci vrgli morski valovi zdravega in živega na suho. Zdravilna moč solnca. Dobro je znan kiliuničujoči vpliv solnčnih žarkov, in v prejšnjih številkah smo se že večkrat bavili s tem. V novejšem času se pa rabi solnčno svetlobo neposredno v zdravljenju gotovih bolezni j. V avstrijskem zdravilišču za tuberkulozne, v Allandu, so napravili uspešne poskuse z odbitimi solnčnimi žarki pri jabolčni jetiki v grlu. Jabolko se solnči, potom zrcala se namreč vpelje solnčno svetlobo v drugo zrcalo, ki je v grlu, in to odbija žarke naravnost k jabolku. loalibog, so izvedljivi taki poskusi le v lepih solnčnih dneh. Vspeh je bil ugoden, in izrastki na glasotvornicah so izginili. — Solnce se nadalje uporablja pri zdravljenju ran v hribih. Ravnokar se poroča iz Semadena v Engadinu v vspešnih poskusih. Tam so namreč zdravniki že zdavna opazili, kako se hitro celi rana pod vpljivom solnčnih žarkov, vsled česar se je začelo vpoštevati pri ranah ^olnce in suh zrak. Rane, ki se niso hotele hitro celiti, so bile izpostavljene več ur dolgo neposredno solnčnim žarkom, kar vidno so se zboljšale in lahka kožica je pokrila rano. Tudi zaprta, telesnemu površju bližnja ognjišča boleznij, na primer unetje sklepov, so se vspešno izpostavila ure in ure vplivu solnčnih žarkov. Kreta nje parnlkov. V New York 00 doepeL: La Savoie 15. julija iz Havre z 695 potniki. Slavonia 15. julija iz Reke z 550 pot. Dospeti Imajo: Etruria iz Liverpool a. St. Louis iz Southamptona, Columbna iz Glasgowa. Cedric iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Hamburg iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Odpljnli so: Princess Irene 16. julija v Genovo. Campania 16. julija v Liverpool. Pretoria 16. julija v Hamburg. Philadelphia 16. julija v Southampton Zeel&nd 16. julija v Antwerpen. Odpljtdi bode: • Kaiser Wilhelm der Grosse 19. julija v Bremen. Prinz Oscar 19. julija v Genovo. Slavonia 19. julija v Trst. Potsdam 19. julija v Rotterdam. Majestic 20. julija v Liverpool. Hamburg 21. julija v Hamburg. I a Savoie 21. julija v Havre. Barbarossa 21. julija v Bremen Cedric 22. julija v Liverpool. Waldersee 23. julija v Hamburg. Etruria 23. julija v Liverpool. Finland 23. julija v Antwerpen. St. Louis 23. julija v Southampton. Ali hofiete potovati y Evropo? JOHNSON, 40 Second St., Mefe^kea, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemške vezij* ia za te delaj« ma pamikn. Vsakd« naj pride za potovanje pri-pravljem. AVSTRIJSKO-AMERISKA ČRTA velja le $£2.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, Iz New Yorka v Zagreb « t. U tt tt tt tt tt t« tt tt tt tt tt " Belovar . "Osek . . " Karlovec . " Zemun " Mitrovico a parnikom $24.15, 24.35, 85.60, 23.75, 2G.40, 26.50, A 6 »9 kteri odpljuje iz New Yorka SOBOTO DIVE 30. JULIJA 1904. C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE F>ARINIICI PLJUJEJO MEX> TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTIT ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 19. julija 1904. odpljuje iz New Yorka due 2. avgusta 1904. odpljuje iz New Yorka dne 16. avg. 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potuikom trikrat na dan pri inizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav. New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. PMHONIA n pi a 33-eb J) Kje je najbolj varno O naložen denar" :::: l v Hranilnih ulog je: kron 60 vin. Rezervnega zaklada je: eil,000 kron, Mestna hranilnica ljubljanska je največji, najmočnejši irt najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po -4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti spet obresti neso. llentui davek za vlagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kteri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih uleg v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica PUPILARNO varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate na nas. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA vam ne obeta zlatih gradov v zraku, ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos v jeseni preseli se Mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Zjedinjenib državah 109 Greenwich St., INE;W YORK. je že več let naš rojak gosp. Frank Sakser, 1778 Saint Clair St. CLEVELAND, O. R.Jaki uniajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "OLAS NARODA", kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bopča ter priobčnje tudi slike. * * * * + Velja, za vse leto . > $3.00 " pol leta. . . 1-50 u 3 mesece - 75 ct. Luteranci. Historičen roman. Spisal A. Koder. 9 (Dalje.) Tako je govoril po svojej nravi siten in ves smešen Goriček, v resnici pa jako drzen in fanatičen Novove-rtc; nato je pa resno pristavil: "Torej v Strmolu je Knafelj zdaj in za koči jaza slum T" "Rekel sem ti, ne bodi neverjeten Tomaž!" odvrne hitro Bobek. "Kdo ti je poročil to? Ali imaš novic iz Kranja?" "Mar si ti jedini tujec v Galileji; mar ne ves, da je poslala Stobe že Voglarja tja, a da ni ta lena korenina nič opravila. Kdo ve, ali je govoril z njim in mu razjasnil naš obupni položaj." "In kaj mu naj naznanim jaz, če je tako, in se stiska on zdaj kakor gos glavo med peruti, ko nas je pripravil tako dtleč, da so nam vislice bolj gotove, kakor naš vsakdanji kruh?" "Sem naj pride, skliče naj shod, posvetuje naj se z nami, in če ni drugače, preskrbi nam naj pripomočke, da se izselimo na Nemško; saj on ve za Truberja in ta nam lahko pomaga. '' "Aha, to je tvoja misel in pa Katarine Stobcjke, kterej se gotovo po Knaflju zdeha kakor lačnej zajki po rudečej detelji. Veš, jaz imam pa še krnvo matorogo doma in nekaj zelnika, pred jeseni jo bi ne šel rad na Nemško, potem pa kadar hočeš." Tako sta se razgovarjala moža pol v jezi jh>1 v šalah, da je moralo prihajati že proti jutru. In tedaj je potrkal nenadoma zopet nekdo na okno, in njegova podoba je popolnoma zakrila malo šipo. Zopet je vprašal Bobek po imeno-vnnej izkaznici, in prikazala se je bela nežna dlan skozi okno v sobo. "Stobe je", dejal je potem nekako skrivnostno gospodar in odpirat je tekel vežne duri. Zasopljena in v temen plašč zavita stopila je velika ženska v sboo in še med durimi nekako boječe vprašala: "Ali si odposlal Gorička, Bobekf" "Nisem, a baš sedaj hoče oditi", odgovori gospodar in pokaže na tovariša, ki je v svetem sti-ahu pred mogočno žensko jedva dihal. "Prav je, da Še ni odšel", opomni ponosno Stobe, potem pa na klop k peči sede, plašč razvije, da se jej lep, mraza nekoliko zarudel obraz pokaže in nadaljuje: "Ravno nocoj je prihitel predikant Luka Avnič, znano ti mora biti njegovo ime, iz Cerkelj k meni in mi naznanil nevesele vesti." '' Pač ni resnica, kar se je čulo o Knaflji?" vpraša nekoliko prestrašen Bobek. "Resnica, vse res, kakor je zapisano v svetem pismu: ""Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce." Pri nas je toliko hujše, da odpada pastir, a njegove ovce se branijo ud area." "Odpadnik, ren^gat, torej v resnici?" zazijata in vprašata na en pot Bobek in Goriček. "Razjasnjena še ni popolnoma ta uganjka, a kmalu bode. Tudi imenit-nejši prijatelji naši v Kranju, kovač Gogala, Florijan Leskovic in drugi opazujejo Knaflja, ker mislijo, da jih - je izdal, a do živega mu ne morejo prav. Zaradi tega sem hitela še nocoj sem in prav je, da še nisi odšel, Goriček", reče zdajci še enkrat Stobejka poslednjemu. "Tudi ni jasno in gotovo, ali se vozi zdaj Strmolski graščak na sprehod, ker je baje obolel, zatorej lahko počakaš, da se zdani. Potem pa idi k Cerkljanskemu župniku, veš, tudi on je naš. ali skriven prijatelj, in mu tr moje pismo izroči, ostalo pa skušaj Knaflju po kako vej dnigej osobi oddali. Ondi ostaneš potem nekaj dnij, dokler ne dobiš drugega povelja od mene." Prikimaval in obljuboval je Goriček vse to storiti, akoravno je prej z Bobkoin šale zbijal in vse naredbe smešil. Takovo avtoriteto je imela ponosna ženska nad vsemi svojimi somišljeniki. Naposled je še Stobe nekaj skrivnega Bobkn na uho šepetala, potem pa odšla,predno se je jelo daniti. A Goriček je raztegnol vesel svoje mrzle ude na zapeček in ondu toliko časa smrčal, da mu je solnce na razmršeno glavo posvetilo. « Sedaio poglavje. Tedaj oblekel sem še mlad ** Obleko žalno to, Na grobe vzorov, sanj in nad Solze mi zdaj teko. Gregorčič. Med plemenitaši kranjske dežele bil ne Koron i nji, graščak St rmolski* v verskej zadevi častna izjema. Odkar je umrla že v tretjem letu njego-zakona žena, in posebno ko je njegov edini sin Ivan pod tur-mečem pri obleganju mesta Du-po Sulejmanu, kterega je pokli- cal znani Zapolya na pomoč proti Ferdinandu, ostarel je kakor čez noč sicer krepki mož in bolehal na melanholiji. Ker je vedel povrh, da izmre po njem njegov rod, pečal se je bolj z verskimi stvarmi nego z viteštvom iti postal jeden največjih zaščitnikov sosednega samostana Velesovskega. Naravno je torej, da ni biln v Strmolu istega veselega življenja, kakor po drugih gradeh iste dobe in ta dolg čas je vpljival mnogo na edino grajsko hčer, plavolaso Lavro, in to tem bolj, ker ni deklica imela temperamenta svojega roditelja, temveč bila živa, vesela in radovanja željna kljub svojemu skoro samostanskemu življenju. Tudi ko je že v svojem desetem letu zvedela, da je namenjena za samostan, ni je oplašila poslednja ne ravno prijetna novica, kakor da bi si bila mislila: Uživajmo življenje, dokler nam je moč. To ni bilo resnemu grašČaku posebno po volji. Zaradi tega mu tudi ni bilo ljubo prijateljstvo njegove hčere z nekoliko starejšo sestro Bnl-skega grajščaka, baronico Valerijo, ker je bil zadnji postal javni zaščitnik luteranstva na Gorenjskem. Odsihdob tudi ni več obiskoval svojega soseda, kar je čutila vzlasti Lav-ra in se zaradi tega toliko pogosteje vozila sama na Brdo, kedar je bil reditelj z doma. Pri svojej prijateljici pa se je nalezla iste ženske radovednosti, ki je toliko večja, kolikor bolj se mora zakrivati. Ondi jej je prišla tudi prva Truber-jeva knjiga v slovenskem jeziku v roke, namreč isti katekizem od leta 1550 z naslovom "Anu kratku^*>d-vi č ene skaterim vsaki Človik more vnebu priti." Iz te knjige se je v nasprotju s svojo vzgojo napila svobodomiselnega duha, ki ne ostane pri ženski brez posebnega vpljiva . Tako je postala Lavra že v svojej nežnej mladosti po nevedoma in naključju skrivna lute-ranka. Vzbudila se jej je želja, seznaniti se osobno z glasovitim Jarne-jem Knafljem, o kterem je že od svoje prijateljice čula toliko zanimivega. Baš iz tega vzroka se je peljala Lavra tudi tisto nedeljo, ko je ljubljanski škof Urban v Kranju pridigo-val, na Brdo, in se drugi da i, kakor je znano, s Knafljem samim domu vodila. In ta nepričakovana vožnja je vpljivala veliko na razširjanje verskih" idej iste dobe. Stoprav nekaj tednov je služil Knafelj za Strmolskega koČijaža in že je moral s strahom pripoznati samemu sebi, da ni baš neprijetna ta-kova služba in tako skrivališče, iri ko bi bilo mogoče, hotel bi biti vse svoje dni jetnik na Strmolu. Največji in najbolj popolni značaj sprejema svoje zapovedi od srca, a ne nasprotno, trdi neki filozof. Tudi Knafelj, svest si svojega poklica med svojim narodom, bojeval se je v začetku proti takim poveljem in z nevoljo zrl, kako izgublja najlepši čas v brezdelavnosti. (Dalje prihodnjifi.) GLAVNA SLOVENSKA telefsi kadar daspei na kako postajo ▼ New York is a« veš kako priti k F*. Saxsefjtj. Poklifci številko 3799 Cortland in govori slovenako. HRANILNICA IN POSOJILNICA i Ocmpapia Generale Transatlantiquo. repistrilvana TO^nida rf nonni 71 ' » registrovana zadruga z neomejeno zavezo v JUjubljani, Kongresni trg IS, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po Francoska parobrodna družba str 4 to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezeiitujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da m* ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Glavna slovenska hranilnica in Dosoiilnica v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. W0F* Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade poire-duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO I „L» Lorraine", aa dn vt|*ks------------- Hf,La Savoie", „ ,, „ --------- I, La Tourjune1', ,L'AquiUune", „La Bretagne",... • 1 11 •1 ii 11.000 t ob, cg.ooo koojiklb Mail« IX. 000 „ «5.000 ,, ,, 10.000 ,, 12.000 11 ^ 10.000 ,, 16.000 ,1 H 8.000 9.000 „ „ 9.000 i.ooo 1» ,,La Champagne"1.............______........... 8.000 , ,,La Gaicogne", ............................... 8.000 , tfflT* Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoladne. Parniki odpljnjtjo if priitaniiSa it v 42 North River, ob Morton Struts Nižje podpisana priporo« čam potuj očfei Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . t katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravlj'en dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr. vat je dob£.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. *La Savoie La Bretagne La Champagne La Gascogne •La Touraine 21. jnlija 1904 28. julija 1904 4. avgusta 1904 11. avgusta 1904 18. aug. 1904. *La Lorraine La Bretagne •La Savoie •La Touraine •La Lorraine 25. aug. 1904. 1. sept. 1904. 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. 22. sept. 1904. Za obilen poset Be priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Slin« igmija: J? BROADWAY, NEW YOKE. Holland-A merica Line (HOLLAND-AMKRIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinje-ih držav med NEW Y0RK08 in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mcr. SIDRO Pain Expeller kot najboljSi lek zoper HEUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. SAnO t 23d. In 50ct. ▼ vseh lekarnah ali pri F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Skušnja oči! Podpirani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO i TINO po Bajboljšem navodilu i* najboljših rož in korenin, ki jih j« dafciti v Evropi in Ameriki ter fx fi-aejra, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj fra pij« redno. Pošilja v zabojih po jeden tueat (12 steklenic) na vse kraje Eapadnih držav Sev. Amerike. T obilna naročila s« priporoma JOSIP RUSS, 432 S. Santa F6 Av. Pueblo, Col. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo nrejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrana z najboljšo postrežbo. f obilen obisk se priporoča: (31 dni lota PtAefe. X". €r. Tassottfi^ 10« MeMrole St, Brooklyn Borvnrh New Tark. N. T. dopisnik c. F. Sakserja v New Yarkn Pošilja denarje ▼ — :STARO DOMOVINO:— hitro, zanaaljiva. po dnevnem kuncu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem uirodno vožnjo (iifkarte). kakor tudi želecniike listke po Zjed državah. Sprejema naročnika in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brooklynakim Slo-vaoneem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem F. G. T a s s o 111. 10« Maaaral* St_ BtmUtp N Y nvse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr. Sakser, 109 Greenwich Str., New York. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 14tl S«. 13th St., OMAHA, NEBB., r kterem točim redna sveže svetovns-znamenita ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago i.nam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk sa priparoča JOSIP B. PEZDIRTZ. Math. Grahek, (201—1203 0or. Masa in Santa Fee Avs., PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalog« možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato z?Joga pcerijsta Iga 'n železnine; v zalogi ima tudi Tri. aerjevo grenko vino. _______: Pošiljam denarje v stare domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser« jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK* la»tat!k~ JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na is tej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C.M.C0X, H. C. POST, Asa't Ticket Ajent, Cltr Ticket Afeat. 313 IV. Main St.. Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejena GOSTILNO, v ktevej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajana DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DO BRA HRANA. Ako kak rojak pride v Foreit City, Pa., naj na postaji vprafaza mene in gotovo bod« prišel do mene in do znancev. Ako k cd* potrebuje kak svet, na} se name obrne. Naie geslo toraj bodis »roji k svojim! ' Martin Muhič. GOTOVE denarje najceneje lcu-pS pri F. SAKSEIUU 109 Greenwich St, NesYort N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. 3YNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton, POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnii z dvojni! vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnii vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstr\jft, Radi cene ejlej na posebej objavljenih listinah Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestlii: | DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstraase. TRST, št 7 Prosta luka. j BRNO, ai Krona, Parniki od p 1 j n j o j o: I* ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsak® sredo « -ob 10. uri zjutraj - — . , ra HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba „Ru Philadelphia in Antwerpenom, Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: ^ADERLAND dva v'jaba 1S78« ton. DELANO............11005 ton. KR00KLAND.......... 12760t«L FIKftLAND-...........127G0ton. Pri cenah za m od k rov je so vpoStete vse potrebščine, dobra rana, najboljša j ostrežha. -- Pot čez Amwerpen j«' jedna najkrajših in najprijetnejših za »otnike iz ali v A vstrtjo*: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Pri morje Hrvatsko, Uaiuucijo in lirugo dele Avstrije. Iz NEW VOH K A odpljnjejo parniki vsako soboto ob 10. nd loiwludne ovl j>omola štev. .'4 ob vznožju Fulton Street — Iz PHIL A DELPHI JE vsako drugo hiroilo od jMJiuola ob vznožju ^Vashiagton St. Gle