370
Jezikoslovni pomenki.
Čakavci po Vuku z ozirom na Kekavce.
ki izgovarjajo 1 na koncu besed.
Spisal J. Kobe.
„Po svedočbi Greškega pisavca K. Porfirogeta (959 +) so Horvati naselili se v nase kraje od nekod iza tetraa-skih gor v pervi polovici sedmega veka. Sem pridši ho razdelili se na dvoje, pa nastanili se eni na granici današnji Horvaški, na Turskohorvaškem in v Dal-macii, eni pa so ostali v Pa no ni i med Dravo in Savo."
„V Dalmacii po suhem (odlog samega primorja in otokov), kjer je bilo serce Horvatov, se ne nahnja daoda-našnji noben narod, ki bi se po jezika ločil od Ser bo v; al na otokih in v primorskih mestih, iz kterih so ljudje malo mešali se z onimi iz suhega, se govori jezik nekaj različen od serbskega, in jaz menim, da so ti Primorci in Otočani ostanjki ali odvetki starih Horvatov. Gledal bom tu na kratko zaznamenovati poglavitne zdaj ne razlike njih narečja od Serbskega.tt
1.  ^Namesto sto ali sta govore oni ca, enako slovaškemu čo (po čem jih naši onod zovejo Cakavce)."
Tudi na Kranjskem v S. Križ ki fari izpod Kostanjevice se nahajajo Ca kavči po prigorji, kteri pa izgovarjajo l na koncu besed kot nemški wy na priliko: wča bi utoma prosiw", to je „kaj bi zastonj prosil.i;
2.  „Na kraji besed izgovarjajo L kjer Serbi rabijo o, na priliko: kotal, rekel, molil."
Ne le na koncu besed, temuč tudi na sredi ga izgovarjajo vsi Kekavci ob Kupi in na Horvaškem, na pr. reze In i k, vejalnica, tukalnica, solni ca in na sto in sto mestih, kjer „Noviceu rabijo t\
3.  ^Namesto elj in l govore /, na pr. meja, preja. posteja, zemja."
371
Todi Kekavci so že rečeni el zbog lepoglasju iztrebili.
4.   „Na mnogo metrih, kjer Serbi izgovarjajo 6 (od t) govorijo oni tj, ua priliko: bratja,  pratje i. t. d."
Tako govorijo večidel tadi vsi  Kekavci.
5.   „Kjerkoli izgovarjajo Serbi št, govore oni še, na priliko: prisč, ognjišče, ščap i. t. d. (ali pošten, kjer je i postal od c, tudi ooi tako govorijo)."
Ta izrečba je, menim, tadi vnem Kekavcom navadna razen Gorencov, ki za volj iepoglasja izpaščajo c, pa tadi večkrat zadevajo na dvoumnost.
6.   ^Povsod izgovarjajo h kakor Nemci ch."
7.   „V rod. višebr. pravijo na priliko: gradov, žen; ˇ mestnika pa gradovih, ženah."
8.   „Besede, ki se v možkem spola v slovenskem jezika veršijo na li, imajo v rod. višebr. i h, na priliko: gola bih, pere te u i h, pati h.a
Pri Ktkavcih ob Kapi imajo tadi enosložne besede možkega spola neživih reči v rod. višebr. radi na konca iy na priliko: zob, rog, krak, las, put. Tako se čaje govoriti: »več imam skerbi ko lasi na glavi.a Pastirčki izmed dveh sosesk si zabavljajo ua paši, kadar se sasta-nejo:
„Naša paša bolja
N^go vaša troja;
Naša volom do rogl,
Vaša žabam do kraki." Izmed enosložuih besed   možkega spola   živih   reči   mi so li mož,  kmet  in vol znani,   da  imajo poleg možev, kmetov,   volov   tudi   m o ž i,   kmeti,   voli,   kar  se   le redko čaje.
9.   „V nedoločivnem naklona izpaščajo pri veih glagolih na koncu fc, ua  priliko: molit,  pisat i.  t. d."
Ta i se je začel tadi pri Kekavcih jako opuščati pri Kapi, vendar živi želivni naklon onde povsod, na priliko: zdrav bil, srečno hodil, kar se pri drugih Slovencih proti sevpru razen  —  bog hotel  —  več ue sliši."
10.   „Glagole, ki se pri S^rbih v sedanjem času veršijo na em ali i m, izgovarjajo oni v 3. osebi višebroj. istega časa na da, na priliko: molidu, pišedu i. t. d."
Tako izgovarjajo tudi Kekavci izpod Kostanjevice proti Brežcarn, pa, ako se ne motim, tudi  Kostelci  ob Kupi.
11.    „Namesto ko ju, govore k a, mesto ko je, ke, mesto moja pa m a."
Isto tako Kekavci imajo ki, k a, ko*) ob Kupi n. pr.
„D bro je vince Iz Tatice gorice, Blažeue so ročice, Ke so ga  kopale; Zuii njega dragi Bog! C i ga  (r) je pivnica." Ciga me spomiuja g. Me tel koto vega terdila na strani 204, da se več nikjer  ne rabi;   v mojem rojstnem  kraji   se ne govori drugač ko čigi, čiga, čigo. Nanosni r, kakor se iz pesmice vidi, se je povsod skorej izpuščati začel, n. pr.
Dokle mi je sod moker, Mi je vsaki boter; Km da mi je sod suh, Mi je vsaki gliih." To je: doneč eris felix, etc.
12.    ^Namesto m izgovarjajo na koncu sloga n, na priliko: v idil san ga h topu tih."
Ravno tako tudi Kekavci v Ko«teli, na priliko: j a san ga gledal, ja buu dobil; tudi se čuje po več krajih reči namesto nese m, nes,   namesto nebom, nem.
(Dalje sledi.)
*) Tako tadi kaže pregovor:
„V ko selo prišla, Na to kolo prela", to je, „Si Romae es, romano vi vito more.*
374
Jezikoslovni pomenki.
Cakavci po Vuku z ozirom na Kekavce,
ki izgovarjajo 1 na koncu besed.
Spisal J. Kobe. (Dalje.) „ Vsakdo vidi, da so verlo majhne te razlike, kadar ee od dveh različnih narečij in ljudstev govori. Pa ko ee še pomisli, da jih je največ moglo in moralo postati v naših krajih (potem ko so Serbi in Horvati naselili se leseni) za ilado in dve sto let, tedaj lahko more biti, da so Serbi in Horvati sem se naselivši bili en narod pod dvemi raznimi imeni, kakor na priliko nekteri pišejo: „Serbi in Bošnjaki."
Da je jezik teh Horvatov serbskemu naj bližji, vidi lahko vsaki iz listine pisane v čakavskem narečji, ki sem jo bil našel leta 1841 v knižnici grofa Blagaja na Boštanji, ki se tako glasi:
„Mi Gregor  knez Blagajski i veče.   Damo   viditi  vsa-komu, koma se pristoi,  i pred koga lice pride taj naš list otvoren,   da  pridoše  pred  nas  sudac  Ferenac  s podteržc* (cam suboppidanis) i sudac Franac s Čelvikočami skazajuče nam, kako su im izgubljene pravde  od  sione  ruke,  ke su pravde  imili  od  naših prvih, proseče nas,  da bismo im tu milost učinili,  da bismo im dali stare zakone i potvrdili ih u njih,   i mi izvidivše   od starih naših  kmeti, kako je njih stara služba i pravda navadna bila,   tako  im učinismo  zakonom, da imaju davati od puna sela (de toto fundo) miru sudini (dicastici)   od svetoga Križa dne u jeseni,   jošte  od puna sela,  ki derži pun žrib  tri mernike,  plača 1 pšenice, dva ovsa  o svetoga Martina dne,   ter  jednu   kokoš mlad«, 3 jajca,  jošte o božiču su dužni za  tri mere soli,   ter je-dinu libricu popra,   a  libricu  voska  odavsib,   o mesopuatu dvoenadeste kuri ter petdeset jajc, 6 sirov to imaju davati, a ki bi ih (qui eorum) nasadil vinograd nenarediv zidinom, kada bude on vinograd da val 25 vidar vina, dužan je pol-triu   vidro  davati  od   njega   vina,  a  kada  bude  daval oo vinograd 50 vidar vina, ima davati od njega polni dohodak 5 vidar:   nakon toga,  ako bi on vinograd daval 100 vidar vina, da nema veče davati od njega, a ki bi vinograd nasadil,   ali   kupil,   da   dohodak   plačae,   ki   je  više   pisan, sledan ga je vani (in eo) stoječe držati,  ki bi pošal svitlo poklonit  se   gospodinu  svojema; jošte,   ki  bi  ih  koli imil svinje,   ter bi ih bilo desetero, izbrav gospodar troe ih joi oko božiča, ter ih sebi ostavi,   nerizstaca   toih troe izbrav, gospodinu najbolje gre,   ako bi  ih kto   imil 100 svinj,  da veče ne dae od  njih nere edno,  a gdi bi ih mogal tko od njih desetero  hraniti  a bilo ih osmero,  da  smo voljni joi mu uzimati, jošte  kada e grad  dilati,   odložiti zida i pokrivanje ili hiš dilanje,   dležni su 2 težaka slati k goepod-skomu meštru,   dokle se obajdu okolo,   a kada se  obajda, tada je vladanje  dležno dilati,  a kada se  vladanje obajde, tada su nam opet dužni po  dva težaka pošiljati, jošte ako bi se komu smirilo od njih,  ter bi  človeka ubil,   plati gospodinu kervni osud poltretu nadeste miru,  da ga nimamo
375
vece bantovati i usilovati   u njegovom   blaga,   ni vina uzi-
mati Lil zamirati, jošte  zvestivše   nam  gospodinu  svojemu,
da eu voljni suca (sudca) postaviti izabravše iz meja sebe,
koga im drago svoga brata,   joste ki   bi   se tat,   ali ki ini
hud človek med   njimi  naša!.   da ga je   dužao njih pristav
(pristaldas lictor) kaštigati onom kaštigom, ca bi ga pravda
opitala,  joste tečca (carsor) koga  bismo mi o svom dvora
držali,   dležoi eu mu vsi  davati  edna grivina  čieslito,   da
potom niednim niša dažni, joste nas travnik, ki je pod pat
pri lesčici (corvletum)  da so ga dležni  opravljati i ograi-
vati počamše od lesčice do ribnjaka i vsema naresivati, ca
mu je potribno,   i da su  nam dležni sinokoše pokositi*   is-
praviti  i privesti ona sinokoša,   ka se sinokoša  zove mali-
nopolje  od me dome,  i ki  bi  ih koli  malin  imil,   da nam
imaju mliti  prež vagana.   i   na  to  im  dasmo   taj   nas  list
otvoren pod naša visača pečat, pisan a Pmmni a pondilak
pervi po svetoga Jurja dne lit gospodnjih 1553.ay
Iz tega lista se vidi,   da so pred tristo leti Ca kavči
v neizveršivnem naklona še i imeli,   ki ga  danes  Vak pri
njih pogreša.
(Konec sledi.)
379
Jezikoslovni pomenki.
Čakavci po Vuku z ozirom na Kekavce, ki izgovarjajo I na koncu besed.
Spisal J. Kobe.
(Konec.)
-Bilo bi od velike koristi, ko bi se v čakavskem narečji vse zbralo, kar ni serbsko. Ooda bi se soditi moglo, ktere teh razlik se starajo z narečjem njih zapadnih sosedov Kranjcov, ktere so same njihove, in te s kterim slovanskim narečjem se slagajo. Poleg tega bi pa mi dobili veliko čistejih besed,   ki  se danas med nami ne govorijo."
Ravno tako bi tudi hasnila severnim Kekavcom taka zbirka besed pri južnih Kekavcih: severni so jako revni, južni pa bogati. Kako lepo pravijo ti: wne mrazi mea, oni pa: 55ne osiraj me." Ti delajo razloček med „hitetia festi-nare, in „hitati" spešno delati; oni pa zadnjega ne razumejo; „pašbiti se." Njih sostavljeni glagol „natolcvati" bi se južnemu „eugatia slobodno umaknil, na pr. „na-nj vsi eiisajo." Severni Kekavci ne razumejo južnega, če pravi: „rana mi se je ozlela", „ozlevati se začela." Kako natanko izrazuje južni na pr. stopnje svojega truda; „se žurim", „tersima, „trudiraa, „kinima in „mučim"; severni pa vedno žene svoj ^prizadevam", sostavljen iz „pri-za-denem." Za ta glagol menda vendar ne bo slovnik slovenski imel prostora!
V Dalmacii po suhem se ne nahaja dandanašnji nobeno selo ne občina ljudi več, ki bi to narečje govorili, pa tudi težko v Bosni; al nahaja se jih še v horvaški vojniški kranji kakor se Velebit prestopi, in na zapadnem Madžarskem in v Avstrii gotovo tje do Beča (Dunaja)! Kako so zginile iz Dalmacije? Jaz mislim, da so pobegnili pred Serbi in Turki, ondi ostavši so pa se poserbili. Oni pa, ki zdaj živijo oa zapadnem Madžarskem in po sosedni Avstrii, ki jih Nemci imenujejo ^Baser-Krobaten", so verjetno odvetki panonskih Horvatov. Ali od kod tako daleč k severu? ali jim ni Porfirogenet dobro zaznamoval mesta vlade, ali so pa tudi oni v noveji dobi pobegnili pred Turki.
Iz vsega tu povedanega se vidi, da se južni Slovani vsi zunej Bulgarov po jeziku delijo na troje: pervi so Serbi, ki govorijo sto ali sta (in počem se ozir Cakav-cov in Kekavcov nazvati morejo Štokavci) in na koncu sloga izgovarjajo o namesto /; — drugi so Horvati, ki namesto sto ali sta govore ča (po čem se zovejo tudi Cakavci) in na koncu slogov izgovarjajo 2, v ostalem se pa ne razlikujejo od Serbov; — tretji so Slovenci, ali kakor jih mi zovemo, Kranjci, ki namesto što govorijo kaj (po čim jih tudi naši imenujejo Kekavce), kteri se od Serbov in Horvatov po jezikih veliko več ločijo, kakor Serbi in Horvati med sabo, pa so njim sopet bližji, kakor kteremu koli drugemu slovanskemu narodu. Med Slovence spadajo tudi današnji Horvatje v Varožlin-ski, Križevski in Zagrebški okolici (varmežiji), kterih jezik je prelaz iz Kranjskega v serbski. Al čudovito: od kod so oni ondi, kjer so zdaj? Ako je istina, kar Porfirogenet pravi, da eo panonski Horvatje bivali med Dravo in Savo, in da njih stolica je bila v Sisku, onda bi trebalo, da so ondi Cakavci ne pa Kekavci!
v Glede na te južne Slovane med sabo bi jez rekel, da je Štokavcov najmanj trikrat toliko, kolikor je Kekavcov in Ca kave o v skupej, Kekavcov pa sopet veliko več kakor Cakavcov.
¦