13 TRLEPON: CORTLANDT 2878. , Entered ag Second Clais Matter, September 21, 1903, it the Fort Office at Hew York, N. Y,, puder the Act of Congress of March 3. 1879. The largest Slovenian Daily the United States. eveiy day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO 271. — ŠTEV. 271. NSW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 17, 1923. — SOBOTA, 17. NOVEMBRA, 1923. VOLUME XXXT. — LETNIK XXXI. PREDRZNI NAČRTI FRANCOSKE VLADH Ellis BUNDJUIH BO Najnovejša poročila naznanjajo, da hočejo imeti Francozi LE MALO DEPORTIRANIH še Hamburg, Bremen in Frankfurt na Maini. —• Angleška vlada je proti najnovejšim francoskim načrtom. — Nemška vlada bo še zanaprej podpirala bre-poselne v ruhrskem okraju. — Francoski prete brezposelnim. London, Anglija, 16. novembra.—Soglasno z zadnjimi poročili namerava Francija še bolj kaznovati Nemčijo. Zasesti hoče železniško progo vzhodno od zasedenega ozemlja ter zasesti mesto Frankfurt na Maini. Razširiti okupacijo Ruhra. Zasesti Hamburg in Bremen. Angleška vlada odločno izjavlja, da se ne strinja s tem načrtom in da mu bo z vsemi silami nasprotovala. Pariz, Francija, 1(5. novembra. — Poloficijelno se naznanja, da Francija ne namerava zasesti nobenega nemškega pristanišča. Washington, D, C.. 36. novembra. —- Tukajšnji uradni krogi so izvedeli iz zanesljivega vira, da nameravajo nasesti Francozi llamburg. Angleška vlada pa s tem nikakor ni zadovoljna. Berlin, Nemčija, 16. novembra. — Nemški kabinet je včeraj sklenil dovoliti sto milijonov novih rentnih mark za brezposelne in stradajoče v Porurju. Sprva je bilo rečeno. da vlada ne bo mogla več podpirati porurskih re-vežev, vsledeesar je ta kabinetni odlog vse prijetno presenetil. Nove reni ne marke so na zlati podlagi. Kljub temu bodo pa brezposelni s to podporo samo štiri dni preskrbljeni. Francoske oblasti izjavljajo, da bodo vse "nadležne" brezposelne izgnale iz Ruhr okraja. General von Seeekt, vojaški diktator Nemčije je včeraj zapovedal zapreti vse razkošne nočne lokale, kjer so se dosedaj zbirali verižniki, sleparski prekupčevalci in drugi temni elementi. Lokale bodo izpremenili v ljudske kuhinje in v stanovanja za reveže. To povelje je bilo izdano vsledtega, da bodo imeli ljudje, ki so brez stanovanja, kje spati. Berlin, Nemčija, 16. novembra. — Danes popoldne je bilo razglašeno, da bo vlada tudi zanaprej podpirala porurske delavce. Sprva je bilo rečeno, da jim bo odrekla dne 25. novembra vso podporo. Oels, Alezija, 16. novembra. pl' POGLED NA VAŽNO NEMŠKO PRISTANIŠČE HAMBURG, KA TERO HOČEJO FRANCOZI ZASESTI. tik';. - v:,.: "š&i^: - - - ; m " mm --- sSH^gs Generalni priseljeniški komisar je rekel, da bo le nekako ducat ljudi deportiranih in da so poročila o veLkem trpljenja bres podlage. Na Ellis I-dandu ni danes nika-kih tri t:s«e inozemcev. katerim preti deportacija. Generalni priseljeniški komisar Husband je rekel .da bo le nekako ducat ljudi »deportiranih radi izčrpanja kvot nekaterih dežel, ko bo končano lelo zaslišanja ti^oč priseljencev, ki polnijo sedaj Ellis Island ter številne ladje v newyorskem pristanišču. Povelje, ki je bilo izdano tekom preteklega tedna in ki je dovoljevalo nekako 3000 priseljencem na "Leviathanu" in drugih ladjah vstop v deželo iz človekoljubnih ozirov ter preklic tega povelja po ?tiri in dvajsetih urah, je povzročilo veliko paniko med priseljenci in »k om p a n i jrskitn i uradniki, ki niso vedeli, kaj naj store, ter se bali. da bodo vsi ti prepozno d osli deportirani. Včeraj zvečer pa je pojasnil položaj 'generalni komisar Ilnr-s-baxul na Ellis Islandu. kjer se je posvetoval s komisarjem O ur razno m in drugimi uradniki. Tekom prvih dni tega meseca, ko je več kot dvajset ladij preplavilo Ellis Island s priseljenci, sc je objavilo, da so bile kvote Morilec štirih je pobegnil potem BLAZEN ITAL JAN JE KRALJ JURI RAZPUSTIL UMORIL ŠTIRI OSEBE ANGLEŠKI PARLAMENT izpolnjene z inozemci na k rov v. prvih dvanjastih pamikov." Mert temi kvotami je bila tudi angleška. Nato pa je prišel dan ali dva dni pozneje "Le-viathan" z -nekako tisoč nadaljnimi angleškimi podaniki. Izprva se je objavilo, da se bodo morali ti vrniti domov. v. . , Iz AVashmgtona pa je prišlo Bivši nemški kron-; poročQo da jhn bo dovoljen pri- J _ v _ . . ____________ lajboljše v bodočnosti. Naval <*estitik in brzoi^nvk je! robrodnih -lcompajiij bil tako velik, da je moral okrajni brzojavni urad najeti! naj bi se vršila poizvedovanja pri se |>ar telegrafistov, ki so sprejemali brzojavke, ki pri- ostalih priseljeniških postajali \ 1 lajajo iz vseli delov Nemčije. Takoj prvi dan, ko je dospel v svoj prad, je dal razdeliti med vaške reveže dvesto funtov krompirja, petsto funtov kruha, in sto funtov mesa. OPROŠČENA ATENTATORJA. Loaanj, Švica, 16. novembra. — Pred tukajšnjo poroto sta bila oproščena Maurice Conrad i in Pavel Polonine, ki sta usmrtila sovjetskega zast<*pnika Vaelava Vo-rovskega. Atentat se je završil dne 10. maja. 40,000 ŠVICARJEV JE ODŠLO IZ NEMČIJE. Bern, Švica, 16. novembra. —-Zadnje dni je zapustilo Nemčijo približno 40.000 švicarskih državljanov. Odšli so v sled brezupnega političnega in gospodarskega j>olo-žaja. Največ se jih je vrnilo v svojo domovino. deželi, katerih je nekako sto. Par ur pozneje prišlo poročilo o preklicu prvotnega povelja. Vsled tega je zavladala velikanska zmeda v newyorakih revzeti nekaj angleškega dav- *v poslanici je rečeno, da se je bremena. To bi se liovsezadnjo še lahko zgodilo, pojavil velik nesporazum za-stran reparacij te-r da je sedanji gospodairsiki položaj v Evropi tak, da ga ne bo mogoče več dolgo vzdržati. Volilni boj bo izredno oster. Opozicijske stranke dolže ministrskega predsednika Baldwina, da jih je hotel speljati na led ter jim z naglo odločitvijo prekrižati račune- Liberalci imajo na razpolago za vodilne svrhe en miljon funtov šterlingov. Delavska stranka priznava, da i i manjka kapitala. Skoraj ve* ienar, ki ga je imela, je dala brezposelnim. ' Zeitska organizatorica dr. Marion Phillips je rekla, da bodo vo-'itve drastični primer razrednega V>ja med bogatini in delavci. Znani angleški pisatelj II. C. Wells kandidira na delavskem ti-ketiL dočim ne more nihče zahtevati, da bi dala Francija Nemčiji še kaj nadaljnih koncesij. **Mi se bomo prijateljsko pogajali in posvetovali," je izjavil Poincare, "toda Francija ne more niti za las odstopiti od svojih zahtev. Leta za letom smo dajali koncesije, sedaj je pa naša radodarnost izčrpana, sedaj ne moremo več." Nadalje je Poincare omenil, da so Francozi z angleškim dovoljenjem in z angleško vednostjo okupirali nemško ozemlje. Poincare j evemu govoril so ploskali vsi poslanci razen komunistov. Rim, Italija, 16. novembra. — Ministrski predsednik Mussolini je izjavil nocoj pred italijanskim senatorjem:— "Italijanska vlada ne bo odobrila nobene nadaljne okupacije nemškega ozemlja. Jaz sem toliko pogumen, da izjavim, da ne sme Francija uničiti nemškega naroda." ' prišli pod novembersko kvoto.: y bližini vasi se je sestal nato Dosti jih bo izvzetih iz kvot, kot,Portano z maršalom Wilsonom, služabniki, obiskovalci in turi- • ki j€ prišel, da ga aretira radi našli. Drugi pa bodo zavrnjeni ra- j pada na Timmy-ja. Portano je ta-di nepismenosti ter nadaljnih koj ustrelil mairšala. Nato pa je vzrokov, ki nimajo nobenega o- srečal Timmyja. ki je prišel v pravka s kvoto. vas. da izve, če je biil Portano že — Ko bodo vsi ti priseljenci i aretiran. Portano je nameril nanj zaslišani, se bo izkazalo, da ne bo: svojo pištolo ter ga usmrtil z deportiranih vec kot kakih dva- j enim strelom, na jat, ki se bodo morali vrniti do- mov ter čakati tam na december-sko kvoto. — Ladje, ki prevažajo sedaj angleške podanike, bodo sevpda izključene. Ellis bland dela s polno paro, da pospeii prrpust teb priseljencev v Meželo. Največjo oviro delajo «e«veda oni, ki «o za* časno tukaj zadržani Morilec je nato pobegnil v gozdove. 8TZMHSSOV TEDNIK V ŠVICI. Ženeva, Švica. 16- novembra.— Včeraj je začel tukaj izhajati Stinxfcsov tednik \"Zuerieher Tiandzeitung". Izhaja ha Šestnajstih straneh v 500,800 iztisih. v ameriškem denarju. Vse to je prišlo vsled na.glega padanja vsednosti marke. Sedeži so bili namreč prodani že desei dni vnaprej in za najboljše re-seirvacije se je zahtevalo po dva tisoe milijonov mark. To je bila za oni čas precej čedna svota denarja, a že predno so bile vpri-zorjene dotične predstave, ni bilo mogoče kupiti za doticni denar niti ene petine hlebca kruha. Ker so pevci angažirani na temelju zlate marke, je prišlo ravnateljstvo v velike stiske. Tako je objavilo, da je prodaja "vstopnic vnaprej prekinjena. Tudi cena vstopnic ne bo določena vnaprej pač pa bo prilagodena trenutni vrednosti marke. ITALIJA JE DOBILA REKO. PORTUGALSKI KABINET ZA- --PRISEŽEN. Belgrad, Italija. 16. novembra. - Oficijelni list " Vreme *' poroča. Lizbona, Portugalsko. 16. no\. • la sta sklenili Jugoslavija in Ita-1 Danes je bil zaprisežen novi por-iija po goal) o, potom katere bo rugalski kabinet. Načeljuje mu lobila Italija Reko, Jugoslavija pa nekaj koncesij v reškem pristanišču. ministrski predsednik Machada. D'ANNUNZIO JE SEŽGAL SVOJE MEDALJE. ŠPANSKI KRALJ IN KRALJICA NA POTI V ITALIJO. Madrid, Španska, 16. nov. —^ Španski kralj ip kraljica sta odpotovala danes s posebnim vlakom v Valencijo, kjer se bosta vkrcala na neko špansko bojno ladjo, ki Brescia, Italija. 16. novembra. Ko so hoteili pred kratkim odlikovati "junaka" D'Annunzia s srebrno kolajno, je odlikovanje odločno zavrnil. Rekel je, da je ju bo prevedla v Napolj. Obiska-vsa odlikovanja sežgal na oltarju, j ia bosta italijanskega kralja in ki ga je napravil na vrtu svoje' seveda tudi jetnika v Vatikanu, vile. Pod oltarjem je pokopan neki vojak. 7 MRTVIH BLIZU STUTT-GARTA. KOLEDAR za leto 1924 Berlin, Nemčija, 16. novembra, i STANE SAMO 40C V bližini Stuttgarta se je trčila Naročite lokomotiva z osebnim vlakom. j«**™:™ ga takoj, da ne Sedem oseb je bilo na mestu j boste brez njega mrtvih, nad dvajset pa ranjenih.' T . a . w . n A n . Nesrečo je povzroči strojevodja' ^LAS NARODA' lokomoHve. kea« ni do^ti jlzil na j 82 COTtlandt St., New York signal. sag- GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by Slovenic Publishing Company PRANK SAKSER, President (A Corporation) LOUIS BENEOIK, Treasure Place or Butinaa« of the Corporation and Addresses of Above Officers: >2 Cortlandt Street, BorouCh of Manhattan. New York City. N. V. 'G l_ A 8 NARODA" (Voice o* the People) Issued Every pay Except Sundaya and Holidays. Za celo leto velja In Canado Za pol leta ........ Za četrt leta ...... list Ameriko -Za New York xa lelo leto .. ....... M 00 Za pol leta ................ ....... 13.00 za inozemstvo za celo leto ....... »1.50 Za pol leta ................ •7.0 »3.5 »7-0 m Subscription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement. "Gias Naroda^ izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov._ I>op!m t>rex podpisa in oetenosU »* ne prloWuJejo. Denar naj se blagovoli po liljati po Mi»ney Ord#r. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfinjo bllvalifife naznani, da. hitrej« najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, BorouQh of Manhatttan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 NASILNO BANDITSTVO Oh času, ko je bila uveljavljena prohibit'ija, se je glasilo, da bodo v par letih zaprli vse jetnišniee v Združenih drža vab; da bo izgubil elektriear v Sing Singu, k spravlja zločince na drugi svet s pomočjo elektrike, svo; prijetni job in da bodo morali iti šerifi in njih pomočnik-po deželi krave past, ee bodo lioteli kaj zaslužiti. Vse to bo posledica izločenja zganili, varjenih ii in fereinentirauih pijač, in Amerika se bo izpremeniU v drugi paradiž, lepši kot je bil paradiž Adama, ker nt bo v njem nikakih skušnjav v obliki zavratne pijače Tako dolgo je že tega, da se več ne spomnimo, *kda. je prišla velika izprememba, uvevljavljenje največje re forme, kar jih je videl ta nesrečni svet. Paradiža pa ši vedno ni. Jetnišniee so tako polne kot so bile nekoč, 111 ponekoc manjka eelo prostora za nadaljne goste, ki so se pregrešil proti posvetnim postavam ter bili vsled tega obsojeni ni krajše ali daljše počitnice. Tudi v bolnicah je vse poln< ljudi s sprijenimi želodci in drugimi hibami, katerih n mogla odpraviti Volsteadova postava. Prišlo pa je še hujše. Banditi, ki niso bili v Ame viki nikdar posebno krotki, so se razpasli in zrastel jin je pogum na naravnost nevrjeten način. Sredi beleg.« dno napadajo bančne uslužbence, jih postrele kot stek 1<* pse teli odnesejo srečno pete s svojim plenom. V zad njih petih tednih je bilo izvršenih v New Yorku dvanajs takih in slišnih roparskih napadov, in skoro nikdar se n:: posrečilo oblastim zaslediti krivcev. Kaj je mogoče storiti, da se prepreči zločine take vrste? Policija ni vsevedna ter ne more vohati, kje bo v ten ali onem trenutku izvršen roparski napad. Oblasti pa s< krive v toliko, ker ne nastopijo na primeren način prot tej zločinski svojati ter jo brezobzirno zatro. Tudi ban k«\ ki puste prenašati po eestah večje svote denarja, bre; primernega varstva, so krive, da se je banditstvo razna slo. Prišli bodo seveda suhači ter rekli, da je butlegarsk; roba kriva vseli teh zločinov, ker meša pamet že itak J slabemu nagnjenih ljui. Butlegarstvo pa je direktn: posledica uveljavljenja proliibieije, ki je bilo izvršeno pro ii volji pretežne večine naroda, posebno v večjih mestih h imlustrijnlnih središčih. Brezobzirni banditi. katerim je življenje človeka pnr tako malo vredno kot življenje ščurka, pa niso bili nikda1 prijatelji alkohola in tudi ne bodo, ker morajo imeti skraj i o trezne glave pri izvrševanju svojih zločinov. V veči meri so zavživalci kokaina, morfija in drugih omamijivil sredstev, ki jih navdajo z laži-pogumom ter potrebne drznostjo. V družabnem redu velikanskih nasprotstev, kjer jc poleg najgloblje revščine in zapuščenosti največje boga ?»tvo maloštevilnilj, bodo taki zločini na dnevnem redu, ii polirije vsega sveta jih ne )>odo mogle odpraviti ali pre prečiti. Še vedno živimo na tem hudobnemu svetu, ne pa ^ paradižu, katerega so nam obljubljali suhači. ! ^l!" 1 ljiati. TiMo se je v "Času", kar je dokaz, kaj je on piremog-eJ. MBogim prihaja misel, da bi bilo dobro zbrati njegove spise in jih izdati skupno v knjigi, katera naj bi bila spomin na edinega, slovenskega pripovednika v Ameriki, pred 110 se njegovi spisi, ki so tu m tam raztreseni, jw>gxibe. Za toT mislim, bi bil njegov sovrstnik To ne Tei"bov.:-c najboljši, ker tai je tudi prideloval z njim. Ko sem bil lansko ieto za delom oikrog Ca-»jon&bursja. obiskal sem njega tear našel vse dra^o, kot kar so takrat trdili o njem nasprotniki. Naj* počiva v miru prvi slovenski pjsatelj v Ameriki? Kimam namerna, da bi ■s tem poveličaval poikojnLka, kajti to je storil že on sam, ko je Še živel, s svojimi ki bodo ved- no živeli med uaisiin narodom v Ameriki. Lansko leto sem že izrekel željo, da bi naš stari bojevnik izhajal v svoji nekdanji obliki, t j. na 6—S straneh, kar se je pa že deloma uresničilo. To je prav. Glas Naroda je gotovo eden najboljših listov,, katerogra ljudstvo z zanimanjem eita. ne radi no vie, člankov ampak radi drugih opi.s<»v, ki »o potrebni v nameni vsakdanjem živ-• ienju Tudi letošnji Slovcnsko-AmeS-i a an ski Koledar je to, kar ima biti .11 mislim, da n<*benemu ne bo žal /a tistih centov, ki jih da za njega. Tako naj bo končan ta dopis iu ipan:, da se še oglasim ob priliki. 1'ozdrav vsem čitateljem Glasa Xaroda in drugim zavednim roja ;om sirom Amerike. Andrej Brentar. QLAS XAMfrA. IT. NOV 1923 Iz Slovenije. Oropana kapelica na ljubljanskem Gradu. Kapel i ea v Regal i je vem gaju na ljubljanskem Gradu je bila zadnje dni oplenjena. Nabiralnik za milo dare za 44večno luč" je bil razbit in oplenjen. pokvarjena pa so bila ttsdi železna vrata kapelice. Dopisi. Export, Pa. Delavske zadeve »o bolj srednje, kakoršne je pač pričakovati. Ni za hvaliti, za godrnjati pa tudi ne. Razmere po tej obširni naselbini so tudi povod j ne. kakor tudi, kar se t če društvenih Mtvari. Volit\e, o katerih se je zelo bob-najo po eelem Westmorelandu, so končane z navadnim izidom za delavcem na5protne stranke, razen par lckaln-h izjem, ker <*e je tu in t«m posre*-»lo na«im ljud«u postavili svojega moža v kak malenkosten urad. To pa nima za spk»-mist nobenega pomena, razen toliko da s« da nasprotnikom v na-znanje da mi gibljemo in vsled teua tudi računajo na nas. To je, kar vem v kratkem povedati. Zadnje ease se nismo mm go tli za dopise. )C4rda se !>o-bolj odtdej. ker gradiva »e že ' dob«, ne da bi bUo $«b« jlobo- iSit ko ix) njem posegati. Isto taiko j( -» č:tanjein. I pam, da na zimo b vse bolj oživelo. Morda pridem< še v tem oziru v ospredje. Zelo nie je uialostila novica, kr sem eitfal v GJa^n Naroda, da jf neizprosna smrt pobrala Jože Am brožica, kateri je pisal ipovesti a ras, ProKv^to m Proletarca. Par krat se je oglas-1 tudi v Glasu Naroda, kateri se je tudi zeJo laskava izrszil o njem. Drugi, za katere jt največ delal, so se le tako nekak< od strani. Po moj« sodbi je bil pokojni Jože eden najboljših slovenskih pripovednikov, kar jih imamo v Ameriki. Njegove povesti at bile zajete iz duše vsakdanjega ljudstva, med katerim je živel on. T*rnvijo, da ao morali njegwe spice popravljati, kar pa ne r*r}& mera) ker ni mogoče. Kaka vejica ali pika sc- >Se postavi, ali jedra. k&K jo glavno1 se pa ne dA poprav- Meriden, W. Va. V Prosveti št. '275 z dne 10. novembra je zagledal med reklamo >eli dan neki oglas, kjer ponuja ickdo svojo robo, da vstopi kdo i njim v njegovo firmo, da kupijo c delnicami jvremogorov. Ker ni ij<*jr<>va osebnost tako popularna, la Li ga vsak rojak sirotke Ame-■ike poziial, si v dolžnost štejem. _ja postaviti v luči, v kakršni stoji. Obrnem pa naj služi a* to, da ,e kdo na njegove umetne lima-.liee ne vjame. Posla z raznimi, delnicami je niel že v svoji pralzsi precej. Me?ej vesoljni ribniški dolini. Kar se pa tiče njegove delavske olidarnosti, naj bo pripomnjeno, ia ga precej na daleč poznajo kot -:ompanijskega podrepnika, ali de-avskeg-a Juda Fškarjota. Po njegovi nevenljivi slavni zaslugi je m Le ena imija na Adrianu, Iied ilocku in okolici v West Virgin i ji. .abko se je veselil svojega deja-aja, ker, kot se je sani izrazil, bo m^l dolar <»d tone. Kako je pre-jledel. !vO so krožile novice, da j<-»men.ieua družba podqiisala unijo. Res ni delal med stavko, toda veje škodil delavski »olidarnost .vf>t da bi delal vsjj stavko, kajti m se je bil udinjal koun>aiiiji. Na Heridenu se je izrazil, da je p > 400 dolarjev na 34 dni zaslužil. Slobodno mu! ili smo pa po njegovi zaslugi moral: s trebuhom za kruhom, ker smo se rajši umaknili, kot bi postali nečastni skebi. Toliko v naznanje o reklami i:i osebnosti. Eden, ki ga pozna. Drzna tatvina v Ljubljani. Invalid in trafikant Ladislav Slabe se je vračal dne 25 oktobra zvečer s kolesom in dvema nahrbtnikoma tobaka iz Ljubljane proti Sent Vidu. Radi nastale teme in ker ni imel luči je šel peš poleg notesa, na katero je obe 11 svoj nahrbtnik. Na Celovški cesti pa se mu je pridružil nenadoma neki n< nanec in se mu ponudil za opremljevalca. Lahkoverni Slabe je nie hudega sluteč izroeiil neznancu kolo z nahrbtnikom, da mu je pomagal peljati. kPri hiši št. 09 v Rravljah, kjer se pa cesta -det'pi, je neznance bliskovito .sko-čil na kolo in ^e odpeljal, še prodno je mogel presenečeni invalid za njim. Na ta način je bil Slabe '■škodovan za 1500 Din. •Vlomi in tatvine. Neznani zlikovci so vlomili a noči od 1*2. na oktobra v stanovanje profesorja Antcvna Jt.išta nt Ijavi pri Celju ter mu odneisli nekaj obleke bi j est vin v vrednost r.ad 3000 Din. Francu Rozmanu iz Primskeg: ie bilo ukradeno 1000 Din vredm kolo. Mariji Miklavčič iz Žirmsldl brdov je bilo ukradeno za 3600 K obleke. Na Mati je vem brdu je bila i; stanovanja trgovca Ivana D^lža na ukradena ročna blagajna, 1 kateri se je nahajalo nekaj zlatni ne, srebrnega denarja., tri vložn< knjižice in 11<30 K gotovine, vst skupaj v vrednosti 26.000 IC. Hotelski iiišlužbenec je ves pre-pla sen pritekel k upravitelju rekoč : — Gospod v sobi številka 7 se je obesil. — Ali si prerezal vrv l — Ne. se ne. Ni še mrtev. # • • Izvanredno presenetljivo je in čudno, kako nekateri listi hvalijo patra Kazimirja. Da je najboljši, najpopolnejši, najbolj pošten, najbolj podjeten. » Ti listi so: "Edinost", "Avt Marija" in 4'Glasnik Presvetega Srea Jezusovega". Vse ostalo slovensko časopisje v Ameriki ima pa o patru malo bolj drugačno mnenje. * * * Znatno boljše bi bilo, ee bi bilo na svetu malo več ljudi, ki bi po- agali kamenje, namesto da bi kamenje metali. * ^ * * Francoski ministrski predsed- | nik Poineare je zato močan, ker zvanredno natančno ve, kaj hoče. Sugnsinttmt^ka ijstanovljena i. 1898 Sattfi. Hfclituita Inkorponrana t 190; GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Presednlk: RL"IX)T.F PEBDAN, 933 E. 1S6 St., CleveUnd, (X Podpredsednik: L< *IS BALANT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEFH PISHL.ER, Ely. Minn. Začasni bi »saj nik LOUIS CHAMPA, Box 9C1. Ely. Mi«« Blagajnik neizplačanih smrtcln: JOHN MOVERN, «13 — lltli At*. Duluth, Minn. Vrhovni atdravnlk: Dr. JOS. V. GBAHEK, 80S American State Hank Bid«.. Grant St. at Sixth Ave., Pittaburffh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBA8NIK, Room 206 Bake well Bid«., tor. Diamond aad Grajr Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. HL FKAiSK SKRABEC. 4822 Washing-ton Street. Denver. Cole. Porotni odbor. LEONARD 6LABODXIK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bids.. I^iyallup. Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, u. Združevalni odbor: VALENTIN F7RC. 780 London Rd-. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMESC, 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEiARC. 63« Market Street. Waukegan. HL ----Jednotino uradno glasile: "Giaa Naroda.". - Vae ■tvart tikajoče se uradnih aadev kakor tudi denarne [luillJatTf. naj se pofiiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofillja na pred ■ednlka porotnega odbora. I^o&nje za sprejem novih članov in bolniAka ■pričevala naj ae poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jeanota se prlporofia vaem Jugoslovanom s* obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obmtta na g!, tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 ?lanl ali flanlrami Iz Jugoslavije Razprave o zvezdoznanStvn so j a ko zanimive. TaJco naprraier eitamo, da ni naša zemlja nič v primeri z drugimi svetovi. | 50fetnica zagrebškega vseučilišča. Zlihovt i so dan poprej r>oknpaii<»- = Solnee je milijonkrat večje kol' Prihotln-ie lefo 50 let- cd- "MU n^^-u je naša zemlja, drugi svetovi pa sto in tisoč milijonkrat. '.t- je '.»do po zaslugi odlič-ne^a Ju^r 's!uv;ni;i !>:«.kupa Josipa Juri- P^l It vvničili>>"'e. Po Stn-s<- „ ... ,j:i «tmsninyer.]a ustanovljeno Z eno stvarjo se pa lahko P°" M/., ,, >tavljamo. IKvvmimo namreč, da ; ' ........ . , . . , i itiaverjevi mvujativi bi se imelo '.i bilo na kakem dragem ^etn ; ;n^novati ••.jIB?co!ovansko"f toda oliko munšajna kot ga je pri na> na pr;tlsk višjih oblasti sk> «ra 1110-Ameriki. irali imenovati *'vseueiHšee Fra^je * * * I Josipa I.". Prvotno je obse>gaia univerza samo filr/zofsko, pravno m bogoslovno fakultete. j»o j Chicago, 111. Ker vsaJ: prične, da pohvali ali j ^raja delavske razmere, reči moram. da niso na jl.">ljse; dela ^e, ali zaslužek je l>olj pičel. Ponesrečil se je rojak Pranik li^enk. Padel je s .mtrehe ter «e tako poškodoval, da je era nekoliko tednov hudega trpljenja *tmTi. Pokopan je bil dne 6. novembra po katoliških obredih. Bil je 5!an treh društev ter pekov««ke unije. Drttefeva so se udeležila po predpisih organizacij. Tudi Štorklja *e pridno oglaša po Ctiioagi. Oglasila «e je tudi pri rojaku Jo«pn Šiimrn in pustila knsplrrga fanta. Mati in fantek sta zdrava in se dobro .počutita, čestitam! Poroeev^lec,- Razne nezgode. Bolna mačka je vgriznila 121et-.ipga dijaka Viljema lc/ikhio is .\lost. Oddali ga ljubijanskemi fizikatu. da dozeite. ali je bila mačka stekla. Dijak Mirko F o rtič v Ljubljani s: je pri padcu po stopnicah zle nil levo roko. Posestnikov sin Ivan Kaiic i; Mengša je pad"! tako nesrečno na hodniku, da se potolkel po glavi. Smrtna nesreča v Begnnjah pri Cerknici. Dne 11». oktobra je pri kopanji peska za tanikajšuji gasilni don. ponesrečil 2ŠJetni gasilec Josip l>h. Podrla se je nanj gruča, peska in skalovja ter ga popolnoma zmečkala. Domači gasilci, kakoi tudi iz sosednjih občin so priredil-vnetemu tovarišu in vrlemu narodnjaku <--večan pogreb, stroške pa je pokril lesiii trgovec Meden Žeparii na železnici. Med vožnjo Zklanmost-Lsjuhlja-na je doslej neznan žepar izmaknil posestniku Josipu Pržstorru iz Vrbe listnico, v kateri se je nahajalo 1500 dinarjev in trije bankovci pr» 20 dolarjev. Pred 3,500 leti. Ko je George Eberts razkril svoj j ako slavni "papyrus" (zvitek popisanega papirja) v Tebah, Egipt, 1872, so pronaali, da vsebuje skupino zdravniških predpisov izza leta 1552 preti Kr. Tedaj je bil Mojzes približno enoin-dvajset let star. Tedaj so se posluževali v zdravilne s vrh o večinoma želiše. TaJco je tudi danes po 3500 letih. Trinerjevo Grenko Vino je napravljeno iz grenkih že-lišČ. korenin in skorij ter ne vsebuje nobene kemikalije. Vsled tega ne škodi niti najbolj občutljivemu želodcu. Izeisti črevesje, pomaga prebavi, poostri tek ter ojaei ves sistem. Za lase navaja papyrus jako čudno formulo; zmes konjske mast^, -'ma.sti nilskega konja, krokodila, mačke, kače in ibexa. Mi ne priporočamo tega, -kajti danes imamo nekaj dosti boljšega. Trinerjevi Tekoči Šampo napravlja lase bleščeče in krasne. Vi lahko dobite vsa Tri-nerjeva zdravila in izdelke pri vašem lekarnarju ali prodajalcu zdravil, če ne, pa pišite naravnost na: Joseph Triner Company, 1333 S. Ashland Ave., Chieago, Bi. Iz precej zanesljivega vira se j zvedelo, da bo Ford ronal za predsednika na prohibicijskean ti vetu. Xe bo dosti opravil. Ali je že k'laj kak Ford romamo z vodo ? Malo močnejšega četudi ne doti, je moralo biti poleg. * * * Sodnik obtožencu: — Obtoženi te. da ste soseda lopnili s steklenico žganja po glavi. Ali imate :ako olajševalno okoliščino. — Da. žganje je bilo komaj se k1 m deset prufov močno. * * * — Kaj pa jočeš. fantiček? — Mati je zmetala v vodo vs~: nlade mačke . — NiČ ne jokaj, boste pa dru- i je dobili. — Saj ne zato. ampak mati mi j ;e obljubila, da jih bom jaz v i votlo pometal. # * * Francija gradi topove, ki bodo 'ahko streljali na razdaljo šestdesetih milj. Francija j<> pa le dvajset milj . •ddaljena od Anglije. Anglija naj s«' kar pripravi n;i ! prijateljske čestitke, ki ji bodo | načele v doglednein času leteti a- ; deželo. * * * Moža so vprašali: — Air s<< krasni lasje, ki jih ima tvoja žena res njeni! — Sevofla. s<» nje»ni, — je ml vrnil mož začuden. — Ce hočete vam pokažem račun. Sestdesel dolarjev sem dal zanje. Plačal sem cash. Tukaj je x>otrdilo. * * * Pri Santa Barbari so našli učenjaki okostje prazgodovinskegs moža. Ta mož je živel pred par milijon leti. Lobanja je precej dobro ohranjena. Usta ima na široko odprta. Med gornjo in spodnjo čeljustjo je sedem inčev prostora. Jaz bi učenjakom svetoval, naj okostje še enkrat dobro pregledajo. Najbrže so se zmotili, da ni moški, pač pa ženska. prevratu se je rzpopi Inila tudi z medicinsko fakulteto. Za proslavo petdesetletnice so se pričele obsežne priprave. Hijena na topčidtrskem pokopa lišču. Uivbokope na topčider^kem ]>o-kcpališčii v P»e>grailu je nekd< prijavil taml.ajšnji policiji, da i« oii^cl neko grobnico odprto in kamniti rob okrvavljen. Kouii^i.iii je ugotovila, da je bila krsta v grobnici odkrita, mrtvecu pa odrezana glava. Še tekom dneva j< nrilicija pri?la stoi-ilcem na sled l" m p ie si o »-.i j- hoteli Izd ret i j /Jane zobe? ker pa jim "delo" težko iz rok, si mu m ilo c drezali glavo, izpu- lili / be l -r jih prodali nekemu zoboi-*hr čiderski potok, v resTiie: ii:«-!;1. Imena ia- inoznr»ga zobotehnika zlikovci doslej ni*o lioteli izdat i. P k»']):i)i-ške hijwe x. (5Pivo so vr^li v t<-p-kjer j > je pol eija našla. izročili u. Nt 'ii Silna llr- slučaj. V pijanosti ustrelil dva prijatelja. Dne 26. okt -bra - - je v skacici. iinr. 1\ >•':/. vai^kem oiPtrra! žalosten beljaka Ulaž Fu*i\c ii? P ni Dun-dovič, ki sta sicer stara prijatelja, sla s-- sprla, nakar j" I»un 1 nir odda! na Futrvra dva strela in ira dvakrat p -irodil v iirist-;. Futivecv brat Mato j<> skušal m'a je vadihisili mati Neža. '**nci j'.' pokrival obkladfk. Shuj "Jaka je tak, kakor bi bil prišel ^ano obličje in zlasti lica so mu t. onega sveta! Tako je upewal,' močno rdela, okodi ustnih kotov da... Seveda, spati ne more nič, bledela. Na osinjelih ustni- sp««ti, ker ga zbada kaielj. Po go- « ah je ime! izpuščaj. Sopel je na-spodrt bodo pnalali, če zt niso, mi Klo> s tih" stokajoeimi iztfchi; nos-pa *mo dali včeraj zapona (d<»pol- nice in vratne mišice so se na.pe-dne) za mašo na J^eru. In medve nja!e in dvigale. Ka^jal je p,^., Evropa *e je zopet obrnila na mo- ........ .... - ' 1------ -J narhijo kot svojo rešitev. "Moja ' dežela. Madžarska, bi že davno ustanovila monarhijo ter svoje kraljestvo, če bi ne bilo zaveznikov, ki so se vmešavali v želje naroda. V bližnji bodočnosti bo zasedel Oton, moj sin. prestol svojega očeta. Nekaterim ljudem se bo zdelo to ngotovilo kot sanje, a meni se zdi to taka realnost, da pripravljam svojega sina za mad-I žar>ki prestol, in posvetila boan Bivša avstrijska cesarica ZLta, ki živi v isnanstvu na Španskem, izjavlja, da bodo kaj kmalu it rmoglavljene republike in da se bo vrnila monarhistična oblik a vlade. — Njen najstarejši sin se že "šola" za "madžarskega kralja". S^B — Evropa se je naveličala re-(ne more nič za to, ker je le slepo publikanskih oblik vlade. Ekspe-I orodje v rokah rovarjev. rimentirala je z demokracijo ter! Življenjska filozofija Zite je našla, da ima dosti nedostatkov.! naslednja: \linko obljubili jezerski Ma- >toma pa kratko, sunkoma in od bow j i It'll (i ' ' da Zs bil nevoinHjiv in U v*i in ga zelo obli m pa llog jMnna- v.-taka po eno najdražjo i" *ve*o, če Jaka ozdravi, bi ga bH ), ivs preskoda! " | orna m tri snu ni obrisali mokre o" i in nadaljevali; "Oh, ta fuut je bil tak« priden, da. . . Znal je trotpodariti kak>*r niaJ<*kdo. Nikoli ni pohajkoval, nikoli ni pi-j»očevsi. Ne bi ga naAli takega Tulacleniča, in če bi ga z lučjo iskali! Zlatega denarja j«* vreden. J>eial je v«-s dan, d»*!al je rad, iu »e naredil, j*' bilo dobro in pametno. Kjjko ga j'- veselilo, če j«' dobil liled novo bs>«», iwiv vrt! Kako je rn-go-vnrjal m hvalil 'prijatelje * Nobenemu n radi *o mu rjjtali. Zdaj gaj!" "Škoda bi ira bilo", ho prit eg -nili ara Martin. "Tako pripraven je bi! la fr.nt! Pripravni pa mo-tva tiajr»i.*ši gioboko v blagi d us.. "Le čakajte, naj pa povem, za kaj je Zer.'toveniu liuje!" so se iz nova og lani i mati Neža, doeim sti Minka n oče nakladala snope tli voz Rajnik Zore je podpisal me H!<« likati brex ujt^ra ! Tudi t« j* hud. »krbi! Vm- to t ud' d ht ar ju. To je, to. kaj ntr, llmrtin ' • K» jurtt je molče pokimal. * Kakor bo božja volja!" » v/dihnili m j. t i in dudali besede. k. hranijo jedro narodne fil<®r»fije " Kakor jima je namenjeno! č> ji ma je namenjeno, pojdetuo v Ra tovljico pi^oia deiat, če ne, pa ne Bog in sveti križ božji!" "Prokleti denar!" sem un slil, ko »iin se vračal lis liled. Hliiu p<«Hte sem srečal Baleno-vie-i iu kj.riranega Angleža v no % i it rokavicah. "Kaj pa se dr/.ite tak«» pntsiiet« žalostno kakor mae-k, kadar grmi V me j« vprašal vedeli Hrvat. •'Hodite zidane vo drevi pri meuj. Sodelovale bi>do IX. prtja-ziKis*i "v^e naiSe prve umetnice, ki jih bi ']mj-anste. Zaenomo točno ob osmih 2večer po srednjtM?vropNkeui Času." • Vane* prijazno valilo me izredno vtrK-li, g^«Kp-xl liaieiiovič Hvala v !m' dan, gospodična! Crko r je po angleškem načinu v časi zanemarjal. V "hiši" je tikalo jk> terpenti-novem olju Na mizi m stale lekar->I\C stoklcETiiee in ležale škatlice za praške. Sito je varovalo mleko muh, v vtuli se hladi'le posode limonado in slatino. Liza je kaj naglo odimrknila iiekaj te4i stvai'i proti zidu. John pa je postavil košaro na mizo. Vsebino so v l^>i slogi jKiktiv.tle s»ieer nasprotne si novine: liberalne Daily News, konservativni Standard, radikalna Pall Mall Gazette in svetovni Times. Liza mu je potnagaLa izlasrati. nati pa nam prinesli stolov in ožili; "Oh, saj ne mara jesti, nič .nu ne diši. Le žeja ga zmerom, žeja! Samo mleko bi pil pa vodo." Oklenili s » žuljavc roke in žalost-l > namilili uveli, pi starosti-in skrbeh i/dlet en i obraz "li.Klite no tiho, mati!" jih je rzno zavrnila L:/.a iti za»**[K-tala. la sem l-'wnmj razumel: "Saj sva še tnedve '"' Jako 11 prav arena mi je zdela ■L L.lu: mineva, da že -krbna — Narodi vojskujočih se dežel, posebno pa oni, ki so bili poraženi v vojni, so dolžili svoje kralje in cesarje za poraz in s pod pisanjem premirja so jih pregnali ali pa pomorili. Številni ljudje pa so smatrali to panično obnašanje prejšnje dr-hali za koristno stopinjo v razvoju onega novega reda, ki se r zaničevanjem ozira na preteklost ter gradi gradove v oblakih. — V preteklosti so številne dru svoje življenje nalotgi, da napra- ge dežele preizkusile to takozvano vim iz njega kralja. — demokracijo in različne oblike re- .1 W fl r / u j o j o KAŠELJ je vendar neprijeten znak in se ga ne sme zanemarjati. Uživajte SEVERAL COUGH BALSAM, kateri olajia kaielj te odvrni mnogo trpljenj*. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke. Cena 25 in 50 centov. Vprmlajte po lekarnah. Versajsks mirov, pogodba v filmu. ►Slučajna pripomba nekega visokega spanskega uradnika, da se vršo monarhistične intrige v San Sebastianu, so me napotile, da setm šel tja, da se na licu mesta informiram o govoricah, ki so krožile glede Zite. Po pardnevnih pogovorih z nižjimi španskimi ter inozemskimi uradniki v San Sebasti-aaiu, sem se končno sestal s prejšnjo cesarico. Iz svojih ambicij ne dela nika-kih skrivnosti. Naravnost postavlja se s svojim pristaštvom. Prav nič ne skriva, da skuša spraviti na madžarski prestol svojega deset let starega sina Otona ter trdi ponosno, da je njena stvar vzbudila zanimanje na Madžarskem, Bavarskem in na Balkanu in da izvaja mogočen vpliv na španski dvor. — Opomnil sem jo. da bi bil zopet ni povratek na Madžarsko poln nevarnosti. A pripomba je bila kot olje na žerjavico in vzkliknila je: — Res je. tla smo marsikaj pre-| trpeli po našem izgonu iz Madžar- SEVERA*S COLD AND GRIP TABLETS zoper prehlad, ffripo in za od pomoč pri glavoboli vsled prehlada. Cena 50 centov. W F. SEVFR4 CO CEDAR RAPIDS. IOWA Na Quay d' Orsayu, kjer ima prostore francosko zunanje mini- publikanskih vlad, a so se v vsakem slučaju vrnile k monarhiji. — Bes je, da je bilo dosti slabotnih monarhov, vendar pa rečem da je malo vladarjev, izvoljenih od naroda, ki bi bili povprečno tako odločni in s mot r en i kot kralji, ki so bild skrbno vzgojeni za take pozicije. To Zitino naziranje dele številni milijoni v centralni Evropi, — Nemčiji, Franciji in Italiji. Francoski rojalisti podpirajo njene težnje z denarnimi prispevki in tudi Vatikan se dobrohotno ozira na njena prizadevanja. Če bo uspešna v svojih prizadevanjih, bo imela okrog sebe dosti vernih pristašev in prijateljev, a če se ji bo pa pue izjalovil, kot se je ob prejšnjih prilikah, bo zaigrala svoje življenje. zevr t« 1 UI3 - ka. * Draga "na je mm. j' Val. **Tak«>j u*t» nekaj tiaj pov< davit' juna«ke*a nihče drug. o pravem m i h >r-*a -lastne i s]-e ter zanagi revolucijonarjev. ve. ~;iko iu|a ini»-li mdo «»bi!o prijateljev, ki vzeti se za izgori na Madeiro pa lit* i . _,. . i in predčasna smrt raojpfa moža mi ni vzela poguma. Prišla sem v d; •rte nove-, JH - m ko iu.a t>mo obilo j m biskote. bili pripravljeni d i — va-' - . v- - - nasu stvar. Nas izati Likvar: ali ka, b dej*! z nik potrebu-lialenovič in pet udidemo, sa- m'" In začel je španskega kralja, od katere živi-<>telca v izl>»r-1m<>- veliko ponižanje za moj po San Sebastian na povabilo prijateljev. Bes je. da je miloščina Kaj se dobi za milijon mark? kor ž« znajo IIr- rekel bolniku: Krenili smo proti Zoretovini- Za nami je leseno in veledostojan stveno stopal Ileywoodov lakaj s l>okrito košaro. Vprašal sem ga v svoji najl>o4jši angleščina: "Pray, Sir, what may be your name!" (Praam, gospod, kako vam je ime?) Sam londonski L*ord Mayor (žu pasi) ne bi odgovoriti bolj napeto-* j hrt kostno m slovesno ''John /)cnkey. Sir; my name is John /onkev, at wnr service! Naglo sem se obrnil, da bi skril smeh. l akajev odgovor bk se gU-Janes 0*4, «o-e ti)i je Janez C^el, vam nem govoru. vati. Naposled je "" C O »spod l.'ejuood in njegova re-ieiia hči se vam najpri&rčueje zahvaljujeta. vam želita, da se kmalu ozdravite, i'i vam poklanjata v opomin tole malenkost." Podal mu je veliko usnjalo denarnieo, ki se ini ni zdela prazna * CJospod doktor Zal«»kar n:nn je povedal, da vas skrbi očetov d »!g- Bodite br**z skrbi! ie^pod Ueywood je pisal svoji tržaški banki za tisti denar. In ako bi pozneje potrebovali š*-ca.i, obves»tite gmspoda lle>"woo.slov je v denarnici. Zdaj «te brez skrl)i, kajne, zdaj boste okrevati prej i:i luglje." !»olnikli *» zažarele oči, izprva »il (jsuplosti, potem pa od neizmer-uc?a veselja; nasmehni se je in nam hvaležno ponnjal roko. Mati sw» tr«iili, da se niso še pri nobeni pridigi jokali tako iprijet-no, kakor ob govoru gospoda Hrvata, četudi niso razumeli prav vsake besede. Mr. Hevwood je gledal zdaj tega, zdaj onega in se ši roko uiuzaJ. ko mu je lialenovie tolmačil zahvalne besede Zoreto-vih. "Thank you, thank you, gentlemen!" je rekel napoaled radostno. •Ifovx pleased I am, indeed!" (Hvala v^m. hvala vam, gospodje! Kako .viti zadovoljen, res!) "Da se angleški bogatin 1« ne bi skujaJ, skujal!" som slišal mater, ko "smo stopali mimo odprtega okna. Pre modro Lizo pa je skrbelo: "Bog ve, če niso bankovci le ponarejeni, mati' Toliko jih je in prav nič mu jih .ni bilo žal!" no> a v-e sem pripravljena storiti za svojega dečka. — Moj sin je dobil madžarskega duhovnika kot vzgojitelja in za usodo svoje hiše bo izvedel šele, ko bo dorastel. — Veličanstvo, zemljepis centralne Evrope se je zelo izpreme-nil, — sem rekel- — Da, — je odvrnila, — a mi tega ne priznavamo. Moj sin se uči zemljepisja iz predvojnih at-lautov. V $an Sebastianu sem že preje izvedel, da ni otroku nikoli dovoljeno se igrati brez navzočno sti odločnih monarhistov, ki so zgradili okrog njegove duše visoke gore predsodkov, ki bi se porušile v trenotku, ko bi se dečku približal kak tujec ter ga poučil o dejanskem položaju. Žita mi je povedala, da zna deček že francoski, madžarski in nemški in da se uči sedaj angleški. Poleg poskusa, da vzgoje bodočega "madžarskega kralja", ga poučujejo monarhisti tudi v kraljevskem obnašanju. Tako napri-mer prirejajo različne ceremonije pri katerih "kronajo" bodočega ciganskega kralja. Otrok seveda (Dalje prihodnjič.) j Jubilej pisatelja. 601etnieo svojega rojstva in 40-letnieo literarnega delovanja je pravnoral te dni nsS SzssltzSni pisatelj Josip Kostanjevem. Zdrav in čil, je se vedno pridno na delu. Se Počuti Prenovljenega. Želodec Je ztfrsv; spi dobro. AVm. H. Sherman iz Minneapolis. Minn, pffie: "Pred fuom prejel sem Vik pismo Slede vašega zdravila, Nuja.Tone. Zdravilo prejel In re£em da je najboljia toni ka. ki sem Jo fcedej rabil. Počutim k prenovljenega. Moj ftelodec je zopet zdrav in spim dobro. Vsak se lahko obrne na me glede vafiega zdravila In povedal mo bom, kaj je za me storilo. Wm. H. Sherman. ČMtatelJi tega lista bodo naSl Nuga-Tone izvrstno adravllo v takih slučajih. Poskusite ga. Isto je jako pri prosto, prijetno ta vlivati in tako učinkovito, da se boste v teku par dni čudili kako dobro počutite. Ista poveča vate moč te ktep-kost. ojači kri. tivce In telo. daje oftivlja joč spanec, stimulira jetra, le na prijete h način regulira ftelodec tn črevesje. Isto je pozitivno jamčeno, da vam bo pomagalo, aH pa se vem vrne denar. Na vsakem zavoju ja jamstvo. Pri povečano, garantirano In ne prodaj t vseh leki nab, ali pa poftljlte fi.e« naravnost ae xatlonal Tahorslnry. IMC S. (Wefca AfS., CMSim, 111» _____ ^AdVt, \ loteriji je bil milijon mark svoje čase največji dobitek ter je odpiral vrata zemeljskega raja. j Kdor ga je zadel, je bil pre^rb-Ijen za vse življenje, bil je rešen vseh skrbi in je lahko opremil z balo deset hčera. Nekdaj smo morali imeti tisoč "rjavih cunj", predno smo spravili skupaj milijon mark. Sedaj smo vsi milijonarji, a ne moremo biti posebno ponosni na to- Bil bi i celo velik revež, kdor bi imel samo en milijon. Zanimivo je torej izvedeti, kaj se dobi danes za en milijon, po katerem je hrepenelo toliko ljudi. Odgovor je lahek in kratek. — Glasi se: nič! In kdo bi se temu c-udil, ako izračuni, da je milijon papirnatih mark desetina nekdanjega pfeniga (vinarja). Kaj se je v mirnem času dobilo za desetino pfeniga? Tudi nič. Do&ti ve«4 se danes tudi za milijon ne dobi, a "malenkosti" v resnici še dobimo za. ta znesek. NaprLmer : posta odpravi za milijon mark kako tiskovino iz Berlina v Monakovo ali j dopisnico v lokalnem prometu. Če ima človek srečo, dobi v prodajalni, kateTC lastnik ne sledi točno kurzu dolarja, slab svinčnik za ta denar. A kakor rečeno, bi moral imeti srečo. Kapica za svinčnik se dobi še za 900.000 mark. A za milijon se dobi še več! —-Dobi se gumb za hlače ali srajco, pet centimetrov traku in celo štiri bučke. Za življenje važne potrebščine pa so za milijonarja, to je za človeka, ki ima samo en milium, docela nedosežne. Celo gotova mala hišica ir,r odpre rada vrat za to vsoto. Da bi si mogel človek, ki ima o en milijon, nabaviti kaj hrane, o tem ni govora. Komaj za tri naprstnike posnetega mleka, stane točno en milijon. Ravno toliko pa moraž plačati za deset vžigalic — če ti jih kdo proda za ta denar. Stanovanje predsednika Masary ka v Parizu. T. Masaryk, ki se je mudil nedavno v Parizu kot gost francoske vlade, stanuje na Quai d'Orsav v prvem nadstropju. Okna biva lišča, kjer je stanoval Masaryk so obrnjena na reko Seino in na Elizejske poljane ter na trg Con corde. Prostori so divno okrašeni z bogatimi preproga mi in gobelini Pohištvo v dotičnih sobanah je iz mahagonijevega lesa v slogu francoskih kraljev. Ohranjeno je izza časa Leona Gambette in je služilo kot oprema pri olbiskih kra ljev. V Masarykovih sobanah je stanoval tudi njegov sin ter pre zidentov tajnik dr. Kučera. Rusija in njeni dolgovi Franciji Iz Pariza poročajo: Zastopnik ruske Državne banke Heinmann se nahaja v Parizu, da bi dosegel kvotiranje červonca (nova ruska denatrna vrednota, upeljana mesto rublja) na pariški borzi. Heinmann pa se baje pogaja s fran cosko vlado tudi o tem, da bi ta priznala sovjetsko vlado. V tem slučaju bi Rusija priznala Fran ciji vse dolgove, razen vojnih ter skušala doseči lOletni moratorij Francoski finančni krosri so pri pravi jeni dati Rusiji v tem sluča ju obnovitvene kredite. pogodba", ki je obredel vse kinematografe v Nemčiji. Film je bil sestavljen v svrho propagande in je po svoji tendenčnosti jako značilen. Nemei so spravili v film vse kar lahko obsovraži Francoze v očeh njihovega naroda: kolonije, ki so jih izgubili, ozemlje, ki so ga morali odstopiti, razoroženje vojske, razpust zračnega brodovja. odpravo lokomotiv in vagonov v tuje dežele, izgubo premoga, železa. Alzacijo-Loreno, Gorenjo Šle-zijo, Saarski teritorij, Porenje, Poruhrje in drugo. Film razkazuje končno usodo nemške marke, katere je v papirju toliko, da se ž njo lahko pokrije svetovna obla. NAZNANILO. Sporočati moram, da je nemila strstvo, se je te dni predvajal | smrt iztrgala iz naše srede zopet nemški film "Verzajska mirovna eno žrtev in to je sosestra MARIJA ŠPIK, spadajoča pod JSKJ. št. 29. Vzrok bolezni je bila pljučnica. V mrl a je dne lo. novembra, pogreb se je vršil 16. nov. Zapustila je žalujočega soproga z 8 neodraslimi otroci. ud katerih najstarejši je star 16 let, najmlajši pa 3 tedne. Doma je bila iz Kopačliiee, fara Leskov-ea na Gorenjskem, stara 40 let. V Ameriki je bila 10 let. Bodi ji lahka ameriška zemlja! Soprogu ranjke in celi družjini moje sožalje. Valentin Petemel. Imperial, Pa., 16. nov. 1923. Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi K Glas Naroda »9 Veselite se vdrgnenja s PAIN-EXPELLERJEM. Po trdnem dnevnem delu si nadrfoiite mk*\ noge m hrbet, f'lovek. ki dela. s mišUeumi. no sme biti bolan. Urite se vedno. Poskušajte vdrg-nenje a Pain-Expetlerjem. Pain Expeller ohranja zdrave ljudi pri zdravju! 35 in TOc. steklenica v lekarnah F. AD. richter A CO 104-114 So. 4th St.. Brooklyn.N.Y DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ■DINI CLOVINIKt tevtničl XBRAVNI K IPI6IMLIIT BOiKia NLIZNI. ■Hiu« M*ja atraka Ja spravljanj« akutnih m kronlinlh »mul. Jot earn ža zdravim nad a lat tar Imam skušnja v vaati bolasnlh In kar znam alovanako, zato vaa moram a*fK>inoma razumatl In vaffo bolazan, 4m vaa ozdravim In vrnam moč In zdravja. tk«l SI arMobll poaabnc akuSnja pri ozdravljanju motklh botauM. Zato aa m< popolnoma zanaatl na mana, moja akrto pa law da vaa popolnem* vim. No adlaiajta, ampak prldlta ftlmpreje, dab ozdravim zaatrupljeno krl, muuije In ilea po ftaleeu. petemu v pri«, fw padanja laa, baleftlna v koateh, atzrarane;oetabo4oeti2lvftne In bo lesni v malm« luledieahi letrah, ielodcu^ rmonlco ravmatlzam< katar; zlata tile« naduha laa Vredna urei T ponedeljek: arada ta petek od I. dopoldae da I. popoMaat ▼ torek, detrtek la aobota od a dopoldae do t, avederj v aedeUak la M ( papelfta«. rZPUČLAvAMERIŠMH DOLARJIH. ima tapla&a dolarja la ▼ Ameriko prod predlofitvl od krmrnla potrjenep pot-M«a Ust« tn na veC kot prottvrad-ao* od 3.00U. — frankov, to Ja pribil**} |300.— a enega potnika. v alnčajo, da naalovljenac za ls-plmOlo dolarjev nebi mogel predlo-tltl potrjenega potnega li^ta, dobi PoKlJatslJ labko dolarja nazaj ali Mm pa na. novo narofi Izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje ae nam adi umestno prt. pomnit*, da nikakor ne moremo priporočati poUUatl teka p Jogodlart-Jc. Bpftolno mnenje vlada, da m čakl. ki aa glade oa, dola rje, tudi p dolarjih lzpUCtjo, kar pa nI re«, ker, kot le 8gor^| oaae njeno, Je ▼ Jo«o-alavijl od vlnda ped kamilj povedano Isplačeratl dolarje. Tudi pošiljajo nadMfca Čeke v nikakor niso pripravni sa ljudi d deli, ker so banke oddaljene in teplaCajo take kks ▼ dinarjih i potem, ko dobe la Amerfkn potrdilo, da so Jim bUl odobreni. Onim, ki atannjejo na delali tn mm potojejo v Ameriko, Je najbolje po-mjatl denar navadnim potem ▼ dinarjih. kateri ea Jim Izplavajo na dnjl polt* brea neprillk. Tudi m nabavo potnega Uata loaa) Je najpilpiavueje poslati dinarje«. Dokler aamreS potni liat nI potrjen od amsriikega konsnls, potnik dvigniti dolarjev, i rame listine ln potni Hat sa pa lahko pteBe tudi a dinarji. V Italiji in Rotachildov sin umrL Drugi sm bankirja Rotschilda, Nathanael Charles Rotschild je te dni umri v starosti 46 let. Ejakor poročajo londonski listi, je umrl na posledicah dejanja, ki ga je izvršil proti sebi v duševni zmedenosti. so veljavne be ter lahko lxplsfssw> dolarje komar do poljubnega anraka. Če Je pa namenjen denar le aa potovanj* Je na nakasnld oanadtl vidno: I>< plaFatl ako naalornlk potnja. ▼Sled naraOBoJoBh ainJior m mm ^M^lgy — ■ - - ■ llai - as marali odločiti prevredin pristojbino m dolazska isplaffla kakor aladi: Za IsplaCDa do 928. mo po fB eentov; od gSB. naprej po •%, is Js pe S esnte od PtAKC SACSnt STATE BANK SL, HevTsckGtj ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV Kako sem 8e jas lifcaL Spisal Jakob Alešove a. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, |L00 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovee. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajaš. Spisal Dr. Fr. BeteU. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vbo svojo resnobo in tei.v?*mi ter nam predoeuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjige vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ve v Ameriko* Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-pestavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe elovanBkih apostolov. V tO povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani. Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna t življenje slovenskega ljudstva ter ae zlasti odlikuje po £vo in resnično slikanih domačih značajih, r—i Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu mana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je priiel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani JO Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz, Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .iS Badnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu-- je, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in dragi kmečki junaki borili zoper prevzetne graKake in juna« iko umirali mučenilke smrtL Vsebuje S78 strani, .ft Mtnina prosta "GLAS (NARODA" 82 Cortlandt St, JNew York GLASXAftOIXk 17. NOT. 1923 I MARIJINA POVEST I 1 i Spisal JEAN RAMF.AU. S ^ Za *4Glas Naroda" priredil J. T. 3 Modne novosti in norosti, Ker je vsaka moda nova in mla- vratom, odkoder je polagoma zada, ima pravico biti nekoliko nora, Zato se ne jezimo nanjo, saj -;e nobena reč tako hitro ne po-vtar^ in pofilis.tri, kakor moda. — (Nadaljevanje.) J Tekla je in si pulila iz las senene bilke. Voz se je premaknil. Vrhu voza -.e je pojavil mladi fant ter stegnil vrat za Marijo. Viuel je pa >ain<» belo krilee ter slišal korake na kajneniti stezi. Ko je krilce izginilo i/. »e koraki polegli, ni .slišal ničesar drugega kot tvojo Nrce, ki mu je utripale kot še nikoli. # * * To je bil prvi poljub, ki ga je dobila Marija Kolomer od mo-hkega. Neprestano j«* mislila nanj tekom svojega potovanja v Pariz. »Spomin na ta poljub jo je obuajal kot žalostno ptičje petje. Ko se je bila vrnila tistega večera k svoji stari materi, je imela še vedno la«e polne sena. Bilko za bilko je polagala v svilen robec ter napravila malo blazinieo katero je vedno nosila pri sebi. Se m<*mr se je ob tsiki priliki pojavil zaplaški travnik, na travniku visok voz srna, na s« nu pa ona in bojazljiv kmečki fant. Najrajše bi ve« i no govorila in razpravljala o tistem večeru. Toda komu naj pripoveduj«* o lepem boječem fantu? Svoji vzgojiteljici? Sv >jim prijateljicam ' Smejale bi se. Svoji materi? Ona je bila preveč plemenitaška, da bi mogla hčeri kdaj odpustiti, da jc poljubla'kmečkega fanta. Vrniv>i s#- v Pariz, je že prvega ilne začela šteti dneve do prihodnjih počitnic. Sl<» redila t<-r nekega dne kupila pri starinarju srebrno tobakiro. -— V.A kaj ti t * ► ? — je vprašala mati nevoljno. — Stari mami jo bom dala v dar- — Ne Ivo nič. ne bo nič — je odvrnila mati. — jZakaj ne ? — To poletje ne bo* šla k nji. — Ne, se je začudilo dekle. Ne to p »let je gremo v Švieo. ' I Marija je prebledela. — O. prosim te, mati. pojdi ti v švieo. mene pa pusti k stari materi. Prosim te, prosim te. — Kar sem rekla, sem rekla. In res so bile vse prošnje brez isj>ešne. Marija je slutila, da je njena mati jezna na njeno staro ^mater ter da starki ne privošči, da bi bila vnukinja pri nji. Marija ni vedela, kaj bi storila. Hotela je že fantu pisati, naj jo n pozabi, pa se je domislila, da mu ne ve niti imena, niti naslova. J n i ■ * lirsi>al ji j«- siver zvenelo j»o ušesih, pa ni vedela, če je pravo. l)o prihodnjega leta jo bo pa najbrž že pozabil. In sam Bog ve, če bta do prihodnjega leta n.ati in stara mati že prijateljici! Niti o VelLkinoei. niti ]*ileli, ri smela nikamor. Med tem ča> »in se je pa razvila v krasno dekle. Nosila je žc dolgo krilo in ni imela vee razpušeenih las. I/j«r<-iio iiil>a, ki se je bila zaecla tistega poletnega večera, se je v l'arizu nadaljevala. V zadnjih dveh lotih -o >e ji lazvili vsi ženski čari do polovic lie ^polnosti. Bok v) ji (Metali močnejši, v nedrih ji je vzklilo, njene oči so bile p dobne dvema spominčicama, njena koža je bila samo mleko in kri. Vsak moški je obstal in se ozi l za njo. Kljub svoji mladosti je imela Kiiubeev na vseh ile.xst prstov. Srce 1< pe Marije pa ni bilo v Parizu, pač pa daleč tam v piri-iiejskih gorah. S ti-*t<» j»okrajiiio je bilo zvezano z nevidno vezjo. Tam prostrani travniki, tam no koiart hrasti, tam t»o bieserni studenci* %H Njena duša je obvUela na u>tuieah plašnega mladeniča, kateri jo je morda ze zdavnaj pozabil. i>ii je pa ni pozabil. Se veliko bolj je mislil nanjo kot ona nanj. Jerneja Jtrii>kala. — tako se .je namreč pisal, — je bil poljub tujega mestnega otroka jako vznemiril. Tako lepa j.- bila! Kot v-em v vasi, se je tudi njemu zdela nekak » \ io!j<-. pred katerim bi morala v»a vaška dekleta pokla-dati cvetje na p«»t. Ka/'-n krst m h la* j<- pa imela Marija Kolomer še drugo predli Hi.a ;e namreč Parižanka. To pa pri kmečkem ljudstvu nekaj zaleic. In taka lepa Parižanka se ga je dotaknila s svojimi nežnmii rokami, 1.1 Parižanka ira je poljubila ter mu naročila, naj misli nanjo. In povrhu tega mu je dala še robec za""fcpomin. To je bila i/.redna čaat za Jerneja Britskala. ho je videl Marijo na travniku, je bil že dovršil šestnajsto leto. V teh !> tih je človek za vse jako dovzeten, posebno za stvari take s- rte. Nikdar se ni bilo temu priprostemu fantu tako blaženo pri srcu. V trenutku, ko ga je prijela s svojima belima rokama, je postal drugačen človek, volik in bogat kot kralj. V tivtih tlneh je sanjal pri belem dnevu z odprtimi očmi. Napram ljudem je bij mo!«->eč, če je bil pa sam in stopal poleg voza, je mrmral pred.se ljubeznjive besede, mahal je z rokama, kimal in odkimava!, k«-t da bi bilo poleg njenega trideset ljudi. Trideset ? Ne, samo en človek je bil pred njim in poleg njega. To j»> bila krasna blondiuka, koje nasmešek je bil podoben jutranji zori- Kakš-n je t;i naš Jernej? — sta se [»ogovarjala oče iu mati. — Nekam čuden se mi zdi. Je mej ni povedal preveč, ko je govoril Mariji o bogastvih svojega očeta. Kajti »Uri Urit^kal je bil bogat, jako bogat. Imel je dva sinova. Jernej je bil mlajši. Starejši je bil Ciprijan. t 't pri j an je bil t«*daj na travniku odgovoril Mariji, ko je hotela splezat i na visoko naložen voz. pa ni megla. Zaitein je bila šla na Jernejev voz. Ciprijan je bil eno leto starejši od svojega brata. Na zuna>nj sta si bila jako podobna. Toda Ciprijan je bil prvorojenec in bodoči gospodar. Ciprijana je bil poslal oče v gimnazijo. Scial se je v Parizu in v drugih me-stih starci so hoteli, da bi postal gospod, da bi se lažje poročil a kako boljše petično deklico. , Popolna zmaga nove mode je vselej začetek njenega konca. Kakor muha enodnevnica je: ko se doce-ia razvije, umre. Dobra gospodinja se te resnice vedno zaveda in pri najnovejši modi zmerom že misli na bodočo. Svoji šivilji zato ne dovoljuje modnih ekstravaganc in pretira-nosti ter se izogiblje tistih opas-nih "umetnic", ki urezu jejo kroje tako skopo, da je predelava obleke za bodočo modo nemogoča. Zakaj moda je lahko muhasto -premenljiva, blago — drago plačano — pa mora ostati! Sik, gracija, eleganca je glavni mak današnje mode; preprosta v "orm> je in njena silhueta ozka. vzela vse telesne točke. Vse, kar se je prej zapenjalo z gumbom al zaponko, se sedaj zavezuje s pet ROYAL MAIL C Pooblaščena parobrodna črta jugoslovanska vlada Neposredna sluiba med New Yorkom in Hamburgom Kretanje parnikov - Shipping News Cherbourgom in Southamptonom ^SSTSiU . . . ... "oiiio" "otca" j cj€nom' se je prej zapenjalo z gumbom ali J "OMHJNA" "ORBITA" 21. novambra: Canopic. Cherbourg. Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg; Zeeland, Cher- Tt parnikl so v vseh ostrih novi in roo-. . derni. Priljubljeni so prekooleanskim ljo, navadno na levi Strani, pri potnikom ter So slavni vsled svojih privlačnih naprav, isborne službe, in kar je Ulj ud ni strežniki nosijo na bel« pogrnjene mize dobre, okusne in sadostne obede. Posebna posornost je posvečena ženskam in otrokom. Za podrobnosti vpraSajta agenta ▼ va-8em mestu ali pa pri: ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 BROADWAY NEW YORK. N. Y. vratu ali na bokih, vse petlje eo Jb^J vsied udobnosti, krojene iz dotičnega blaga. Poleg petelj pa so priljubljene umetniške zaponke, rozete, agrafe, cvetlice in nabranke. Agrafe nosijo tudi na čevljih. Za zaključek bodi zabeležena še ena modna novost-norost: elegantna dama puši cigarete le v barvi svoje toalete. Kupuje si torej cevke. ki so v barvi iste ali em&e njeni obleki ter si dela cigarete sama doma za vsako toaletno modo drugačne! Posebno galantni kavalirji pOzvedo vselej, v kakšni toaleti se snidejo z damo svt~ jega srca in si doma pripravijo cigarete v cevkah dotične barve. — Včasih so srednjeoeški vitezi no- POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni nabirati na--Točnine za "Glas Naroda", so: Joseph černe, Anton BtmŽič in Joseph 8maiseL Upravniitvo. Na obesku. anka in prožna, baljasta in v bo- sili petlje v bojah svojih dam * cih ovita. jZa visoke in vitke po- an danes pušijo čestilci cigarete ■itave idealna noša. Kakor bi se v priljubljeni barvi svojih Dul-vrnili grški efebi nežnih a miši- 2 i ne j I "astih teles pravijo entuzijasti. — - Toda nekatere ženske se začenjalo že zavedati, da so vendarle — >reveč vitke: brez prsi, brez bo-tov in brez ostalega. . . jako sli-covite. a z,* moške prav nič mie-le. Vsaka pametna ženska pa hoče Siti lepa prav posebno za moške •>ei. sicer ji je^epota samo v ško-lo. Tako se je pojavila modna no-'ost, ki spominja na ekstravagan- •o osemdesetih let preteklega vk-j Tisoi(srl debeU ,JudJe ^ ^^ tMM_| va - na famozni "Cul de Paris". Sledeč naročilu zdravnika, ki je prlporočti ,, ... , v , ' Marmola Predplsna Tablete iMarmola skratka, previtke dame so začele presciptlon Taolets) te neškodljive male iri večernih toaletah zdaj nositi !«»ieevaloe tnantl. napravljene po Slavnem . iMarmola Predpisu ili? Samo poskušajte to. Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. KDOR ]e namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je natančuo poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. "Vojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporoCamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki Se niso amerlSkl državljani, morejo potovati ▼ stari kraj Da obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom 5estih mesecev ln so prinuščeni brez vsake neprilike v to deželi. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika sil pa svojca iz starega kraja, naj nam piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljencev. Za potne stroške Izplačuje po našem naroČilu jadranska banKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 8S Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranska banka. bourf. 22. novambra: Mount Clay. Hamburg. 24. novembra: Majestic, Cherbourg; Rocharabeau, Havre; Ohio, Cherbourg, Hamburg; Prea Roo*evelt. Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Bourogne; Tyrrbenia. Cher, baurg. 27. novembra: Berengaria. Cherbourg. 28. novambra: Pre«. Garfield. Cherbourg. 9l novembra: Albert Bm.11 in. Cherbourg, Hamburg; Mongolia. Hamburg-30. novembra: President Wilson, Trat. 1. decembra: Leviathan, Cherbourg; La Savole, Havre; Olympic, Cherbourg. 5. decembra: Pres. Polk. Cherbourg, Bremen; Prea Arthur, Bremen; Bremen, Bremen; Colombo. Genoa. 6. decembra: Thuringia. Hamburg; Cherbourg. Hamburg. 7. decembra: America, Genoa. 8. decembra: Aquitania. Cherbourg; Sierra Ventana, bourg, Bremen; Bremen: Rotterdam. Rouloene, logne. (Dalje prihodnjič.) Vse kaže. tla se je začelo previt-;o žensko telo upirati predpisani "»loskosti, ozkosti in jrladkosti. — 'ato pa postajajo ženske, ki ima- . •o "ljubeznivo debelušnost bij -ekli solidno po slovensko, zopet >olj.še volje. Novi kostumi z dalj-j ~.imi jopami so tudi zanje ugodni; lizko tajliranje je tudi njim pri-, nemo. Ker se je treba spodaj ►rav malo, skevraj nie, oblačiti, o danes tudi debeluške lahko do-olj vitke. In niti drapirati se jim ii treba ne spredaj ne zadaj, ne i »o starem, ne po novem. . . Tiranka moda predpisuje tudi >arve. Tudi to je norost, ki nas ne' me razburjati. Na vsi erti frospo- j luje danes rjava barva, tako ka-ror .so rjave ženske, ki so se poleti i nanj ali več- solnčile in žgrale. — '\akor je namree dandanes zopet tnodno geslo: Nazaj k naravi in preprostosti! — kakor se vraea-l no v grlasbi. plesu, slikarstvu, ki- j »arstvu in literaturi k primitiv-j no