Poštnina v državi SHS pavšalirana. Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 140. — V inostranstvu razmeroma več. Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane- na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. Volitve. Kljub vsem težkočam, kljub temu, da so se volitve vršile na delavnik in da je mnogo delavcev vsled neizpopolnitve volilnih imeni-kov in raznih drugih zadržkov ostalo brez volilne pravice, kljub najneugodnejšim razmeram je socialna demokracija dobila v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju dne 26. aprila 39 občinskih svetovalcev kar znači prav jasno življensko silo naše stranke. Razen tega so dobili komunisti v Ljubljani 6 mandatov in v Mariboru 4, to je 10 mandatov. Obe razredni delavski stranki skupaj imata torej 49 mandatov ter tvorita kot celota največjo stranko. Volilni rezultati so naslednji: Ljubljana 5 Celje 10 s«tui 11 Maribor 13 JSDS JDS NSS SLS K SKS 10 6 1 4 — — 18 12 7 7 8 6 6 9 4 — Skupaj 39 44 29 21 10 1 Še celo v Ljubljani, ki je središče klerikalne in bankokraške reakcije, je uspeh zadovoljiv. Uspehi v Mariboru, Celju in Ptuju 80 pa naravnost sijajni. Ker pri teh volitvah nobena stranka nima sama zase absolutne večine, je strankino na-Celstvo pomnoženo z delegati strankinih zastopstev v avtonomnih mestih Slovenije na Svoji seji v Celju dne 29. aprila t. 1. sklenilo: Odklanjajoč vsak kompromis s katerokoli J^ščansko stranko in pripuščajoč samo even-melne kompromise s komunistično stranko se nalaga strankinim zastopnikom v občinskih °dborih avtonomnih mest: . . L Strankini zastopniki ne smejo glasovati pri prvih niti pri eventualnih 'ožjih vo-ntvah za župana, oziroma podžupana, ki bi Pripadal kaki meščanski stranki. 2. Nadaljnje delovanje v občinskih svetih 8e mora ravnati po interesih proletarijata v smislu strankinega programa. Kak dogovor morebitnem sodelovanju z meščanskimi “Ankami je tudi v tem pogledu izključen. . Te direktive se nanašajo na občinske za-'°Pe v avtonomnih mestih Ljubljana, Celje, Pribor in Ptuj. S1 V mestne občinske svete so izvoljeni na-®dnji sodrugi v Ljubljani: Ivan Kocmur, in. K°mac, dr. Ljudevit Perič, Ivan Kocijan ‘n Ivan Kralj. K v Celju: Franc Koren, Alojzij Leskošek, st*l Felicijan, Maks Žager, Alojzij Pukmaj-ji/Cr’ Avgust Šviga, Karol Vidic, Anton Štern, avja Speglič in Štefan Lah. Leu .Juiu: Ivan Šegula, Ivan Kristanič, Franc Andrej Hernja, Adolf Tomanič, Franc Aioi??n’ Jomaž Lozinšek, Mihael Zamuda, KlančičKaisersberger’ Franc Veriak. Alojzij FranCPMDriboru: Viktor Grčar, Andrej Bahun, Ivan r>r,,r08ta*c* Leopold Košuta, Ivan Majnik, Anton Krai°VlčV.Aloizii s,anovec, Čeh Karol, Al°j2ij čeli^nRAnton^>lbezen'lvanKlančnik> Rezultati teh volitev pomenijo, da je konec klerikalnega in liberalnega vladanja. Vidi se, da si išče tudi mestno prebivalstvo nove orijentacije, ki je pa do danes v sedanjih strankah še ni našlo. Naslanjajoč se na lep izid volitev v slovenskih mestih upamo, da se bo ta ponovil tudi na deželi, tako, da teh rezultatov ne bo smel prezreti niti Belgrad. Zaupniki izpolnjujte na dan volitev vestno svojo dolžnost, da bo zmaga 'tem lepša! Ne ustrašite se milijonskih dolgov, ki zahtevajo dobre gospodarje na krmilo. Zadnji poziv! Udeležile se volitev povsod 1 Četudi je morebiti v vaši občini še tako malo socialistov, da niste mogli postaviti svoje kandidatne liste, vendar ne smete izostati, ker so volitve edina prilika, da vplivate na občinsko gospodarstvo. Izbirati vam ne bo težko. Volite povsod tisto listo, ki ima na. prvih mestih imena delavnih mož, volite povsod proti bogatim lenuhom. Če imate pa lastno kandidatno listo, delajte zanjo zadnje dni z vsemi močmi. Bodite mirni, ne razburjajte se, ker vam vsako razburjanje jemlje trezni preudarek, ki vam ga bo posebno zadnje dni treba: Kapitalisti bodo poskusili vse, da zbegajo vaše vrste. Če boste pa trdni, vas bodo skušali na dan volitev zaposliti tako, da ne boste mogli iti na volišče. Ne dajte se zmotiti, vaša pravica je, da volite! Tudi na delavnik vam te pravice nihče ne sme vzeti, tudi vaš gospodar ne! Ali mora ostati kmet res tlačan za vedno? (Nadaljevanje.) V zadnjem članku smo pokazali, kako krivično odira država našega malega kmeta s posrednimi davki, ki jih skrivaj izžema iz njega, in kako potrebno je, da to vsemu delavnemu ljudstvu razložimo, da bo znalo stvarno ločiti stranke: kdor je za ta davčni sistem, je vsak proti ljudstvu, čeprav nosi „ljudsko" imel Po delih jih bomo sodili! Socialna demokracija se bori proti tem davkom odkar je na svetu. Pa ne samo z besedami, temveč tudi z dejanjem. Vsak socialistični govornik je to razlagal delavnemu ljudstvu in zahteval to tudi v parlamentih — žalibog vedno brez uspeha, ker je bilo socialistov premalo. Ljudstvo nas ni razumelo: bilo je premalo izobraženo, da bi razumelo te številke, mnogokrat nas pa niti poslušati ni hotelo, ker je bilo od kapitalistov nahujskano proti nam: eni so kričali, da podiramo državo, drugi pa, da rujemo proti Bogu . . . S takim hujskanjem in laganjem se je kapitalistom posrečilo, da je socialistična stranka tako počasi rasla, da nas je bilo tako malo. Šele vojna je ljudstvu odprla oči: socialisti so vse to gorje prorokovali, torej morajo imeti pravi Zdaj je začela naša stranka izvrševati svoja načela tudi dejansko. Seveda, kar je storila v parlamentu, vse to je bilo bob ob steno: ka- pitalisti imajo še vedno večino, ker so znali razbiti enotnost delavskih organizacij. Toda zato je stranka v notranjem oziru izvedla vse, da bo stala pri prihodnjih takih poskusih kapitalistov trdno ko skala. Za eno najvažnejših dejanj v tem oziru smatramo uvedbo progresivnega strankinega davka, ki je bil po daljših pripravah končno sprejet na strankinem zboru v Celju o Vseh Svetih 1920. S tem davkom si je stranka izboljšala svoje finančno (denarno) stanje, zagotovila vpliv v stranki vsem članom enakomerno, posebno pa je izločila vse tiste laži-socialiste, ki bi hoteli biti v stranki samo toliko časa, dokler jim to kaj koristi. S tem je dvignila pri svojih članih zaupanje, ki je-prvi pogoj za vsako skupno akcijo proletarijata. Posebna prednost pa je to, da stranki zdaj ni treba več razlagati, kako bi naj bilo davčno breme razdeljeno, temveč lahkp pokaže na svoj davčni sistem in pravi: takega zahtevamo tudi za državo. Na zadnji strani prihodnjega „Ljudskega glasu" bo natisnena „Pristopna izjava" za politične organizacije naše stranke. Na drugi strani te golice bo natisnena razpredelnica progresivnega strankinega davka. Poglejte si to razpredelnico natanko, pa spoznate takoj bistvo tega davka. Kdor je pošten, bo rekel takoj: tak davek bi bil potreben tudi za državo. To bi bilo pravično! Davek se plačuje po dohodkih. Kdor ima malo dohodkov, ne plača nič, kdor ima več, plača več, pa ne enakomerno več, temveč progresivno več: če imaš K 1000 dohodkov, plačaš 1 krono; če imaš K 2000, pa ne plačaš samo dvakrat toliko, torej 2 kroni, temveč šestkrat toliko, to je 6 kron; če imaš K 4000, ne plačaš 4 krone, temveč 120 kron. To pa zato, ker pri K 4000 je 120 kron še vedno malo, to lahko utrpiš, oni ki ima samo 1000 kron, pa še tisto 1 krono prav težko pogreša. Na drugi strani je treba razločevati tudi različne življenske pogoje. Kdor je sam, lahko več plača, nego tisti, ki mora skrbeti za otroke. Zato se progresivni davek tembolj znižuje, čimveč otrok ima kdo, kakor je na razpredelnici razvidno. Ta davek je uvedla stranka seveda kot prostovoljen davek. Plačevati ga pa mora po sklepu celjskega zbora vsak, kdor ga razume in priznava njegovo pravičnost. S tem sklepom je stranka omogočila, da bo s časom nastalo medsebojno zaupanje med ročnimi in duševnimi delavci. Na primer učitelji dozdaj niso imeli med nami zaupanja, delavstvo se jih je skoro balo, učitelji se pa tudi niso čutili domače, zdaj bodo lahko dokazali svoje socialistično mišljenje tudi dejansko, delavstvo jim bo zaupalo in pridobilo s tem razumništvo v svoje vrste, ki ga nujno potrebuje. To se je že zgodilo — precej učiteljev že pridno dela v stranki in skoro vsi so bili med prvimi, ki so pozdravili ta davek in ga tudi plačujejo. Vendar moramo potožiti, da se starejši ljudje precej težko odločijo za to žrtev, ker po večini ne čitajo mnogo in zato ne razumejo dobro velikega pomena te novosti. Drugače je pa z mladino. Ta ga plačuje prav rada in tudi vemo, da ga bo rada plačevala. Ko se mi zviša dohodek, prav rad tudi za stranko nekaj malega utrpim, vsak si misli: kadar bom imel 3000 kron mesečno, bom rad plačeval 28 kron na mesec, saj mi jih bo ostalo še 2972, še enkrat loliko nego imam zdaj! Vsak se veseli priti v višjo vrsto. Ta mladina bo naša bodoča armada, v mladini je naša nada. Na kmetih seveda imamo prav redke so-druge, ki bi razumeli ta davek. Kmetsko ljudstvo tudi ne zna računati, vsak šteje tam le gotov denar, ki ga zasluži, ne šteje pa krompirja, ki ga je pridelal, niti mleka, niti jajc, niti drv, niti stanovanja itd. Če bi štel kak boljši kmetič vse to, kar si mora industrijski delavec kupiti, bi mu tudi ne očital več „previsoke plače"! Kmetsko ljudstvo premalo čita, premalo računa, premalo ve, kako živi. Pokazali smo v zadnjem članku, kako ga država ožema. Nekega našega govornika pol ure niso pustili govoriti, ko jim je rekel, da je 300 kron davka pravzaprav malo — nabili bi ga bili kmalu — pozneje jim je bilo pa žal, ko jim je razložil, da plačujejo desetkrat toliko brez ugovora, ker — ne vedo o tem. Kapitalisti so dobro poskrbeli, da so obdržali ljudstvo v nevednosti. Vedeli smo to —'zato smo organizirali KDZ brez posebne pisarije, niti pristopnih izjav nismo zahtevali, ker žuljava roka le nerodno piše. Pa — tudi na kmetih imamo že na tisoče socialistov, kmečka mladina čita in misli — bodočnost je njena. To mladino prosimo, naj si ta članek dobro prečita in zapomni. Če česa ne razume, naj vpraša, naj se obrne na naše tajništvo, če drugod ne najde pojasnila. Več nego polovico organizacij KDZ še. nima nikogar, ki plačuje ta davek, pa vendar ima eden ali drug član gotovo nad 1000 kron mesečnih dohodkov ! { Pa — hoteli smo samo pojasniti, kako zahtevamo, da naj pobira država svoj davek. Naj ne odira revežev, temveč naj išče dohodkov pri bogatinih, ki bodo lahko plačali. Post in sovraštvo do Boga. Post je lepa reč, mnogokrat tudi potrebna. Če bi naši duhovniki, posebno višji, ne imeli predpisanega posta, bi umrli vsled preobilega uživanja. Tudi drugi bogatini potrebujejo posta, da jih spomni od časa do časa, kako zdravo je, če privoščimo želodcu malo počitka: želodec si oddahne, naslednji dan ima tak bogatin zopet tem večji užitek pri jedi. Post je za te ljudi torej prav potreben, zato so ga tudi postavile vse vere in učile: proti nezmernosti je najboljše sredstvo, da se odrečeš od časa do časa uživanju! Ali je pa post potreben za tiste ljudi, ki stradajo? Ali je post potreben za tiste ljudi, ki jim daje gospodar samo toliko hrane, da ne omagajo pri delu? Ali je post potreben za tiste, ki morajo vse dni poslušati doma prošnje in tarnanje svojih žena in svojih otrok: „Ata kruha!"? Ali je potreben post za vse te reveže ? Silno neumno je razločevati med postnimi in nepostnimi jedmi. Delavno ljudstvo po navadi mesa po ves teden ne je, gospodje po farovžih imajo pa tucU o petkih prav dobro hrano, ker si lahko kupijo rib in masla. Vendar so si v katekizmu pustili zadnja vratiča: če si na potovanju lahko ješ, kar dobiš. Tak preobjestnež gre na potovanje, pa se tam naje, če mu traja 40 danski post predolgo. * Zgodilo se je sledeče: Naš poslanec si je po naročilu strokovne organizacije kovinarjev ogledal na veliki petek tovarne na Dobravi, na Javorniku in na Jesenicah. Ob 5. uri zjutraj je moral vstati in do 2. ure popoldne je bil neprestano na nogah, ne da bi kaj zaužil. Zaupniki so hodili ž njim. Ob 2. uri je šel v gostilno vprašat, če dobi še kak obed, enega teh zaupnikov je pa prosil, da gre ž njim. V gostilni nista dobila drugega nego košček mesa. Nikomur ne pride na misel, da bi ga jima očital, posebno še, ker sta imela tudi popoldne in zvečer še mnogo dela. Toda gospodje božji namestniki sd porabili ta slučaj za umazan in brezbožen napad na socializem. Izdali so lepak „Kako je torej s komunizmom?", v katerem pišejo: „Na Jesenicah je letos eden teh revežev na Veliki petek ob treh popoldne šel v gostilno in naročil mesa. Zakaj? Iz sovraštva do Boga." Iz sovraštva do Boga je jedel ta zaupnik na veliki petek meso! Ljudstvo bo priznalo, da v njegovem činu ni sploh nič grešnega, ne bo pa spoznalo žalibog, kako strašno bogokletstvo je storil božji namestnik s tem lepakom. Predvsem je zagrešil veliko laž, da bi dokazal, da si je izbral naš zaupnik zanalašč uro Kristusove smrti. Pa ni bilo ob treh, temveč mnogo prej. Dalje ve ta božji namestnik prav dobro, kaj je vera, kako se Bogu služi, kaj je greh in kaj življenje, saj se je tega v šolah dovolj dolgo učil. Čeprav ve, da zaupnik pred Bogom ni grešil, vendar obrača pobožno svoje oči in kriči: „glejte grešnika 1“ samo zato, da očrni pri pobožnem ljudstvu našega zaupnika, ki mu drugače ne more do živega. Zakaj pa ne omenja poslanca, ki je pravzaprav zakrivil ta „greh" ? Zakaj sploh ne pove, da sta bila grešnika dva? Zakaj ne pove, da nista mogla nič drugega dobiti: Samo zato, da lahko reče: „Grešila sta iz sovraštva do Boga!" Ljudstvo namreč že spoznava, da je politika nekaj drugega nego vera, da je socializem nekaj zdravega in poštenega, da nima prav nič opraviti z vero, ker rešuje vprašanja tega sveta, dočim je rekel Kristus: „Moje kraljestvo ni od tega sveta!" Zato zahteva ljudstvo, naj duhovniki v cerkvah opravljajo božjo službo, ne pa politike. Klerikalci pa tega ne marajo, ker služijo kapitalizmu. Boga se ne boje, ker služijo zlatemu teletu. Zato zapeljujejo naše pobožno ljudstvo, zato mu slikajo socializem kot hudičevo seme, zato pravijo, da grešimo „iz sovraštva do Boga". Kako bi Kristus pognal te farizeje iz cerkve, če bi danes živel med nami! „Hišo mojega očeta ste izpremenili v jamo razbojnikov!" Kristusa ne bo več med nas — zato bo pa ljudstvo samo znalo ločiti cerkev in državo, božjo službo in politiko. Nobena laž jim ne bo več pomagala, ker že vemo: „Žganje in laž vzdržujeta klerikalno stranko, žganje in laž vzdržujeta kapitalizem." Socializem je gospodarski nauk in nima kot tak z vero ali nevero ničesar opraviti. Kdor pristopi v socialistično stranko ni vprašan, če je katolik, budist, protestant, mohamedan, brezverec itd., ampak, če verjame v razredni boj in v ' odpravo kapitalističnega sistema. Vera je popolnoma privatna stvar posameznika; toda to ne pomeni, da bi morali socialisti prenašati brez ugovora napade verskih ljudi, ki so vedoma ali nevedoma hlapci kapitalizma, pa blatijo socialistično gibanje, bodisi da so za to plačani, ali pa če to vrše iz slepe in hlapčevske udanosti do kapitalistov. Odgovori na levo in desno. Vsem, ki delajo in stradajo. Vedno nas napadaš, nikdar se pa ne potrudiš, da bi nas spoznal. Seveda tudi spoznanje ne pride samo po sebi, temveč zahteva dela, mnogo dela. Čim več moraš delati, da si zaslužiš kruha, tem težje spoznaš resnico, tembolj te vodijo za nos in te obračajo v temo. Ne bodi torej len, temveč brigaj se pridno za svojo srečo ! Če si ne boš sam pomagal, ti ne bo nihče! Kdor široko zazija, malo požre. Ko si se končno prepričal, da vzdržuješ s svojim delom ves svet, ker bi moralo vse poginiti lakote, če bi kmet in delavec nehala delati . . . takrat ne smeš misliti, da si že postal gospodar položaja! Za enkrat se je posvetilo še samo v tvoji glavi, poskrbi, da prepričaš tudi druge! Potem pa štej, koliko nas je! Pa če vsak dan enega pridobiš, ne misli ob letu, da si jih pridobil 365! Pre- pričal se boš, da jih je mnogo odpadlo. Šteti smeš samo tiste, ki so ostali zvesti, ki vedo kaj hočejo in kako hočejo. Komunizem je štel vse trpine in rekel: dosti nas je? Obljubil je, da bo prihodnji mesec vse naše. Trpini so postali komunisti in so čakali. Mesec, dva, tri — Ko ni postalo „vse naše", so šli nazaj v temo. Štejte po organizacijah 1 Koliko nas je? Sveži zrak — sovražnik jetike. Ste-Ii kdaj premislili, da je zrak nekaj, brez česar ne moremo živeti? Lahko živimo brez hrane ali vode nekoliko dni ali celo tednov, ali brez zraka bi umrli v par tre-notkih. Z vdihovanjem svežega zraka donašamo v pljuča kisik za svojo kri. Ko izdihujemo, izganjamo iz telesa nesnago v pljučih in krvi. To delo telesa imenujemo „vdihovanje" in „izdihovanje". Mnogo let se je domnevalo, da slab zrak nastaje vsled prevelike količine ogljikovega dvokisa, ki ga pljuča izdihujejo. To teorijo so zavrgli in neki zdravnik pravi o slabem zraku naslednje: Pokvarjen zrak je večinoma pripisovati visoki temperaturi, visoki vlažnosti in pomanjkljivemu gibanju zraka. V gorkem, vlažnem in mirnem zraku tičijo lastnosti, ki izpodkopujejo zdravje telesa. Ako vdihujemo in izdihujemo gorak in stoječ zrak, najdemo: 1. da naša kri postaja lena; 2. srce bije bolj počasi; 3. možgani ne delujejo; 4. glava začne boleti; 5. telo postaja rahločutno za prehlad. V taki nečisti atmosferi telo nima odporne sile nasproti bolezenskim klicam. Zlasti klica tuberkuloze (jetike) se rada nahaja v pokvarjenem zraku. Ta klica se navadno vzpenja v zrak iz osušenega pljunca osebe, ki ima jetiko. Taka oseba je izkašljala svoje bolezenske klice v gorki, vlažni in stoječi zrak. Te klice pa najdejo navadno zarejališče v pljučih osebe, oslabljene po dihanju slabega zraka. Svež, gibajoči se zrak dela prave čudeže v uničevanju teh klic. Ravno tako čudotvorno okrepčuje telo, da se. more upirati bolezenskim klicam. Svež zrak je zdravilo. More se jemati v velikih dozah, čim več tem bolje. Šluži toliko kot preprečilno, kolikor kot zdravilno sredstvo, ki ne stane nič. Vsi se ga lahko poslužujemo. Zato naj delavske družine skrbe, da bodo njih stanovanja vedno dobro prezračena, delavci sami pa naj ob svojih prostih urah gredo na svež zrak, mesto da hodijo zapravljat Čas in denar v .gostilne. Delavski otroci naj bodo čim več tem bolje na svežem zraku. _________ Socialna demokracija ni dekla ne meščanskih strank ne oseb. Nad trditev raznih časopisov, da je sod. A. Kristan prodal socialne demokrate liberalcem, naj si bodo sodrugi na jasnem, da je taka trditev politični manever nasprotnikov, da škoduje socialistom. . Če s. Kristan prevzame službo na Friderikovih posestvih, je to njegova osebna stva • O taktiki naše stranke pri občinskih v?*ltv £ pa s. A. Kristan ni odločeval, ker se že v mesecev ne udeležuje političnega dela v strai - Trditev o prodaji stranke je torej zlobno p° tikanje. Shodi KDZ. Pišece. Izredni občni zbor KDZ PiŠ®06^ bo vršil v nedeljo 8. maja po prvi masi ^ . šeeah. Vsi člani naj se ga gotovo udelo/e. U red zelo važen. Iz centralnega tajništva JSP® in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. ^ Naše razmerje do komunistov, etvo naše stranko je sklenilo v pete 0 v aprila zelo važen sklep, ki ga obja Stanku „Volitve11. Da ne bo kakega nesporazum-Ijenja, pripominjamo sledeče: 1. Nas socialnodemokratičen program ni od včeraj. Če stranka ni mogla prej ljudstva rešiti, je vzrok iskati v nezavednosti ljudstva, ki je socialnodemokracijo sovražilo, namesto da bi ji pomagalo. Brez ljudstva pa ne more zmagati nobena stranka. 2. V kolikor je komunizem na Slovenskem nastal vsled nereda v naši stranki, ga ne moremo smatrati za komunizem, marveč za opozicijo v socialni demokraciji. Ko je pa naša stranka na svojih zborih v Mariboru in Celju določila, da mora imeti v stranki vsak član enake pravice, in določila red, po katerem se te Pravice priznavajo, tako da je po dnevu 8. maja 1921 (pog. „Ljudski glas11 št. 14 z dne 6. aprila !• !•) popolnoma nemogoče, da bi v stranki gospodaril Peter ali Pavel proti volji članstva — nima opozicija več vzroka govoriti o neredu. V obrambo strankine časti pa moramo tudi ome-oiti, da je moral biti nered takrat, ko je vse drlo k nam in smo imeli polne roke dela, aparat stranke pa je zadoščal same za prejšnje Malenkostne razmere. ' 3. Kolikor pa je pri nas pravih komunistov, ki so proti našemu programu, tem moramo Povedati, da celjska resolucija z dne 29. aprila ne pomeni programatičnega zbližanja obeh strank. Nase načelstvo niti ne bi bilo upravičeno kaj takega sklepati, to je dovoljeno edinole strankinem zboru. Naše načelstvo je s tem sklepom *• Priznalo komunistično stranko za stranke dejavnega ljudstva, s katero smemo sklepati kom-Promise v obrambo proti skupnemu sovražniku: kapitalu. Sodelovali pa bomo s komunisti le t*ko dolgo, dokler jim pojde za resno delo v korist delavnega ljudstva in kolikor to ne bo nasprotovalo našemu programu. 4. Trdno vero pa imamo, da bo mogoče adružiti vse proletarske stranke sveta prej ali Pozneje v novi mednarodni organizaciji na temelju sklepov dunajske februarske konference. Naša stranka se je te konference udeležila in naš letošnji strankin zbor bo njene sklepe gotovo potrdil. 8 tem bo postalo popolnoma jasno na vse strani. Takoj po volitvah nam poročajte izid vo-ntev in imena vseh izvoljenih odbornikov, raz-rršČenih po strankah. Pri odbornikih naše stranke PHpišjte tudi njih naslov in druge esebne podatke. Dopisi. Polzela, Preteklo nedeljo se je vršil pri nas shod kmetsko-delavske zveze. Poročal je 8®drug Koren iz Celja, ki je v kratkih jeder-•mtih besedah razložil pomen velitev za občinski nbor, ter kako važne so te za malo kmete in mavce, ki niso imeli dosedaj nikakega zastop-'ka. Popisal je tudi delavnost parlamenta in ,, žanje liberalno demokratične vlade napram delavcem. ^ Na to se je oglasil k besedi kmet Ivan ■ovat iz Podvina, ki je pojasnil delovanje se-n-)|l> klerikalnih odbornikov napram vsem, ki e 116 pokore njih povelju. ^a> ti klerikalci se silno jeze, da je KDZ k*'av'lk svojo kandidatno listo. Iščejo in iščejo, črt v k* V3a.i kakšnega izmed naših izvoljenih ke*' '7‘ l‘ste' Toda, posrečilo se jim ne bo, „ r dobro vemo, komu lahko zaupamo občinsko in ^V°' Zaman se trudi nekdanji mežnar Velej hočj'^81' 8 tajnikom. Se ne vstrašimo, pokazati b0, da so delavci in mali kmetje zmožni Zat0'J v*adati, kakor dosedanji občinski odber. Nalet J30 zavedno ljudstvo glasovalo samo za •J^o-delavsko zvezo. v°lili °^ria Dreti. Ker bomo v kratkem V odbore, se bo marsikdo •ddahnil bčiJ!’ da ho vendar enkrat konec sedanjemu °bčis •Z blajeu3u gospodarstvu, ki izhaja namreč se ^rjavč6'1'*1 “**ov komisarja Mihelua, p* domače ili Vo.ere atrahovlade. Naš župan, znani bogataš toate^j”1 dobičkar, je uganjal s pomočjo brata l’ekvizic-^0sebno met* vojno silne korupcije pri izr0Čenola*V °l)r08tilvab itd. Ljudstvo je bilo katere£ra ni'*08t' *n nemilosti vladajočega župana, 0dbora. S° P0 glasu“ izpolnite in pošljite takoj! Reklamacija! Upravništvu „Ljudskega glasu“ v Ljubljani. Poštni predal 168. novili so si namreč glavni vojni stan, ki bo vodil operacije ameriške vojske v slučaju vojne. Načelnik vejnega stanu je maršal Persbing. Nemčija. Redni nemški proračun za leto 1921. znaša 46 milijard 945 milijonov mark, t. j. 2,5 milijard več kot lani. Izvenredni proračun predvideva 49 milijard stroškov, kar pomeni, da bo primanjkljaj znašal 33 milijard. Primanjkljaj se bo pokril s posojili. Angleška. V poslanski zbornici je predložil finančni minister Chamberlain proračun in pri tem izvajal: Dohodki v zadnjem proračunu so znašali 1400 milijonov funtov šterlingov. Presežek dohodkov napram izdatkom je znašal 230 milijon, funtov šterlingov. Notranji dolg se je zmanjšal za 128, zunanji pa za 117 milijonov funtov šterlingov. Rusija. Sovjetska vlada je pripravljena izpustiti 600 madžarskih častnikov, če Hortbyjevci izpuste 140 ujetih komunistov. Ruska vlada je izdala predpise glede svobodne trgovine, ki je dovoljena le v krajih, ki so v predpisih izrecno navedeni, to je v Moskvi in v 13 drugih trgih. Trgovec mora imeti posebno dovoljenje in ne sme biti mlajši kot 18 let. Po kolodvorih, glediščih i. t. d. je prodaja izjemoma dovoljena. Tedenske novice. 25. aprila t. 1. so jugoslovanske čete zasedle otok Krk. Meja med Reko in Jugoslavijo. Dne 2. maja so se sestali v Opatiji naši in italijanski delegati in pričeli delo za razmejitev z reško državo. Stavka stavbinskih delavcev v Ljubljani. Ljubljansko stavbinsko delavstvo se nahaja v stavki, ker so podjetniki brez nadaljnih pogajanj hoteli diktirati delovne pogoje. Stav-binski delavci naj ne iščejo tukaj dela, ker bo stavka trajala najbrže dalje časa. Jugoslovansko-laška pogajanja. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo se bodo v kratkem začela nadaljevati, ker bo Italija te dni evakuirala tudi severno krajo Dalmacije. Začetkom maja prideta v Belgrad k pogajanjem gg. Luciolli in Quartiri. Paroplovni promet. Dne 2. t. m. začne paroplovni promet po Donavi od Dunaja v Beograd in narebe. Ekspresni parniki bodo vozili trikrat na teden v obeh smereh osebo> prtljago kakor tudi brzovozno blago. Luka Dubrovnik. Vlada namerava preurediti luko v Dubrovniku, da bo dovolj prostorna za trgovski pomorski promet, kakor tudi za vojno mornarico. Ko bo zgrajena jadranska železnica, b* imela dubrovačka luka važen pomen. Novi davki. Iz Belgrada javljajo : Finančni minister Kumanudi je sklical vse člane finančnega sveta h konferenci, ki se bo vršila 27. t. m. v Belgradu, ,na kateri se bo razpravljalo o proračunu novih davkov in kaznih onim, ki zatajujejo svoje dohodke. Glede potovanja v Ameriko. Po časopisih se širijo zaradi potovanja v Ameriko neresnične vesti, g katerim se ljudstvo po nepo- trebnem straši. Usojam se torej vsem tistim, ki mislijo in želijo v Ameriko potovati, vljudno naznanjati, da parniki plovejo iz Trsta v New York redno kakor vedno in da se vozni listki vseh razredov za Slovence neprenehoma prodajajo pri meni kot glavnemu zastopniku paro-plovne družbe Cosulich-Line prej Austro-Ameri-cana. Pojasnila brezplačna. — Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Za nekdanje ujetnike v Rusiji. Vse osebe in društva, ki zahtevajo odškodnino za izgubljene denarne pošiljatve- bivšim avstro-ogrskim ujetnikom v Rusiji, se prosijo, naj prijavijo svoje pritožbe likvidacijskemu odseku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju ali neposredno, ali potom oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb v Belgradu. Iz oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb. Gospodarstvo. — Naša država je bogata, ljudstvo pa strada. Zakaj? Zato, ker gospodarijo z našim I premoženjem kapitalisti, ki jim je država samo molzna krava. Krasne velikanske gozdove imamo. Ker hočejo imeti kapitalisti prav hitro prav velik dobiček od gozdov, sekajo pridno in izvažajo neobdelan les. Tako tudi delavstvu ni treba dati zaslužka — brezposelno delavstvo bo postalo bolj ponižno. Ce' mizarji nimajo dela, naj gredo v gozdove drva sekat! Na drugi strani pa kupujejo bahaški kapitalisti za naš — ljudski — denar na tujem pohištvo. Tudi vlada kupuje na tujem državno pohištvo! Zdaj je naročila v Parizu pohištvo za belgrajski konak — za to pohištvo bomo plačali 44 milijonov kron. Medpotoma se bo seveda še podražilo! Kaj pomaga, če rtnamo v gozdovih bogastvo, ko pa ima od tega bogastva dobiček samo kapitalist, nekaj naš belgrajski, nekaj pa francoski. Naše delavno ljudstva si pa v svojih gozdovih še suhljadi ne sme nabirati. Ljudstvo, organiziraj se! — Premog z Bolgarske. Po mirovni pogodbi nam mora Bolgarska pošiljati vsako leto 50.000 ton premoga iz premogovnikov v Perniku. Po poročilih iz Sofije je za prvo leto določeni premog že odposlan. — Monopol na sol. Monopol na sol v naši državi ne bo vpeljan. Obstoječi monopol na sol v Srbiji pa bo ukinjen. — Ponarejeni dolarji. Narodna banka SHS izjavlja, da ne sprejema novčanice po 1, 2 in 20 dolarjev, ker so se pojavile zelo dobro ponarejene novčanice, ker jih je zelo teško spoznati. — 1000 lokomotiv za rusko republiko bo izdelala Škodova tvornica, največja tvornica na Češkem. Kakor vidimo, mora biti Rusija veliko bogatejša nego naša Jugoslavija, ki ji še vedno manjka lokomotiv in vagonov, pa se jih ne upa naročiti. — Morebiti pa Čehi bolj zaupajo Rusom nego nam? — Gojenje tobaka. Monopolna uprava je dovolila sajenje tobaka v celjskem okrožju 74 interesentom z 218.900 nasadov. Največji del odpade na sv. Petra v Savinjski dolini, kjer so lansko leto poskusi najboljše uspeli. — Transport Čebel jo dovoljen tudi na osebnem vlaku, ker čebele pri prevozu na tovornih vlakih utrpe preveč škode. Reklamacija. „Ljudskega glasu" štev......z dne......................1921 nisem prejel. Naročnino imam plačano do..................... (za člane KDZ) članarino „ „ „ ..................... V ....................... dne ..................... 1921. Ime: ............................................ kraj. ........................................... pošta:........................................... Pišite razločno 1 — Naš izvoz v Italijo, v letu Gospodovem se je zgodilo, da so jugoslovanski izvoz-ničarji iz Jugoslavije v Italijo izvozili za 39 milijonov raznih stvari. Med temi stoji v prvi vrsti les. Založba in last konzorcija „Ljudski Glas“. Oblastem je odgovoren Ign. Mihevc. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju. Družiiisfci Ust „KRES“ izide začetkom maja. Nudil bo vsakemu bralcu mnogovrstno gradivo, zabavnega in poučnega značaja. Opremljen bo tudi z dobrimi slikami. Sezna-hjeval bo naše ljudstvo z vsem, kar je lepega in koristnega. Naročnina znaša za člane „Svobode" letno devet dinarjev (36 K), za nečlane 20 dinarjev (80 K), za dijake 12 dinarjev (48 K). Naroča se pri upravi „Kresa", Ljubljana, Breg štev. 12/11. „V boj za občino." Brošurica „V boj za občino" vsebuje poljudno razložen volilni red za občinsko zastopstvo. Temu so pridejana tudi praktična navodila. Cena ji jc 6 K. — Naroča se pri Centralnem tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Splošno kreditno društvo V Ljubljani, registrovana zadruga z omčjeao tlavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih . obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo Iz svojega. Obresti se kapitaliziraj® polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru-Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebnj kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice sc eskomtujejo po bančni obrestni meri. I^T Edini, res delavci denarni zavod, Miši-podgane sfenice-ščurki in vsa . golazen mora poginiti, ako'porabljate moja najbolje preizkušena tn splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12 —, za podgane tn miši K 12’—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20'—; posebno močna tinktura za ste* niče K 15-—; uničevalec moljev K 10-—; prašek za uši v obleki in perilu K lO"— in 20'—; proti mravljam K lO1—; proti ušem pri perutnini K 10j prašek proti mrčesom K 10— in 20 —, proti ušem pri ljudeh K 5-— in 12’—; mazilo za uši pr> živini K 5 — In 12'—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10 * Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 45, Petrinjska uL 3. COSULICH-LINE = TRST — AMERIKA ^ New-York — Buenos-Aires Rio di Janeiro — Santos Montevideo za Brezplačna pojasnjla in prodaja voznih listov potnike za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica 26. Vabilo Ila y redni občni zbor ,SIo|f nakupovalne in prodajne zadruge vLjtt ki bo dne 10. maja 1.1. ob 17. uri v pf° štorih „Nakupovalne zadfU^m.ie v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5, • dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. u,-.tua. 2. Odobritev računskega zakj 3. Volitev načelništva. 4. Volitev nadzorništva. 5. Izprememba pravil. 6. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 29. aprila 1921 Načelstv0'