PRIZORI IX LETA Franci Zugoričnik ill Narazen naj grejo kopja nočne l>uk< hočem naj .se že razmaknejo bregovi rek hočem več prostora čim več zore v tolmunu zenice se potopi beseda zeleno sprva nekoliko nedoločno nekoliko medlo se plazi pesem se opoteka proti skalnemu \ rim svetlobe njeno jutro se prebuja postavilo je že na noge svoje zeleno in drugi odtenki se stekajo med prsti vida zavzemajo ustaljene oblike zidov pomislekov iz sonca in prsti cvetje besede zeleno in njene žuželke oplodijo čnte zamenjati boš moral nogavice ti filoktet na lenimi namočen v lastnem razpadanja in gnitju v povračilo za zavrnjeno ljubezen nekega še nezabeleženega otoka (2) Reka napoji ptice in sonce nanje strelja za opoldne slečejo slavnostno perilo leto se obrne brez sramu vzevetajo ptice proti nebu vzletajo rože s svoj itn duhom obalo odplakuje kos za kosom otoki odhajajo med školjke in ribe drugi planejo oblakom nasproti vstanejo iz svojega spanja gromko se prebujajo molče izginjajo psi so da razglašajo tišino pesem napoveduje nove okoliščine za najbolj razvratno upanje to je o starcu ki se mu je zahotelo vere med škrbine svojega poslednjega obzidja kliče preostale nebeščane 859 nekakšen bog- naseli njegovo lobanjo mravlje obelijo njegov skelet pesem še ni bila objavljena posneta ali javno izvajana kaj šele da bi izginili sledovi priskutnega lepopLsja naslednjih letnih časov ki se s tabo v neki meri pričenjajo v neki meri se končujejo (3) Ne prihajaj me ubijat ampak, prosim, če si že tu ampak če si že tu cipresa in drugo rastlinje opravite svoje posrkajte me vkoreninite zvarite me v svoja debla razvejite me v enem letu me veter prelista v nekaj letih prebere vse prekrite misli kam so odšle besede kako so se razkropile v katero agregatno stanje ne spominjam se svoje besede ali je nisem imel mnogoživke ali pa je vse le nemarna pomota iii me šele pričakuje nisem je še dočakal ženskemu zadošča porajanje trot je najbolj banalna vrsta obstajanja umetnik ali politik kozel ali bog nesveti hočejo svetiti zalo se oglašajo zvonovi ker so niežnarji sami padli angeli njihovi biči bičajo k pokornosti ki je svoboda razorožene volje breme velike bleščeče črke votle in jalove pleča zaškrtajo pod njim, pleme glave se odkotalijo med lobanje pijani grobar s preteklimi prijatelji balina njihove črepinje objoče potem ga odžene žandar 860 (4-) Beseda se opoteče njen preostanek klokota in ptice od sramu prestreljene padajo v naročja brezzobih ljubimcev v noč noči se zvezde prižigajo in padajo na dno uprte zenice v noč noči se sprevrže samorodni nasmeh najprej krvavi dolgo in nezadržno in še ne veš da je obup v noč noči izkrvavi do dna iztisnjena solza potem je roka še zmeraj noga prostor pred tabo in sluh nespremenjena in še se bo stegovala za nečim v kar vztrajno pritiska a je izgubljeno a je pozabljeno toda je neka gmota nepogrešljiva a nespoznatna je neko togotno gnetenje v noč noči je neko neogibno hočeš-nočeš-moraš pred dnem ki se je pričel z neko rutino kakor prejšnji in vsi ostali za njim ki se je izjalovil in treba bo pričeti znova že pričeto a se je sprcnevedelo a je izdalo zapustilo je vednost voh je zatajil in druga čutila vere ni mogoče preveriti in stvarnik je prav lep zapečkar zato je njegova vsa slava zato moraš hiteti moraš gnesti v znoju se topi smešna in nekoristna gmota zaklana pesem 861 zadavljena trta odnehal bom tako in tako iikleiijcn v naslednje up in spet zastavil kajti ni samo to na dlani mesto določena letnica ščepec ali redni obrok strasti bolečina pod čelom luč vsejasnosti presnavljanje cenene dušne paše ali še kaj bolj neumnega poezija je mojbog poezija najmanj kadar je to kar moreš reči da je poezija kadar pričakuješ od nje kadar hrepeniš kadar ljubiš že sedmič izpraskaš zid do kosti nezadošeen in nič drugega o tem. rimi j a ni in nič prekletega, prekleto \ se je že zdavnaj zavoženo dasi se učna doba nesmrtnosti še ni pričela (3) Poslednje povelje podeli veter Indi če se zavlečeš v lastno močvirje od plahuta te spokojni mir pomladi pretekla te je v dobri veri da si odslužil od smrti pijan se ne iztrezniš vztrajno se razteza gnitje tvojih misli gnus je potekanje tvoje zavesti za njim sledi puščava proti srcu stvari prerasli veter kakor se igra ne sramuje svojega ptičjovstva stvari so vselej delno preko roba meja ne pristati na pristajanje na noprista jan je dodeli si besedo po sili si jo stisni v grlo do glavobola pa nazaj pečko izpljuni vsadi jo v svojo rano mogoče zraste breza ali lipa in bojo nekoč kopali pod njo skrite zaklade pod plaščem prsti odkrijejo mrtvo zvezdo to je bila mati porečejo nekoč je bila mati še vedno je, bojo rekli v tem se prikazuje smisel poezije 862 s stroji zarežejo v njeno telo v pozabljeno besedo kruha v neukinljivo modrost sveta njen prah je posladek moral bom poiskati še kakšno zverino stokrat boljšo od sebe in se opiti njene topline k \ rajni kako me bo spet gledala z mojimi očmi ki bojo ugašale k vragu kako bo legala name z mojim telesom ki se bo ohlajalo k vragu kako se bo parila z mano z mojimi noži ki se bojo lesketali v nožnici ugasle zvezde k \ ragu kako bom spet preživel svojo mrhovino in se zarezal ves sit in pohoten v mesarsko sonce sit samozvanega božanstva in samozvane svetosti do konca sit vsega sit sitosti sit lakote silo sito vendar se te stvari ne uravnavajo na nivoju besede posamezno je samo dekorativno z malo ali z veliko iuterpunkcija je lepotičje moje ljubezni vsa se obeli a nikoli ni gola naj sonce potemni pogrezne se gora pade mesto si laki prvi odrgnejo kolena a jih ne nsliši ker so ostali brez njih in ko prikrijejo svojo revščino in se vrnejo bogati moja ljubezen odkupi bolečine in mi jih pokloni za pesem ne boste pripravljeni razumeti ampak naredil bom po svoje (6) Zvonu je odzvonilo ostane ljubezen obtežena s krivdo hvala za cvetje hvala za prijazne solze naslednja sodba bo vsak čas ob tej uri lepo upognite glave, tako, zelo ste lepi izredno lepi ste<-. še en posnetek prosim lepo 863 »ali ste dekle ali ste fant »to je, namreč, zdaj vprašanje« kajti moramo si biti na jasnem« sleeite se« »po točki tej in tej zakona tega in tega »zakaj ste se odvrnili od sreče« »zakaj ste streljali na jutrišnji dan« pogasite sonce« »pogasite plin« »pogasite življenje« »vse to obtežuje vaše okoliščine« »zakaj ste živi« »zakaj ste ostali« >kdo vam je dal prepustnico« »izdali ste mrtve« »živeli mrtvi« »kdo kriči« >kdo preklinja boga« »odrezali mu bomo jutro« »iztrgali mu bomo poldne« »izpulili mu bomo sonce« »izžgali mu bomo čas« »ljubezen postavi straže« »vojska je v pripravljenosti« drage so tvoje mušice mojbog izplazil sem svoj jezik varuj se mojbog to je krvava sled za tabo 11. malega travna 1966 864