Poštnina plačana v gotovina Posamezna ftev. Din V Štev. 49. V Ljubljani, dne 6. decembra 1928. Leto XI. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine". Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Raročalaa ta meram*: četrtletno I H Dla. p.lletao It Uto, cci«ittM 10 Dli; ta laotemstvoi četrtletno It Dla, polletno M Ma, celoleta. M Dla. — Račaa pottae »raallaleo. oodrotnlce • Ijakllaal it 10 Tli Ob desetletnici uedinjenja bi morala biti zadovoljna vsa država Naša država ima vse možnosti lepega razvoja, a nesposobnost in zlohotnost vladnih krmilarjev jo uničujeta — Neenakopravnost je zlo, ki bi ga pametni krmilarji že davno odpravili — Nadvladje manjšine nad večino, zastopa, očo najbolj civilizirane kraje Jugoslavije, ne more biti trajno — Najžalostnejša je vloga klerikalcev, glavnih prečanskih podpornikov hegemonizma — Obžalovanja vredni dogod . Konzorcij je prišel na dobra misel, da je začel izdajati Mladinsko knjižnico v zvezkih. Vsak teden bosta izšla po dva zvezka. Kot prva je začela izhajati že znana in med otroki izredno priljubljena ^Princeska Zvezdana* katere prvi zvezek je priložen današnji številki . Vsebina cPrinceske Zvezdane« je zelo napeta, obenem pa vzgojna. Starši, privoščite otrokom lepo zabavo in nabavite si sproti vsak zvezek pri raz-pečevalcih časopisov. Vsak zvezek stane le 1 dinar. Priporočamo najtopleje! * Bolezen angleškega kralja trajno resna. V bolezni angleškega kralja Jurija je sicer nastopilo trenutno izboljšanje, vendar je njegovo življenje še vedno v največji nevarnosti. * Za župana šmihel-stopiške občine je bil izvoljen s klerikalnimi glasovi dosedanji župan g. I. Brulc, za prvega svetovalca pa g. Fran Ple-ško. Proti občinskim volitvam teče še tožba KDK, ki se nahaja pred upravnim sodiščem v Celju. * Gradba relike tekstilne industrije t Kranja vidno napreduje. Enonadstropna tkalnica, skladišče, stavba za tiskarno in stranski prosiori so že pod streho. Sedaj gradijo kotlarno, cesto ob savskem bregu do tovarno ter lf.stna industrijska tira. * Pisma s slovenskimi naslovi t Julijski Krajini pograbijo po poštnih uradih fašistični tajniki, jih odpro in potem šikanirajo pisce in naslov-ljence. Na sedež tržaškega fašija je bil te dni pozvan neki uradnik, ki je napisal na pismo svojemu prijatelju naslov deloma v slovenščini. Prijeli so ga trdo in mu ukazali, da on kot javni ■ar ŽENIN! IN NEVESTE kadar kupujete balo, oglejte »i bogato zalogo Tseh Trst manufakturnega, volnenega, srilenega, piatnenega blaga pri znani tvrdki A. E. SKABERNE, LJUBLJANA uradnik ne sme pisati slovensko. Ako bo še kaj takega storil, bo izgubd službo. * Okrajno sodišče t Ptuju ima ie tri poslovne dneve tedensko ker ni denarja ia kurjavo. Poslovanje okrajnega sodišča v Ptuju se je moralo reducirati kar na tri dneve v tednu, ker pravijo v Beogradu, da ni denarja. Pod kleroradikalno vlado se škandali res kar vrste drug za drugim. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu imeli albanske razmere. * Nedolžna žrtev prvodeeembrskih dogodkav v Zagrebu. Pri demonstracijah 1. decembra v Zagrebu je bil ustreljen 161etni Stanko Petrič, rodom iz Ljubljane. Svoj čas je stopil kot vajenec v službo brivskega mojstra Pejaka. Ko pa je ta prodal svojo brivnico, je ostal pokojni Petrič brez mesta. Napotil se je torej k svoji materi, Mariji Petričevi v Kranjsko goro. Pred dnevi se je zopet vrnil v Zagreb, kjer ga je na ulici srečala teta Ivka Stepičeva, soproga uradnika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ter <»a vzela k sebi. Na narodni praznik dopoldne je šel na sprehod, prišel med demonstrante ter ga je pri spopadu s policijo zadela krogla. * Zadoščenje odstavljenemu županu Ažmanu. Iz Radovljice pišejo: Kakcr znano, je bil tik pred blejskim praznikom KDK odstavljen leški župan g. Ivan Ažman, češ, da je zagreši! razne nepravilnosti, zaradi katerih je bila proti njemu vložena tudi sodna ovadba. Po skoro 3 mesecih se je končno te dni vršila pred okrajnim sodiščem v Radovljici razprava, na kateri je bil g. Ažman oproščen vsake krivde in kazni. Dobil je torej popolno zadoščenje. A klerikalce to nič ne briga. Oni so zadovoljni, da so ga spravili z županskega mesta, in jih nič ne boli, da se je sedaj tudi sodno izkazalo, da so bili njihovi razlogi izviti iz trte. * Preselitev murskosoboške orožniške postaje. Orožniška postaja v Murski Soboti se je nahajala do sedaj nekaj kilometrov izven mestnega okoliša, v Pušči. Sedaj pa je poveljstvu čete uspelo dobiti v Soboti primerne prostore in sicer v hiši industrijca Hartnerja, kamor so tovorni avtomobili prepeljali vso opravo in kjer se od sedaj naprej nahajajo pisarne, komanda in vod. * Predilnica v Tržiču v Julijski Krajini. Od Brunnerjeve predilnice v Podgori je pričakovalo goriško mesto veliko zaposlenje domačega ljudstva. Upanje pa je splavalo po vodi. Posla je A. S. Puškin — O. Strniša: Razbojnik Dubrovski (Dalje) «Kaj želi gospod?« je vprašal Deforž po francosko in se mu uslužno priklonil. »Škoda, ti se po rusko še nisi naučil». je omenil Pafnutič in povedal v slabi francoščini. da bi rad prenočil z njim. «Gospod, zelo rad prenočujem z vami«, je odgovoril Deforž. Anton Pafnutič. zadovoljen s svojim znanjem francoščine, je pohitel takoj urediti vse potrebno. ? Gostje so se jeli med seboj poslavljati in odhajati v določene jim spalnice, a Anton f Pafnutič je odšel z učiteljem na krilo hiše. Noč ie bila temna. Deforž ie svetil po hod-s niku s svetiljko. Anton Pafnutič je šel dokaj f bodro za njim, od časa do časa stisnivši k f sebi denarnico, ki jo je imel na orsih, da se i prepriča, da ima denar še pri sebi. Ko sta prišla v sobo, je učitelj prižgal s svečo in oba sta se jela slačiti; med tem je t^ Anton Pafnutič stikal po sobi, pregledoval „ vrata in okna ter pri tej preiskavi, ki "n ni ž zadovoljila, zmigaval z glavo. Vrata so se zapirala z zapahom, okna niso imela riti | dvojnih okvirov. Poskušal se je priložiti pri % Deforžu, toda njegovo znanje je mejilo samo > na par besed, ki jih je Izustil pri mizi. Francoz ga ni razumel in Anton Pafnutič je bil prisiljen, prekiniti svoje jadlkovanje. Postelji sta bili obrnjeni druga proti drugi, oba sta legla in učitelj je upihnil svečo. «Zakaj ste ugasnili luč?» je zavpil Anton Pafnutič v zmrcvarjeni francoščini, »jaz ne morem spati v temi.» Deforž ni razumel njegovega klica in mu je želel lahko noč. »Prokleti maharadža«, je godel Pafnutič, zavijajoč se v odejo. »Ali je moral svečo ugasniti! Njemu ni to nič. Jaz ne morem spati brez luči. «Gospod, gospod«, je klical. Toda Francoz ni odgovarjal in je skoro zahropel. «Že smrči, beštija francoska.« si je mislil Anton Pafnutič, «a meni ni za spanje. Zdaj lahko pridejo skozi odprta vrata tatovi ali pa skozi okno, a te beštije bi niti s strelom ne vzbudil. Gospod, gospod, vrag te vzemi!« Anton Pafnutič* je umolknil, trudnost in vinski vzduh sta polagoma zmagala njegovo bojazen, jel je dremati in skoro ga je obvladal globok spanec. Na čuden način se je prebudil. V snu je čutil, da nekdo grabi pod njegovo srajco. Anton Pafnutič je odprl oči in videl pri bledem svitanju jesenskega jutra pred seboj Deforža: Francoz je držal v eni roki žepno pištolo, a z drugo je odvezoval denarnico, privezano okrog Pafnutičevesra života. Anton Pafnutič se ie napol onesvestil. »Kaj hočete?« je spravil iz sebe s trepetajočim glasom. »Tiho, molči«, je odgovoril učitelj v čisti ruščini. «Molčite, ali ste izgubljeni, jaz sem Dubrovski.« 11. poglavje. Zdaj prosimo čitatelje za dovoljenje, da razložimo te zadnje dogodke v naši povesti z doživljaji, ki jih še nismo imeli priliko povedati. Na postaji v čuvajnici paznika, ki smo ga že omenili, je sedel v kotu popotnik ponižnega in potrpežljivega izraza, podoben človeku. na katerega se niti ne ozreš na državni cesti. Gost ni zahteval ne čaja ne kave in sploh ničesar, temveč je le gledal skozi okno in žvižgal počasi pred se v največjo nejevoljo preglednice, ki je sedela za pregrado. »Odkod je poslal Bog tega postopača? Kako požvižgava!« je mrmrala polglasno. »Kaj?« jo je zavrnil preglednik, »ali je to kaj slabega? Pusti ga vendar!« «Kaj slabega,« je odvrnila srdita soproga, »ali ne poznaš znaka?« »Kakega znaka? Ali naj mu žvižganje privabi denar iz žepa? Pri nas je vseeno, če se žvižga ali ne, denarja vendarle ni in ga ni.« »Naj se vendar Sidorič že odpelje. Daj mu konje, naj gre k vragu!« »Naj počaka, Pahomovna. V konjarni so samo tri trojke, četrta se mora odpočiti. Poleg tega lahko pridejo bogati ljudje, nočem si zlomiti vratu zaradi Francoza. Cuj, eden je že tu. Pa vendar ni general.« Na krilu se je vstavila kočija. Raz kozla je skočil sluga in odprl vrata. Vstopil je v čakalnico mlad mož v vojaški uniformi z belo čepico, takoj za njim je nesel sluga škatlo in jo postavil na okno. »Konje«, je ukazal častnik s poveljujočim glasom. »Takoj,« Je odgovoril preglednik, »ali želite potno dovoljenje za konje?« vedno manj in delavce odpuščajo po Tsti. Sedaj Be bo otvorila znova predilnica v Tržiču. Dogovori med tvrdko Brunner in italijansko trgovsko banko glede finančne strani podjetja so že koD-čani. Tako se Brunner seli iz Podgore v Tržič. To bo za Gorico in okolico velik udarec. * V Malem otoku pri Postojni so pokopali 21. t. m. vpokojenega železničarja Frana Kle-menca, starega 61 let. Blag mu spomin! * Otvoritev vodovoda v Laškeir V soboto dopoldne se je v Laškem vršila na slovesen način otvoritev novozgrajenega vodovoda. Otvoritve se je udeležilo mnogo povabljencev. * Na Vrhpolju pri Vipavi so otvorili za borbo proti jetiki dispenzarij, ki ga bo vodd vipavski zdravnik dr. Delpin. Do tega človeka pa Vipavci ne morejo imeti zaupanja, ker je že tolikokrat pokazal svoje sovraštvo do slovenskega ljudstva. Ta zavod mora biti v rokah zdravnika z dobro srčno kulturo, sicer bo postal mučilnica. * Nova številka «Skovirja», ljubljanskega šaljivega 14dnevnika, bo izšla v soboto z naj-pestrejšo šaljivo vsebino in številnimi slikami. Opozarjamo tudi na sloviti Wallrceov detektivski roman cSkrivnost Rdečega kroga*, ki pa objavlja . Četrtletno s'ane «Skovir> samo 15 Din, posamezna številka pa 3 Din. Stare številke se dobe po znižani ceni 2 Din. Kdor hoče imeti začetek romana, še lahko dobi vse številke. Cim bolj bo raslo število naročnikov, tem prej bo dana možnost izhajanja vsak teden in znižanja naroč-rine. Zdaj ob koncu leta prosimo vse, ki imajo zisusel ta šalo, da pomagajo nabirati naročnike. ^ aj enemu slovenskemu šaljivemu listu naj bo o. 'gočeno življenje. Kdor d ibi šest naročnikov in |/ošlje zanje po polletno naročnino, bo dobival leto 1929. prinaša mnogo praktičnih in pouč-r h navodil ter nasvetov za vsako gospodinjo. N, • ih kuhinjskih receptov je skupno 55. Razen teh "rinaša koledar tudi deset nedeljskih jedil-nU. listov s točnimi proračuni. V drugem delu I- ! "arja se nahaja praktično urejen troškovnik 7 -e dni v letu, kamor zapisuje gospodinja -vn0 vge Svoje izdatke. Naprodaj je koledar r>n vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v S'.»»niii. po vseh knjigarnah in pri Jusosloven- i Matici v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/II. Oni za Člane 16 Din, za nfečlane 20 Din. • Pogrešan. V Trobedolu (občina Sv. Rupert nad Laškim) je izginil 4. novembra od doma rudniški paznik Štefan Cilenšek. Vzel je s seboj 670 dinarjev in vaščani so ga videli, da je odšel v smeri proti Dobju. Splošno se domneva, da je izvršil samomor. Komur je o Cilenšku kaj znanega, naj sporoči orožniški postaji v Štorah ali pa policiji v Celju. • Škrlatinka v Bubnjareih Je dolgo fasa razsaja. Sedaj je prestopila Kolpo ter se pojavila v Radovičih. • Za Jugoslovensko Matico. G. Metod Po/ega, šolski upravitelj v Bohinjski Bistrici, je nakazal zbirko 131 Din. — Pri poroki g. Toneta Bergerja, posestnika v Preserjah, je bilo nabranih 100 Din. — V znak protesta proti ukinjenju cOoriške Straže* je zbral med svojimi znanci g. Leopold Pelican v Tržiču 60 Din. — Jugoslovenska Matica se vsem darovalcem prav iskreno zahvaljuje. Posnemajte! • Huda avtomobilska nesreča se je pripetila nedavno na cesti blizu Guštanja. Usnjar Štefan Savec iz Slovenjgradca in njegova žena Marija sta se z avtomobilom peljala na sejem v Guštanj. Ze blizu Guštanja je avtomobil zavozil v cestni jarek; le s težavo ga je Savec spravil zopet na cesto, a že v naslednjem trenutku ie avto zdrknil v jarek na drugi strani ces'e. Avtomobil je pokopal pod seboj Savca in njegovo ženo. Reševalna postaja iz Guštanja je z velikim naporom potegnila oba ponesrečenci izp»d avtomobila. Marija Savčeva je bila smrtnonevarno poškodovana in je kmalu nato izdihnila. Njenega moža pa so prepeljali v bolnico v Slovenjgradec, kjer je tudi podlegel poškodbam. Nesrečna zakonca zapuščata tri odrasle otroke. Huda nesreča je med tamkajšnjim ljudstvom vzbudila splošno sočutje. • Nesreča na lovu. Te dni je odšel strojevodja Anton Weiseisen, zaposlen pri gozdni upravi barona Borna v Tržiču, na lov. Nesreča je hotela, da se mu je na lovu kaiabinka nenadoma sprožila in ga težko ranila v levo reko. Prepeljali so ga v bolnico. • Za Miklavža, božič in novo leto je izdala Jugoslovenska Matica osem novih, prav originalnih razglednic. Vsaka stane 1 Din. Slovenci, kupujte te razglednice, ki niso nič dražje od tujih, mnogokrat manjvrednih razglednic. S tem podpirate predvsem domačo umetnost in Jugosloven- sko Matico. Razglednice so povsod naprodaj. Kjer jih še ni, zahtevajte, da si jih nabavijo. 4 * Smrtna nesreča t gozda pri Bošt&nju. Iz Bo* stanja ob Savi nam pišejo: V soboto 1. t m. se je v graščinskem gozdu pri Rukenštajnu zgodila smrtna nesreča. Kakih 15 m nad mestom, kjer so trije delavci razžagovali hlode, pe je ne prav debela, a visoka bukev nenadoma sama s koreninami vred nagnila ter pri padcu pobila 23 letnega Marka Cesarja iz Podgorja (občina Zabukovje pri Sevnici). Njegov brat 6e je rešil 2 urnim skokom v stran, tretji tovariš pa je ušel sigurni smrti s tem, da se je na mestu vlegel med hlode. Ponesrečenca so v torek pokopali na boštajnskem pokopališču. Slivsvko, pslinovfc, brinjev&c, rum in hrnševec si lahko napravite z našimi esencami. Steklenica za napravo 4 do 5 litrov žsanja stane samo 20 Din, po pošti 32 Din. — Točno navodilo priloženo. Drogerija A. KANC s nova, Ljubljana Židovska ulica stev. 1. 266 Kupujemo brinjevo olje. * Smrt t senu. Krovska pomočnika France Peklenk in Jakob Klančar iz Hrenove ulice sta nedavno popravljala in prekrivala streho Žabjako-vega gospodarskega poslopja na Poljanski cesti v Ljubljani Videla sta izpod sena moleti par škornjev, a meneč, da gre za slučajnega prenočevalca, se škornjev nista niti dotaknila. Po kosilu sta se zopet vrnila na streho, a neznanec je še vedno nepremično počival v isti legi kakor prej. Prijela sta neznanega zaspanca za škornje ter izvlekla mrtvo truplo. Ljudje so v že razkrajajočem se mrtvecu spoznali 721etnega bivšega ljubljanskega mesarja Ivana Boštjanfiča. Mož. ki je izvrševal na stara leta poklic gonjača živine je pred več dnevi kakor že večkrat prej prišel v Žabjakovo gostilno ter prosil prenočišča. Gospodar mu je prenočišče dovolil in Boštjančič je zlezel na hlev v seno. Tam pa ga je ponoči zadela kap in ostal je v senu 14 dni. ne da bi ga kdo p^erešil. • Huda železniška ncsre>a 29. novembra dopoldne se je pripetile nova železniška katastrofa, in sicer pred samim Beogradon. na tako zvani Ne. jaz ga imam, pojdem v stran... Ali n-o -'e poznaš?« °roglednik se je zasukal in šel priganjat v -.ka. Mladi častnik ie jel hoditi gor in dol b : tkalnici, šel za pregrado in tiho vprašal p.p..iednico: «Kdo je ta popotnik?« Rog vč.» je odgovorila preglednica, «neki r "coz je. Že pet ur je tukaj, čaka na konje in "vižga pred se. Siti smo ga že.» Mladi častnik je ogovoril popotnika po francosko: «Kam se izvolite peljati.« «V bližnje mesto,« je odgovoril Francoz, »odtod se popeljem k nekemu vlastelinu. ki me je najel za domačega učitelja, ne da bi me videl. Mislil sem, da bom danes že na cilju, toda gospod preglednik tu je. kakor vse kaže. odločil drugače. V teh krajih se težko dobč konji, gospod častnik.« . «Pa h kateremu teh vlastelinov ste na-menieni«. je vprašal častnik. «K Trojekurovu«, je odvrnil Francoz. «K Trojekurovu? Kdo je to?» «0 njem sem čul malo dobrega. Praviio. da je zelo ošaben, trmast ter sirov v občevanju s svojimi domačimi, da vse treneče že pred njegovim imenom. Napram domačim učitellem je baje brezobziren.« «Za božjo voljo. Vi si upate stopiti v službo pri taki zverini?« •Kaj naj storim, gospod častnik. Ponudil mi je visoke plačo 3000 rabljev na leto in vse prosto. Morda bom jaz srečnejši od drugih Doma imam staro mater, polovico plače bom pošiljal njej. da se preživi, s preostalim zaslužkom si zberem v petih letih mal kapital. ki bo baš zadoščal, da postanem v bodoče neodvisen. Potem se bom vrnil v Pariz in poskusil s trgovino.« «AM vas na domu Trojekurova kdo pozna?« je vprašal častnik. «Nihče». je odgovoril učitelj. «Snreiel me ie po posredovanju nekeea svojih prijateljev, katerega kuhar je moj deželan. Vedeti, namreč morate, da nisem poklicni učitelj, temveč izučen slaščičar, toda čul sem. da pri vas učiteljski poklic neprimerno več nese.« Častnik sc je zamislil. «Poslušajte.« ie prekinil Francoza. «ponudim Vam namesto te službe 10.000 rabljev na roko pod pogojem, da se takoj vrnete v Pariz « Francoz je začudeno pogledal oficirja, se nasmehnil in zmajal z glavo. •Konji so pripravljeni«, je dejal vstopivši preglednik. Sluga je javil isto. •Takoj.« se je odzval častnik, «umaknita se za trenutek!« Onadva sta odšla. «.laz se ne šalim,« ie odeovoril francosko. «10 000 rabljev sem nripravljen dati. a zahtevam. da mi daste svoje listine in da se odstranite.« : * Pri teh besedah je odprl škatlo in vzel iz nje nar zavitkov bankovcev. — . Francoz je buljil z očmi in ni vedel, ali sanja aH je resnica. • Moia odsotnost, moje listine«, je ponovil začudeno. «Tu so moji papirji... Toda, Vi se šalite. Čemu Vam bodo moje listine?* «To vas ne briga. Vprašam Vas, ali soglašate ali ne.» Francoz, ki ni mogel verjet! svojim očem. 'e Izročil častniku svoje papirje, ki jih je slednji pazljivo pregledal. •Vaš potni list. priporočilno pismo, rojstni list! Prekrasno. No. tu Vaš denar, potujte na* zaj! Pozdravljeni!« > Francoz je stal kakor vkopan. Častnik se je še enkrat obrnil: •Kmalu bi pozabil naivažnejše. Daite m! častno besedo, da vse to ostane med nama..* Častna beseda?« 1 •Moja častna beseda«. ;e odgovoril Francoz. «toda moje listine, kaj naj storim brez njih?« •Ko pridete v bližnje mesto, prijavite, da Vas je oropal Dubrovski. Verjeli Vam bodo in Vam dali potrebna izpričania. Zdravi! Dal Bog. da pridete skoro v Pariz In da najdete tam svoio mater zdravo!« Dubrovski je šel iz sobe, sedel v kočijo ter «e odpelial. % Preglednik je popledal skozi okno in ka 4 ie voz oddrdral, se ie obrnil k svoii ženi t i vzklikom: .Pahomovna, ali veš, kdo je bil '-• to? Dubrovski « ■* Preglednica je skočila k oknu. pa bilo je f/ nreoozno. Dubrovski ie bil že daleč. Prišla 1 ie karati moža: «Za bo*fo voljo, zakai ml nisi tega prej povedal? Rada bi si oeledala Dubrovskeea. a zdai nai čakam, da se spet vrne. Rrezvestnež ti, si res pravi brez* vestnež!* / fDalje priti.] Carevi Cupriji med beograjsko in topčidersko postajo. Trčila sta skupaj mešani in tovorni vlak. Udarec je bil tako silen, da sta «>e lokomotivi zarili druga v drugo, 12 vozov pa je zdrknilo preko nasipa. Mrtva je 1 oseba, več pa ranjenih. Strojevodji tovornega vlaka je odtrgalo obe nogi. • Deček pod konjskimi kopiti. Posestnik Franc Bohinc iz Praš pri Mavčičah, se je bil te dni ustavil pri gostilni pri savskem mostu v Kranju. Okrog 16. ure je naročil gostilniškemu hlapcu, naj mu na preže konja, da se odpelje domov. Pri vprezanju se je pa konj nenadoma postavil na zadnje noge, se izmuznil preplašenemu hlapcu ter zdirjal na cesto. Sredi državnega mosta je zdivjani konj prišel med dva voza in se spotaknil. Bliskoma pa se je zopet pobral in ubral pot proti kolodvoru. Ljudje so se preplašeni umikali. Malo pred kolodvorsko restavracijo je stekel čez cesto 121etni Viktorček Kristan, doma iz Vodic, da bi ušel splašenemu konju. Toda bilo je že prepozno. Konj se je vzpel pred fantom in ga preskočil. Z zadnjima nogama pa ga je spodbil v vajeti, ki so ga vrgle s ceste preko roba na nižje ležečo stezo. Ljudje, ki so bili priče temu prizoru, so od strahu kar onemeli. Razburjeni so hiteli-k ležečemu dečku in ga dvignili. Fantek je bil otrpel od prestrašenosti in je čutil ludi bolečine. Prvo pomoč mu ie nudil zdravnik dr. Bežek. Ugotovil je, da je dobil le manjše praske na glavi, da pa se je močno pretresel. • Huda priča. Te dni se je vršila na litijskem scdišču neka civilna pravda. Za pričo je bil pozvan tudi kmet Jsnez iz litijske okolice. Ko je pričel izpovedovati svoje mnenje njegov sosed, se je Janez, ki ni bil zadovoljen z njegovim pričevanjem, zelo razburil. Naglo je pristopil k sosedu in preden se je kdo izmed navzočih zavedel, je Janez že položil sosedu svojo trdo roko na obraz in glavo. Priča je bila mahoma krvava, srboritega Janeza pa so posadili v luknjo. • Za kralja se je izdajal Nenavadno drzno pustolovščino si je dovolil neki Josip Rostohar iz Trnovega v brežiškem okraju. Potikal se je zadnje čase po Dolenjskem in v litijski okolici. V neki hiši blizu Št. Ruperta sta mu dve ženski omenili, da je cčudno podoben* kralju Aleksandru in prebrisani slepar je takoj začel na račun lahkovernežev uganjati svoje pustolovščine. Nastopal je fr knet h precej samozavestno in jim strmečim pripovedoval: cKralj ni odpotoval v Pariz. To smo dali kar tako napisati. V resnici potujem skrivaj po državi, da spoznam svoje ljudi.* Glas o nenavadnem pustolovcu je prišel na uho tudi svetokrižkim orožnikom, ki 60 ga vlovil« in spravili v litijske zapore. • Velik vlom v Smarjcti Eno zadnjih noči je bilo vlomljeno v Šn arjeti pri Novem mestu v trgovino posestnika in gostilničarja g. Janka Mo-leta. Vlomilci so odnesli 25.000 Din gotovine ter mnogo manufakturnega blaga. Skupna škoda se ceni na 60.000 Din. Or žniki iz škocjana so uvedli aasledovacje. Pri podrobni preiskavi so našli na stopnicah kol in kratko vrv. • Prisilno delavnico si je prislužil. Delavec Jože Kolenc, doma iz Celje, je bii kljub svojim 26 letom že 12krat občutno kaznovan zaradi raznih grehov. Vse kazni pa mladega nepridiprava niso izboljšale. Pri celjskem okro/nem sodišču 6e j3 moral zopet zagovarjati zaradi nekih nerodnosti in je bil obsojen na tri mesece zapora. Po prestani kazni ga bodo odpravili v prisilno delavnico. • Potepin Martin Keše. ki je precej nevaren tujemu imetju, je bil pomladi izgnan za nedoločen čas iz območja celjskega p olitičnega okraja. 7oda Martin nikakor ne more pozabiti lepe celjske okolice Pred dnevi se je zopet pojavil v bli-iini. Orožniki so gp pa izsledili ter oddali celjskemu sodišču. . • Slepar«tvo in beg izdajatelja lista cHustro-Tani tjednik*. Nedavno je izšla v Zagrebu prva številka dlustrovanega tjednika*. ki je bil v velikem obsegu razposlan tudi v Slovenijo. Izdajatelj lista je bil v Ljubljani dobro znani Anton Pesek, ▼ zadnjem času baje izdelovatelj mila. Pri svojem časopisnem podjetju je Pesek najel pet inkasantov, ki sc morali položiti kavcijo. Njim je izjavil, da bo kupil veliko Albrechtovo tiskarno in da bo izdajal nedeljo zjutraj 25. novembra k svojemu kiosku na Glaziji in ga nameraval odpreti je &apazil na veliko piesenečenje. da je ležali, šipa od okna na tleh razbita. Ne da bi kaj odpiral, se je g. Lorenčič takoj peljal s kolesom na stražnico ter javil vlom. Po javljenju se je vrnil nazaj s službujočim stražnikom, ki si je ogledal vlom. Nato -ta prišla še dva policijska organa, ki sta si vse zabeležila in izvršila tudi stanovanjsko preiskavo. O vlomu je bil takoj obveščen tudi sodno zapriseženi cenilec, ki je ugotovil, d« je bilo ukradenih in poškodovanih sbari za 3221 Din in ne, kakor je poročal «Slovenec*. Pri cenitvi je bn navzoč tudi pisec teh vrst. Omeniti pa je treba, da še niso vštete vse poškodovane stvari, ker je bil g. LorenČifr takrat ves zmeden in ni vsega navedel Civilizirani človek mora priznati, da je g. Lorenčič težki vojni invalid brez noge. dvakrat v 1 letu ukraden^ obžalovanja vreden, in to tem bolj, ker mora opravljati še čevljarsko obrt, često do 12 ure ponoči, da prepreči bedo svoje d.užine. š. A. V smislu odloka velikega župana mariborska oblasti se bo otvoril s 1. januarjem 1929. I. letnik državne pletarske šole v Ptuju. Vpisovanje se vrši v dneh od 1. do 15. L m. v pisarni upravitelja v Ptuju, Na skritem št L Sprejemajo se redni in izredni učencu a) Redni učenci bodo morali stalno obiskovati državno pletarsko šolo. Pouk je praktičen in teoretičen ter traja tri leta. Šolske potrebščine za pouk bodo dobivali učenci brezplačno na zavodu. Po dovršeni triletni utni dobi sprejmejo učenci odpustnico, ki velja v smislu zakonitih določb kot pomočniško spričevalo. b) Kot izredni učenci pa se sprejemajo tudi odrasle osebe, ki že izvršujejo pletarstvo in žele v zavodu izpopolniti svojo naobrazbo v tej stroki, in oni, ki se žele izučiti v pletenju raznih pletar-skih izdelkov, ki pridejo v kmetijska v u pošte v. Za te učence je teoretičen pouk neoDvezen. Redni učenci naj pridejo k vpisovanju J spremstvu staršev, oziroma njihovih namestnikov, in naj prinesejo s seboj: a) rojstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko spričevalo in č) nravstveno spričevalo. Redni iu izredni učenci se bodo morali sami vzdržavati. Učence, ki bodo sprejeti, bo obvestilo upravi-teljstvo o pričetku pouka. KMET TOŽI O MIKLAVŽU. Ko smo še majhni bili, smo tebe, Miklavž, prosili, da bi kal sladkega dobili. Potem ko smo odrasli in smo ie krave pasli, s/7.'-, ver dar še 'nosili, da bi kaj lepega dobili. No, zdaj na stara leta si vsi želimo pseta, ki bi dolgove žrlo in davke plačevalo, nas malo vsaj podprlo in kak priboljšek dalo. A 2 nami vred beteien svetnik je Ijudomili, prinaša nam rabežen, birtfe v hišo sili... Bog 2naj, iemu sivim« m delamo, trpim«.' Ko smo še majhni bili, sladkorčkov smo dobili, š »daj na stara leta se šiba zgolj obeta... Ivan Albreht. MIKLAVŽEV VEČER. Cin, tin.,. Med vrati Miklavž Obstoji, sivo brada se mu do pasa blišči in 2 leve in z desne angela dva same lepe darove nosita. Pozdravljen, nebeški dobrotmk nocoj, vsakdo bi rad bil prijatelj tvoj, Mihec in Tinca in Breda, vse te 2 2aupanjem gleda. Joj, kaj se to vsuje na mizo darov! Fige, rožiči, klobak, čisto nov — za Mihca, dve ruti, dve krili, za Tinco in Bredo najlepši darili. A zunaj krog hiše rogatci štorklja/o, z verigami črnimi grdo roiljajo. Pa angel namigne in par kiji zbeie in dcci v radosti oči zažare. Ivan Albreht. MILO KAKO GOJIMO FUKSIJE ČEZ ZIMO. Vse premalo cenimo lepoto iuksije, in sicer starejših rastlin. Imamo grmičaste in v obliki drevesca rastoče fuksije. A uprav taka starejša tuksija je veliko bolj prikladna za okras na oknu aH v vrtu kot pa mlada, eno- do dveletna rastlina. Fuksijo gojimo kot cvetiico-lonfnieo ali pa na vrtu, rastočo samostojno ali v skupinah. Obilno cvetje pa dosežemo pri fuksijah s presajanjem ie v zgodnji pomladi, februarja meseca. Vendar moramo že zdaj skrbeti za pravilno prezimo-vanje te lepe evetlice. Prezimiti treba fuksijo v hladnem zračnem prostoru, kjer mora imeti čez zimo popoln mir. V tem času pustimo (če imamo fuksijo v lončku), da se ji zemlja skoro Čisto izsuši, tako da ji lističi popolnoma odpadejo. Ta počitek je fuksijam potreben, ker začno že v zgodnji pomladi spet odganjati. To pa moramo kolikor mogoče dolgo zadrževati s tem, da Jih 8hranimo preko zime na hladen kraj. Zakaj iim pozneje začne fuksija odganjati, tem lepše in bnjnejše nam pozneje cvete, in rastlina ostane ••»di veliko bolj zdrava. Ne smemo pa rastline pustiti take kakor je, ker bi sicer preveč na gosto delala poganjke, ki bi jo slabili, in bi tako tndi ne dobile lepe oblike in obiinosti cvetja, kakor si želimo. Treba torej fuksijo pravilno gojiti, predvsem s tem, da ji po-režemo vse mlajše in slabotne poganjke, možne enoletne, t. j. lanske poganjke pa prirežemo za približno en prst na dolgo. Seveda ne smemo, če hočemo rastlini dati lepo obliko, vse enakomerno prirezati, ampak v obliki krone, to je naj-pravilneje. Ko smo fuksijo obrezali, jo postavimo na hladen, svetel in zračen kraj. Samo kadar sije solnce, jo malo poškropimo, oziroma prav malo zali jemo. Ces za presajanje fuksij pa je takrat, ko se pokažejo mladi poganjki. Manjše rastline presadimo vsako leto, večje, posebno če jih imamo v velikih posodah, pa na dve do tri leta. Korenin fuksije nimajo prav mnogo. Pri presajanju moramo pa zlasti paziti, da ne polomimo mladih poganjkov. Zemljo čisto ospemo od rastline. Po potrebi ctbrežemo tudi korenine. Ko vsajamo, moramo gledati, da razdelimo korenine enakomerno. Zemlja za fuksijo ne sme biti pretežka, temveč rahla in hranljiva, skratka: dobra vrtna prst. Presajene fuksije imejmo nekaj časa v zaprtem, toda ne gorkem prostoru. Da jim ohranimo zadostno vlago, jih je treba večkrat poškropiti. Šele ko začno močneje odganjati, jih zalivajmo obilneje in večkrat poškropimo. Tudi zmerno zalivanje z zredčeno gnojnico je priporočljivo. Najlepše fuksije si bomo vzgojili, ako po presaditvi poskrbimo, da zrak doseže rastline tudi pri koreninah. Ako je solnce prehudo, jih postavimo v senco, toda nikoli popolnoma. Tudi pozneje v poletju imejmo fuksije vedno kje na hladnem, bolj senčnatem kraju. Starim ne presajenim rastlinam odstranimo vrhno plast zemlje in jim dodajmo nove zemlje. A ravno tako jih moramo vsako leto močno prirezati, ker jih na ta način pomladimo, da dobimo zopet novo svežost in moč, _/ Skrb, ki jo bomo na ta način posvečali fuksijam, nam bodo vsekakor poplačale > obilnim krasnim cvetjem. ^ ————— JEŠPRENJEV SLADKOR PROTI KAŠLJU. 1 Ješprenjev sladkor je aa prehlajene otroke, ki kašljajo, najboljše domače zdravilo. Vsaka gospodinja lahko sama napravi to zdravilo, ki je dobro tudi za odrasle ljudi, če ka&jajo. ali za kadilce, ki imajo zjutraj po navadi hrapavo grlo. Ješprenjev sladkor napravi na sledeči način: Ješprenj operi in ga deni v lonec, pa nalij nanj toliko vode, da stoji voda dva dobra prsta čez. Ko je ješprenj nekaj minut vrel, postane voda sluzasta. Noto precedi ješprenj skoči krpo in ga ožmi kolikor moreš, da d& vao vodo, oziroma sok od sebe. Izžeti ješprenj lahko potem porabiš za kokoši. Sok iz ješprenja kuhaj g kanditnim sladkorjem ali pa z navadnim sladkorjem tako dolgo, da postane rjavskast. Na liter ješprenjevega soka treba vzeti pol kile sladkorja. Nato pomaži pek&io (pleh) r. oljem in zli j po njem kuhani sok. Ko se prične sladkor trditi, vzemi pekačo iz pečice in razreži sladkorno plast z mokrim nožem na poljubne koičke. Ko so se koščki popolnoma strdili in ohladili, jih spravi v škatlo in na suh kraj. 1 v Tako imaš doma v zalogi rdravilne sladkorfke * proti kašlju. Za kuhinjo Keksi. Napravi na deski teste iz četrt kile moke, 3 dek sirovega masic. t Hie kisle smetane, enega jajca, enega pecilne« praški., 12 dek stol- ; čenega sladkorja in nekoliko drobno »rezane li- 1 monine lupine. Iz vsega napravi Lu agneti dobro testo, ki ga razvaljaj za pol mernca na debelo in izreži razne oblike. Kekse peci v precej vroči: pečici. Medeni piškoti. Napravi na deski testo iz 60 dek moke, 30 dek sirovega masla. 25 dek slad- Sledeče srečke državne razredne loterije kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19., so bile dne 23. t. m. izžrebane Din 14.109. 40.548, 53.453, 109.806, 99.766, 500: št. 5.758, 14.125, 14.134, 40.572, 46.066, 53.465, 53.4S5, 84.547, 84.671, 99.781, 99.878, 109.808, 115.615, 115.696, 15.440. 5.762, 7.531, 7.553, 7.599, 7 660, 10.828, 10.873, 10.885, 10.900, 14.147, 20.051, 20.139, 20.146, 30.938, 30.980, 34.627, 34.628, 34.679, 46.099, 46.106, 46.133, 46.135, 46.162, 46.164, 53.407, 53.428, 53.431, 66.607, 66.646, 66.663, 66.667, 70.203, 70.218, 70.280,70.335, 84.525, 91.750, 97.305, 97.364, 97.382, 97.462, 97.486, 99.722, 99.730, 99.731, 100.730, 100.733, 103.101,103.121, 108.160,108 193, 108.204, 108.222, 109.779, 120.130, 120.212, 120230,120255, 120271,123.847, 123.952, 72.353, 15.421, Din 2000: št. Din 500: št 10.947, 34.796, 70.230, 97.427, 10.859, 34.778, 66.6%, 97.317, 99.749, 5.705, 14.106, 40.510, 84.611, 97 452. 108.281, 120.147, 108.233, 108.245, 115.694, 115.699, 34.683, 40.543. k Din 40W it 7.638. Din 2000 it 5.795, Din 500 št. 5.712, 7.694, 10.810, 10.812, 20.039, 20.099, 20.152, 34.793, 34.800, 40.566, 70.232, 70.350, 70.359, 97.421, 99.788, 99.832, 108.250, 109.715, 109.721, 123.819, 123.821, 123.874, Dne 24. novembra 1928. 99.753, 108.292. 5.714, 5.723, 5.791, 7.564, 7.565, 20.025, 20.029, 20.064, 20.101, 20.155, 40.578, 46.024 46.092, 46.183, 53.417, 84.627, 84.632, 84.638, 84.664, 84.694, 97.466, 99.822, 99.831, 99.865, 99.873, 109.767, 109.781, 109.820,109.838, 109.896, 120.170, 120.178, 120.185,120264, 120.298, 7.571, 34.618, 58.256, 91.702, 103.108, 115.609, 123.830, 7.649, 34.702, 58.329, 91.768, 103.179, 115.632, 123.837, 10.818, 34.710, 58.332, 91.776, 108.105, 115.647, 123.870, 10.820, 34.768, 66.693, 91.789, 108.121, 115.672, 123.989, Dne 28. novembra 1928. 34.786, 5.722, 10.886, 20.153, 46.023, 70.361, 99.857, 109.846, 123.898, 58205, 5.800, 10.909, 20.175, 46.030, 84.511. 99.860, 109.878, 123.913, 108.236. 7.504, 10.915, 30.939, 46.042, 84.554, 103.118, 115.605, 123.975, 7.352, 10.920, 34.604, 46.079, 84.591, 103.131, 115.626, 123.980. 7.560, 10925, 34 625, 58.287, 84.642, 103.144, 115.688, 7.562, 10.927, 34.648, 58.327, 84.652, 108.120, 120.180, 7.585, 10.959, 34.709, 58.351, 91.755, 108.151, 120.235, 7.594, 10.982, 34.777, 66.679, 97.326, 108210, 120.287, 7.693, 10.999, 34.790, 70.219, 97280, 108 241, 120290, Dne 29. novembra 1928. Din 49M it. 46.107. Din 20.000 St. 109.729 Din 2000 št. Din 500 št. 14.108, 30.991, 46.048, 58.387, 84.628, 99.839, 10.923, 30.985, 46.037, 58.305, 84.606, 99.837, 108.158, 108.191. 120.289, 123.895, V 34.721, 5.755, 20.012, 34.619, 46.052, 66.629, 84.647, 99.870, 108.285. 123.905, 40.533, 7.511, 20.018, 34.695, 46.095, 66.633, 84.682, 99.889, 108.287, 123.965, 70.217, 7.514, 20.022, 34.774, 46.137, 70.228, 91.703, 99.711,160.709, 7.533, 7.563, 20.092, 20.111, 34.789, 40.509, 46.172, 53.414, 70.284, 70.295, 91.707, 91.716, 100.706, 100.707,100.749, 109.760, 109.774,109.856, 7.623. Dne 30. novembra 109.805, 7.607, 20.134, 40.518, 58.204, 70.395, 91.746, 103.126, 115.642, 1928. 123.845. 7.647, 20.166, 40.524, 58.218, 84.508, 97.405, 103.130, 115.143, 10.807, 30.927, 40.552, 58.270, 84.509, 99.717, 103.150, 115.659, 10.864, 30.960, 40.591, 58.272, 84.560, 99.743, 103.152, 120.168. 10.898, 30.982, 46.017, 58.282, 84.599, 99.795, 108.1.38, 120.199, Din 200© St. Din 508 št. 10.922, 34.728, 53.487, 84.531, 99.754, '10.888, 34.688, .53.463, ; 84.505, /99.734, 70.384, 5.706, 14.124, 34.795, 58.243, 84.666, 99.775, 97.419,120.246, 120.281. 5.730, 5.757, 7.543, 20.127, 40.569, 58.284, 91.763, 14.127, 40.529, 58.267, 91.751, 7.558, 20.182, 46.015, 58.340, 97.407, 7.588, 30.901, 46.038, 66.684, 97.435, 7.612, 34.614, 46.082, 70238, 97.436, 7.683, 34.643, 46.139, 70247, 97.454, 7.685, 34.652, 46.142, 70.256, 97.497, 10.871, 34.667, 46.144, 70.287, 99.723, 20.128, 40.582, 58.314, 91.766, 99.877, 100.740, 103.127,103.128. 103.188,103.190,103.196,108.112,108.162, 08.189, 109 747, 109.763, 109.294, 109.813, 109.816,109 818, 115.651,120.157,120.161,120.175, 120.190, 520.206, 123.842, 123.867, 123.894, 16.014, 15.403, 69.811,122.034, 15.425, 15.426,121.137, 16.021, 72.387. Izžrebane srečke na dobitke Din 500 sprejemamo v zameno za neizžrebane XVII. kola. Kdor /2eli igrati v novem kolu naj nam pošlje takoj izžrebano srečko, da mu pošljemo novo, ki bo z izžrebanim zneskom plačana 2e za vseh 5 razredov. ZADRUŽNA HRANILNICA, r z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra o. 19. korja, 25 dek mletih orehov, 2 deki stolčonega cimta, ene deke stolčenih žbic, treh polnih žlic medu, enega jajca in drobno zrezanih olupkov ene limone. Testo dobro izgneti in razvaljaj za pol prsta na debelo, nakar ga s kolescem razreži V poševne kose in jih pomaži z raztepenim jajcem. Vsakemu kosu položi na sredo polovico oluščenega mandel jna, zloži jih na pekačo in peci, da lepo ponaienijo. Vzhajani k®l»i ■ jabolki is orehu V skledo vlij tri osmiake litra vročega mleka, dodaj eno polno žlico sladkorja in pet dek sirovega masla. Stresi v to mleko 60 dek moke, nekoliko premešaj in dodaj vzhajani kvas, ki si ga pripravila iz ene deke drožja. žličice sladkorja in dveh žlic mlačnega mleka. Na kvas deni dva rumenjaka In testo dobro stepaj. Postavi za pol ure na sorko. da vzide. Ko .vzide, ga stresi na desko2 potreseno z moko, in ga zvaljaj za mezinec na debelo. Nato položi eno plast na veliko, dobro pomazano pekačo, tako da visi testo na vseh štirih straneh čez. Ko si testo nadela, ga pokrij z drugo plastjo, kar ga visi čez, pa zapogni čez nadev. Potem ga postavi na gorko, da še nekoliko vzide, na kar ga pomaži z raztepenim jajcem in postavi v pečico, da se rumenkasto počasi zapeče. Pečeni kolač razreži na poljubne kose, ga potresi s sladkorjem in daj toplega ali hladnega na mizo. — Nadev za ta kolač pa napravi tako-le: Olupi štiri srednje debela jabolka, odstrani muhe in pečke in jih nastrgaj na strgal-niku (ribežnu). Po jabolkih potresi par žlic sladkorja, dodaj par žlic ocvrtih krušnih drobtin, drobno zrezane limonove lupine in ščep cimta. Vse dobro premešaj in nadevaj s tem kolač, kakor gori povedano, y Leča t kisli polivki Polij z vrelim kropom četrt litra leče, nato jo odcedi in na novo zalij z enim litrom vroče vode, osoli in počasi kuhaj. V kozi napravi prežganje iz ene dobre žlice masti in ene zvrhane žlice moke, v to prežganje deni drobno zrezane čebule, in ko se zarumeni, stresi v prežganje lečo z vodo vred, prideni še lovorjev list in vejico timeza. Ko je dobro prevrelo, dodaj še kisa po okusu, približno eno kavno žličico, nakar naj še dobro prekuha. To lečo daj na mizo s krušnimi cmoki ali ajdovimi žganci ali maka-ronami ali sličnim. Krompirjeva juha na madžarski način. Operi in olupi krompir, ga zreži na majhne kocke, nato zreži polovico srednjedebele čebule in deni kuhati z vodo. Ko je že skoro kuhano, napravi lepo rumeno prežganje s čebulo, dodaj malo sladke paprike in zalij z vodo. Nato zakuhaj v prežganje eno pest pšemčnega zdroba (grisa), nakar stresi vse skupaj h krompirju, osoli in pusti, da prekuha vse še pet minut. V skledo deni eno celo jajce, tri žlice kisle smetane in dobro zmešaj, nato vlij vrele juhe na jajce in smetano, dobro premešaj in daj na mizo. Praktični nasveti Pomada za lase. Če imaš lase suha in ti srši-jo kakor ščetine, je to znak, da je koža na glavi premalo mastna. Zato si, ko si umivaš lase, s prsti nadrgni glavo, dokler je še vlažna, s sledečo pomado, ki si jo lahko sama pripraviš: vzemi mozeg od govejih kosti. Mozeg namakaj štiri dni v mrzli vodi, vodo pa menjaj večkrat na dan. Nato odcedi vodo, da dobiš čisto suh mozeg, na kar ga raztopi v kozicL Ko je raztopljen, ga hitro precedi na cedilki, da ne pridejo kožice vmes. Eno žlico precejenega mozga zmešaj s pol kavne žličke finega olja, dodaj par kapljic ruma in tri kapljice parfuma. Vse to skupaj dobro zmešaj, pa imaš pomado za kožo na glavi. Ta pomada ne naredi mastnih las, a vendar, če jo večkrat uporabljaš, postanejo lasje mehki. Gospodinje. Izšel je voril je lopovu, da gre takoj po denar in stopil res k bla-eajni. Nato se je pa naglo okrcnil in planil proti zadnjemu izhoda. Tudi dragi uradniki so se ra?-bežali. Se preden pa je prispela policija na pomoč, je lopov pobegnil. X Strašna potresna katastrofa v Južni Ameriki uničila več mest. Južno Ame iko je v noči od 1. na 2. decembra zadela strašna potresna katastrofa, ki je zahtevala poleg nepregledne materialne škode tudi še ogromno število človeških žrtev. Najhuje je prizadet južni del republike Chile (čile). V kraju Constitutione ni ostal niti kamen na kamena. Mestno gledališče, ki je bilo ob času katastrofe polno zasedeno, se je zrušilo in pokopalo pod seboj vse obiskovalce. V Tinienteu se je podrl pri neki tovarni jez. Voda je poplavila tovarno, katere delavstvo je do zadnjega utonilo. V bližini Talce sta se pojavila dva ognjenika, ki sta popolnoma razdejala mesto. Bilo je do sto oseb ubitih in okoli 300 ranjenih. V Santiagu de Chile znaša število smrtnih žrtev okrog 200, število ranjencev pa 500. Neki letalec, ki je preletel mesto Talco, je pripovedoval, da je ves trgovski i večji del stanovanjskega dela mesta, ki šteje 40 000 prebivalcev, popolnoma uničen. Mrtveci leže po cestah in povsod je videti preostale, ki si prizadevajo, da bi rešili ranjence izpod razvalin. Vsega je bilo pri potresu 30 sunkov. Med porušenimi poslopji je tudi mnogo cerkev in kolodvorov. X Zazidana živa starka. V Južni Tirolski povzroča silno razburjenje zločin, ki je bil odkrit v kraju Pergine. Nedavno so orožniki doznali, da imajo pri neki rodbini že dolgo vrsto let xaklerj?no neko bedno starko. V prizadeti hiši so res našli 58Ietno slaboumno Domeniko Fontanarijevo že celih 14 let tako rekoč zazidano v temni kleti. Edini vhod v ta prostor, oziroma iz njega, bi bilo okence, ki pa je od zunaj zabito. Strašno življenje zaprte starke je tako vplivalo na njeno duševno stanje, da je znorela in ni mogla dati nikakih pojasnil zaslišujočim orožnikom. Brat in sestra ne-l srečnice sta bila aretirana. X Z zadnjimi močmi za sočloveka. Pred dnevi je privozil brzovlak London-Manchester na kolodvor Duffield. Ker so bili vsi signali postav'jeni na »nevarnost«, je strojevodja zaustavil lokomotivo. Kurjač je odšel do prve signalne hišice in prestrašen opazil kretničarja mrtvega. V službi ga je zadela kap. Z napori poslednjih moči je hrabri kretničar zaprl dohode na kolodvor in preprečil nesrečo. X Potres v Španiji. V Barceloni so 28. novembra zabeležili močan potresni sunek, ki je napravil zlasti v okolici mnogo škode. Zrušilo se je več hiš, pri čemer je našlo smrt več ljudi. X Strašna vrsta pajkov. V praškem Narodnem muzeju je vladalo zadnje dni velik, zanimanje »a redkega gosta, ki ga je prinesel češki plesalec Vaclav Barta iz Kurdistana. Ljudje se zbirajo pred se neprestano succ okrog solnca. Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, ie gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima kletko, v kateri je zaprt strašen pajek, znan v, Rusiji pod imenom solpuga. Solpuga je tako požrešna, da se je boje celo ljudje. Med potjo je pajek s svojimi kleščami pregrizel kletko in bi bil skoro ušel. Gorje plesalcu B&rti, če bi ga bil pajek ugriznil! Poleg škorpijonov je ruska sopuga kakor, tudi njene afriške, maloazijske in indijske sestre,1 najnevarnejši mrčes, ki prežene cela plemena iz krajev, kjer se razmnoži Kalmiki in Kirgizi se boje tega pajka kakor vrag križa. Solpuga je strupena in nje ugriz povzroča silne otekline. Ta nevarni pajek napada živali, najraje velblode in ovce v času, ko se leve in ko imajo trebuhe gole. Solpuge žive najraje na peščenih ali močvirnatih tleh. Njihova glavna hrana so hrošči in mrčes, ki ga napadajo ponoči. Cez dan zlezejo v zemljo in pod kamenje. Ker grade Kalmiki, Kirgizi, razni indijski in afriški narodi kolibe iz bičevja, se solpuga rada naseli pri njih. Če se vgnezdi v kolibi, ne preostaja človeku drugo, kakor da se preseli drugam. V muzeju kaže solpuga vse značilne lastnosti svojega rodu. čim se ji človek približa s palčico ali sla-mico, dvigne glavo in zgrabi z močnimi čeljustmi slamico. Njene čeljusti zavzemajo nad polovico Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja In trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb Iu dajanje naslovov še posebej 7 Din. Znesek Je pritožiti naročilo. Oglasni oddelek »DOMOVINE«. Ljubljana. Prešernova ulica it 4. Telefon št 3492. Bukevco. solnčnice in bučnice kupuje ter zamenjuje najugodneje trgovina Fran Šenčur, Mala Nedelja in Ljutomer. 806 Pridna in poštena deklica stara 16 let, želi službe kjerkoli. Najraje gre k otrokom ali za pomoč h kuharici pa tudi za dekk). — Ponudb? na A. Križtnan, Gredice, p. Tržišče. Vajenca aH vafenko poštenih kmečkih staršev, s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Franjo Stum-berger, trgovec, Sv. Barbara v Halozah. ' Dve hiši naprodaj. V vsaki po tri sobe, kuhinia, kleti, drvarnice in poleg dvorišče. Elektrika. Ena hiša nova (cena 30.555 Din), druga pa vsa prenovljena (cena 18.000 Din). Prlpravnr za krktnokoli obrt. Pri tarni cerkvi. — Ambrož Josio Zagradec Drl Stični. JO Žimnice (modroce) vrhnje In spodnje, otomane, razne divane, žimo. afrik,l cvflh In vse potrebščine prodala najceneje tapetnlk Rudolf Sever. Ljubljana. Marijin trg 512. Mnogo denaria lahko zaslužite, ako prodajate pri privatnfh strankah naš povsod Iskani predmet Za vzorec kakor navodila je vposlatl 10 Din. — Rozman, Maribor, poštni predal It. 2. 883 Stroj za izdelovanje cementne ooeke H z zarezami in lesenimi modeli kupim. — Naslov pove uprava »Domovine«. 306 Posestvo * i ob cesti, v prav dobrem stanju, obsegaioče sadonosnik, njive, travnik in gozd. se proda. Bukovžlak 21. pošta Teharje. Cena 140.000 Din. — Več se izve pri Neži Svet, Hramše 32, p. 2alec, cele glave. Vrgli so ji velikega čmrlja in velikega hrošča. Solpuga je oba po vrsti zgrabila in stisni,a. da je kar zahreščalo. V hipu je oba požrla. Vse telo tega groznega pajka je poraščeno z dlačicam:. Solpuga ne vidi in ne ?liši, pač pa zelo dobro čuti. Naravoslovci bodo delali ? tem redkim gostom v muzeju razne poizkuse, da ugotove, v koliko je solpuga strupena, kako živi in ali prenese evropsko podnebje. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Zlobno. «Sli£al sem, da je tvoja tašča nevarno bolna.* Lepo Miklavževo darilo.