Ql^Jom
^V>AND
s-'/uA&ce.'.
No. 141
! Ameriška Domovina
=’> >..^^11 ^ I 4 rl L^lt g i UJl 'i 1 I	g
QOth r 8'8 1A ŠPIRIT	SLOV€NIAN	kil«S«s
^roOlci,°Ocl	fiUAG€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R
Iyi7) yy ^	Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
1]22? CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 27, 1971	STEV- LXXII — VOL. LXXII
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Upor v Sudanu delo Komunistične partije
Sudanske oblasti, ki so včeraj prijeie glavnega tajnika Komunistične partije Sudana, trdijo, da je on pripravil zadnji vojaški upor.
BEIRUT, Lib. — V zadnjem v°jaškem uporu v Sudanu in vrnitvi na oblast odstavljenega Predsednika Numeirija je še Veliko skrivnosti. Počasi prihaja tu in tam na dan resnično ®zadj,e tako vojaškega upora tudi njegovega strt j a, pri katerem je imela Libija brez ‘Koma svoj delež.
Sudanske oblasti so prijele klavnega tajnika Komunistič-116 partije Sudana Abdela Khanka Mahjouba, ki ga dolže, ‘K je pripravil vojaški upor Proti vladi predsednika Nu-^oirija v prepričanju, da je to e(lini način rešitve Komuni-stične partije. Ta ima okoli 50,000 članov in je najmoč-nejša v arabskem svetu. Ko so v preteklem maju začeli nasto-kati proti Komunistični partiji, jo bil prijet tudi Mahjoub, ki ka mu je uspelo uiti in se skripti baje v bolgarskem poslaništvu v Kartumu. Od tam naj hi bil tudi organiziral in vodil
up°r- i l[ mm
Tega je začel pretekli teden v ponedeljek maj. Nashem Ktta, končale pa so ga Numei-Nju zveste vojaške sile v četr-Kk. Roji so tu in tam še tra-Jali do konca tedna, vendar Kdijo, da naj bi bili to le še Posamezni uporniki, ki so stresali iz zasede na vladne sile, kninesto da bi se predali.
Bo komunistih pripravljeni in vodeni upor je vlada odloče-113 uporabiti kot povod za srurtni udar po Komunistični Partiji. Eden od ministrov v vladi Numeirija je dejal v ne-‘Kljo, da bodo vsi komunisti Prijeti in v nekaj dneh “ne bo Več komunistične partije”, trdijo, da so sovjetski vojaški letovalci v Sudanu pod po-Sebnim varstvom, da ne bi pre-gaujanim upornikom kako polagali.
Le še 201,000 vojakov ZDA v Južnem Vietnamu
Včeraj je zapustilo Južni Vietnamu 4,100 ameriških vojakov, s čimer se je njihovo število tam zmanjšalo na 299,000, najmanj od leta 1965.
SAIGON, J. Viet,— Združene države umikajo dalje svoje oborožene sile iz Južnega Vietnama, ko postopno prepuščajo zadnje bojne nastope domačim oboroženim silam- Pretekli teden so se umaknile s položajev južno od Demilitarizirane cone in prepustile odgovornost za ta del meje Južnega Vietnama domačinom.
Včeraj je poveljstvo ZDA objavilo tu, da je zapustilo Južni Vietnam novih 4,100 ameriških vojakov. S tem je njihovo skupno število padlo na 299,000, najmanjše od leta 1965.
V Južnem Vietnamu je sedaj 181,800 pripadnikov armade, 36,300 pripadnikov letalskih sil in 10,500 pripadnikov vojne mornarice. Med zadnjimi je še 500 marinov in 100 pripadnikov Gibalne straže. V skupno število ni vključeno 18,000 mož 7. flote in 200 mož Obalne straže, ki niso na oporiščih na kopnem.
Agnew na Portugalskem
LIZBONA, Port.— Po svojem obisku v Maroko v soboto in nedeljo, je prišel podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew včeraj na Portugalsko, kjer /»stane dva dni, nato pa se vrne domov.
Na svoji poti bo v 32 dneh obšel Zemljo. Odletel je z zahodne obale preko Pacifika, vrnil se bo preko Atlantika na vzhodno.
Brandt upa na rešitev berlinskega vprašanja
v
se pred koncem leta
BONN, z. Nem. — Kancler KTlly Brandt je na tiskovni konferenci pretekli petek dejal, da pričakuje, da bo vprašuje Zahodnega Berlina in njegovih 2vez z Zahodno in Vzhodno Nemčijo rešeno do konca tega leta.
‘Vse kaže, da bodo štiri velike she sposobne doseči zadovoljiv sPorazum o Berlinu tekom je-seni,” je rekel Brandt časnikarjem.
Razgovori o ureditvi položaja Zahodnega Berlina in njegovih 2vez z Zahodno Nemčijo se Vlečejo med štirimi velikimi sHami od lanskega marca.
Volivna kampanja v Vietnamu le v leku!
Včeraj se je prijavil kot kandidat za predsednika gen, Van Minh, budist, ki ima precej opore v javnosti in bi utegnil biti sprejemljiv tudi rdečim.
SAIGON, J. Viet- — V Južnem Vietnamu se je volivna kampanja že začela, akoravno je uradni začetek postavljen na 2. september in je najprej priglasil svojo kandidaturo le pre-dednik Van Thieu.
Njegova agitacija se opira na upravne uradnike, na večino časopisov, ki jih je 40, imajo pa vsi skupaj le kakih 250,000 bralcev, in na radijo postaje.
Van Thieu uporablja tudi vsa druga sredstva za agitacijo. Oba morebitna kandidata, podpredsednik Ky in general Van Minh se še nista pognala v agitacijo. Ky namreč ne more spraviti skupaj 100 kvalificiranih podpisnikov, ki naj podprejo njegovo kandidaturo.
Včeraj je objavil svojo kandidaturo za predsednika republike gen. Van Minh. Za svojega podpredsedniškega kandidata je imenoval senatorja Ho Van Minha, katoličana, za njegovega namestnika pa bogatega podjetnika Hong Son Donga.
Zaenkrat igra v propagamdi tudi versko vpašanje določeno vlogo. V Vietnamu obstojata namreč le dve močni agitacijski sredstvi: radio in vpliv voditeljev verskih skupin, posebno budistične in katoliške. Med voditelji katolicizna že ni pozabljeno, kdo je dal umoriti pr-
Apollo 15 na poti proti
l&iwivi?
David R. Scott
;! It j ,
James B. Irwin
Apollo 15 j'e včeraj dopoldne ob napovedanem času odletel proti Luni. Vse je potekalo gladko in po načrtih z izjemo težav v električnem sistemu, ki naj bi jih povzročilo neko pretikalo. Po nekaj urah skrbi in napetosti so dognali, da napaka ni bistvena in se odločili za nadaljevanje poMa po načrtu.
CAPE KENNEDY, Fla. — funtov. Zaradi svoje večje teže Včeraj ob 9.34 se je dvignila s ' so jo pognali na pot okoli Zem-tal mogočna Saturn 5 raketa in Ije v oddaljenosti 105 milj, med
ponesla s seboj vesoljsko vozilo Apollo 15, v katerem lete sedaj astronavti David Scott, James Irwin in Alfred Worden proti Luni. Vzlet in vse priprave nanj so potekali gladko in skoraj brez vsake napake. “To je bil najmirnejši vzlet,” je dejal direktor Walter J. Kapram. V manj kot 12 minutah je bilo vesoljsko vozilo na poti okoli Zemlje v oddaljenosti od te 105
Republikanci bodo zborovali v San Diegu
DENVER, Colo. — Narodni odbor republikanske stranke je pretekli petek tu odločil, da bo narodna konvencija stranke leta 1972 v San Diegu v Kaliforniji. Za to mesto naj bi se bil posebno zavzemal sam predsednik R. M. Nixon.
milj. “Dobro opravljeno,” je vega in zadnjega civilnega pred- Pripornhil Scott preko radia vod-sednika Diema, ki ga ljudje, po Kkom poleta na Zemlji, ko je
trpkih skušnjah vojaških diktatur še niso pozabili. Zato vprašanje, kdo je umoril Diema prihaja stalno v debato. To more koristiti le Van Thieuju, ki je katoličan.
Predsednik Van Thieu skrbi seveda tudi zato, da cenzura ne spi in da politična policija ni brez dela. Tudi to se čuti že sedaj v volivni kampanji.
Apollo 15 zakrožil okoli Zemlje. Astronavti so krožili okoli Zemlje blizu tri ure in pregledali vso vesoljsko ladjo in njene naprave, predno so pognali motor tretje stopnje rakete in krenili z brzino 24,218 milj na uro proti Luni.
Apollo 15 je doslej najtežja vesoljska ladja, ki so jo kdajkoli pognali v vesolje. Tehta 107,500
tem ko so njene prednice krožile okoli Zemlje vsaj 10 milj dalje od nje. Ob 12.24 so astronavti pognali motor tretje stopnje rakete, ki je bila še povezana z vesoljsko ladjo, ga pustili goreti 6 minut, da je vesoljska ladja dobila potrebno brzino za odlet z območja zemeljske privlačnosti.
Ko je astronavt Worden vodil vesoljsko matično ladjo, so od te ločili lunsko vozilo Falcon-Matična ladja se je nato obrnila in se brez vsake cvire in težave povezala z lunskim vozilom. Pri poletu Apollo 14 se je povezava posrečila šele pri šestem poskusu.
Če pojde vse po načrtu, bo .vesoljska ladja Apollo 15 dosegla Luno v četrtek in zakrožila okoli nje. Astronavta Scott in Irwin se bosta y petek v lun-skem vozilu Falcon spustila na Lunino površino in ostala tam
■v
Čilski socialistični režim dobil hud političen udarec
Delno oblačno, hladnejše, manj vlažno. Najvišja temperatura okoli 73.
SANTIAGO, Čile- — V čilski republiki so se vršile 18. julija navadne nadomestne volitve. Treba je bilo izvoliti novega poslanca na izpraznjeno mesto v parlamentu. V svobodnih demokracijah to ni noben političen dogodek, ako ga slučajno razmere ne potisnejo v ospredje političnega zanimanja.
V Cilenški republiki je to bilo drugače. Naj prvo se je režim dr. Allendeja obnašal zelo samozavestno. Prepričan je bil, da bo njegov kandidat zmagal, ker bodo zanj glasovale vse levičarske stranke, kar jih je v vladni koaliciji-Zato je režim raztrobil že naprej, da bodo te volitve pomenili plebiscit za sedanje delo Allendejevega režima.
Ustvarjati ozračje za take plebiscite je pa nevarna stvar. Marsikateri kandidat je že propadel ravno radi tega, ker so hoteli njegovo zmago proglasiti za plebiscit, predno je zmagal. Pritisniti na take volitve pečat plebiscita se pravi opozoriti opozicijo, da režim smatra volitve za izredno važne in da je zato treba napeti vse sile, da režimski kandidat propade. Prav to se je zgodilo v čilski
republiki. Tam se je pod vodstom krščanskih demokratov združila vsa opozicija (krščanski demokratje, nacionalisti in demokratični radikali) in postavila skupnega kandidata v osebi zdravnika dr. Marina, dočim je režim postavil za kandidata nekega delavskega tajnika. Opozicija je dobila 141,000 glasov režim pa 136,000! Volivna kampanja je bila huda, živahna, tudi burna, toda ni poročil o neredih in izgredih.
Allendejev režim je bil več kot presenečen, ni računal, da bi se mu moglo kaj takega pripetiti. Saj je hotel porabiti pričakovano volilno zmago za celo vrsto političnih potez, ki pa o njih ni bilo govora v volivni kampanji-Opozicija je zgostila svoje napade na režim v obtožbi, da režim hoče ubiti ostanke politične svobode in pravne varnosti.
Prva posledica volivnega izida je povečan pogum opozicije v parlamentu, kjer imajo vse tri opozocijske stranke že itak večino. Režim ne bo več mogel računati na zanesljivo podporo nekaterih levičarskih omahljivcev, kot je do sedaj. To stanje bo tra-
jalo do 1. 1973, takrat šele so mogoče redne parlamentarne volitve, kjer si režim lahko pridobi večino. Vprašanje je pa, ali bo imel toliko potrpljenja, da bo tako dolgo čakal na to priliko. Nočejo namreč potihniti govorice, da del vladne koalicije s komunisti na čelu želi razpust parlamenta, ki naj bi ga nadomestila enodomna “ljudska zbornica”. Tako bi bila odprta pot za spremembo ustave in za hitrejše nadaljevanje poti v socializem.
Ta taktika bi pomenila dejansko politično revolucijo. Ali bodo vsi zanjo? Še zmeraj je tu vojaščina, ki se v politiko ne meša, zagovarja pa svobodne politične režime. Dalje bo morda mogoče nadaljevati sedanjo volivno koalicijo med opozicijskimi strankami. Tako koalicijo bi bile morale opozicijske stranke napraviti že pri zadnjih splošnih volitvah, pa bi bila dežela obvarovana pred mnogimi presenečenji na vseh področjih.
Da bi režim poskusil spremeniti ustavno stanje potom plebiscita, je sicer mogoče, toda malo verjetno. Nezadovoljnost s sedanjim režimom
raste in ne pada, to pa stalno ogroža upe za levičarsko zmago pri plebiscitu.
Režim bo pri svoji politiki novih “nacionalizacij” prihajal v vedno večje težave. Obstoja namreč zakon, ki daje državnemu kontrolorju pravico ugotavljanja ali so državne nacionalizacije v duhu zakona ali ne. Državni kontrolor je že sedaj pokazal potreben pogum in prekriža včasih Allendeju načrte. Morda je sedaj njegov pogum postal še večji. Pokazalo se bo v slu-čeju nacionalizacije neke tek-tilne tovarne, kjer menda postopek ni bil ravno v skladu z zakoni. Ako bo postopek priznan kot protizakonit, kaj bo režim napravil? Lahko zahteva od parlamenta poseben zakon za nacionalizacijo. Ali bo parlament hotel izglasovati tak zakon? Pri tem so lastniki podjetja pripravljeni, da tovarno prodajo državi. To- režimu ne diši, ker bi rad z nacionalizacijo dobil podjetje po nižji ceni.
V vladni koaliciji je poraz ustvaril slabo razpoloženje. Še celo komunisti se bojijo, da bo vsa koalicia zašla na rob razpadanja.
Alfred M. Worden *
67 ur, od katerih bosta okoli 20 preživela izven svojega vozila. Napravila bosta v posebnem električnem avtomobilu tri potovanja po Luni. Na teh upajo, da bosta našla najstarejše kamenine Lune, ki naj pomagajo razrešiti starost in nastanek Lune, Zemlje in vsega našega osončja.
Polet Apollo 15 ima naj obširnejši znanstveni program. Astronavti naj bi pripeljali nazaj z Lune 250 funtov lunskega kamenja, pa izvedli tudi na sami Luni vrsto preskusov. Celotna pot bo trajala 12 dni.
Za danes imajo astronavti sledeči dnevni red:
10-34.dopoldne konec 10-urne-ga spanja in počitka 4.30 popoldne vžig motorjev, če bo potrebno za popravo smeri poleta
7.19 zvečer začetek 45-minut-ne oddaje na televiziji
7.39 zvečer astronavt Irwin gre v lunsko vozilo Falcon, sledi mu Scott.
9.34 zvečer Scott in Irwin se vrneta iz lunskega vozila potem, ko sta ga pregledala, če ni v njem kake poškodbe ali napake.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj odklonil končanje razprave o zvezni pomoči Lockheed Aircraft Corp., ki je v nevarnosti finančnega bankrota. O predlogu bodo po vsem sodeč glasovali ponovno jutri.
WASHINGTON, D.C. — Pogajanja med železniškimi družbami in Unijo železničarjev so bila včeraj prekinjena brez določitve časa za njihovo obnovo. Če ne pride do sporazuma do petka, bodo štrajk železničarji razširili še na 6 drugih železniških družb. Zdaj štrajkajo pri 4 družbah, ki imajo nekako 20% celotnega železniškega omrežja v deželi.
KARTUM, Sud. — Tu so včeraj ustrelili vodnika sudanskega upora, ki so jih Libijci pretekli četrtek vzeli iz britanskega letala na poti v Kartum in jih nato poslali v Sudan. Vodnika delavskih unij, ki je bil tudi udeležen pri prevratu, so včeraj obesili. Uradno je bilo doslej kaznovanih s smrtjo za upor 12 njegovih vodnikov, zaprtih pa naj bi imeli preko tisoč soudeležencev.
FT. McPHERSON, Ga. — Tu se je včeraj začelo izbiranje porote pri razpravi proti kap. Ernestu T- Medini, ki je obtožen umora 102 civilistov v My Lai v Južnev Vietnamu.
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
Jutri ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv- Vida sv. maša zadušnica za rajnkega Matevža Žele, ki je umrl lanskega decembra v Sloveniji.
Prijazen obisk—
Včeraj so obiskali urad Ameriške Domovine prijazni mil-vvauškee rojaki g. Joseph Matoh in g. Alois Galič z ženo Frances. Iz Clevelanda so se podali dalje v Cincinnati, Ohio, obiskat gdč. Dolores Ivancich, bodočo doktorico glasbe. Hvala jim za obisk in kmalu zopet na svidenje!
Sinčka so dobili—
Pretekli petek se je rodil g. Kennethu in njegovi ženi ge. Donni Malenšek, 26720 White Way Dr., Richmond Heights, sinček prvorojenec- Mamica in dete se dobro počutita v University bolnici. Mlada mati je hčerka g. Johna in ge. Jennie Arko, 1171 Norwood Rd. Čestitamo!
Seja SŠK—
biovenski športni klub ima svojo sejo prihodnjo soboto ob treh popoldne na Slovenski pristavi. Organizira se nogometni klub. Kdor se za ta šport zanima, naj se -seje zagotovo udeleži.
Vožnja na piknik—
Kaor bi se želel peljati na piknik Društva Slovenski dom st. 6 ADZ prihodnjo nedeljo, 1. avgusta, z busom, naj kliče Harryja Cecelica, tel- 692-1988. Prijavite se takoj! Bus bo odpeljal izpred SDD na Recher Avenue ob enih popoldne.
Pogumen delavec preprečil nesrečo—
Včeraj je 45 let stari Robert J. Caldwell, dolgoletni uslužbenec mestnih naprav za, prečiščevanje odpadkov, ki se stekajo po kanalih proti jezeru na zahodni strani mesta, naglo skočil na železniški voz in zaprl ventil, skozi katerega je uhajal klor, ki bi utegnil naglo postati smrtno nevaren vsej okolici-Klor je začel uhajati, ko je počilo merilo za pritisk na tanku železniškega voza, v katerem je bil klor v tekočem stanju. Od tam je tekel v tank v zgradbi prečiščevalnice odpadkov.
Sovjetski zastopnik bil pognan iz Gane
AKRA, Gana- — Pretekli teden je vlada republike Gane izgnala sovjetskega trgovinskega zastopnika G. P. Potemkina, ker naj bi bil vohunil o varnostni službi republike. Poročilo trdi, da so ga ujeli pri dejanju.
Ko so ga po kratki borbi prijeli v noči 14. julija v predmestju Akre, so našli v njegovem žepu strogo zaupni dokument o obrambi Gane.
Podoben slučaj'se je zgodil v letošnjem maju, ko so ganske oblasti pognale iz svoje dežele sovjetskega konzula V. Vinogradova.
Nixon bo povabljen skoro v Sov jeti jo?
WASHINGTON, D.C. — Nekateri diplomati tu trdijo, da bo Leonid Brežnjev skoro povabil predsednika Nixona na obisk v Moskvo. Ta obisk naj bi bil izveden še pred Nixonovim “potovanjem miru” v Peiping.
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
Ameriška Domovina
"» Tl I IJ> I C- » V— 11 ( > Tl ■
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkov-a izdaja $5.00 na leto ______________
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.bQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
^^^>83	No. 141 Tuesday, July 27, 1971
Bežijo od odgovornosti
Jugoslovanski komunistični režim preživlja letos hude čase. Še spomladi je grozilo razsulo vsemu, kar je režim hotel modernizirati. Partija sama je razpadla na republiške parobke, ki so se začeli gristi med seboj, posebno Srbi in Hrvatje, ustavna reforma je zaplavala v mešanico problemov, ki jih komunistična pamet ni mogla takoj rešiti, na gospodarskem področju je pa inflacija uničila vse, kar so komunisti skušali ustvariti, še razvrednotenje dinarja je hitro zgubilo svoj namen in pomen; komunisti sami sedaj trdijo, da je bila to med najbolj ponesrečenimi gospodarskimi potezami letošnjega leta.
Zbeganost je vdrla v komunistične vrste, tovariši so se začeli praskati za ušesi, kaj bo. Vsak med njimi je mislil, da bo zbrisal sledi osebne odgovornosti za vse polomije, ki je pri njih kakorkoli sodeloval. Pri tem so se v komunističnih glavah rodili res nenavadni načrti, na primer poskus kolektivnega bežanja od odgovornosti, kar je v komunizmu res redka stvar. Zgodilo se je to takole:
Slovenski komunistični sistem ima v ljubljanskem parlamentu tudi svoj gospodarski dom, ki naj sodeluje pri gospodarski zakonodaji in politiki tako v Ljubljani kot v Beogradu. V tem domu sedi nekaj tovarišev, ki imajo pravilno sliko o sedanji gospodarski krizi in njenih verjetnih posledicah. So zanjo so-odgovorni, to jim pa utegne škodovati. Saj nihče ne ve, kakšni rdeči režimi bodo še sledili sedanjemu. Tito sam napoveduje novega, toda še noče povedati, kakšen bo, ne taji pa, da bo takrat prišlo do vladanja precej novih obrazov. To je zaskrbelo tovariše v gospodarskem domu in so zato sklenili, da napišejo skupno pismo o gospodarskem stanju v deželi in ga pošljejo predsedniku ljubljanskega parlamenta s predlogom, naj prepise dostavi vsem“ odgovornim republiškim in zveznim organom.” Pismo je zanimivo, ker v kratkem daje pregled o sedanjem (pomladanskem) gospodarskem stanju v Sloveniji. Dajemo kratek posnetek tega opisa.
Gospodarska nestabilnost raste naprej in z njo tudi vse njene razdiralne posledice za gospodarstvo. Gospodarski dom je v zadnjem času šestkrat razpravljal o gospodarskem stanju in opozarjal na negativne strani. Opozorila niso nič zalegla. Zato spremljajo gospodarsko politiko omahovanje, neodgovornost in neenotnost, manjka po odločnosti, učinkovitosti in hitrega postopanja. Vsi sklepi in resolucije so ostali na papirju.
Nismo zaustavili inflacije. Čeprav so cene uradno ‘zamrznjene.” so že do sedaj letos narastle za okroglo 6%. Dvigale so se celo tam, kjer bi jih javna uprava lahko zajezila s hitrimi ukrepi. Pri dviganju cen je sodelovala celo federacija sama, ker je dovolila nekatere višje cene za ključne predmete (nafta, elektrika). Podjetja so na debelo dajala blagu nov videz in pri tem zviševala cene, kar ni dovoljeno. Usodno vlogo je igralo tudi “družbeno sporazumevanje”, ki se je prelevilo v navadne kartele. Od 57 sedaj znanih “sporazumov” jih je kar 20 zvišalo cene za več kot 20%! Tako protizakonito dviganje cen je seveda pokopalo prejšnji sistem cen in pognalo deželo v divjo draginjo.
Pri tem vsa dežela beži od dinarja. Vse kupuje in se zadolžuje, na plačevanje nakupov ali investicij pa nihče ne misli. Pri tem Slovenija greši še bolj kot druge republike. Osebni nakupi so se dvignili v vsej Jugoslaviji le za 35%,, v Sloveniji pa za 49%. Osebni dohodki so se dvignili v Sloveniji za 32%, v federaciji pa le za 30%,. Pri tem so v Sloveniji porabili za nakupe tudi del hranilnih vlog. Prehitro naraščajo tudi proračunski dohodki, v federaciji za 30%,, v Sloveniji za 25%. Hitro se dvigajo tudi vlaganja v investicije. Dočim znaša dvig v federaciji le 17%, znaša dvig v Sloveniji kar 33%
Slovenci so torej na področju izdatkov, zasebnih, proračunskih in investicijskih, veliki grešniki in niso upravičeni, da se pritožujejo nad razsipanjem denarja drugod. Zato se je tudi likvidnost poslabšala v Sloveniji v prvih letošnjih 4 mesecih za 72%!
V katastrofalnem stanju je tudi zunanja trgovina. Uradna politika je predvidevala za 1. 1971 manjši uvoz in večji izvoz, stvarnost je pa šla v nasprotni smeri. Mesečni uvoz je v nekaterih mesecih za 100% večji od izvoza. Zato deviznih rezerv dejansko ni. Kar jih je, obstojajo le iz začasnih deviznih kreditov.
Pismo ponavlja potem nekatere prejšnje predloge gospodarskega doma in odkrito namiguje, da bo treba vse začeti urejevati z “administrativnimi” ukrepi, ako ne bo šlo drugače. Opozarja še posebej, da je treba resolucijo o gospodarski politiki vendarle začeti resno izvajati. Pri tem načenja vprašanje o odgovornosti za sedanje stanje.
Treba je v prvi vrsti dognati, koliko je kriva federalna vlada in koliko druge “neznane sile.” Pismo izreka nezaupanje že kar naprej vsem organom javne uprave, ki so
soodgovorni za sedanjo politično, gospodarsko in socialno krizo. Pismo tudi povdarja, da se poslanci gospodarskega doma zavedajo, da nosijo tudi sami nekaj odgovornosti in da se ne bojijo, da ne bi svojega dela znali zagovarjati.
Ravno v teh zadnjih besedah v pismu se pokaže smisel vsebine: tovariši bi se radi znebili odgovornosti, dokler je še čas. Ali dogodki ne bodo pregazili njihovih želja in ciljev, to je pa še veliko vprašanje. Položaj že tako zavožen, da bo morda sedanji samoupravni komunizem odstopil svoje mesto nasledniku, ki ga še nihče ne pozna.
Treba je računati tudi s to možnostjo, čeprav jo je morda težko pričakovati.
I
1
BESEDA IZ NARODA
POSVETITEV SLOVENSKE KAPELE V WASHINGTON!!, 0,0.
i
mm' :mmM
Najavljena skupina romarjev iz Slovenije in Evrope
Washington, D.C. — Na posve- Loka), Marija Golobu (Kamnik),
titev slovenske kapelice v Marijinem svetišču v Washingtonu na veliki šmaren pride tudi 116 romarjev iz Evrope s posebnim letalom jugoslovanskega JATa, ki bo priletelo v Washington v petek, 13. avg., popoldne.
Zdi se nam prav, če objavimo njih imena, ker se bodo za nje zanimali ne le rojaki, ki nameravajo priti na posvetitev v Washington, marveč tudi oni iz Nev/ Yorka, Clevelanda in Toronta, kjer se mislijo ti romarji na svoji turneji ustaviti.
Duhovščina: Z romarji prideta škofa dr. Maks. Držečnik (Maribor) in dr. Janez Jenko (Koper) ter tile duhovniki: kanonik dr. Ivan Merlak (Ljubljana) kot duhovni vodja, dekan Janko Škraban (Beltinci), Franc Dolžan (Rob na Dol.), Anton Jakoš (Žužemberk), Jože Peče (Primskovo pri Litiji), p-dr. Roman Tominec, OFM., (Ljubljana), Simon Vrbovšek (Artiče), Peter Grobelnik (Maribor). Koroške Slovence bodo zastopali tile odborniki Mohorjeve družbe v Celovcu: Kristian Srienc (Šmihel, rojstna fara škofa dr. Rožmana>, ,A.¥gdst Čebulj (Št. Lenart pri sedmih studencih) in Franc Hudi (Celovec). Iz Rima pride mons. dr. Maks. Jezernik, iz Nemčije pa izseljeniški duhovnik Franc Feljc iz Stuttgarta-
Poleg teh, ki bodo potovali v skupini, pridejo še posamič: msgr. Anton Orehar, vodja slovenskih izseljenskih duhovnikov v Argentini, msgr. Teodor Tensundern, nemški duhovnik, ki se je bil naučil slovenščine, da je lahko pomagal slovenskim izseljencem, Vinko Zaletel s Koroške in novomašnik Matija Babnik iz ljublj. škofije; ki bo imel v New Yorku ponovitev nove maše.
Drugi romarji bodo:	LJU-
BLJANA: Fani Čakš, ing. Janez Gabrovšek, Ljudmila Gorše, Milena Horjak, Nada Hvastja, Marija Jančič, Jožefa Jarc, Marija Jerko, Nevenka Kaiser, Ema, Marjeta in Milan Knez, Marija Klopčič, Milan Kremen-šek, Gabrijela Kristel, dr. Vinko Kristel, Slavko Krušnik, Ju-lika Kuzma, Franja Lampe, Antonija in France Lap, Julijana Lindič, Anica Longyka, Janez Mahkovič, Marija in Marijana Magister, Stana Makovec, Lado in Mara Macoratti, Marija Mandelj, Alojzija Mavec, Rafaela Mihevc, Milan Mlačnik, Justinji Mlinar, Marija Perovšek, Edvard in dr. Frančiška Pirnat, dr. Janez Planina, ing. Lojze Prezelj, Venčeslava Radelj, Fani in Marija Sodec, Franc Steiner, Urška Ser jak, Marko Štepic, Alojzija Strajnar, Milena Udovič, Marijan Vesenjak, Iva in Stanislav Zadnikar, Francka Zakrajšek, Janez Zor, Alojzija in Franja Zupančič-
Ljubljanska okolica: Ivanka Kosmač (Zg. Gameljne), Jože Krašovec (Vrhnika), Pavle Remškar (Brezovica), Cilka Sterle (Ig), Alojzij Suhadolnik (Preserje), Dore Šiberl (Vrhnika).
Gorenjska: Marija Breskvar (Domžale), Marija Drnovšek (Zagorje), Rado Ferlan (Škofja
Ivana Hafner (Vodice), Kristina Jenko (Izlake), Ciril Petek (Komenda), Magda Petrič (Ra-teče-Planica) in Metka Podgoršek (Vodice).
Dolenjska: Terezija Beltram Novo mesto), Jožica Pleskovič (Novo mesto) in Marija Plut (Sgmič).
Primorje: Konrad Eržen (Idrija), Marija Lenič (Ilirska Bistrica), Ivan Mozetič (Miren), Alojzij Pavšič (Nova Gorica), ing. Robert in Norma Primožič (Nova Gorica).
Maribor: Slavko Božič, Roman Flis, Stanislava Junež, Elizabeta Kolar in Ana Valh.
Mislinja: Marija in Rudolf Knez, Ela in Minka Tovšak.
Trbovle: Vida Kohnhaizler in Angela Žagar.
Ostala Štajerska: Marija Bizjak (Polzela), Jožefa Golež (Križevci pri Ljutom-) in Oti-lija Šarman (Sv. Ožbolt).
Gorica: Andrej Kosič in Alojzija Poccarini.
Dunaj: Johana Brodnik.
Nemčija: Jožef Es (Denken-dorf), Franc Nemec (Langen-feld) in Jožef Vipavec (Stuttgart) .
Kot vodiča sta romarjem dodeljena: Janko Krek (Škofja Loka) in Ljudmila Planina (Ljubljana).
Poleg imenovanih, ki nameravajo povsod potovati v skupini, bo tudi nekaj takih, ki bodo prileteli skupaj v Washington, pa pojdejo po slovesnostih k svojcem in se bodo skupini zopet pridružili v četrtek, 19. avg., v Torontu za odlet domov. Med njimi bo tudi stiski pater Anton Skubic, O- Cist.
Pripravljalni odbor za posvetitev slovenske kapele
IZ NAŠIH VRŠI
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Zopet je leto naokoli in kmalu nama bo potekla naročnina. Ker nama Ameriška Domovina krajša čas in daljša življenje, jo z - veseljem obnavljava, presežek pa darujeva za tiskovni sklad.
Srčno želiva, da bi list še mnogo let pisali in nas z njim kratkočasili.
Lepo pozdravljava vse bralce in uredništvo Ameriške Domovine!
Joseph in Mary Hrovat
*
Manchester, Mass. — Spoštovani! Ker mi naročnina skoro poteče, Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku 20 dolarjev, za naročnino, ostalo za dar listu, kateri mi je še prav posebno dobrodošel v poletnih mesecih tu v osamljenem Manchestru v Massachusettsu.
Čeprav posamezne številke tu pa tam zastanejo na pošti, kar se menda tudi drugim naročnikom dogaja, sem vsake številke Ameriške Domovine vesela.
Z odličnim spoštovanjem
Tončka Urbančič
*
Downsview, Ont. — Spoštovani! Tu Vam pošiljam naročnino zopet za eno leto. Brez A-
meriške Domovine ne bi mogla biti- Res je, da včasih neredno ali z zamudo prihaja, pa vem, da to ni Vaša krivda, saj se tudi druga pošta na pošti zatakne.
Z zanimanjem berem novice iz starega kraja, iz naše lepe Slovenije, pa tudi podlistki so vredni branja.
Prilagam enoletno naročnino in dva dolarja v dar listu, kateremu želim še veliko nadal j nega usp’eha.
Prisrčen pozdrav uredništvu, upravi in vsem naročnikom!
Anna Arhar
❖
Toronto, Ont. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za nedaljno enoletno naročnino in kar je več, v podporo listu.
Z Ameriško Domovino sem vsesplošno zadovoljna, dostava pa res ni vredna pohvale. Zgodi se tudi, da se kaka številka izgubi in sploh ne pride. Vem, da Vi list redno odpremljate in oddajate in da je krivda na krajevnih poštnih uradih.
Lepo pozdravljam vse, ki se trudite pri listu, vse sodelavce in vse, njegove čitatelje, in želim mnogo uspeha. Vaša naročnica
Ana Rapuš
*
SALEM, O. — Spoštovani pri Ameriški Domovini! Obnavljam naročnino na ljubo mi Ameriško Domovino, ki kar redno prihaja do mene.
Že dolgo nisem brala povesti, ki bi bila tako zanimiva, kot je sedanja “Grof Monte Cristo”.
Želim Vam veliko nadaljnega uspeha in prilagam dva dolarja v podporo listu.
Bodite lepo pozdravljeni vsi, ki delate pri listu, vsi naročniki in bralci Ameriške Domovine-
Agnes Možina
Fošifsiiške drobtinice
Lemont, lil. — Vražarji pravijo, da je 13 nesrečna številka. Nam je bil 13- julij naklonjen. Imele smo ves čas lepo vožnjo, brez kakih sitnosti in nesreč, ko smo lemontske izletnice skoro drvile po složni “turnpike” cesti proti severu, iz Illinoisa proti Wisconsinu in po njem proti Sheboyganu.
S. Rose, provincijalka, je šofirala. Peljala je sestri Damijane in Blanche k sorodnikom. Sestra Dekolata in podpisana sva bili povabljeni, da zasedeva prazne sedeže. Prva je bila vesela priložnosti videti z lastnimi očmi Sheboygan, o katerem je že toliko lepega slišala. Meni je pa s. Rose najbrž brala z obraza ‘tiho željo, da bi gotovo še rada videla kraj, kjer sem preživela toliko lepih let v službi mladine sv. Cirila in Metoda — preden zapojem svoj “Zdaj Gospod • . .”
“Turnpike” se izogiblje mest, zato so nas Chicago, Waukegan, Kenosha, Racine in Port Washington samo od daleč vabila. Pač pa smo prevozile nekaj milwau-ških cest. Vsepovsod, kakor daleč je seglo oko, v državi Illinois in v Wisconsinu, je v rahlem vetriču valovila trava 'in koruza. Tu pa tam se je vmes zlatilo polje še nepožete pšenice — če ni bil oves? Če drviš 70 m.p.h. po cesti, pač ne moreš ločiti pšenice od ovsa. Vse kaže, da bo letos bogata žetev, ako bo Bog obvaroval polja neviht in toče , • .
Sheboygan, ti biser slovenskih naselbin v Ameriki, pozdravljen! V treh urah smo torej dosegle svoj cilj. Vozile smo počasi po Indiana Ave. Z vzhoda je vabilo srebrno jezero; z grička se je smehljala cerkev sv. Cirila in Metoda, župnišče, sestrska hiša . . . Počasi smo zavile na 8. cesto in preko mosta, ki veže južni del mesta s severnim- Sheboygan, reka, je bila natrpana z motornimi čolni. Zavile smo na levo, na prostor za sestrsko hišo, ki služi Slovencem za parkiranje avtomobilov. Da smo bile lepo sprejete od se-1
ster, ni treba niti omeniti. In takoj nato je sledilo kot pove pravljica: “Mizica, pogrni se!”
Popoldne smo posvetile ogledovanju Sheboygana. Obiskale smo vse važne stavbe, kot bolnišnico jsv. Nikolaja, sodnijo, Volrath Park, cerkve. Najbolj nas je vleklo k jezeru, kjer so kot galebi drsele po vodni gladini jadrnice z razpetimi belimi jadri in motorni čolni.
S sestro Rose sva obiskali Mrs. Prisland. Ni bila presenečena, ker sva se telefonično javili in naju je pričakovala. Škoda le, da se nisva mogli dolgo muditi v njenem lepem domu. Kazala nama je slike, ki jih je ravno prej prejela od umetnice. Z njimi namerava okrasiti novo angleško kuharsko knjigo. Izdati jo namerava že letos To bo nekaj izrednega, koristnega, lepega. Kuharice, kar pripravite se, da knjige ne bodo prej pošle, preden jih boste naročile ... Koliko bodo stale, pa ne vem.
Zvečer smo pri sestrah sprejele nekaj obiskov — zelo dragih . • . naših nekdanjih učencev. Zaživeli smo v lepih spominih. Enega moža sem vprašala: “Si postal bogataš?” “Da,” je odgovoril, “bogat sem na življenjskih skušnjah. Bogat v svojih otrokih.” Kako moder odgovor! Še nekaj bi bil lahko dodal: “Bogat sem v ljubezni svojih otrok.” Saj ga je sin-mlado-letnik s ponosom gledal in ste mu lahko z obraza brali, kako ljubi in obožuje svojega očeta. Povem po pravici: Taka srečanja s svojimi “nekdanjimi,” so prelepo plačilo učiteljici.' Nekdanji “bučmani”, na katerih je moralo nenehno viseti njeno oko, so zdaj skrbni očetje družin, dobri katoličani, zvesti sinovi Cerkve. Dekleta — dobre matere, up Cerkve in naroda, veselje Bogu ■ . . Ali je še kak lepši poklic kot poklic učiteljice?
Preden smo se odpeljale iz Sheboygana — samo eno noč smo preživele v njem — smo obiskale še Zeleno dolino, kjer počivajo od zemskega truda in čakajo vstajenja farani sv. Cirila in Metoda. Oko je iskalo malih zastavic, ki so raztresene po pokopališču in naznanjajo, da tam snivajo večni sen borci, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. Njih telesni ostanki so bili pripeljani iz raznih kontinentov: Evropje, Afrike, Azije — v tolažbo staršev in sorodnikov. Od spomenika do spomenika smo hodile, od zastavice do zastavice in priporočale božjemu usmiljenju vse, ki smo jih poznale, živele z njimi in smo jih ljubile, .bile z njimi v ožjih stikih . . . Tudi pri grobu ustanovitelja slovenske fare, cerkve in šole sipo se pomudile. Težka je bila življenjska - pot pok. g-župnika Jakoba Černeta — a zdaj mirno sniva ob vznožju Kalvarije, zvesti pastir, obdan od spečih ovac ... O, ko bi bile imele vsaj malo več časa za to srečanje z našimi dragimi pokojnimi! Da bi se mogle vsaj malo pogovoriti z njimi! V tolažbo nam je misel, da bo večnost dovolj dolga za prijateljske pogovore s tistimi, ki so nam bili v življenju tako dragi.
Zbogom, dragi Sheboygan in tamkajšnji Slovenci! Zbogom cerkev, šola sv. Cirila in Metoda, slovenska mladina! Zbogom, Zelena dolina!
* ■
Morda koga zanima, kako je dobil Sheboygan svoje ime. Legenda pravi, da je ob ustju reke, ki se zliva v Michigan jezero, bilo naselje Indijancev. Ko so se nekoč borci vračali z bojnega pohoda, je pričakala poglavarjeva žena svojega moža z otrokom v naročju pred svojim “wigwamom” (šotorom). Dvignila je dete in ga ponosno položila v moževo naročje- “She boy again.” Vedela je, da bo deček z večjim veseljem sprejet kot bi bila deklica. Število prihodnjih borcev piemena se je z njegovim rojstvom povečalo.
*
Prvi katoliški duhovnik v državi Wisconsin je bil jezuit Father Rene Menard, ki je prišel misijonarit 1. 1661 iz države Michigan. Tam so že od 1. 1641 delovali jezuiti med Indijanci. Najslavnejši med njimi je bil sv. Izak Jaques. L- 1665 — torej že po štiriletnem delovanju — je Father Menard ustanovil trajni misijon, iz katerega se je potem širilo katoličanstvo po Wisconsinu. Apostol Illinois države, Father Jacques Marquette, je potoval po Wisconsinu 1. 1673. Veslal je po Fox River in odkril “očeta vod” Mississippi. Jezuita Fr. Henepina tudi prišteva zgodovina med prve wiskonsenske misijonarje. Ta je tudi odkril Niagara Falls.
*
Ko že govorimo o prvih misijonarjih v Ameriki, se spomnimo tudi našega Barage, ki je dvesto let pozneje širil blago-vest v teh severnih državah Velikih jezer- Veliko je pretrpel, a je vztrajal . . . Čaka ga priznanje Cerkve, da je bil svetnik.
Njegovemu zgledu je sledilo veliko število požrtvovalnih duš, ki v tujini daleč od svojcev širijo Kristusovo kraljestvo. V A. D. lahko beremo v “Misijonskih srečanjih” o težavah in delovanju teh Kristusovih borcev. G. Wolbangu moramo biti hvaležni, da se toliko trudi s pisanjem, da bi nam pokazal s kakimi težavami se morajo misijonarji nenehno boriti- Naj Bog blagoslovi njegovo pero in naj pomnoži število misijonskih sodelavcev, borcev za Kristusove interese v zaledju. Kolona g. Woi-oanga zvesto poroča o finančni pomoči misijonom. Dovolite, da ie jaz nekaj dodam:
Ko čitamo imena naših misijonarjev, bi bilo dobro, da se spomnimo tudi njih duhovnih potreb. Živeti osamljen, večkrat osovražen med primitivnimi narodi, je težko. Včasih se zdi, da je vse zastonj-; v misijonu ne more videti nobenega uspeha. O, čisto gotovo ima misijonar skušnjave, da bi vse pustil in se vrnil tja, kjer je prej žel uspehe . . . Ure getzemanske so težke • . . In takrat naj nastopi angel tolažbe: Molitev misijonskega prijatelja v zaledju. Ali bi ne bilo prav, če bi si vsak izbral enega misijonarja in daroval zanj vsak dan svoje molitve in žrtvice? Vsak misijonar bi bil vesel takega daru. Kaj pravite?
Slomškovo stensko sliko sem dobila. Navdušena sem za njo —- tako je lepa! Bo v okras vsaki slovenski hiši . . . Stane samo $1 — poštnina posebej. Naročajte jo pri vice - postulatorju Rev. Joseph Varga, St. Lawrence Church, Cleveland, Ohio 44105.
S. M. Lavoslava
ZA SMEH
Tat: “Denar ali življenje!”
Očka:	“Ne slišim, sem gluh.
Kaj ste rekli?”
Tat: “Denar ali življenje!”
Očka: “Aja! Dvajset minut čez devet je.”
*
Tonček: “Mamica, če bom priden, bom lahko šel spat brez večerje?”
*
Sinko:	“Ata, kako se pozna,
kdaj je kdo pijan?”
Ata (ki je pregloboko pogledal v kozarec):	“Vidiš, tamle,
dva moška. Tisti, ki bi videl štiri, je pijan.”
Sinko: “Ata, saj nista dva, saj je samo eden!”
m
Žena pri telefonu: “Moža hočem. Takoj!”
Operatorica:	“Številko, pro-
sim!”
Žena: “Ja, saj imam samo enega!”
*
Potnik:	“Dve uri, pravite, je
skozi gozd do vlaka. Kako bi mogel priti preje?”
Kmet: “Čisto enostaven, tecite!”
Počitnice niso zavrle vsega življenje
TORONTO, Ont. — V času počitnic smo. Nekateri so jih že imeli, drugi se na nje pripravljajo ali pa jih prav preživljajo. Tudi naši rojaki in rojakinje so med njimi. Za tiste, ki so redno zaposleni, je čas ~ počitnic čas veselja, odmora in uživanja, večinoma kje na deželi ob kakem jezeru, nekateri gredo radi tudi v gore, drugi pa na bregove toplega morja- Prenekateri hodijo v Florido, redki pa na otočja Srednje Amerike, Bahame in Bermude. Vsem obilo veselja!
Hudo je za tiste, ki so brez dela in teh je v naši deželi kar precej. Posebno slabo se počutijo v času, ko njihovi zaposleni sosedje odhajajo na počitnice s svojimi družinami. Otožno gledajo za njimi, ko morajo biti sami s svojimi otroci doma. Posebno tem je težko! Otrok težje razume, težje prenaša, če mora ostati doma, ko “vsi drugi” odhajajo na počitnice.
*
Gospodarske težave so v naši deželi že vedno precejšnje. Vlada išče pota in možnosti za zmanjšanje brezposelnosti, se ukvarja z ustavljanjem draginje, pa nima pravega uspeha.
Da bi zaščitila kupce pred monopoli velikih podjetij, je zvezna vlada predložila nov zakon o “tekmovanju”. Njegov cilj je preprečiti ustvaritev monopola na posameznih gospodarskih področjih, varovati manjša in mala podjetja pred uničujočo in nestvarno konkurenco. Vlada je prepričana, da velika podjetja, ki prevladujejo na posameznih področjih niso dobra za deželo, še manj pa za njeno prebivalstvo- Ker nimajo tekmecev, postavljajo cene po svoji potrebi in ne po stvarnih stroških, se premalo brigajo, da bi svoje izdelke izboljšale v kakovosti in znižale z boljšo produkcijo njihovo ceno.
*
Zvezna vlada je v skrbeh, ko kakih 100 največjih družb v deželi raste v obsegu veliko hitrejše, kot je povprečna rast gospodarstva. Dober del teh Velikih družb je v tujih rokah, največ v rokah sosedov na jugu. Na vedno novih gospodarskih področjih se pojavlja skupno ali Povezano lastništvo produkcije izdelkov. Tako je pri tovarnah sladkorja, tako v pivovarništvu, Pa tudi pri industriji raznih branil in v produkciji električnih žarnic.
Razne vladne komisije so raziskavale in raziskujejo te razmere, pa doslej ni prišlo do nobenih uspešnih ukrepov. Novi zakon naj bi bil prvi uspešni korak na tem polju. Izvrševanje zakona, kadar bo veljaven, bo nadziral “Oddelek za potrošniške zadeve”, na katerega čelu je Ron Basfdrd.
*
Vlada v Kvibeku je objavila načrte za razširjeni in izboljšani program skrbstva za zdrave otrok v revnih predelih mest in bežele. Socialne razmere so Posebno med otroci Montreala, kakor je pokazala preiskava, ki 1° je izvedel odbor tamkajšnjih katoliških šol, naravnost obupne- Od 3,424 preiskanih šolskih ntrok, jih je bilo nad polovico telesno bolnih, 10% tako hudo, da jih je treba poslati v bolnišnico.
Načelnik mestne uprave je k tem ugotovitvam dejal, da ni skrb za zdravje otrok v Montrealu dolžnost mestne uprave, ampak dolžnost pokrajinske vlade. “Jaz ne mislim, da je treba prijemati mesto, če oče na javni podpori potroši podporo za pivo namesto za mleko, za marijuano namesto za kruh,” je branil G. Niding mestno
NOVA JUGOSLOVANSKA USTAVA
upravo. Mestrii župan Jean Drapeau se ni niti oglasil s kakim pojasnilom.
Bolezni so posebno pogoste v revnih predelih mesta in največ posledica nezadostne hrane.
Značilno je, da je med otroci... „	.... T ,
bilo 20% okuženih s turberku- tlvna RePubllka Jugoslavija.
Partijska kontrola države neokrnjena
V komunistični Jugoslaviji so pred kratkim sprejeli novo ustavo, že četrto, odkar obsta-ija tkim. Socialistična Federa-
lozo, boleznijo, ki je doma v revščini.
Poročilo pravi, da je bilo v neki šoli 51% otrok, ki so živeli v stanovanjih brez zadovoljivih zdravstvenih in higieničnih naprav. Kar 39.1% teh stanovanj nima ne kopalnice ne tople | vode•..
*
Pretekli teden so začeli po vsej deželi obsežno kampanjo, ki naj bi ljudi pripravila, da bi
Prva jugoslovanska komunistična ustava je bila kopija Stalinove sovjetske ustave iz leta
stična vlada bo smela biti sestavljena samo iz kandidatov, ki jih predlagajo republike in obe pokrajini.
Razen zvezne vlade bo odslej najprej gospodarilo v komunistični Jugoslaviji sedem zveznih tajništev, odn. sekreta-1936, z drugo leta 1953 so u- riatov, en zvezni svet, štiri zvez-vedli tkim. samoupravljanje, ne uprave, osem zveznih zavo-v tretji so poudarili federativ- dov in tri zvezne direkcije.
sekretariati bodo
nost države, z zadnjo, četrto, sprejeto 30. junija t. 1. pa pravijo, da uvajajo suverenost posameznih republik, ki komunistično Jugoslavijo sestavljajo.
V zvezi s sprejetjem nove u-stave je komunistična tiskovna
rabili svoj denar za nakup stvari a^encBa Tanjug objavila krat-in potrebščin in s tem povečali ko poročilo
povpraševanje za blagom na trgu, kar naj bi sprožilo nova naročila in novo produkcijo, to-
Zvezna skupščina, odn. družbenopolitični, gospodarski, so-cialnozdravstveni in prosvetno-
rej nova delovna mesta. Kam- [kulturni zbor so na ločenih šepanja bo trajala en mesec. Daljah sprejeli predloge'ustavnih bi bila kaj prida uspešna, je [amandmajev, nakar jih je zbor težko verjeti. Ljudje, ki imajo narodov razglasil za del ustave denar, pazijo nanj, tisti, ki ga [SFRJ. Vseh sprejetih amand-radi trošijo, so pa itak brez majev je 23.
njega.
Štrajk vzdrževalnega osobja
Zvezna skupščina je sprejela tudi predlog kandidatov za člane predsedstva SFRJ, ki bo
in oskrbovalcev prtljage na le- 0(jsjej naprej vrhovno vodstvo tališču v Montrealu pretekli če- komunistične Jugoslavije trtek ni napravil velikih težav,
ker je bil kratkotrajen. Roga j a-
Predsednik tega predsedstva
.. ije seveda diktator Tito, ki je nja med Air Canada in unijo, ;lahko vedno znova izvoljen na
vzdrževalno!,
jejo in upajo, sporazum.
Ki zastopa njeno	yj-^yngj^Q mesto. Iz vsake
J ’ f n?dalJU republike bodo v predsedstvu a o otežen	^ trije partijci, iz obeh
pokrajin, Kosova in Vojvodine
Glavni javni" tožilec Allan P> dva, tako da bo poleg Ti-r	ta stelo predsedstvo, odn. ka-
Bawrence je v Torontu odklonil'	,
. .	....	. ,	... ikor mu uradno pravijo: zvezni
tako potrditev kot zamnanje' v .	^ _ j,	,
,. j	, ,	,.	,, .,	, izvršni svet, 22--elanov, v pred-
vesti, da so oblasti odkrile, da i , ,	; ...	,	.
obstoja v Torontu “družina .^tvo so bili poslani:
Mafije”, ki nadzira razne panoge i	Bosne in Hercegovine,
organiziranega zločinstva. . jHamdija Požderac, Rado Dr-Torontska -“družina” Mafije go j nic in Augustin Papič;
Iz črne gore: Vidoje Žarko-vic, Dobroslav čulafic in Veljko Micunovic;
iz Hrvatske: Jakov Blaževic, D j uro Kladarin in Mika Tripa-
naj bi imela 40 poklicnih, ves čas “zaposlenih,” zločincev, kot je objavil radio CKEY.
*
Kanadska letala vozijo še vedno pomoč bengalskim be- ]0. guncem v Indiji- Skupaj je bilo napovedanih 9 poletov, od kate-
rih je nad polovico izvedenih. Qiigorov;
iz Makedonije: Nikola Min-cev, Krste Crvenkovski in Kiro
Pomoč obsega ambulance, obleko, odeje in material za pokrivanje bivališč. Skupna vrednost vse pomoči je bila določena na $2,050,000. Zadnje letalo bo odletelo s pomočjo v Indijo 10. avgusta.
V Alberti bodo imeli 30. avgusta splošne parlamentarne volitve. Volili bodo 75 poslancev, 10 več kot leta 1967, ko je dobila Social Credit stranka 55 mest, konservativci 6, liberalci 3, eden pa je bil neodvisen. Ob razpustu je imela vlada v parlamentu 54 poslacev, konservativci pa 10. Položaj se je toliko spremenil v raznih dopolnilnih volitvah- Sedanja Social Credit stranka je v Alberti na vladi že od leta 1935.
Posebna študija, ki jo je naročil in objavil minister za mestna vprašanje Robert Andr as, vidi najboljšo rešitev težav mestnega prometa v uvedbi proste vožnje za vse na dobro .organiziranih javnih prometnih sredstvih. Tako rešitev bi bilo mogoče financirati s povišanjem davka na gasolin od 5 do 10 centov pri galonu.
Statistike pravijo, da utegne doseči Kanada letos nov velik presežek v zunanji trgovini. Trdijo, da bo znašal od 2.4 do 2.6 bilijonov! Lani je znašal presežek 2.95 bilijonov in je bil naj večji v zgodovini Kanade. Bilo je očitno, da pri tem ne bo moglo ostati, zato je letošnje stanje kanadske zunanje trgovine posebno razveseljivo.
iz Slovenije: Sergej Kraigher, Marko Bulc in Mitja Ribičič;
iz Srbije: Dragoslav Markovič, Koča Popovič in Dragi Sta-menkovič;
iz Kosova: Illaz Kurteshi in Velli Deva;
iz Vojvodine: Mathyas Kele-men, Ilija Rajačic Nova, odn. katera koli naslednja jugoslavanska komuni-
Zvezni naslednji:
za zunanje zadeve, kar pomeni, da se bodo morale vse “suverene” republike v odnosih do dosedanjih držav in os-stalega sveta ravnati po zunanji poliiki, ki jo diktira Tito odn. partija;
za narodno obrambo: nobena od republik ne bo imela svoje vojske, ker bo ta še vedno ostala ‘jugooslovanska’ vojska.
za notranje zadeve: partija bo še naprej ohranila totalno nadzorstvo nad vsemi republikami skupaj in vsako republiko posebej s centralnim policijskim aparatom;
za gospodarstvo, za finance, za zunanjo trgovino: notranja in zunanja trgovina, davki, gospodarski plani— vse bo še vodeno iz centra v Beogradu in vse se bo še paprej stekalo V center. Vse republike bodo morale še naprej delati za skupnost’, ne vsaka za sebe;
za delo in socialno politiko: delavski razred, ki naj bi po ustavi vladal, ostaja orodje partijskega novega razreda.
Od nekdanjih zveznih svetov ostane samo zvezni svet za pravosodje, ker pač ostane tudi
zavoda: za moderno tehnično sodelovanje in geološki zavod ter več zveznih komisij : za jedrsko energijo, za kulturne stike s tujino (partijska vodstva po posameznih republikah, predvsen v slovenski, hrvatski ter srbski bodo odslej naprej vsaka zase skrbela za razkroj političnih emigracij)’ za verska vprašanja (partija v Sloveniji in Hrvatski bosta vodili boj proti katoliški Cerkvi, partija v Srbiji proti pravoslavju), dalje za fizično kulturo in pregled filmov.
Spremembre le na papirju
Če so nekatere člene ustave iz leta 1968 s sprejetimi amandmaji tako prikrojili, da po črki zagotavljajo zrahljanje federacije odn. večjo neodvisnost posameznim republikam, pa se ves pri vid razblini v nič ob i-menih članov predsedstva države. Naj bo Titovo vrhovno predsedovanje še tako “pietet-nega” značaja, ker pač ta partizanski poglavar danes nosi že svojih 79 let in je njegovim partizanskim ostankom v državi simbol minule slave, dejstvo ostaja, da državo vodi s Titom na čelu edino le partija, ki ni decentralizirana. Poleg drugih članov predsedstva nam to potrjujejo imena slovenskih članov: vsem je znan Sergej Kraigher, nič manj prosluli policist Mitja Ribičič, Marko Bulc pa je bil doslej predsednik skupščinskega odbora za nadzorovanje dela raznih partijskih policij; vsi stari partijci.
V poročilih tujih tiskovnih agencij o novi jugoslovanski komunistični ustavi in o novem zveznem predsedstvu, ki ga i-menujejo kolektivno vodstvo države, beremo mnenja, da bo komunistična Jugoslavija obstala, dokler bo Tito še živel in da se bo vrednost zveznega pred-
jezerc, njeno porečje pa zavzema skoraj tretjino Škotske. Hkrati je to ena najbolj čistih rek v Veliki Britaniji.
Matematiki, inženirji, fiziki kemiki in biologi bodo skušali izdelati kar se le da natančen prikaz reke Tay od izvira do izliva. Univerzitetni strokovnjaki upajo, da bodo taki zbrali dovolj potrebnih podatkov za izdelavo meril, po katerih bi bilo mogoče nadzorovati rečno in jezersko vodo ter jo ohraniti čisto kjerkoli po svetu.
notranji sekretariat zvezna u
stanova. Komunistična policija 1sedstva kot kolektivnega vod-
in komunistično pravosodje ho- stva, ki naj državo obdrži pod
dita z roko v roki v Titovi Jugoslaviji za totalno partijsko kontrolo države. Ukinjeni pa so sedaj : zvezni svet za izobraževanje in kulturo, ker so komunisti uvideli, da stopnja izobrazbe in kulture v državi pada od zahoda proti vzhodu in njune ravni v posameznih republikah ni mogoče spraviti na skupen imenovalec; zvezni svet za koordinacijo znanstvenih dejavnosti, iz enakih razlogov, dalje zvezni svet za zdravstvo in socialno politiko in zvezni svet i delo ker bo to delovanje osredotočeno itak v sekretariatu za delo in socialno politiko. Ukinili so tudi dva zvezna
kontrolo in skupaj, izkazala šele po njegovi smrti. Mnenje ni brez podlage, dasi jugoslovanskim narodom tudi razpad države ne bi prinesel neodvisnosti, ker si opazovalci ne morejo predstavljati, da bi Moskva prekrižanih rok čakala, da bi ji možnost obvladanja dranske obale ušla iz rok.
S.S.
ja-
Zdrava voda
Sabry pride pred sodišče
KAIRO, Egipt. — Glavni državni tožilec Mustafa Said je objavil, da bodo bivši podpredsednik republike in svoječasni glavni tajnik Arabske socialistične zveze Ali Sabry, vojni minister gen. Mohamed Fawzi in notranji minister Sharavi Gumah postavljeni pred sodišče, ker so kovali zaroto proti vladi predsednika Anvarja Sadata že od vsega začetka po Naserjevi smrti.
Imenovani trije so bili nasprotni povezavi Egipta s Sudanom, Libijo in Sirijo v Arabsko federacijo in so to spretno izrabili za nastop proti Sadatu. Ko so bili svoje zmage že gotovi, je nenadno Sadat, ki je za zaroto zvedel, udaril v preteklem maju po njih in jih strpal v ječo.
Sabry in njegovi so imeli močan vpliv posebno v Arabski socialistični zvezi, kjer so ha seji njenega Centralnega komi-teta izsilili nekatere spremembe v bengazijskem sporazumu o konfederaciji Egipta, Sudana, Sirije in Libije. V političnem pogledu so bili za tesnejše sodelovanje s Komunistično partijo Sovjetske zveze. Sadat, ki je vnet arabski nacionalist, za komunizem ne kaže posebne vneme, zavezništvo s Sovjetsko zvezo pa mu je v boju proti Izraelu neobhodno potrebno.
take svobode, ki bi omogočala opozicijo vladni politiki. Dr. Caetano je med drugim trdil, da nikjer na svetu ne more skupina poslancev vsiliti vladi predlogov, ki jih ta ne mara.
Mož je pozabil dostaviti: Vlada mora imeti v parlamentu večino za seboj ali pa mora odstopiti.
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Delo dobi
Privatni klub išče treznega pomivalca posode in vratarja. Plačano stanovanje, hrano in bolniško zavarovanje. Kličite Joe Dislosky, 831-9400. ____________________ (143)
Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko Iščemo snažilko za delni čas. Mora razumeti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za intervju: 361-7811.
Certified Chemical & Eqpt. Co-5366 St. Clair Avenue
(x)
MALI OGLASI
Dokler traja zaloga
Če kupite 10 funtov prejice, dobite brezplačno en stroj za ročno pletenje. Kličite 241-6575 od 10. dop. do 5. pop.
(141)
V najem
4-sobno stanovanje s kopalnico in zaprto verando se odda na 1068 Addison Rd.’ zgoraj. Vprašajte na 5818 Prosser Ave. ali kličite 881-3282.
-(141)
NA PREGLEDU POLOŽAJEV — Predsednik Egipta Anvar Sadat (na levi) redno obiskuje fronto ob Sueškem prekopu, kjer je vedno možnost spopada z Izraelom. Na sliki ga vidimo v razgovoru z vojakom tekom takega pregleda.
Z bakterijami nad alge, zaradi katerih zamira življenje v jezerih.
Po gladini nekaterih sladkih jezer na Škotskem bodo letos raztresli posebne bakterije v u-panju, da bodo ti drobni organizmi očistili jezersko vodo. Zelene alge porabijo ves kisik v vodi; ki je potem mrtva, saj v njej ne morejo živeti niti živali niti druge vodne rastline.
Skorajda eksplozivno rast teh alg pospešujejo umetna gnojila, ki jih voda prinaša z njiv in travnikov. Pralni praški v odplaki dajejo algam potrebne fosfate za naglo razmnoževanje.
Sodelavci univerzitetnih institutov v Dundee ju delajo poskuse z virusi in bakterijami, ki uničujejo alge. V laboratorijih jim je to že uspelo. Ker potrebujejo virusi ustrezne organizme, da se lahko razmnožujejo, so se raziskovalci odločili za u-strezne bakterije.
Jezera bodo z bakterijami o-kužili v trenutku, ko se bo začela nagla rast alg. Tako bodo znanstveniki lahko preizkusili svojo zamisel o biološki kontroli v najbolj neugodnih okoliščinah. Za to so izbrali škotsko reko Tay, katere pretok znaša okoli 141 kubičnih metrov v sekundi. Ta reka teče s pritoki skozi 68
Liberijce žalujejo za umrlim predsednikom
LONDON, Ang. — Tu je umrl na posledicah ponesrečene operacija liberijski predsednik Tub-man v starosti 75 let- Od 1. 1944 je bil stalno izvoljen za prede-sednika, letošnjega maja že sedmič- Pri tem ni bil pravzaprav niti domačin. Njegovi predniki so nekdaj živeli v Ameriki in se potem preselili v Liberijo. Po rojstvu je spadal v krog “ameriških” Liberijcev, toda v resnici se je čutil domačina.
Takoj po prevzemu oblasti je začel izvajati domačo politiko popolne ravnopravnost med domačimi črnci in ameriški priseljenci. Tako je ustvaril moralno podlago za obstoj Liberije. Domačini tega niso nikoli pozabili, zato je pa tudi tako dolgo vladal, dasiravno se ni nikoli vnemal za tradicionalno politiko novih afriških držav in med njimi tudi ni bil posebno priljubljen.
Na drugi strani ni sovražil tujcev in se korektno obnašal proti tujim investicijam. Tudi to je pripomoglo, da se je Liberija dokopala pod njegovim režimom do nadpovprečnega blagostanja.	,
Na Portugalskem govore o politični svobodi
LIZBONA, Port. — Na Portugalskem vlada že od 1. 1926 diktatura, zato tam tudi ni nobene tiskovne svobode. Nekaj več svobode je v parlamentu. Tam je sicer izvoljenih vseh 130 poslancev na vladni listi, toda' med njimi je nekaj junakov, ki imajo o diktaturi svoje poglede. Nekaterim še ni dosti odločna, drugim je pa prehuda. Liberalna skupina je sicer maloštevilna, toda od časa do časa pa vendar dela sitnosti režimu-
Sedaj je na primer vložila zakonski predlog o tiskovni svobodi, ki je razburil vse vladne kroge. Sam predsednik dr. Caetano je smatal za potrebno, da se je oglasil na radiu in povedal deželi, da režim ne mara
Hiša naprodaj
7-sobna enodružinska, vsa podkletena, plinski furnez, kopalnica, 2 in pol garaže, vsa prenovljena je naprodaj v St- Clair-ski okolici. Kličite 881-4076.
____________________(141)
Odda se
Apartment, 4 sobe, dvema odraslima v fari sy. Vida, nič otrok. Kličite 361-0823. __________________________(141)
Hiša naprodaj
Euclid — bungalow, blizu slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot, v srednjih 20h- Lastnik 481-6859.
-(143)
V najem
6-sobno veliko, čisto stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1081 E. 71 St. se odda za $70. Oglasite se pri Mrs. McCrady ali kličite lastnika 843-8033 po 6. uri zvečer.
______	-(143)
Hišna pomočnica
Slovenska družina z lepim domom v Willoughby Hills išče zanesljivo hišno pomočnico za dva dni na teden. Pogoji po dogovoru-
Kličite 943-2089 ali 486-2668
(143)
Hiše naprodaj
Dvodružinska, enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu v St. Clairski okolici.
Kličite 381-2705
(149)
Išče garažo
Rad bi dobil garažo v najem v okolici sv. Vida.
Kličite 432-3231
-(142)
Hiša naprodaj
6-sobna zidana, kolonialna, garaža, v Euclidu od E. 222 St. Kličite 951-4542 ali 943-4518.
— (145)
V najem
Hiša, 6 sob, 3 spalnice in dve garaži, se odda v Euclidu blizu cerkve sv. Kristine.
Kličite 261-6695
Hiša naprodaj
Enodružinska, 5 sob, 4 garaže, trgovina spredaj, blizu sv- Lovrenca na E. 78 St. Proda se poceni zaradi smrti. MI 1-5985
&LEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
“Ne, milostiva,” odvrne Dan- da sem izgubil pri španskem glars; “s svojim nasvetom ste posojilu sedemstotisoč fran-krenili na napačno pot, in ne kov.”
bom mu sledil. Moji komiji so dostojni ljudje, ki mi zaslužijo moj denar in ne dobe niti od daleč toliko plače, kolikor bi jim pristojalo. Na kakšen način naj bi potem še izlijal ne nje svojo jezo? Ne, moja jeza-naj zadene one, ki zlorabljajo mojo hišo, poškodujejo moje konje in minirajo mojo blagajno.”
“In kdo so ti ljudje,, ki minirajo vašo blagajno? Razložite mi to, prosim vas, gospod.”
“O, pomirite se, dolgo ne nameravam govoriti v zagonetkah,” odvrne Danglars. “Ljudje, ki minirajo mojo blagajno, so oni, ki vzamejo iz nje v jedni uri sedemsto tisoč frankov.” :
“Ne razumem vas,” odvrne baronica,, poskušaje prikriti trepetanje svojega glasu in rdečico svojega obraza.
“Vi me baš nasprotno razumete jako dobro.,” pravi Danglars, “toda če vstrajate pri Bvoji zlobni volji, vam povem,
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Live in, own rm., bath, TV. Chicago. 1 school hge child. $60 wk. Mrs. Cole. Call week; days CE 6-8200, 9 A.M. to 5 P. VI.
(143)
LOT FOR SALE
HAYWARD WISCONSIN — Lake view wooded lot. Beautiful view. 100 ft. to lake. 2 Blks. to boat launch. Street fi.tmtage. $950. By owner.	267-6026
(143)
REAL ESTAffE FOR SALE
GEORGIAN — 2 bdrm., S.S. air cond. Flood control, pan. bsmt, nek crpt. thruout, 2 baths, 2 c. brk. gar. Cyc. fencei, gas furnace, circuit breaker, sod lajwn. 55th - lawndale. $23,500.	585-5978
______________ ________________ (141)
EAST POINT — LAKE FRONT Lge. 2 bedroom, 2 bath condominium. Wood flooring, crptd., and drapes. PooB, indoor parking. Hi $50’s. By Owner.	338-9292
041)
ROSELLE AREA — 2 bdrms., wood burning frplc., WW crptg., 2 c. garage, 1% acres, zoned for horses, lakcij se je potrojila, in dobil
“Ah,” pravi baronica porogljivo, “in za to izgubo delate odgovorno mene?”
In zakaj ne?”
“ Vsekakor nisem kriv tega jaz.”
“Ali sem kriva jaz, da ste izgubili sedemstotisoč frankov9” “Enkrat za vselej sem vas prosila,” odvrne baronica jezno, “da ne govorite z menoj o blagajni; to je jezik, katerega se 'nisem naučila niti v hiši svojih starišev, niti v hiši svojega prvega moža.’
“Vraga, to verjamem rad,” pravi Danglars, “kajti jedna kakor druga sta bili brez novčiča.”
“In tukaj me od jutra do večera bole ušesa vsled trgovinskih pogovorov; ta glas, ki ga vzbuja preštevanje denarja, mi je neznosen, in ničesar ne poznam, kar bi mi bilo zoprnejše od vašega glasu.”
“Res,” pravi baron, “kako je to čudno! In jaz sem mislil, da se za moja podjetja živo zanimate.”
“Jaz? In kako ste prišli na tako neumno misel?”
“Vzbudili ste mi jo vi sami.” “Ah, na kakšen način?” “Čisto gotovo.”
“Želim, da mi razložite, ob kateri priliki se je to zgodilo.” “O moj Bog, to razložiti je jako lahka stvar. Zadnjega februarja ste govoril z menoj prvič o haitiških fondih. Sanjalo se vam je, da je priplula v havrsko pristanišče ladija, prinašajoča vest, da se neko plačevanje, o katerem se je mislilo, da je preloženo na večnost, realizira. Vaše preroško spanje poznam in pokupil sem pod roko vse haitiške kupone, ki sem jih mogel dobiti, dobil štiristo tisoč frankov in jih dal vam sto tisoč. S temi ste lahko storili, kar se vam je zljubilo, to me nič ne briga.
“Meseca marca se je šlo za železniško koncesijo. Tri družbe so ponujale jednake' garancije. Rekli ste mi, da vam pravi vaš instinkt — in dasi sicer prezirate vsako špekulacijo, vendar verjamen vašemu, v gotovih ozirih čisto razvitemu instinktu — da vam torej pravi vaš intinkt, da podele privilegij južni družbi.
“In jaz sem se podvizal, da sem takoj pokupil dve tretjini
7
s tem denarjem?”
“Toda kaj hočete povedati z vsem tem?” vsklikne baronica, vsa trepetajoča vsled jeze in nestrpnosti.
“Potrpite, milostiva, vse vam postane jasno.”
“To je sreča!”
“Meseca aprila ste obedovali pri ministru. Govorilo se je za pregnanstvo dona Carlosa. Nakupil sem si španskih fondov in dobil sestotisoč. frankov oni dan, ko je Karol V. prekoračil Bidassoo. Od te vsote ste dobili petdeset tisoč tolarjev in tudi s temi storili, kar se vam je zljubilo: jaz nisem zahteval računa od vas; toda zato ni nič manj res, da ste dobili to leto petstotisoč liber.”
“In naprej, gospod?”
“Ah, da, kakor bodete slišali, postaja stvar izza tega časa umazana.”
“Vi se znate izražati., resnično...”
“Povem samo svoje misli, to je vse, kar mi je treba... Nadalje ste imeli, to je bilo pred temi dnevi, političen pogovor z gospodom Debrayem, in mislili ste, da morate iz njegovih besed sklepati, da je don Carlos zopet na španskem. Takoj sem prodal svoje rente, vest se je širila, panika je nastajala, jaz nisem več prodajal, ampak razdajal. Drugi dan se je pokazalo, da je vaše poročilo brez vsake podlage, in jaz sem izgubil sedemstotisoč frankov.”
“Torej?”
“Torej ker sem vam dal četrtino svojega dobička, prevzamete lahko tudi četrtino moje izgube, četrtina imenovane vsote je stopetinsedem-desettisoč frankov.”
“Toda kar mi pravite zdaj, je zelo čudno in ne spada sem, res ne. Kako pomešate v vso to povest ime gospoda Debra-ya?”
“Ker vam vsoto, ki jo zahtevam od vas, v slučaju, da je več nimate, posodi jeden vaših prijateljev, in gospod Debray spada med vaše prijatelje.”
“Fej!” vsklikne baronica.
“O, ne delajte gest in ne kričite, ne vprizarjajte moderne drame, milostiva, če nočete, da vam povem, da vidim gospoda Debraya, kako razpola-
ga s petsto tisoč franki, katere ste mu dali vi, se roga in si pravi, da je izumel to, kar se ni posrečilo najspretnejšim igralcem, namreč ruleto, v kateri dobi, ne da bi stavil, in v slučaju izgube ne izgubi ničesar.”
“Ničvrednež,” vikne ona, “ali se drznete reči, da ne veste, kaj mi danes predbaciva-te?”
“Ne rečem niti, da vem, niti, da ne vem, ampak rečem le: Preglejte moje vedenje napram vam tekom štirih let, odkar vi niste več moja žena in jaz ne važ mož, in videli bodete, da ravnam dosledno. Nekoliko pred najinim razporom ste želeli študirati godbo z znanim baritonom, ki je gostoval z velikim uspehom v italijanskem gledišču; jaz sem hotel študirati ples z ono plesalko, ki se je tako proslavila v Londonu. To me je veljalo, za vas in za samega sebe, nekako sto tisoč frankov, in rekel nisem nič, ker mora vladati v domačem življenju nekaka harmonija. Sto tisoč frankov v ta namen, da mož in žena temeljito proučita ples in godbo, to ni predrago. Potem vas je petje pri-
$30,500. Call Owner
529-8428
(142)
RIVERSIDE — 2 flat brick. 2% years old. 2 bdrms. & 3 bdrms. Stoves & refrigs. Air cond., crptg. Nr. CB & Q. $49,900.	447-7704
!	.	(142)
SCHAUMBURG — 4 bdrm., 2% baths, lge. fam. rm. with natl. frplc. Extra lge. bsmt., all appls., 2 c. garage. Mid $40’s. By retiring owner.	529-7046
(142)
PALATINE — BY OWNER Peppertree Farms. 6 rm., 3 bdrm. ranch on dble. city lot. 2 way fireplace, full bsmt., dble. garage. 359-7124
(142)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — 2559 N. Southport Well establ. steady local trade. Kit. facil. Other interests forces sale. Bldg, available.
248-3014 or 327-1350 I ,	(142)
sem milijon, od katerega sem vam dal dvesto in petdeset tisoč frankov. Kaj se je zgodilo
PRVI ČRNI GENERAL V REZERVI je brig. gen. Benjamin L. Hunton, star 51 let, pomožni direktor v uradu ZDA za rudništvo.
čelo dolgočasiti, in porodila se vam je misel, da bi študirali z ministrovim tajnikom diplomacijo. Jaz vas pustim, da jo študirate. Veste pač, da mi ni bilo nič na tem, dokler sem mislil, da plačujete te ure iz svoje blagajne. Danes pa vidim, da jih plačujete iz moje blagajne in da me velja ta pouk v jed-nem mesecu sedemsto tisoč frankov. Toda stojte, milostiva, tako stvar ne gre naprej! Če vas hoče diplomat poučevati brezplačno, naj le še prihaja, sicer ne sme več prestopiti praga moje hiše; ali razumete, madame?”
“O, to je preveč,” krikne Hermina, ki ji vsled jeze skoro poide sapa, “in daleč ste prekoračili meje dostojnosti, gospod.”
“Toda,” nadaljuje Danglars, “z veseljem opažam, da se prostovoljno uklanjate stavku: ‘Žena mora ubogati svojega moža.’”
“Psovke!”
“Prav imate, govoriva hladno. Vedno sem se mešal v vaše zadeve samo vam v korist; delajte torej tako tudi vi! Rekli ste, da vas moja blagajna nič ne briga. Prav, oskrbujte svo-
jo, toda ne polnite ali ne praznite moje. Sicer pa kdo ve, če ni to morda političen udarec ministrov, ki se je, jezen, da me vidi v opoziciji, in ljubosumen vsled ljudske naklonjenosti, ki jo vživam, zvezal z
gospodom Debrayem, da me minira ? ”
(Dalje prihodnjič)
------o------
» Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
GRMNOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 82 St.
17010 Lake Shore BIvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235

h
S PAPIRJEM JO KRMIJO — Poljedelsko tajništvo ZDA preskuša uporabo zmletega papir ja v krmi za govedo. Trdijo, da je mogoče zmleti papir primešati vsaj v obsegu 8% 'h koristni krmi brez škode za žival.
NOVICE- i vsega sveta________
NO VICE- ki jih polrebujefe NOVICE- ki jih dobite ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske
NO VICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaia v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p« takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...............................
NASLOV —........-..................
MESTO . DRŽAVA


CODE

0E SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni pottebno, da nam pišete pismo. Naslove tnenjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov;
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
^ :..................
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628