Leto XXXI. Številka 87
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržić — Izdaja' Časopisno podjetje Glas KfUnj — Glavni urednik Igor Slavec —  Odgovorni   urednik   Andrej Žalar
GLAS
Poslovni in trf ovaki center v Bittrici vri Tržiču bo do konca UalajMaleteaarad. V Detelj kot se center imenuje, je prvi uredil izredno sodobno prodajamo Peko, kmalu pa ae mu bodo pridružili i« drugi uporabniki, mod katerimi sta tudi tržiška Združena lesna imluatrija in Ajple« i* Železnikov, (jk) -Foto: J. Zaplotnik
Kranj, petek, 10. 11. 1978 Cena: 4 din
List izhaja od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tedni k ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
sta^ii \ VčfraJJ* »ovjetska filmska delegacija pod u Ue^l^r1^ Za Kartografijo Beloruske S^R^a^Z T* %*f*> Matveeva na povabilo Interfilm festivala obisknln TL V°8i-***** gostje se mnde *„i v^.J.^- L— 0°l**<*la Kranj. Sov-tcvrZČ?* Z ^Ufih *f P°teka *e tradicionalna kulturna n^ ^ tou^~i^^ig™ne*a Wma- žensko filmsko občin?t?dl~ %J™° °*kdaJo sedem najnovejših sovjetskih filmov kr*n?.Č ° f 2° t0 PrirediteV Pišano*1-°l
TV programi niso le višja naročnina
Sredi oktobra je Radiotelevizija Ljubljana dala v javno razpravo predlog programov slovenskega radia m televizije za leto Vtn Prek te široke akcije namerava zbrati predloge poslušalcem gledalcev za izboljšanje programov
Čeorav smo v vsakdanjem življenju včasih zelo kntičm do nronrama, ki ga ponujata slovenski radio in televizija, je tudi res^Tdoaednnji potek javne razprave na Gorenjskem m pokazal prevelike sagretosti za posredovanje novih predlogov. Trenutno je moč prešteti na prste tiste sredine, ki so oblikovale določene predloge za boljši program. Javno razpravo namreč marsikje pojmujejo kot stvar oziroma nalogo posameznih orftnov, ki io resda dolžni zbrati stališča, nikakor pa ne biti začetek, edini izvajalec ter konec akcije. Prav zato velja še Doaehei pozdraviti pobudo programskega sveta Radia pri obemaki konferenci SZDL Trži«s, da frontna organizacija Drhsrnvi široke javne razprave v tržiski občini. Odločili so se za dVe. in sicer v krajevni skupnosti Tržič-mesto in v Bistrici, ki bosta nredvidoma 20. in 21. novembra. Poleg tega je svet msaflamnl družbenopolitičnim organizacijam, organizira-
ti frontni SZDL, da s svojimi pripombami aktivno sodelujejo ▼ javni raspravi ter s tem pri oblikovanju boljšega programa na radiu in televiziji.
Na Gorenjakem bo javna razprava tudi čas za trezna raz-mišlianja o vlogi in pomenu lokalnih radijskih postaj. Ce lahko O ssrornji savski dolini govorimo kot o vzorno pokritem območju z lokslnimi radijakimi valovi, to ne velja za kranjski in ikofleloški prostor. Javna razprava o KTV programih torej resnično ni le pogovor o višji naročnini, pač pa vsebinsko široka ter pomembna akcija za celotno Gorenjsko ter vse njene občine, mv
PREVZEM iN PRODAJA RABLJENE SMUČARSKE OPREME, VSAKO SOBOTO IN NEDELJO. OD 11. NOVEMBRA DALJE. OD 9. DO 12. URE NA RAZSTAVIŠČU GORENJSKEGA SEJMA
7\
Šibko v preprečevanju
Prav gotovo smo že nič kolikokrat ugotovili, da je alkoholizem tudi pri nas razbohoteno družbeno zlo, katerega socialne,   družbene  in ekonomske posledice niti ni mogoče predstaviti otipljivo, na primer s številkami. Kljub temu pa vemo in čutimo, da se kvarne posledice   alkoholizma vpletajo med našim življenjem, se razraščajo   kot   podgobje v vseh družbenih sredinah brez izjeme in ostajajo kot korenine trdoživih navad in pojavov, pa čeprav jih skušamo poseči Z re^mivnimi ukrkpi poved točenja pred 7. uro zjutraj in podobno.
Konec koncev niti ni tako pomembno ali imamo j>ri nas 360.000 alkoholikov, kot je to pred dvema letoma z analizo ugotavljal Institut za preučevanje alkoholizma in narkomanije v Beogradu, ali jih je kaj več. Verjetno niti dvakrat tolikšna številka ne bi pomenila    odločilnega   sunka v skrajno obotavljivo vrteče se kolo primarne preventive. Da, imamo mesec boja proti alkoholizmu, v katerem naj bi vsi za preventivo pred tem zlom zagnani     in zainteresirani družbeni  dejavniki uporabili ves svoj vpliv za osveščanje vseh in vsakogar. Številke, o porabi 14,5 litra (čistega) al kohola na prebivalca, kar je več  kot dvakrat  toliko kot pred drugo svetovno vojno, so sicer osupljive, vendar je to vsekakor premalo, da bi se otresli    lagodne miselnosti imamo alkoholizem, torej se ukvarjajmo z njegovimi posle dicami. Sedanji odnos družbe do vprašanj preventive je — roko na srce — bolj podoben zatiskanju  vsaj enega očesa pred posledicami, saj končno koristi od prodaje alkohola niso tako majhne. Imamo pač smolo, da so naše pivske na vade nezdrave, da alkohola ne znamo   na   primeren način vključevati v prehrano; znamo pa ga vključevati v življenje ob primernem in manj primernem času, ob rojstvu ali smrti, peš ali za volanom.
Breme alkoholizma, ki grmi skozi sila tanke prepreke, ki mu jih za zdaj še nastavlja preventiva, pa se useda na ramena socialnih služb in kot končna posledica še na zdravstveno službo. Kakršnekoli pa so že danes možnosti zdravljenja posledic alkoholizma pa je vendarle kurativa, to je gašenje problema, vedno le drugi korak: za prvega pa smo na žalost še vse preveč obotavljivi in neučinkoviti. Z razmišljanjem o predelavi sadja v sadne sokove še nikjer na svetu niso zmanjšali alkoho lizma. L. M.
BENCINA DOVOLJ - Zadnja dva dni je sicer v Ljubljani pošel bencin »super«, tako da so na bencinskih črpalkah točili le manjoktanski bencin. Bencina žejna pa je te dni ostala le Ljubljana, saj je povsod dntgod dovolj goriva in ni gneče, čeprav vsi -~ firm lečeji, d*,gi>vurj€irv* o višji ceni po-
gonskega goriva. - Foto: J. Zaplotnik
Ob petdesetletnici namiznega tenisa v Sloveniji
Kranj je pripravljen za zlati jubilej
KRANJ — Gorenjska metropola je pripravljena za jutrišnjo osrednjo slovensko slovesnost ob zlatem jubileju slovenskega in jugoslovanskega namiznega tenisa. Na slavnostni seji Namiznoteniške zveze Slovenije se bo ob 10. uri zbralo več kot 400 nekdanjih in sedanjih igralcev slovenskega namiznega tenisa. Med njimi bodo tudi tisti, ki so pisali zlato in bogato zgodovino našega namiznega tenisa.
Kranj je ponosen na to svečanost — na zlati jubilej. Na svečani seji bodo podelili zlata priznanja" vsem, ki so prispevali k razvoju namiznega tenisa. Ob 9. uri se bo v prostorih skupščine občine sestal tudi častni odbor. Vodi ga republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Častni odbor si je skupaj z organizacijskim prizadeval, da mesto slovesno pričakuje vse udeležence te osrednje slovenske namiznoteniške slovesnosti. Pri tem pa velja omeniti tudi delovne organizacije, ki so pripomogle, da bo vse tako kot je treba.
Ob 11. uri bo vse udeležence sprejel predsednik občinske skupščine Stane Božič, ob 13.30 pa bodo v mestnem muzeju odprli tudi razstavo o zgodovini namiznega tenisa v Sloveniji. Ob 14. uri se bo v avli osnovne šole Simon Jenko pričel turnir veteranov. Moški bodo nastopili v treh starostnih skupinah, ženske v eni. Tako bomo na delu ponovno lahko videli predvojne in povojne igralce in igralke. Med drugimi se bodo ponovno pomerili Tone Dečman, Milan Božič, Peter dr. 2iga, Janez Teran, Marjana Plut-Oblak ter ostali
Vrhunec zlatemu jubileju pa bodo v ponedeljek ob 16. uri na Sejmišču v Savskem logu dali reprezentantje Jugoslavije in Kitajske. To bo prijateljski ženski in moški mednarodni namiznoteniški dvoboj. Za jugoslovanske barve — pokroviteljstvo nad našo reprezentanco je prev-
J
zela Sava — bodo branih' pri moških Šurbek, Stipančič,- Kosanovid, Kali-nič in Juras, pri ženskah pa bodo igrale Palatinuševa, Perkučinova in Batiničeva.
Pokroviteljstvo nad reprezentanti Kitajske je prevzela Iskra — Elektromehanika Kranj. Za njihove barve bodo pri moških nastopili L i Cen-šin, Huang Liang, Si Č0i-Hao, Li Či-nej in Čan Jung, pri ženskah pa Kej Hsin-aj, Tung Lin g, Li Ming in Jen Hu-ej.
Naša in kitajska reprezentanca bosta prišli v Kranj že v nedeljo ob 9.30 na brniško letališče. V ponedeljek pa bodo dopoldne trenirali v telovadnici TV Partizan v Stražišču.
D. Humer
NAROČNIK
O LAS 2. stran_
t-
Večji dohodek, boljše življenje
Če bo dohodek večji, bo vsem bolje. To je kratko in enostavno spoznanje, ki se vse bolj potrjuje v neposredni proizvodnji. Zato je razumljivo, da postaja povečanje dohodka osnovni motiv gospodarjenja in temeljno merilo poslovanja. Ta misel je prevladovala v delu 5. kongresa hrvaških sindikatov in je tudi poudarjena v resoluciji, ki so jo sprejeli ob zaključku.
7500 borcev vJablanici
V nedeljo, 12. novembra, se bo predvidoma več kot 100.000 ljudi udeležilo velike proslave ob 35-letnici ene najslavnejših bitk naše revolucije — bitke za ranjence na Neretvi. V Jablanici, kjer bo osrednja proslava, se bo zbralo okoli 7500 borcev — udeležencev te bitke in po splošni oceni tudi najbolj humane bitke druge svetovne vojne. Med njimi bo 86 herojev in 36 komandantov enot, ki so se leta 1943 bojevali v dolini Neretve.
Tavčarjevi dnevi
Včeraj so se v Kliničnem centru v Ljubljani sklenili »Tavčarjevi dnevi« ali tridnevni študij interne medicine namenjene zdravnikom splošne prakse in študentom. »Tavčarjevi dnevi« veljajo za prvo organizirano obliko podiplomskega študija splošne medicine, kar tudi pomeni, da so bili internisti tisti, ki so se prvi zavedli, kako pomembno je, da svoje znanje posredujejo tudi kolegom splošnih ordinacij.
Težnja po uravnilovki
Predsednik zvezne konference SZDL Todo Kurtovič je opozoril na nekatere probleme, ki ovirajo SZDL pri delu. To so predvsem težnje po izenačevanju in uravnilovki, ki se v zadnjem času spet pojavljajo v vse večjem obsegu. Poudaril je, da so takšne težnje naperjene proti zakonu o združenem delu in samoupravljanju.
Zasedanje slovenske skupščine
Tokratno zasedanje zborov slovenske skupščine dokazuje, da se začenja pospešeno delo delegatskih skupščin pred koncem leta; prvič v drugi mandatni dobi sta namreč zbor združenega dela in zbor občin zasedala dva dni. V sredo so delegati sprejeli vrsto zakonskih osnutkov in predlogov. Od zakona o založništvu, dopolnitev zakona o dedovanju do sprememb razlastitvenega zakona. Družbenopolitični zbor pa je osrednjo pozornost namenil novi zakonski ureditvi področja državne uprave, o čemer so delegati zbora občin in zbora združenega dela razpravljali v četrtek.
Skupno delo
Na pogovoru med predstavniki izvršnega sveta skupščine SRS in izvršnimi sekretarji predsedstva CK ZKS, ki sto ga vodila Anton Vratuša in Franc Šetinc, so med drugim razpravljali o najustreznejših oblikah dela pri reševanju skupnih nalog, ki izhajajo iz uresničevanja ustave, zakona o združenem delu, kongresnih sklepov in dokumentov ZK ter drugih političnih dokumentov.
KRVAVEC — Pripadniki kranjske enote teritorialne obrambe so imeli minulo soboto in nedeljo vajo na pobočjih Krvavca. Pod poveljstvom rezervnega starešine Simonoviča so se urili v uporabi eksploziva. Marljivi fantje so vajo združili s koristnim delom, saj so pomagali dokončno urediti smučarske proge. Pobočja so očistili velikih, skal in s tem vsem obiskovalcem Krvavca zagotovili varnejšo smuko v letošnji sezoni. - B.J. — Foto: Boris Jalovec
r
Pred volitvami
TRŽIČ - Podobno kot v drugih gorenjskih občinah so tudi v tržiski že pristopili k vsebinskim, kadrovskim in organizacijskim pripravam na izvedbo volitev delegatov v nova vodstva organizacij SZDL. Glavni cilj, ki ga Socialistična zveza pri tem zasleduje, je kar najbolj razširiti krog ljudi, ki bodo dejavno vključeni v vseh oblikah organiziranja in delovanja Socialistične zveze; prekiniti torej z doslej pogostim
Dvojna korist
Kranj — V poneedeljek, 6. novembra, se je začel v Kranju prvi od šestih dvodnevnih seminarjev za predsednike odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela kranjske občine in načelnike enot narodne zaščite v združenem delu in po krajevnih skupnostih. Seminarji, združeni s spoznavanjem orožja, streljanjem in testiranjem, bodo končani 23. novembra. Na njih se bo . zvrstilo nad 400 ljudi in se uvrščajo med najmnožičnejše in najpopolnejše tovrstne izobraževalne oblike v Sloveniji. Na seminarjih velja v teoretičnem delu še posebna pozornost spoznavanju zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter zakona o ljudski obrambi, vlogi tega področja v najrazličnejših splošnih aktih in pravilnikih, nalogam in vlogi družbene samozaščite in narodne zaščite, spo-] znavanju pooblastil posameznih organov, njihovemu delovanju in ukrepanju.
V ponedeljek začeta srečanja prinašajo dvojno korist. Udeleženci seminarjev bodo poglobili in utrdili znanje ter spoznali načine, kako naloge praktično uresničevati, svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine in družbenopolitične organizacije pa bodo na osnovi vprašalnika, ki ga bodo izpolnili udeleženci, spoznale položaj na tem področju. -jk
sprejemanjem pomembnih družbenih: odločitev v ozkih krogih.
Člani predsedstva občinske konference SZDL, ki so v torek razpravljali o pripravah na volitve v organe krajevnih organizacij SZDL, priporočajo, naj bi na osnovi velikosti posamezne krajevne skupnosti, prisotnosti drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev oblikovali krajevne konference SZDL v Bistrici, Tržič-mesto, na Ravnah, Pristavi, v Križah, Podljubelju, Brezjah, Ko-vorju, Sebenjah in Seničnem, medtem ko naj bi v krajevnih skupnostih Lom, Leše in Jelen-dol konference predstavljali vsi krajani, ki bi neposredno volili izvršne odbore SZDL, na enak način kot drugje krajevne konference SZDL. Opozorili so tudi na oblikovanje osnovnih demokratičnih oblik dela Socialistične zveze, na sekcije in odbore, ki bi morali čimprej postati resnični zbiralci in oblikovalci hotenj vseh krajanov.
Izpeljava volitev je naloga vseh družbenopolitičnih organizacij združenih v Socialistični zvezi. Pri volitvah mora torej enotno nastopiti celoten politični aktiv kraja ter predlagati take kandidate v vodstva krajevne organizacije SZDL, ki bodo znali upoštevati in reševati interese občanov.
Na predsedstvu so zatem sprejeli še rokovnik kandidacijskih postopkov in volitev. Volitve delegatov v krajevne konference oziroma izvršne odbore SZDL bodo decembra, medtem ko bodo volitve v občinsko konferenco SZDL aprila prihodnje leto. Podrobneje so o pripravah na volitve v četrtek razpravljali še predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij SZDL, sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki osnovnih organizacij sindikata in ZSMS na skupnem posvetu. H. J.
Ob uspehu
tudi slabosti
Tržič — Res, da je od volitev v orgne krajevnih skupnosti v tržiški občini minilo že okroglo dvajset dni, vendar ne gre prezreti nepričakovanega uspeha, ki je bil pri tem zabeležen. Poudariti je treba dvoje: tržiška občina je bila ena redkih v Sloveniji, v kateri so se odločili za način zaprtih kandidatnih list. Ta je zahteval seveda veliko več dela v predvolilnem kandidacijskem postopku, po drugi strani pa je bil rezultat veliko boljši. Boljši je bil v primerjavi s spomladanskimi volitvami tudi glede udeležbe volivcev. Volitev v organe krajevnih skupnosti se je namreč udeležilo kar 93,14 odstotka vseh volivcev v občini.
Seveda pa tudi brez težav ni šlo. Čeprav so bile priprave na volitve dokaj uspešne in je bilo vse fkupaj dobro zastavljeno, so ponekod nekateri nosilci akcije zatajili. Dogajalo se je, da je kadrovanje potekalo v ozkih krogih krajanov pa tudi struk-
tura kandidatov ni bila najbolj posrečena; premalo je bilo žensk in mladine. Tretja in prav tako nedopustna napaka je, da volilni imeniki niso bili prilagojeni dejanskemu številu volivcev v krajevni skupnosti. To je bil tudi razlog, da odstotek krajanov, ki so se volitev udeležili, ni bil še večji. Kritike so letele tudi na raznašalce vabil. V krajevni skupnosti Pristava so jih na primer raznašali šele predzadnji oziroma celo zadnji dan pred volitvami. Prav tako so bile ponekod volitve premalo slavnostno obeležene. Okrašena so bila le volišča, medtem ko v krajih slovesnega utripa ni bilo čutiti.
Izkušnje nas morajo naučiti, da podobnih napak v prihodnje ne bo več, so dejali člani predsedstva občinske konference SZDL Tržič, ki so oceno volitev v organe krajevnih skupnosti obravnavali na torkovi seji.
II. J.
Priprave na 8. kongres ZSJ
Gorenjci o gorenjskih problemih
V okviru priprav na 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je predsednica MS ZSS za Gorenjsko Ivanka Sulgajeva v sredo sklicala posvet predsednikov občinskih svetov in delegatov za kongres, da bi se dogovorili o prispevku Gorenjske na najvišjem zboru jugoslovanskih sindikatov. Razprave, so poudarili na posvetu, morajo opozoriti na probleme, ki so izstopali v predkongresnih razpravah.
Na podlagi ugotovitev predkongresnih razprav so se delegati in predsedniki občinskih svetov dogovorili, da bodo na zveznem kongresu spregovorili o družbenoekonomskem položaju delavcev v turizmu in gostinstvu, ker to ni le problem Bleda in Bohinja, temveč problem celotne panoge. Zato, ker je na Gorenjskem med zaposlenimi dobra polovica žena, bodo spregovorili o ženi v združenem delu in posledicah, ki jih tako visoka zaposlitev prinaša. Predvsem nameravajo izpostaviti problem otroškega varstva, celodnevne šole in ustreznih servisov, ki bi lahko razbremenili delavko, da bi ji ostalo kaj časa za izobraževanje in družbenopolitično delo. Nadalje bodo za kongres pripravili razpravo o razmerah v zdravstvu in sicer na podlagi
okrogle mize, ki so jo pripravili pred slovenskim kongresom, na kateri so opozorili na vrsto vprašanj, o katerih se morajo izreči tudi sindikati.
Spregovorili bodo tudi o' problematiki gumarske industrije v Sloveniji in povezovanju v državi ter položaju gumarskih delavcev. Na osnovi analize o socialnem razlikovanju v kranjski občini pa bodo pripravili razpravo o socialni politiki, potem razpravo o družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu in v zvezi s tem tudi razpravo o pomenu ohranjanja hribovskih kmetij in razvoja kmetijstva v obmejnih območjih.
Na posvetu so tudi opozorili na razraščanje birokracije oziroma prehitro naraščanje zaposlovanja v skupnih službah, ki ga zahteva obdelava novih in novih podatkov. Povedali so, da morajo za statistiko po delovnih organizacijah zbrati tudi do 140 podatkov več, kot pred nekaj leti. V večjih delovnih organizacijah to zahteva odpiranje novih delovnih mest in celo posebnih služb Na kongresu naj bi razčistili, če res samo za statistiko potrebujemo toliko podatkov in, če so zahteve zveznih organov po tako »visoki € informiranosti upravičene.
L. Bogataj
JESENICE
V ponedeljek, 6. novembra je bila seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Jesenice. Člani so med drugim obravnavali stališča in priporočila koordinacijskega odbora pri občinskem svetu za spremljanje in uresničevanje politike stanovanjske izgradnje, ki se nanašajo na predlog za povečanje stopnje prispevka za stanovanjsko izgradnjo v jeseniški občini. Razpravljali so tudi o nalogah sindikatov pri usklajevanju aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljil planov SIS za leti 1979 in 1978. V stališču, ki so ga zavzeli do oblikovanja in izvajanja politike družbene prehrane na Gorenjskem, so poudarili, da bi odgovorni organi morali opraviti analizo o uresničevanju te politike in preučiti ustreznost lokacije za tovarno hrane. <§>
TRŽIČ
Danes ob 12. uri bosta v Tržiču kar dve pomembni seji-prvi se bodo zbrali člani komisije za družbeno ekonomske*od-nose pri Zvezi komunistov, na drugi — posvetu pa predsedniki osnovnih organizacij sindikata in predsedniki odborov za uresničevanje zakona o združenem delu pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič. Zvečer ob 18. uri bo nato še seja komisije za šport in prireditve pri občinski konferenci ZSMS.
H. J.
Več mladih
Bled — Občinska konferenca SZDL Radovljica je* v četrtek, 9. oktobra, pripravila v festivalni dvorani na Bledu enodnevni posvet s predsedniki krajevnih konferenc SZDL o pripravah na volitve v organe Socialistične zveze. Med drugim so razpravljali o programskih izhodiščih za volitve delegatov v krajevne in občinsko konferenco SZDL, o načelih in merilih kadrovske politike ob volitvah v organizacijah SZDL, o kandidacijskih postopkih in volitvah organov v organizacijah SZDL ter o vseh drugih vprašanjih. Predstavniki krajevnih konferenc in tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK, ki so se seminarja udeležili, so si izmenjali izkušnje ter se pogovorili tudi o delu frontne organizacije, o njenih problemih in o njenem nadaljnjem uspešnem delu.
V krajevni skupnosti Bled je predsednik krajevne konference SZDL Franc Lakota.
»V naši krajevni konferenci bomo sklicali zbore občanov, o tem pa smo že obvestili organizacije združenega dela in društva, ki naj bi se na volitve temeljito pripravili. Ze ob lanskih volitvah smo evidentirali kandidate, zdaj smo seznam na novo .predvidenih delegatov še izpopolnili s tem, da smo izhajali iz tega, da bi v frontni organizaciji povezali čimveč mladih. Predloge za možne kandidate smo že pripravili in tako predvidevamo, da bomo predvsem vodstvo precej pomladili.
Krajevno skupnost Bled organizacijsko ne bomo spreminjali, po terenu imamo ustanovljene vaške odbore, za katere pa velja, da bodo morali v prihodnje poživiti svoje delo. Sama krajevna konferenca SZDL je bila v minulem obdobju dovolj aktivna, vedno sklepčna, razpravljali pa smo o najbolj perečih problemih v našem kraju in v naši krajevni skupnosti. Naloge smo uresničili, ostale so le tiste, ki so dolgoročnega značaja iil ki bodo terjale razrešitev v prihodnjem Obdobju.
Sama krajevna konferenca Socialistične JVeze se bo morala bolj
tesno povezati z društvi, ki delujejo ter tudi z organi krajevne skupnosti, da bo njeno delo še bolj učinkovito Prav   gotovo je  ena pomembnih nalog naslednjega obdobja predvsem v  tem, da v okviru Socialistične zveze aktivneje sodelujejo osnovne organizacije sindikata iz delovnih ur temeljnih organizacij, saj bodo le tako nekateri problemi hitreje odpravljeni in rešitve v zadovolisrvr vseh krajanov in delovnih ljudi «
D. Sede;,
Srečanje borcev za severno mejo
Jesenice - Letos praznujemo 60-letnico bojev za severno mejo. Zato so se vodstva družbenopolitičnih organizacij in vodstveni delavci skup ščine občine * Jesenice dogovorili, da tudi v jeseniški občini Obeležijo obletnico teh dogodkov in se skromno oddolžijo borcem za njihova zgodovinska prizadevanja. Posebna pozornost tem dejanjem pa na Jesenicah velja zato, ker v tej občini živi Se 49 borcev za severno mejo. Med njimi so seveda sami očancL ki so povečini že 80-letniki.
V počastitev obletnice so na Je senicah pripravili razstavo o bojih za našo severno mejo v letih 1918 -1919 in borbah za narodnostne pravice slovenskih rojakov onstran Karavank. Na zanimivi razstavi, ki jo bodo odprli to soboto ob 9. uri 1 avli občinske skupščine, bo prikazana slikovna dokumentacija in zgodovinsko gradivo bojev za severno mejo.
Odprtju razstave bo ob 10. un sledilo srečanje borcev za severno mejo v jeseniškem domu upokojencev. Tam bo zbranim spregovoril o pomenu bojev predsednik repub liškega odbora Zveze prostovoljcev _ borcev za severno mejo v letih 1918 - 1919 Lojze Ude. Po slavnostnem govoru bodo udeleženci spremljali krajši kulturni spored, zatem p* jim   bodo   podelili  še spomiaak*
P,akete" S. Saj*
Škofja Loka do leta 2000
Škof/a Loka je v sredo dobila enega najpomembnejših urbanističnih dokumentov, s katerim je odprta pot enakomernejšemu in hitrejšemu razvoju vseh krajev — Z njim je opredeljen razvoj občine do leta 2000 — Občani so sodelovali pri oblikovanju programa — Zelena luč za nižje urbanistične dokumente kot so urbanistični in zazidalni
načrti in redi
3. stran O Lr A S
Po večmesečni javni razpravi v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih so v torek delegati družbenopolitičnega zbora in v sredo delegati zbora krajevnih skupnosti in združenega dela sprejeli odlok o novelaciji urbanističnega programa občine Škofja Loka in s tem podprli dokument, ki daje smernice razvoja občine do leta 2000. Dokument opredeljuje, kje se bo razvijala industrijaokje bodo stanovanjska naselja, kje. naj bi bile glavne prometne žile in kje naj bi se razvijala     druga infrastruktura. Predlaga tudi način urejanja posameznih naselij. Ne predlaga .pa konkretnih lokacij. Te bodo določene z urbanističnimi  načrti  in  redi ter zazidalnimi načrti, ki bodo narejeni na osnovi urbanističnega programa.
Več za radovljiško krajevno skupnost
Radovljica — Delegacija krajevne skupnosti Radovljica je obravnavala predlog za spremembo anek-** k samoupravnemu sporazumu o načinu in uporabi sredstev, ki jih ddavci temeljnih organizacij zdru-knega dela namenijo za zadovoljevanje skupnih  potreb  v krajevni skupnosti. Delegati so ugotovili, da w_potrebe krajevne skupnosti Radovljica znatno večje in da bo zato Prispevek   treba   nujno povečati, tnan zborom skupščine občine ob-^ Radovljica je predlagala, naj v} & prispevek   od  sedanjih 300 dinarjev povišal na 400 dinarjev na zaposlenega   delavca   na območju °Wine Radovljica.
Delegati so ugotovili, da ima krajevna skupnost Radovljica manj sredstev predvsem zato, ker prispevka ne plačujejo delavci, ki so Uposleni v državnih organih in v nekaterih družbenih dejavnostih. Prispevek naj bi plačevali vsi delavci, ki so zaposleni v državnih 0rganih, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih dejavnostih, banki, službi družbenega knjigo-vodstva in v društvih.
D. S.
Industrija naj bi se tudi v prihodnje razvijala v okviru sedanjih industrijskih centrov, z izjemo Sorice in Lučin, kjer so krajani predlagali, da se predvidi gradnja industrijskih obratov. V Skofji Loki pa se mora industrija iz mesta prenesti v industrijsko cono. Takšno opredelitev narekuje tudi energetska in komunalna opremljenost, prometna dostopnost in zaledje delovnih ljudi.
Stanovanjska gradnja pa naj bi se razvijala predvsem v večjih občinskih centrih in urbanistični program predvideva za gradnjo hiš do konca stoletja porabo 170 ha kmetijskih površin. Hkrati pa je odprl možnost za pozidavo v vseh drugih krajih s pogojem, da se ne posega na kvalitetna kmetijska zemljišča. Zlasti je to pomembno za hribovska naselja, kjer naj bi se prebivalcem z možnostjo gradnje odprla tudi možnost za stalno naselitev doma. Seveda je to pogojeno tudi z izgradnjo cest, trgovin, telefona ...
Ce bi na kratko strnili še pripombe občanov in delegacij, se iz vseh razbere podpora programu in zahteva, da se čimprej izdelajo urbanistični in zazidalni načrti. Pomembno je povedati tudi, da so v programu upoštevane vse pomembnejše pripombe občanov. Tako je upoštevana pripomba ŽrrQvcev, da bi gradili na severozahodu od sedanje stanovanjske cone, in Gorenjevaščanov, da naj se stanovanjska gradnja prenese na »Blat«. Prav tako, kot je že omenjeno, pripomba krajanov Lučin in Sorice, da se v njihovem kraju predvidi gradnja industrijskega obrata in prebivalcev Murav, Reteč in Zmin-ca, da se na njihovih območjih ne razvijajo vikend naselja, temveč naj se predvidi prostor za stanovanjsko gradnjo.
Iz pripomb je bilo tudi razbrati željo in zahtevo, da je treba pri načrtovanju kakršnekoli gradnje poskrbeti za varstvo okolja in zraka. Zahtevan fe bil tudi ostrejši nadzor nad odlaganjem odpadkov.
S sprejemom urbanističnega programa pa se začenja veliko delo sprejemanja nižjih urbanističnih dokumentov in določanja konkretnih lokacij za posamezne gradnje. Kot krono vseh teh dokumentov pa čaka delegate in občane prihodnje leto tudi še sprejem prostorskega plana občine Škofja Loka.
L. Bogataj
Cene ušle
Oktobra se je v Sloveniji podražila obutev, higienske potrebščine in čistila, vozila, šolske potrebščine, tekstil in ie vrsta drugih stvari, ki jih potrebujemo vsak dan doma in pri delu. V primerjavi z lanskim oktobrom so se cene dvignile za 14,5 odstotka, v prvih desetih meaecih letošnjega leta pa so bile v primerjavi z enakim obdobjem lani za 13,4 odstotka višje.
Decembra lani so bile cene v primerjavi z decembrom leta 1976 za 14,6 odstotka višje. To pomeni, da tudi letošnje povečanje cen zaenkrat še bistveno ne odstopa od načela, da se cene v enem letu ne bi smele več povečati kot v prejšnjem. Vendar pa ob tem ne smemo pozabiti, da letošnja zvezna razdelitev dviga cen v Jugoslaviji dovoljuje za Slovenijo največ 12-odstotno povišanje cen do konca decembra. Hkrati pa se nam napoveduje do konca leta še nekaj precej krepkih podražitev, ki bodo razkorak  med dogovorjenim in dejanskim povišanjem še povečale.
Železničarji v revoluciji
V avli skupščine občine Kranj so v torek, 7. novembra, odprli razstavo dokumentov in fotografij o revolucionarnem delovanju železničarjev Slovenije pred in med vojno.
Organizator desetdnevne razstave so aktivi borcev Železniškega gospodarstva Ljubljana. Bogato dokumentarno gradivo so prvič razstavili 14. aprila letos v Ljubljani. Poleg Ljubljančanov so si gradivo ogledali še Mariborčani, Novomeščani, Po-stojnčani in Novogoričani.
Železničarji so bili vse od začetka delavskega gibanja na Slovenskem številčna in pomembna veja delavskega razreda. V zadnjih letih prve svetovne vojne, ob koncu vojne in v prvih letih novoustanovljene države SHS so železničarji tvorili revolucionarno jedro slovenskega delavstva. V tem obdobju so z organiziranimi protestnimi shodi, zborovanji, mezdnimi in stavkovnimi gibanji — v generalni stavki leta 1920 pa že pod vplivom novo nastale komunistične stranke — *zahtevali socialnoekonomske, posredno pa tudi politične in nacionalne pravice.
Le debata na sestanku ni dovolj
Organizacija Zveze komunistov v kranjski občini se načrtno vključuje v priprave na volitve po krajevnih konferencah SZDL
KRANJ — Med pripravami na volitve v krajevnih konferencah SZDL prihaja do izraza prepričanje, da bližnja politična akcija ni le naloga socialistične zveze, temveč celotne fronte družbenopolitičnih sil. Še posebna odgovornost bremeni Zvezo komunistov.
V  kranjski  občini je  bila  akcijska,  organizacijska in vsebinska osnova bližnjim volitvam dogovorjena v organih občinske konference SZDL, na konferenci sami, še posebej pa na posvetovanju predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL. Povsod je bila poudarjena vloga Zveze komunistov. Akcija priprav na volitve se uresničuje po planu in daje ton delovanju ne le SZDL, temveč tudi drugim družbenopolitičnim organizacijam. Občinska organizacija Zveze komunistov skoraj ob vsaki priložnosti poudarja pomen tega dogodka. Tako je bilo na posvetovanju sekretarjev osnovnih organizacij, na zasedanju občinske konference, na ponedeljkovem sestanku sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz krajevnih skupnosti, prav tako pa tudi na sredini seji komunistov iz neposredne proizvodnje. Zveza komunistov je pri volitvah v SZDL soodgovorna tako pri kadrovanju kot pri sami izpeljavi volitev. Marsikje so se zato že odločili za  skupno delo osnovne organizacije ZK ali skupine komunistov in organov krajevne konference SZDL, še posebej pa koordinacijskih odborov za kadrovska   vprašanja.   Pomembno je,  da  so  za uspešno pripravljene in opravljene volitve po krajevnih konferencah SZDL enako odgovorni tako komunisti, ki so organizirani in bivajo v krajevni skupnosti, kot komunisti, ki v krajevni skupnosti  so,  organizirani  pa  so  drugje. Tega se člani organizacije Zveze komunistov vedno bolj zavedajo. Poslanstvo komunistov ob pripravah na volitve v SZDL še ni opravljeno z razpravo na sestanku in z besedičenjem o pomenu te akcije, ki je   potem   naložena   le   na   bremena   dragih. Vzpodbuda komunistov in sodelovanje sta nujna od začetka do konca, nič manj pa tudi potlej, ko boda novi organi krajevnih konferenc že izvoljeni in postavljeni pred konkretne naloge. Ena od njih je tudi dogovarjanje o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti.- Občinska skupščina je gradivo že sprejela in ga ocenila kot dobrega za nadaljevanje razprave. J. Košnjek
Delitev krajevnih skupnosti
Jesenice — V štirih krajevnih 'kupnostih jeseniške občine so že spravljali o predvideni delitvi krajevne skupnosti, ker so preveč ^viJ^ne in ne omogočajo aktivnej,-k&a delovanja vseh krajanov. Tako 80 o predvideni reorganizaciji razpravljali v krajevni skupnosti Javor-Qik-Koroška Bela, v krajevni skupnosti Plavž, v krajevni skupnosti ^ava in v krajevni skupnosti Žirovnica. *
Sofinanciranje športne dvorane
&kofja Loka — V okviru šport no-tt°nraževalne cone na Podnu bo z°ajena tudi športna dvorana. lt\-""tticija je bila izglasovana z refe-rtndtunom v krajevni skupnosti Škofja Loka. Sofinancerja gradnje *** tudi temeljna telesnokultuma •kupnost in občinska izobraževalna skupnost, ki bo iz sredstev za izgradio ceotra usmerjenega izobraževanja krila stroške gradnje telovadnic. Skupščina izobraževalne skupnosti j* že sprejela sklep, da bo za izgradnjo prostorov za letesno vzgojo v *portni dvorani namenila sredstva za 800 kvadratnih metrov, kolikor bi jih bilo potrebno zgraditi v skladu z normativi za predvideni program usmerjenega izobraževanja. Pri izračunu zneska udeležbe se bo upoštevala cena kvadratnega metra, dosežena ob izgradnji športne dvorane. Kot akontacijo bo izobraževalna skupnost prispevala 8,860.000 din, kolikor je moč oceniti ceno kvadrat -* investicijskega pro-skupnosti Škofja
nega metra iz
parna
Loka.
krajevne
M. Volčjak
Nasploh razprave niso povsem razčistile in odločile o nadaljnji organiziranosti večjih krajevnih skupnosti. Povsod so nalogo preložili na krajevne konference SZDL ali na posebne delovne skupine, ki naj bi pripravile temeljito pazpravo. Tudi udeležba na dosedanjih razpravah ni bila zadovoljiva.
V krajevni skupnosti Plavž so ugotovili, da je krajevna skupnost očitno preštevilčna, da se mnogo krajanov med seboj sploh ne pozna in je težko ugotavljati skupne interese. Razpravljalci so se zato načelno strinjali s predlogom za delitev, vendar pa so ostala odprta vprašanja kot so prostorske rešitve, podražitve služb-krajevnih skupnosti, materialna .osnova, kadrovske rešitve in financiranje. Posebej so poudarili, da primanjkuje kadra, sklenili pa so, da se oblikuje posebna delovna skupina, ki bo pripravila podatke za javno razpravo.
V krajevni skupnosti Sava so prišli do podobnih ugotovitev, v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela pa so se strinjali, da krajevne skupnosti ne bodo delili Zavzeli so se za to, da bi poživili delo po soseskah in po vaških odborih ter skrbeli za vsebinsko spreminjanje odnosov. V krajevni skupnosti Žirovnica pa so se strinjali s tem, da bi ustanovili dve krajevni skupnosti, nadaljnjo razpravo o preoblikovanju pa bo vodila krajevna konferenca SZDL.
Vse razprave po štirih krajevnih skupnostih, ki so zares prevelike in v* katerih je težko ugotoviti resnjčne interese krajana in delovnega človeka, se bodo nadaljevale, stališča pa se bodo izoblikovala v pripravah na volitve novih samoupravnih organov krajevnih skupnosti.
D. S.
Revolucionarnost je rasla v predvojnem delovanju in med okupacijo, pri čemer je imela poseben pomen obveščevalna služba na. železnici. Jeseni leta 1944 so pri glavnem štabu NOV in POS ustanovili prometno-tehnični oddelek z nalogo, da pripravi načrte in ljudi, ki bi v. najkrajšem času po osvoboditvi obnovili promet.
Revolucionarnost železničarjev potrjujejo tudi podatki: iz vrst železničarjev Slovenije je bilo proglašenih 9 narodnih herojev, 109 železničarjev pa je nosilcev partizanske spomenice.
Otvoritve kranjske razstave so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij skupščine občine Kranj in železničarji z Gorenjske.
M. Kunšič
RADOVLJICA - Poleg ostalih pomembnih odločitev, o katerih so razpravi/ali delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica na seji v sredo, 8. novembra, je bila na dnevnem redu tudi novelacija zazidalnega načrta Jarše pri Bledu. Delegati so načrt, ki obsega gradnjo novih štirih stanovanjskih blokov s spremljajočimi objekti sprejeli, obenem so poudarili, da bo treba v prihodnje na blejskem območju poskrbeti za intenzivno usmerjeno družbeno stanovanjsko gradnjo za potrebe združenega dela. — Foto: J. Zaplotnik
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj
objavlja prosta dela in naloge 1 KALKULANTA
Pogoj: srednja strokovna izobrazba — elektrotehnik jaki tok, 3 mesece poskusno delo
2 NK DELAVCA V DELAVNICI
Pogoj: osnovna šola, 3 mesece poskusno delo
Rok za prijavo je 15 dni od objave. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška 53 c.
Aneksi v razpravi
Jesenice — Minuli torek dopoldan so se sestali člani izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine na svoji 23. seji. Razpravljali so o vprašanjih, ki jih bodo v bližnji prihodnosti obravnavali delegati vseh zborov skupščine.
Izvršni svet je podrobneje obravnaval poročila načelnikov upravnih organov o izvajanju letošnjega programa dela. V njih je bilo poudarjeno, kaj je in kaj ni narejeno, zakaj je pri uresničevanju začrtanih nalog prišlo do odstopanj in katerih obvez se morajo organi lotiti v prihodnosti.
Sledila je razprava o predlogih aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976-1980 v letih 1979 in 1980. Izvršni svet je sklenil, naj o njih do začetka decembra razpravljajo in sklepajo vsi trije skupščinski zbori.
Člani izvršnega sveta so prav tako sklenili, da morajo delegati vseh zborov skupščine razpravljati in sklepati o predlogu osnov letnega razvoja občine Jesenice za leto 1979 ter predlogu odloka o potrditvi sklepnega računa proračuna jeseniške občine za leto 1977, ki kasni zaradi dolgotrajnega potrjevanja pri službi družbenega knjigovodtva.
Nato so člani sprejeli dve obsežnejši informaciji. Prva se je nanašala na organiziranost statističnih služb v jeseniški občini, druga pa na letošnje delo komisije za varstvo okolja pri izvršnem odboru gorenjske turistične zveze.
Na koncu so sklepali še o manjšem odmiku od urbanističnega načrta Blejske Dobrave in premoženjsko pravnih zadevah.
S. SAJE
Pogovor s porabniki
Jesenice — Danes ob 18. uri bo v delavskem domu Julke in Albina Pibemik na Javorniku pogovor s porabniki, ki ga v sodelovanju s trgovskimi delovnimi organizacijami s tega področja pripravlja svet potrošnikov v krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela.
S skupnimi pripravami na pogovor z občani so začeli že pred meseci. Tako svet potrošnikov kot trgovske organizacije si prizadevajo, da bi ob izmenjavi mnenj preskrbo občanov s potrebnimi izdelki izboljšali. Problemov pri tem je namreč vedno več. Zato bi jih v bodoče kazalo reševati skladno s predlogi občanov.
Ker v krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela ni bilo srečanj s porabniki že dalj časa, bo današnji pogovor o perečih vprašanjih glede preskrbe prebivalstva s tega področja prav gotovo koristen. (S)
Elanova jadralna letala
Po dvaindvajsetih letih je Elan prvi pri nas, ki se je začel ukvarjati s proizvodnjo jadralnih letal standardnega razreda — Prvi zadovoljivi koraki in velike možnosti nadaljnje uspešne proizvodnje — Izdelovali jih bodo na Fortuni
Begunje - Naša največja tovarna Športnega orodja Elan iz leta v leto izpopolnjuje svojo proizvodnjo, obenem pa sledi napredku in potrebam tržišča z novimi proizvodi, z novo tehnologijo in novimi materiali. V Elanu se zavedajo, da se mora navadno ročno delo umikati industrijski izdelavi, konstrukcijsko in pionirsko delo pa mora sloneti na izdelkih, ki so potrebni tržišču.
V Elanu so se zato po dvaindvajsetih letih odločili, da začnejo s proizvodnjo jadralnih letal. Letala bodo predstavljala vrhunski in plemeniti proizvod Elanovega nadaljnjega uveljavljanja v svetu, razen tega pa stoji tovarna v okolju, prav idealnem za -"takšno vrsto proizvodnje z neposredno povezanostjo z letalci in letalskim centrom v Lescah. V Elanu in okoli njega vrsta   jadralnih    pilotov,    ki so
Rripravljeni in strokovno usposob-jeni za to proizvodnjo, za katero v svetu in doma ne bo manjkalo naročil. Prodrli pa bodo seveda le z dobrimi in kvalitetnimi izdelki.
Tako je vzletelo že prvo Elanovo jadralno letalo, po sedemnajstih mesecih dela posebne strokovne skupine v okviru temeljne organizacije plastika. Pristopili so k dolgoročni
proizvodni kooperaciji za izdelavo jadralnih letal s firmo Glaser-Dirks.
Direktor temeljne organizacije združenega dela plastika Tadej Lazar: »Delavci, ki so zadolženi za proizvodnjo jadralnih letal so najprej opravili specializacijo v tovarni jadralnih letal v ZR Nemčiji. Prav gotovo so opravili pomembno in odgovorno nalogo, vsi pa se zavedamo, da bomo ob nadaljnji proizvod-
Z več dela in boljšo organizacijo bodo pri Tehniku skušali uresničiti naročila investitorjev — Foto: F. Perdan
Lažje do lokacije
Skupščina SRS je oktobra sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah posameznih določb republiških zakonov, ki govorijo o postopkih za pridobivanje lokacijskega dovoljenja. Namen sprememb je poenostaviti in skrajšati postopek pri pridobivanju soglasij za gradnjo.
Zakon odpravlja nekatera pismena soglasja, ki se v postopku pojavljajo dvakrat ali večkrat, ker jih morajo izdati različni organi. Tako po novem izda soglasje za gradnjo v varovalnem pasu javne ceste pristojni upravljavec ceste. Ta izda tudi dovoljenje za dovozni priključek in pristop na cesto. Zdaj sta o tem odločala dva različna organa. Podobno je z gradnjo objektov v gozdu ali v njegovi neposredni bližini. Možnost posega v gozd ugotavlja interesna skupnost gozdarstva.
Zakon tudi odpravlja soglasje sanitarne inšpekcije in inšpekcije za požarno varstvo za lokacijsko dovoljenje, ki je potrebno za stanovanjsko gradnjo, če je lokacija teh objektov v stanovanjskih soseskah, ki se urejajo z zazidalnim načrtom, h katerim sta omenjeni inipekciji te dali svoje mnenje. V takšnih primerih mora zazidalni načrt vsebovati vse zahteve, ki zagotavljajo, da so varovani higiensko-sanitarni oziroma požar-novarstveni interesi. Za zakonom je prenesena tudi pristojnost dajanja mnenj k urbanističnim dokumentom z republiške sanitarne in požarne inšpekcije na občinsko.
Več dela, da ugodijo naročnikom
V škofjeloški občini planirajo do konca srednjeročnega obdobja 560 milijonov dinarjev naložb. Letos naj bi od te vsote porabili približno 290 milijonov dinarjev, drugo pa prihodnje leto. Večino gradbenih del za nove objekte bo opravilo Splošno
Eradbeno podjetje Tehnik iz Škofje oke.
Vendar pa pri Tehniku že ugotavljajo, da pod sedanjimi pogoji in organizacijo dela ne bodo zmogli vseh naročil in bodo morali sprejeti določene ukrepe za povečanje proizvodnje. Predvsem menijo, da bo potrebno na vseh gradbiščih delati v podaljšanem času in to vsaj nekaj dni na teden. 0 uvedbi delovnega časa bodo razpravljali na zborih delavcev, da bi tako določili kar najbolj primeren razpored in da bi predvsem delavci sami na gradbiščih
povedali, kako naj delo organizirajo. Ce pa bi se delavci izrekli proti delu v popoldanskih urah, pa bodo morali investitorji poiskati druge izvajalce.
Ker gradijo stanovanja in nove delovne prostore in druge objekte v vseh večjih krajih občine, ki je po obsegu zelo velika, je potrebna dobra organizacija dela in poleg tega mora Tehnik imeti dosti s t roje v in druge delovne opreme. Več naročil kot običajno pa imajo v Zireh, zato bodo morali delavce in opremo premakniti iz drugih krajev v ta konec Poljanske doline.
Dobra organizacija dela po vsem območju in več dela, da bi lahko opravili vsa naročila, pa so tudi pogoj za uresničitev srednjeročnega programa Tehnika in priprava za planska izhodišča naslednjega srednjeročnega obdobja.
nji morali pritegniti k sodelovanju še več strokovnjakov in sodelavcev.
2e pred časom smo se domenili, da bo proizvodnja v naši stari a obnovljeni Fortuni. Po delni adaptaciji se bo začela proizvodnja prav v teh dneh in bomo tako letno proizvedli 25 letal, kar je dovolj za začetek. Ce bo več naročil, bomo seveda morali poskrbeti za nove delovne prostore.
Naše prvo letalo je poletelo na letališču Bruchsal v Zahodni Nemčiji zato, ker so bili naši delavci tam na izpopolnjevanju in so njihovo večmesečno delo ocenili nemški strokovnjaki, ki so nadzorovali izdelavo prvih dveh letal. Ocena je bila laskava, še posebno, ker so drugo letalo izdelali kar štirinajst dni pred rokom. Vsi smo bili izredno zadovoljni ob prvem uspešnem poletu našega prvega jadralnega letala, ki je standardnega razreda z dolžino sedmih metrov, z razponom kril 15 metrov in s težo 235 kilogramov ter z maksimalno hitrostjo 260 kilometrov na uro.«
Elan torej z izdelovanjem jadralnih letal stopa na novo pot, s katero bo nedvomno obogatil svojo proizvodnjo, tržišču pa prvi pri nas ponudil izdelek, ki ga zahteva in potrebuje. D. Sedej
Zaslužki čevljarjev
Poprečni osebni dohodek je znašal v prvem polletju v Alpini 5.050 dinarjev. Najnižji pa je bil 2580 dinarjev, kar je hkrati tudi zajamčeni osebni dohodek.
Delavci v temeljni organizaciji Obutev Žiri so imeli poprečno 4.650 dinarjev plače, delavci TOZD Planika 5.119 dinarjev, TOZD Obutev Gorenja vas 4.289 dinarjev, Prodaje 5.878 dinarjev in delavci skupnih služb 5.698 dinarjev osebnega dohodka. L. B.
Tečaji za delavce
Pri Tehniku v Škofji Loki posvečajo izobraževanju ob delu veliko pozornosti. Letos so že zaključili tečaj za kvalificirane tesarje, zidarje in za železokrivce. Tečaj je obsegal 236 ur predavanj in 160 ur praktičnega pouka. Med poukom so »obupali« le trije tečajniki, uspešno pa ga je zaključilo 11 zidarjev, 6 tesarjev in 4 železokrivci.
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
2ELEZPR
PROIZVODNJA V OKTOBRU
Glede na prve ocene je bil« v oktobru •kupna in gotova proizvodnja dosežena v nekoliko večjem obeegu kot spetem br a. Mesečne operativne programe so dosegle oziroma presegle tele temeljne organizacije: Plavž, Livarna, Valjarna debele pločevine, Zlcarna, Jeklovlek, Elektrode in Zeb-ljarna. Za planirano proizvodnjo pa so ostale Jeklarna, Valjarna bluming-ltekl, Valjarna žice in profilov. Hladna valjarna Bela, Hladna valjarna Jesenice, Profflarna in Vratni podboj i.
V temeljnih organizacijah, ki niso izpolnile načrtovanih nalog, je bilo ve* vzrokov za nedoseganie plana.
JEKLARNA: Martinarna je luno »eat dni v oktobru obratovala a leatimi 8M pečmi. Rasen tega je bila v daljšem remontu 8M ped it. 3 in je zato obratovala SM pec »t. 1, ki ima najmanjšo zmogljivost in zato običajno ne obratuje. V elektro jeklarni je bila podobna situacija kot prejšnje mesece; ob zahtevanem kvalitetnem programu je bila vzdržan ost doloblokov alabsa, zato pa je bilo ved remontov.
VALJARNA BLUMING-ŠTEKL: Za planom je ostala predvsem valjarna stekl, kjer zaradi pogostih okvar in zastojev na Broni ikarjah ni bilo mogoče razrezati celotno količino iz valjanih trakov.
VALJARNA 2ICE IN PROFILOV: Proizvodnja je bila nekoliko nitja, ker je bilo trajanje glavnega remonta podaljšano za pet izmen. Valjarna profilov pa je planirano skupno proizvodnjo presegla.
HLADNA VALJARNA BELA: Nekaj težav je bilo zaradi toplo valjanih trakov kvalitete Dinamo, to pa je posredno vplivalo tudi na nižjo proizvodnjo.
HLADNA VALJARNA JE8ENICE: Vzrok za malenkosten zaostanek za planirano količino je bil v zastojih in večji proizvodnji hladno valjanih trakov iz kvalitetnejših Jekel.
PROFILAHNA: Težave so bile zaradi občasnega pomanjkanja vložka, kar je povezano a alabim delom Bron« I k arij in manjšimi dobavami toplo valjanih trakov iz železarne Sisak ter izdelave profilov za nujno urgirana naročila.
VRATNI PODBOJI: Proizvodnja je bila nižja zaradi okvare rekuperatorja na au-tllni peči.
Ijg soiKi Umro
UVajM industrij«! gumijevih, usnjeml-aaW^a»l in kemičnih izdelkov
SEJA DELAVSKEGA 8VETA
Sredi oktobra so se sestali delegati delavakega sveta delovne organizacije iz vaeh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Na seji so sprejeli pravilnik o plačevanju izobraževalnih storitev, obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o sdruževanju v poslovno skupnost gumarske industrije Jugoslavije Guma in predlog statuta delovne organizacije.
Pogovor o novatorstvu
V vsaki tovarni sekcija
Kranjsko društvo izumiteljev in< avtorjev tehničnih izboljšav je te.'dni naslovilo na osnovne organizacije sindikata in vodstva organizacij združenega dela poziv, da bi ustanovili sekcije omenjenega društva v vseh večjih delovnih organizacijah in tudi v manjših, kjer pač imajo možnosti. Menijo namreč, da lahko le z organiziranim vodenjem no-vatorstva dosežejo izboljšanje inovacijske dejavnosti v združenem delu.
»Kranjsko društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav deluje v Kranju že več kot deset let,« je povedal predsednik Marjan Peneš, precizni mehanik iz TOZD Vzdrževanje v kranjski Savi. Ima več kot 70 članov, ki večina delajo v Savi in Iskri, iz drugih delovnih organizacij pa se v društvo vključujejo posamezni novatorji na svojo željo. Bolj aktivno je v zadnjem času, ko novatorstvu posvečamo spet več pozornosti, oziroma ko smo v naši družbi in v združenem delu spet spoznali, da z raznimi tehničnimi izboljšavami in izumi ter s spodbujevanjem inventivne dejavnosti lahko prihranimo velike denarje.
Za primer naj povem, da smo samo v Savi lani prihranili 7,74 milijona dinarjev od izboljšav in izumov, ki jih je predlagalo 58 inovatorjev. Letos pa so že 103 inovatorji s svojimi predlogi pomagali do več kot 3. milijonov prihranka.«
»Kje je ključ za takšen uspeh?«
»Predvsem smo invetivno dejavnost zapisali v vse naše samoupravne akte kot eno od pomembnih dejavnosti. Poleg tega smo inovatorji dobro organizirani in imamo v Savi svojo sekcijo. Pomembna pa je tudi novost, da so novatorji lahko tudi strokovnjaki. Dolgo je bilo namreč sporno ali so tehnične izboljšave, ki jih predlagajo visoko izobraženi delavci inovacije, ali pa je
razmišljanje o izboljšavah 1« del njihove redne delovne obveznosti. Ta novost se je i«ka^a|a u izredno dobro, saj ponavadi inovacije strokovnjakov prinesejo veliko večje koristi kot pa izboljšave, ki jih predlagajo delavci v neposredni proizvodnji
V Savi so novatorstvu dale podporo tudi vse družbenopolitične organizacije in vodstvo delovne organizacije. Prišli smo celo tako daleč, da bomo a posebnimi razpisi za tehnične izboljšave skušali najti koristne predloge za odpravo problemov v proizvodnji«
»V Savi imat« torej dobre pogoje sa inventivno deiav-nott. Kako je drugod?«
»Podobno kot v Savi je urejeno tudi v Iskri. Težave pa so v manjših delovnih organizacijah. Zato društvo pripravlja, skupaj z občinsko   raziskovalno skvipnotjo skupno akcijo za poživitev te dejavnosti povsod. Vendar so to šele prvi pogovori V skladu z zakonom o združevenem delu in priporočili zveze  sindikatov bi namreč morala občinska raziskovalna skupnost inovacijsko dejavnost že vklučiti v svoj srednjeročni program. Prav tako tudi večina delovnih organizacij pospeševanja inovacij nima v srednjeročnem programu. Ker so na našo   dejavnost   pozabili, tudi financiranje sekcij in društva ni urejeno.«
»Kaj predlagate?«
»V društvu smo predlagali, da bi v vseh delovnih organizacijah kjer so seveda možnosti zato. ustanovili sekcije društva izumiteljev   in   avtorjev tehničnih izboljšav. Sekcija naj bi za svoje delo dobila pol promila od vrednosti prihranka od inovacij v določenem letu. Financiranje društva pa se mora urediti v okviru raziskovalne skupnosti«
»Ste vi tudi novator?«
»V petnajstih letih, kar delam v Savi sem prijavil več kot 20 izboljšav in izumov.«
L. Bogataj
Pogoji: Pod 1.
Pod 2.
Tiskarna in kartonaža
Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj, Moše Pijadeja 1 TOZD STAVEK KRANJ, b. o.
objavlja prosta dela in naloge za 1   2 STROJEPISKI 2. 1 KOREKTORJA
a) končana administrativna šola z znanjem strojepisja
b) preizkus znanja (strojepisje, slovenščina)
c) .{-mesečno poskusno delo ... . .,
a) višja šola s pasivnim znanjem tujih jezikov z en
h, sSfl^las M«-.no prakso v grafični dejavnost,
v) {-mesečno poskusno delo
Delo «e zdru*uK .a nodolofen *f»m"£v* organizacij««  I K GorenjaKJ "L,-,ih i* dvoizmensko «Lin
Petek, 10. novembra 1978
MNJ
KINOPODJETJE KRANJ, p. o. Kranj, Stritarjeva 1
objavlja
prosta dela oziroma naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJA
Pogoji:
Srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj v finančnem knjigovodstvu.
Za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas se bomo odločili po dvomesečni poskusni dobi.
Pismene ponudbe z dokazili pošljite na upravni odbor najkasneje v 10 dneh od dneva objave.
>
> o
Radho Polič in Zvezdana Mlakar vanje pomladi
slovenskem filmu Prazno-
V kranjskih kino dvoranah si bomo lahko prihodnji teden, kasneje pa tudi drugje na Gorenjskem, ogledali štiri nove filme. Eden od njih je letošnji slovenski izdelek Praznovanje pomladi režiserja Franceta Stiglica. Pripoveduje o ljubezenski strasti in maščevanju, ki vodita v uboj. Usoda treh, štirih ljudi se odloči med praznovanjem poganskega običaja, med kuren-tovanjem.
Precej pozornosti bo verjetno  deležen   tudi ameriški film, politična drama, Zadnji tarok somraka, delo priznanega  režiserja   Roberta Al-dncha. Glavna oseba filma je general ameriškega letalstva terence   Dell   (Burt Lan-cesler), ki se v toku vietnamske vojne znajde v zaporu zaradi nasprotovanja   ameriški vojaški politiki .. .
V Ljubezenskih zgcdah in nezgodah bomo srečali ameriškega lepotca Roberta Red-forda. Film pripoveduje o dveh fantih, ki sta prijatelja kljub
različnim pogledom na svet in možnostim za življenje. V filmu nastopa še nekoliko lepo-tičk, vse skupaj pa se odvija v ozadju motornih dirk. Torej film 8 precej lahkotno vsebino in    neštetimi privlačnostmi.
O Svakinji, četrtem filmu na kranjskem širokem platnu, pa velja povedati le to, da je italijanska seksi komedija brez kvalitetnih ciljev.
H. J.
Umetniške prireditve le za peščico
Trtic — V letošnji jeseni je kulturna bera v tržiški občini resnično izjemna. Poleg vsakoletnih kulturnih prireditev — otvoritve razstav, proslave in podobne — pa je bilo zlasti oktobra Tržičanom ponujeno dvoje vrhunskih umetniških doživetij, v začetku novembra pa še tretje.
V sredini oktobra je v konferenčni dvorani novega upravnega poslopja tovarne obutve Peko s solističnim koncertom na harfi gostovala priznana slovenska umetnica Pavla Uršič. V enournem koncertu »S harfo skozi stoletja« je v glasbeni in besedni govorici predstavila ta zanimivi instrument.
Konec oktobra je komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Tržič pripravila večer filmske umetnosti. V skoraj dveurnem sporadu so člani Filmskega kluba Tomo Križ-nar prikazali svoje fdme starejšega datuma, ki so na različnih festivalih amaterskega filma pri nas in v tujini poželi lepo vrsto visokih priznanj.
V soboto, 4. novembra, pa je Glasbena mladina Tržič povabila člane pihalnega kvinteta Paul Taffanel iz Pariza. Francoski glasbeniki so zaigrali vrsto skladb različnih avtorjev, ob tem pa poslušalcem, večinoma mladini, ponazorili igranje na posameznih instrumentih, njihove značilnosti ter dokazali dovršeno obvladovanje zahtevnih pihal.
Žal so ob tem enkratnem kulturnem dogodku v Tržiču zatajili zlasti obiskovalci, saj se je v dvorani zbralo le okrog osemdeset ljubiteljev glasbe. Nasploh kaže, da bo potrebno še veliko organiziranih naporov za to, da umetnost ne bo le ponujena, pač pa tudi sprejeta. Ni pa približevanje kulture le stvar društev ali posameznikov, ampak kulturne zavesti vseh občanov. -mv
Moderna glasba pod drobnogledom
Kranj - Zabavna glasba je sestavni del življenja sodobnega človeka. Z njo se srečuje na vsakem koraku; ko prisluhne radiu, televiziji, ko zavrti ploščo ali magnetofonski trak. Kakšna je ta glasba, se verjetno malokdo vprašuje.
Vend«
RAZSTAVA V SOLI KRANJ — V prostorih Visoke šole za organizacijo dela v Kranju razstavlja svoje novejše grafike akademski slikar Janez Bernik. Razstava je namenjena tako študentom šole kot drugim obiskovalcem.
V torek, 14. novembra, bo ob 17. uri v sejni sobi šole o Berni-kovem slikarstvu pripovedoval Tomaž Brejc, docent na Akademiji za likovno umetnost, medtem ko bo pisatelj Rudi Šeligo Podal enega od možnih gledanj na popolnoma določeno sliko (»Roka«). Razgovor bo poznavalcem Bernikovega slikarstva Ponudil možnost za izmenjavo mnenj, tistim, ki tega slikarstva ne poznajo dovolj, pa sredstvo za boljše poznavanje slikarstva •ploh in še posebej Bernikovega ustvarjanja. J. U.
»MATIČEK« NA KOROŠKEM
RADOVLJICA - Igralci radovljiškega Linhartovega odra bodoVvojo izredno uspelo predstavitev veseloigre Ta Veaeli dan aUMltiček se ženi konec tega tedna pokazali tudi koroškim Slovencem V okviru redne kulturne izmenjave z zamejstvom bodo v soboto zvečer zaigrali v Brnici, v nedeljo pa v^Železni Kspli.
GALERIJA BLED
BLED - V hotelu Park, kjer ima stalen razstavni prostor Galeriia Bled, se tokrat predstavlja akademski slikar Tomaž Krtiinik s sodelovanjem amaterja Janeza Bizjaka. Z vrsto pečale opozarja na zdaj že kar pozabljen, toda vseskozi prisoten predmet nekdanjega vsakdana. Vendar pa Kržišnik ne more mimo te*«, da si ne bi kot resen umetnik zastavil vprašanja in hkrati dal nanj tudi že odgovor, kakšna je bila nekoč pečnica in kakšna je lahko danes. .
Zanimivo razstavo bodo odprli drevi ob 17. uri.        H J.
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
V afestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kmtarnoZBTodovinska  in   umetnostnozgodovinska  zbirka ter stalnuB razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dohnarja 1 nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razsti Kmoejo gospodarstvo v Gornjesavski dolini.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba V galeriji Prešernove in Mestne hiše je odprta razstava Slovenski kraji in naselja v preteklosti. Razstavo, ki jo le nrioravila in posredovala Narodna galerija v Ljubljani, bo odcrta do 23. novembra. V kletnih prostorih Prešernove hiše je na oaied razstava Reški grafiki, ki jo je pripravil Nejč Slapar, uvod v katalog pa je napisal Franci Zagoričnik.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedeljo popoldne, od 10. do 12. in od 1«. do 18 ure.
V Csarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveiki kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, kije opremljen z etnološkim gradivom.
V
razstavo
ar pa poznavalci moderne glasbe zatrjujejo, da glasba ni le sredstvo za ustvarjanje lastnega razpoloženja. Ce jo znamo poslušati, nam da dosti razmišljanja; z njo odkrivamo družbo, svet, skratka nas duhovno bogati.
Ali pa tudi ne. Večina moderne glasbe je namreč na izredno nizki *>y kvalitetni ravni. A ločiti dobro od slabega je težko. Zato je skupina mladih že pred leti poskusila organizirati vrstnike v društvo, v klub ljubiteljev glasbe, ki bi jih vzgajal, jim ponudil pregled nad kvalitetnimi stvaritvami moderne glasbe, tovarištvo, družabnost.
Klub ljubiteljev glasbe, ki obstoja pri glasbenem centru v okviru Zveze kulturnih organizacij Kranj, te cilje že od vsega začetka zasleduje in izpolnjuje. Organiziran v petih sekcijah — koncertni, diskofilski, informativni, propagandni in tehnični — prireja klubske koncerte raznih domačih izvajalcev te,r azloča kič s tem da pokaže, kaj je dobro.
Sredi novembra bodo člani kluba pripravili  prvega  od  letos predvidenih treh klubskih večerov, ki bodo po tematiki razdeljeni v ročk, jazz in glasbo novega vala. S temi večeri, vseh skupaj bo okrog štirideset, bodo »gostovali« pri mladih v krajevnih skupnostih. S sodelovanjem kranjskega društva Glasbene mladine s filmskimi   amaterji   in likovnimi umetniki načrtujejo še slupne tematske večere, ki pa jih bodo zaradi prostora prisiljeni prenesti v drugo polovico šolskega leta, čeprav so z njimi nameravali začeti že v teh dneh. Prostor je tudi sicer eden od glavnih ovir kluba ljubiteljev glasbe, pri čemer pa žal niso osamljeni, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi druge številne kulturne skupine in društva.
H. J.
»Otroci rišejo svojo deželo in dom«
Kubanska komisija za UNESCO je razpisala mednarodni natečaj za najboljšo otroško risbo iz neuvrščenih dežel. Natečaj na temo »Otroci rišejo svojo deželo in dom« organizirajo ob šesti konferenci neuvrščenih detel, ki bo prihodnje leto v Havani in ob mednarodnem letu otroka. Otroci od petega do štirinajstega leta starosti naj bi risbe poslali kubanski komisiji za UNESCO v Havani najpozneje do 31. marca 1»7«. leta.
ŽELEZNIČARJI V REVOLUCIJI - Potem ko je obšla že nekatera večja slovenska mesta, je razstava Železničarji v revoluciji, ki jo je pripravil aktiv ZZB pri Železniškem gospodarstvu v Ljubljani, prispela tudi v Kranj. Do 16. novembra so v avli skupščine občine na ogled dokumenti in slike, ki zajemajo obdobje od 1919. leta do prvih povojnih let obnove slovenskih železnic. Posebno je poudarjen ogromen delež železničarskih delavcev v narodnoosvobodilnem boju. (H. J.)
ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOZD Tovarna telefonskih enot, Blejska Dobrava 124
po sklepu Komisije za delovna razmerja in osebne dohodke
razpisuje prosta dela in naloge
sekretarja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba — pravne, sociološke ali org.-kadrov-ske smeri in 3 leta izkušenj pri opravljanju ustreznih del in nalog ali
— višja izobrazba — pravne, upravne ali org.-kadrovske smeri in 5 let izkušenj pri opravljanju ustreznih del in nalog.
Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Po preteku mandata je kandidat lahko ponovno izbran.
objavlja prosta dela in naloge
mojstra
'  — srednja izobrazba — elektro smeri
— šibki tok in 6 let ustreznih delovnih izkušenj
višjega razvijalca I
— višja izobrazba — elektro smeri
— šibki tok in 6 let ustreznih delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela morajo kandidati poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra elektromehanika Kranj, TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava 124.
Kandidati bodo o izidu razpisa in objav obveščeni v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta oziroma komisije za delovna razmerja in osebne dohodke.
Cepljenje proti gripi
Obveščamo vse občane, da bomo tudi letos cepili proti gripi z mrtvo vakcmo Za vse upokojence, njihove svojce in posamezne aktivne delavce, za katere ne bo cepljenje posebej organizirano, bo cepljenje v zdravstvenem domu Kranj Cepljenje je dvakrat v presledku enega meseca
I. cepljenje 18 11. 1 978 II cepljenje: 16. 12. 1978
od 8 ure do 1 1 ure od 14. ure do 17 ure
od 8 ure do 1 1 ure od 14. ure do 1 7 ure
Cena dvakratnega cepljenja za upokojence je 20 50 dinarjev (ostali del jim poravna Regionalna zdravstvena skupnost Kranj)
Za vse ostale je cena za dvakratno cepljenje 41 dinarjev Znesek se plača pri prvem cepljenju!
TOZD zdravstveni dom Kranj
Žito Ljubljana TOZD Pekarna Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
1. pomočnika vodje ekspedita
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
2. referenta za splošne zadeve
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta).
Pogoji:
pod 1.: šola za prodajalce ali poklicna šola pekovske stroke; pod 2.: srednja ekonomska šola ali upravno-administrativna šola.
Poskusno delo traja 2 meseca. S stanovanji ne razpolagamo. Prijave je treba vložiti v 8 dneh po objavi na upravi Žito, TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8.
G LAS 6. stran
Petek, 10. novembra 1978
Ob urbanističnem urejevanju Dupelj
Bojazen za obdelovalno zemljo
Predlog dupljanskih kmetov Janka Šparovca in Jožeta Rozmana, da zidave ne bi širili na najbolj rodno zemljo, nam vsiljuje vprašanje, če se vsi in povsod resnično zavedamo pomena javne razprave in sodelovanja pri nastajanju raznih urbanističnih dokumentov
DUPLJE - Janko Sparovec iz Zgornjih in Jote Rozman iz Spodnjih Dupelj sta na izvršni svet kranjske občinske skupščine naslovila pismo, v katerem izražata negodovanje zaradi širitve zazidalnega območja Dupelj na zemljišča številka 782, 787 in 7M katastrske občine Duplje. Sva kmeta, pravita v dopisu, in najine parcele sodijo med izredno  dobra  kmetijska zemljišča,
deloma travniška in deloma njivska. Zemljišča so ravna in zato primerna za obdelavo. Meniva, poudarjata, da je škoda dobro zemljo predvidevati za gradnjo. Zanjo naj se uporablja kvalitetno slabša zemlja, ki jo je v katastrski občini Duplje dovolj in zato naselje ni treba siriti na odprto polje in na najboljša kmetijska zemljišča med staro železniško  progo  in  glavno cesto.
Statistiki več veljave
Zavod za statistiko SRS je že poleti organiziral regijske sestanke s predstavniki občin o organiziranosti statistične službe po občinah. Na teh sestankih so se pogovorili o problemih, ki se pojavljajo in ki ovirajo uspešnejše delo statističnih občinskih služb. Ugotovili so, da ima večina občin podobne probleme.
Statistične službe po občinah obdelujejo statistične podatke za potrebe občin in za te obdelave porabijo večino svojega delovnega Časa. Razen tega občine sodelujejo tudi pri republiških statističnih akcijah, pri vsakem izrednem statističnem delu pa nastanejo problemi ob pomanjkanju časa za mesečne obdelave. Povezave občinske statistične službe z republiško službo pa so nujne.
Pri delu se pojavljajo precejšnji problemi zaradi neorganiziranosti statističnih služb v delovnih organizacijah, predvsem manjših ter tudi zaradi podcenjevanja pomena statistike. Občina dobi precej poročil po preteku roka, poročila pa so tudi
večkrat pomanjkljiva in nepravilna. Nujno je zato ta poročila primerno obdelati, jih dopolniti in popraviti. V občinah je delo ročno, z veliko porabljenega časa, ki bi ga sicer lahko porabili za statistične analize. Po občinah se bodo zato morali dogovoriti, kako bi statistične službe ustrezneje organizirali in si zagotovili večjo kvaliteto in učinkovitost. Prav tako pa se bodo morale statistične službe tesneje povezati z republiškim zavodom in poročevalskimi enotami zaradi metodologije posameznih služb in zaradi strokovnega sodelovanja pri izpolnjevanju poročil. Tako bi dobili tudi kvalitetnejša poročila.
Te ugotovitve, ki so jih izrekli na posvetih in o katerih zdaj razpravljajo tudi v gorenjskih občinah, veljajo prav za vse občine. Statistiki bo potrebno v prihodnje zagotoviti mesto, ki ji pripada, kajti zdaj je vse preveč zapostavljena, delovna mesta statistične službe premalo cenjena in nagrajevana.
D. S.
D TRAKT Z ZAMUDO - D trakt poleg hotela Park na Bledu bi morali po načrtih zgraditi ie letošnje poletje, vendar se je gradnja zavlekla tako, da je danes poleg Park hotela še vedno gradbišče. V D traktu, ki bo za Bled prav gotovo velika pridobitev, bosta imela svoje trgovske lokale Murka in Specerija, v spodnjih prostorih pa bo tudi disco z 250 sedeti. — Foto: J. Zaplotnik
Žito Ljubljana
TOZD Triglav Lesce Komisija za delovna razmerja
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. ANALITIKA
2. BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE
3. SALDAKONTISTA 4 LIKVIDATORJA
5. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
6. OBRAČUN IN EVIDENCA OBVEZNOSTI
7. STROJNEGA KNJIGOVODJE
8. ADMINISTRATORJA
v splošno kadrovskem sektorju
9. VOZNIKA VILIČARJA
Pogoji:
Pod 1.: I. stopnja ekonomske fakultete ali VEKS-a, 1 leto delovnih izkušenj ali ekonomska srednja šola, 3 leta delovnih izkušenj
Pod 2. do 7.: Srednja ekonomska šola s 3-letno prakso v računovodstvu
Pod 8.: 4-letna upravno administrativna šola, 2 leti delovnih
izkušenj v splošno kadrovskem sektorju;
Pod 9.: Izpit za voznika viličarja, 1 leto delovnih izkušenj
Za navedena dela in naloge je določeno dvomesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev do 25. 11. 1978 na naslov: Žito Ljubljana, TOZD Triglav Lesce Šobčeva 15 — splošno kadrovski službi
Opozarjava, da lahko drugačno obravnavanje pripelje do tega, da kmet izgubi eno leto eno parcelo, drugo leto drugo, nazadnje pa ni več ekonomske zainteresiranosti pri naslednikih. Prav tako pa tudi ni več ekonomske računice za obdelavo kmetije.
Najprej je treba povedati dejstva, ki nam jih je posredoval skupščinski oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v Kranju. Gre za nastajanje detajlnega urbanističnega reda v krajevni skupnosti Duplje. Njegov osnutek je bil precej dolgo razgrnjen v krajevni skupnosti. K sodelovanju pri nastajanju dokumenta je bila pozvana krajevna skupnost. Soglasje k osnutku so dali vsi, ki ga morajo dati po zakonu: od krajevne skupnosti, kmetijskozemljiške skupnosti do gozdarjev. Prvi del javne obravnave je končan. Pripombe bodo obdelane in kolikor mogoče upoštevane v predlogu detajlnega urbanističnega reda, ki bo ponovno posredovan v obravnavo krajevni skupnosti, nato pa bo sledila še razprava na komisiji za prostorsko planiranje in urbanizem ter na izvršnem svetu. Končno bo o predlogu sklepala občinska skupščina.
Vsiljuje pa se vprašanje: Razumljiva je bojazen kmetov za dobro obdelovalno zemljo, ki je osnova za njihov obstoj in razvoj. Tudi stališča, da se je treba gradnji na rodovitnih površinah izogibati in jo usmerjati na slabše donosna, so že našla družbeno podporo. Menimo, da je v tem primeru odpovedalo vključevanje najodgovornejših za nastajanje urbanističnega reda v prvi in najbolj pomemben del (fazo) dogovarjanja, zbiranja predlogov in pripomb ter njihovega usklajevanja. Že ob razpravah v Dupljah so bila najverjetneje znana stališča omenjenih kmetov. V takih primerih se lahko kmetijsko-semljiška skupnost in krajevna skupnost najtvornejše vključita v snovanje urbanističnega dokumenta trajne veljave. Žal je to za zdaj še naša velika hiba, ki se ponavlja tako pri oblikovanju razvojnih in prostorskih planov krajevnih skupnosti kot pri nastajanju odločitev, ki presegajo krajevne in večkrat tudi občinske meje. Če bi bilo temu tako, ne bi bila tako pogosta naknadna posredovanja na najrazličnejše organe in posameznike; pa tudi do potrebnih dokumentov bi prišli mnogo prej.
J. Košnjek
Delavski svet
TOZD Hoteli Pokljuka
razpisuje prosta dela in naloge:
1. KUHINJSKE BLAGAJNIČARKE za določen čas, enoletna praksa
2. 3 KV NATAKARJEV za nedoločen čas, enoletna praksa;
3. POMIVALCA KUHINJSKE POSODE
za določen čas;
4. KV KUHARJA za določen čas, enoletna praksa;
5. SOBARICE
za določen čas, enoletna praksa
6. VZDRŽEVALCA BAZENA
za določen čas, enoletna praksa — izpit;
7. DELAVCA NA VLEČNICI za določen čas, enoletna praksa — izpit;
8. DELAVCA
NA PARKIRNEM PROSTORU za določen čas, lahko upokojenec.
Vabimo sodelavce-inte-resente, da se 15 dni po objavi pismeno z dokazili predstavijo na naslov:
Sporthotel Pokljuka, 64260 Bled.
Z zimskimi meseci se bližajo tudi bolezni
Kako užugati gripo
Te dni je potekel rok za prijave cepljenja proti gripi, ki ga bodo tudi na Gorenjskem izvedli zdravstveni domovi in pa Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske. Cepljenje proti influenci, kot vemo, sodi med neobvezna cepljenja, za katerega plača polovico stroškov regionalna zdravstvena skupnost, če se v posamezni delovni organizaciji odloči za cepljenje tri četrtine delavcev.
Po izkušnjah iz preteklih let pa se vse premalo ljudi odloča za zaščitno cepljenje, kar seveda pomeni, da je kolektivna zaščita pred obolenjem manjša in manj uspešna kot bi lahko bila, če bi se s cepivom zaščitilo vsaj 80 odstotkov prebivalstva. V Jugoslaviji se vsako leto cepi proti influenci le kak milijon prebivalcev, kar pa seveda ne pomeni zadostne zaščite v primeru, da bi nas opljusnila epidemija influence. Medtem ko mod delovnimi organizacijami in tudi šolami ni ravno velikega odziva, se za cepljenje vedno v veliko večjem številu odločajo starejši ljudje in pa bolniki s kroničnimi obolenji, saj bi zanje influenca utegnila imeti resnejše posledice.
Na voljo sta dve vrsti cepiva in sicer takoimenovano mrtvo cepivo za odrasle in otroke od 7. leta starosti naprej, s katerim se je treba cepiti dvakrat. Močnejšo zaščito pa seveda predstavlja »živo« cepivo za odrasle s trikratnim cepljenjem; za otroke in mladino od 7. do 18. leta je to cepivo, s katerim a« cepijo dvakrat, pripravljeno v primernejši blažji koncentraciji.
Za zadaj pri nas še ni gripe, medtem ko se v svetu ie pojavlja in ker za viruse ne veljajo nobene meje, lahko pričakujemo takšen obisk morda že v prihodnjem mesecu ali pa šele na spomlad. Virologi so že odkrili, da letos ljudje obolevajo za tako-imenovanim »ruskim« virusom, zaradi katerega so začeli obolevati že lansko jesen. Če bodo napovedi držale, se nam obeta hujši val gripoznih obolenj, pred katerim se bomo sicer zavarovali s pripravljenim cepivom; ker pa se za to neobvezno cepljenje pri nas odloča le okoli 5 odstotkov prebivalstva, bi večja epidemija gripe utegnila imeti — zaradi bolezenske odsotnosti zaposlenih — kar velike gospodarske posledice.
L. M.
J
Kranjska občina v prihodnjem letu
Koristna že prva dopolnil
Sestavljavci resolucije o politiki izvajanja družbe nega plana kranjske občine v prihodnjem letu si veliko obetajo od razprave po delegacijah in med nosilci družbenega planiranja, koristna dopolnila pa naj bi dalo tudi zasedanje občinske skupščine 22. novembra
Kranj — Opozorila sestavljavcev osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj v prihodnjem letu, da je dokument res šele osnutek v pravem pomenu besede, da bo dobrodošlo in nujno vsako dopolnilo in da vsi nosilci planiranja niso posredovali podatkov, so bila potrjena na ponedeljkovi seji izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Svet je razen komisije za planiranje prvi razpravljal o osnutku in imel nanj precej pripomb. Predvsem bo vztrajal, da se morajo vsi, od delegacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, vključiti v snovanje predloga resolucije in zavedati pomena nastajajočega dokumenta. Vsi so že prejeli gradivo. Se posebej tisti, ki imajo pri uresničevanju družbenega plana pomembnejše naloge, morajo do 16. novembra posredovati pripombe in dopolnila. Sledila bo ponovna razprava na izvršnem svetu, za njim pa 22. novembra na občinski skupščini, od katere sestavljavci osnutka resolucije veliko pričakujejo. Ker gradivo šele nastaja in je še nepopolno, se za zdaj še ne kaže podrobneje spuščati v njegovo vsebino.
2e prva dopolnila in pripombe komisije za družbeno planiranje in izvršnega sveta so bila koristna. Konkretneje in ne le površno bo treba zapisati, kako se bodo prihodnje leto razvijale družbene dejavnosti, kakšno stališče zavzeti do zaposlovanja in kako obravnavati razvoj
manj razvitih krajevnih skupnosti, gorskih in obmejnih kmetij. Ocenit je treba naloge pri urbanizmu m zunanjetrgovinski menjavi,  saj a? plan   pokritja  izvoza   z izvozom umika. Bo 2-odstotni porast zaposlenosti dovolj za doseganje Hodstotnega povečanja obseganja prošr-vodnje, saj le novi stroji s tehnologijo ne pomenijo vsega? NepopolM so   poglavja   o   odnosu hrsnjaV občine do Gorenjske in premalo je povedanega   o   usmerjeni stanovanjski gradnji, revitalizaciji sterep Kranja, prispevku združenega deti za gradnjo družbenih objektov, saj kolektivom   ostaja N vedno man; denarja za svojo obnovo itd. & posebno ostro je bilo na izvršnem svetu    izpostavljeno komunalo področje. Resolucija mora konkretneje spregovoriti,  kaj  bo novega prihodnje leto v kranjski občini pn komunalni dejavnosti, kako se uresničujejo nekateri že sprejeti zakoni kako je komunalna dejavnost sploh organizirana   in   kakšnih  cen « nadejamo.
Čim bolj celovita ocena prihodnjega leta v kranjski- občini k omogočila tudi tvornejše vključevanje v razpravo o republiški resoluciji o uresničevanju družbenega plani SRS v letu 1979. Tudi ta dokum«: gre v razpravo. 2e sedaj je jasno, d» so nekatera, za Kranj pomembo* področja izpuščena. Zato bi bio prav, če bi delegati kranjske skupnosti o tem spregovorili na zser danju republiške skupščine 23. nr vembra. J. Košnjek
Časopisno podjetje
Glas Kranj
Upravni odbor ČP Glas objavlja prosta dela in opravila
montažerja oblikovalca
Kandidat, morajo izpolnjevat, splošne pogoje m .met. dokončano
industrijsko grafično šolo
■ni^pn cas do uspešno prestanem 3-meseč
Delo se združuje za "^dočentas po    p .^^ nem poskusnem delu Stanovanja ni r d.dat. z ustrezno prakso
■ ■   ,ahkn kandidati dobijo v tajništvu DO
Vse potrebne informacije lahko Kanu.u
i; in oDisom dosedanjih dal in opravil Pismene prijave z dokazili m uk ^ ig7g pa nasjov; £p naj kandidati pošljejo do vk jucno ipi8om tM upnivni
Glas. 64000 Kranj, Moše Pijsdeja i"     h r odbor«. __ i /
VAŠA PISMA
NAJDRAŽJI MESTNI PROMET V SFRJ
Svet v tem tednu
Namen tega zapisa je večkraten. Kraj dogajanja: Kranj. Zaporo mostu čez Kokro — pri pošti (z dne 15.9.1978), ki še sedaj velja, so več ali manj občutili vsi občani; tisti z jeklenimi konjički, kakor tisti brez njih. Ti zadnji še bo(j.   Kot   vemo,   ima Kranj sorazmerno zelo razvit mestni promet. Med njimi so tudi prvotne proge Hrastje—Primskovo ter Čirče—Britof. Z zaporo mostu brez posebnih obvestil ter navodil so nepripravljeni delavci OZD Alpetour - TOZD Potniški promet naredili resno zmedo. Prvotno progo so razdelili na dve etapu Če se pelješ iz Čirč na Prim-skovo, si plačal 6 ND (ca. 5 km). V Ljubljani da. 10 km - 3,5 ND. če kupii žetoh, pa samo 3 ND., Razlika je očitna, razen tega je neusklajen odhod avtobusa za Britof izpred veleblagovnice Globus. Mladi ter otroci so ga ujeli, če so pohiteli, drugače pa ure čakanja. Kaj pa starejši občani, upokojenci? Če gre do zdravstvenega doma, mora enako plačati 6 N D. Matematika je jasna. Zaradi tega je rentabilnost padla. Precejšen del KS ČIRČE-PLANIN A-HU JE so se odpovedali tej potrebi in s svojimi »konjički* po bližnjici hitijo v mesto (SAVSKA CESTA-JELENOV KLANEC). Po enomesečni zmedi se je vprašanja lotilo glasilo GLAS z javno anketo. Rezultat je na po-
Žledpozitiven, vendar so si potre-t občanov odgovorni v TOZD Potniški promet po svoje razlagali. .Videli so motnost uveljavitve monopolnega položaja. Rečeno storjeno. •
19.10\ so uvedli novo varianto HRASTJE - PLANINA - IND. CONA-KRANJ AP. Je potrebna takšna rešitev oziroma ali je najbolj ustrezna? Vprašanje brez ustreznega odgovora. Z uvedbo nove salamonske rešitve: podražitev na 4 ND. Če greš v Britof, pa dodatne 4 ND. Se pravi za 7 do 8 km 8 ND. Lepo zveni.
Vemo, da po mnogih statističnih analizah uvrščajo Kranj med mesta z najvišjim standardom v Jugoslaviji. Vprašam, če je potrebno, da se to odraža tudi v mestnem prometu? Ne! Res je, da imamo sorazmerno visok standard; samo tisti, ki dvigajo to poprečje, ne potrebujejo storitev našega ljubega Alpetour a. Kaj pa dijaki, študentje, upokojenci? Smo tisti, ki nas to mešetarjenje neposredno prizadene.
Menim in pri tem vztrajam, da je treba uvesti drugo varianto, ki sem jo imel namen predlagati javnosti in tovarišem v TOZD Potniški promet. Varianta je naslednja.
Avtobusi bi peljali 10 minut čez uro iz Hrastja s postajami v Hrastju, Čirčah. Občani Planine
I (pri Marketingu postajaj, bi v Bodoče imeli postajališče pri mlekarni. Linija bi se nadaljevala po trasi SA VSKA CESTA s postajo pri IKOS za prebivalce Planine
II (Osnovna šola Stane Žagar) ter Huj; nadaljevanje po Jelenovem klancu ter normalno naprej okoli Globusa kot v starih dobrih časih - pred 15. 9.1978. 15 minut do ure pa iz Čirč po isti progi.
Na predlog pričakujem odgovor od tovarišev iz OZD Alpetour TOZD Potniški promet. Ozka cesta in podobno. Kako pa je zdaj. Bistveno slabše. Menim, da bi
KRANJSKA GORA - Delavci temeljne organizacije GD7 Gradiš z Jesenic gradijo od začetka letošnje pomladi v Črte nju tretji blok s počitniškimi stanovanji. Te dni je objekt dobil streho, povsem na-red za vselitev pa bo do prihodnjega poletja. Za nakup stanovanj v tem bloku vlada izredno zanimanje, saj so v glavnem že razprodana. - '
B. B.
Domobranci na Gorenjskem proti koncu vojne
Iz »Kronike
KokrŠhega
odreda*
April 1945 in • Ooranjsko dotncbnmstvo t
— zelo zanimiv je tudi datum, do kdaj naj bodo pripravljeni ti seznami, ko jih bodo »mogli dati v kontrolo in uporabo«. Naveden je 15. maj 1945, kar je izzvenelo nekako »preroško«, saj je bil za slovenske in jugoslovanske narode pravi konec vojne res šele 15. maj na Koroškem. To potrjuje domnevo, da so prav tredino maja imeli za čas, ko bodo skupno z Angloameričani — ali s komerkoli že — res prevzeli oblast;
— vsa okrožnica pa glasno in ponovno dokazuje, kako je bilo tudi GD vse bolj nevarna, protiljudska to protirevolucionarna sila v rokah domače buržoazije, ki bi Nemce »pospremila« samo do meje. sama pa ni-
kakor ne bi zapustila svoje »domovine«, ki bi jo radi mozgali tudi »po 15. maju 1945«.
Take so bile torej razmere na Gorenjskem konec aprila 1945. Ker so domobranci imeli popoln nadzor na ravninsko-kmečkem predelu na že večkrat omenjenem trikotniku Kranj —Kamnik —Kokra, in v zadnjem času v vojaškem pogledu tudi v veliki meri v okolici Tržiča, niti ni bilo čudno, da so zakrknjeni domobranci načrtom svojega vodstva celo verjeli. Toda — to je bilo kot »zaradi drevesa ne videti gozda«, kajti fronte so bile že v samem »Rajhu«, osvobodilne jugoslovanske armade in korpusi so prodrli že daleč na zahod, kjer so teren pripravljale slovenske partizanske brigade, divizije ter odredi, med njimi tudi Kokrski.
Poleg tega je svet že zvedel, da je Hitler 30. aprila 1945 naredil svoj dramatičen konec.
Konec
omenjeni predlog moral tudi ustrezne organe v občini Kranj spodbuditi k razmišljanju. Če bi omenjeno rešitev sprejeli za daljši čas, bi predlagal, da se sedanja Savska cesta razširi za 1 do 2 metra z odstranitvijo betonske ograje ter postaviti po potrebi semafor na križišču Savska cesta — Jelenov klanec—Savski most. Ta varianta bi bila izvedljiva, če bi zaprli promet skozi stari del mesta; razen za lokalni promet. S tem bi zaščitili stari del mesta ter še marsikaj koristnega storili. Kakor je razvidno, rešitev je enostavna, za vse nas pa cenejša.
Verjetno se vsi prizadeti sprašujemo, kdo je odobril tako rešitev ter podražitev. Menim, da je podratitev daljnoseina. Ko se odpre stara proga, ostane nova cena. Se pravi: od maja 1978, ko se je plačevalo 2 ND, do 20. oktobra 1978, ko se plačuje 4 ND oziroma 8 ND, se je mestni promet podražil za 200 oziroma 400 odstotkov. Ta rekord pa je enkraten za Guinnessovo knjigo rekordov. Zaradi tega bi rad še enkrat opozoril odgovorne, naj se zavedajo, da s tem ne bodo krili morebitne zgube. .
Kdo jim je dovolil samovoljno krojiti vozni red; brez predhodnega obvestila. Za zdaj je ob nedeljah in ob praznikih vozil 15 minut do ure. Zadnji dve nedelji to pravih ne drži več. Med tednom je vozil iz Čirč 15 minut do ure in 15 minut čez uro. Kako je zdaj? Ugani pa boš zvedel. Mesečno vozovnico lahko stran vržeš, ker ne veš, kdaj vozi avtobus. To je višek vsega.
Dne 30.10. ob 9. uri sem se z glasil na Avtobusni postaji, da bi kupil mesečno vozovnico za mestni promet. Ko sem jo oddal, je bilo povedano: 200 ND. Zdaj se sprašujem, kdo je tukaj nor? Mi, ki to podpiramo, ali tisti, ki si s takim načinom dela lastijo družbeno lastnino. Na povedano ceno sem zapustil poslopje A P, ne da bi vzel vozovnico, ker si ob sedanjem mešetarjenju ne morem privoščiti tega »luksuza«, da plačam za mesečno mestno vozovnico enako kakor, za Kranj—Ljubljana. Za študenta kot sem jaz, je vsak dinar nekajkrat obrnjen.
Še en podatek k temu paradoksu. Meseca novembra je 23 delovnih dni. Če se pelješ v mesto in nazaj, je to 184 ND. Plačaš pa 200 N D. Vožnja nazaj je vprašljiva, ker čakajoč avtobus, prej prideš peš. Naj mi nekdo dokaže, da to ni goljufija; posebej socialno šibkih. To pomeni uveljavljena žalost v praksi znanega pravila: Kdor ima, mu še daj, kdor nima, mu še vzemi. Na žalost je taka resnica.
Na koncu vsega tega bi zahteval odgovor na podana vprašanja od odgovornih, ki so pristojni za to.
Tovarišem v OZD ALPETOUR TOZD Potniški promet pa boljše poslovanje v 1979. letu.
S tovariškimi pozdravi.
Kuhlang Stjepan, Smledniška 108, 64000 Kranj
NENAVADNO JAJCE - Na domačiji Mira Beleharja v Hrastju 128 imajo očitno kokoši, ki nesejo izredno velika jajca. Ni še dolgo tega, ko je ena od kur znesla veliko jajce. Ko so ga ubili, je bilo znotraj še eno, manjše. Pred dnevi pa se je pri Beleharjevih zanimivost ponovila. Ena od kokoši je znesla jajce, ki tehta 12 dekagramov, običajno pa je jajce teško 4 ali 5 dekagramov. (jk) — Foto: J. Zaplotnik
Uporabnost na obeh straneh
Optimizem ob izraelskoegiptovskih pogovorih
— Arabski svet obsoja Sadata, ki ne popušča v svojih stališčih — Iran dobil vojaško vlado —Boji med Ugando in Tanzanijo pojenjujejo
— Napeto tudi na kitajskovietnamski meji — Stane Dolanc pri Komunistični partiji Francije — Jugoslavija sprejema številne tuje diplomate
BEOGRAD - Iz Washingtona, Tel Aviva in Kaira prihajajo vesti, da se egiptovskoizraelska pogajanja o miru nadaljujejo in da do podpisa sporazuma ni več daleč kljub nasprotjem, ki med državama pri mirovnem sporazumevanju le obstajajo. Izraelski voditelj Begin in egiptovski predsednik Sadat sta pojasnila glavna stališča svojih držav do reševanja krize. Begin med drugim poudarja, da je za Izrael Jeruzalem združeno in nedeljivo mesto, da njegova država nikoli ne bo dovolila palestinske države v Judeji in Samariji, da ima Izrael pravico naseljevati svoje ljudi na celotnem ozemlju in da nikoli ne bo sprejel vsiljevanje vodje drugega. Egipt oziroma Sadat pa poudarjata, da se bosta državi pogovarjali o usodi zahodnega brega Jordana po sklenitvi mirovnega sporazuma, da je sporazum med obema državama del celovitega reševanja krize na Bližnjem vzhodu, da mora sporazumevanje med Egiptom in Izraelom upoštevati tudi pravično ureditev palestinskega vprašanja in da bo za uresničitev teh stališč zadolžen poseben odbor pod vodstvom podpredsednika vlade Hosnija M u baraka.
Skoraj istočasno s pospešenim dogovorjanjem med Egiptom in Izraelom v Washingtonu pa je bilo v glavnem mestu Iraka Bagdadu srečanje voditeljev arabskih držav. Zanj menijo, da je bilo med najpomembnejšimi doslej. Pokazalo je, da dogovarjanja in sporazumevanja med Egiptom in Izraelom ni mogoče ustaviti kljub zadnjemu pozivu Sadata, naj od tega odstopi, za kar so mu voljne arabske države nuditi vojaško, gospodarsko in politično pomoč. Sadat je ponudbo zavrnil in ni hotel sprejeti posebne delegacije, izbrane v Bagdadu in poslane k njemu. Čeprav imajo arabske države tudi po Bagdadu še vedno diplomatske odnose z Egiptom in je bilo slišati v Bagdadu blažje zahteve po preselitvi sedeža arabske lige iz Kaira, se je vseeno arabski svet še bolj razpolovil. Na obeh straneh prevladuje upornost. Neenotni arabski svet še najmanj koristi prizadevanjem za trajni mir na Bližnjem vzhodu, najbolj pa Izraelu, ki zna spretno izkoriščati nasprotja med arabskimi državami.
Iranska kriza se je razpletla. Šah in njegovi pomočniki vrenju v državi niso bili več kos, zato so poklicali na pomoč vojsko, za katero sodijo, da stoji zvesto ob strani šaha. Vendarle je vprašanje, če to le ne oznanja konca že tako borne demokracije v državi in začetka trajne vojaške vladavine, ki se utegne obrniti tudi proti šahu. Le navidezni mir vlada v Iranu po ustoličenju vojaške vlade. Vojska, ki je v veliki odvisnosti od ameriške pomoči z najsodobnejšim orožjem in okrog 40.000 strokovnjaki, je pozaprla nekatere voditelje in nekdanje visoke funkcionarje v vladi ter se še bolj naslonila na ameriško pomoč. Zato ni čudno, da je Carter izjavil, da je Iran eden največjih azijskih zaveznikov Združenih držav. Vendar je kljub temu iluzorno misliti o trajnem miru v Iranu. Nasprotja še naprej podpihujejo verski voditelji, tako doma kot v tujini.
Od drugih zunanjepolitičnih dogodkov izdvajamo le najpomembnejše. Po najnovejših vesteh boji med Ugando in Tanzanijo pojenjujejo, prav tako pa se utrjujejo vezi med Angolo in Zairom, ki utegnejo po napovedih voditeljev obeh držav prerasti v zvezo, v katero se nameravajo vključiti še nekatere druge afriške države. V Vancouvru se je končal kongres socialistične internacionale, na kateri so se zavzeli za novo gospodarsko ureditev, v Avstriji pa so imeli referendum o obratovanju prve že zgrajene jedrske centrale. Ob skromni udeležbi so sicer zmagali nasprotniki obratovanja objekta, ki je veljal 8 milijard iilingov, kancler Kreiskv pa ni izpolnil obljube, da bo v primeru neuspelega referenduma odstopil. Vodstvo socialistične stranke mu je ponovno izreklo zaupnico. To je njegov položaj še utrdilo, uspelo politično igro ps utegne izkoristiti na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Slišijo se glasovi, da jih utegne sedaj celo prej razpisati. Ostro je tudi na vietnam-skokampučijski meji in na meji med Kitajsko in Vietnamom.
V zunanjepolitična dogajanja je aktivno posegala Jugoslavija. K nam na obisk so prispeli mozambiški zunanji minister Chissano, zunanji minister Sri Lanke Hamid in predsednik osvobodilnega gibanja Namibije SWAPO Sam Nujoma. Govora je bilo o dvostranskem sodelovanju, predvsem pa o pripravah na bližnje akcije neuvrščenih držav. Voditelj SWAPO je v torek že odpotoval iz Jugoslavije.
Na pomemben obisk v Francijo pa je odšel sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Na pogovore se je sešel z generalnim sekretarjem Komunistične partije Francije 'Georgesom Mar-chaisom. Stane Dolanc je izročil voditelju francoske partije pozdrave predsednika Tita in ga hkrati povabil v Jugoslavijo, kar je francoski gostitelj z veseljem sprejel. V pogovorih velja osrednja pozornost sodelovanju med ZKJ in francosko partijo in razmeram v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. Stane Dolanc je gostitelja tudi seznanil z našo oceno gibanja neuvrščenosti in z razvojem sistema socialističnega samoupravljanja. J. Košnjek
Komunalna dejavnost v kranjski občini
Zamude le pri vodovodih
Letos poteka gradnja in vzdrževanje komunalnih naprav v kranjski občini po programu zaradi dobrega priliva denarja, solidnega dela izvajalcev in pomoči strokovne službe samoupravne komunalne interesne skupnosti — Zakasnitve le pri vodovodih in pripravi dokumentacije
Kranj — Splošna ocena uresničevanja programa komunalne dejavnosti v kranjski občini je ugodna. Večina nalog, kar velja še posebej za ceste in kanalizacije, je bilo uresničenih, do manjših zamud pa prihaja pri vodovodih, kjer bodo nekatere naloge počakale na prihodnje leto, za kar je vzrok predvsem zakasnela dokumentacija.
Za letošnje vzdrževanje komunalnih naprav skupne rabe Je značilen le manjši zaostanek pri Vzdrževanju javnih površin in cest. Deževno poletje je preprečevalo izpiranje in luženje cest, manj pa je bilo tudi strojnega pometanja. Makadamske ceste je bilo treba zaradi pogostejših nalivov večkrat posipati, kar je skupaj z nekaterimi neplaniranimi deli povečevalo stroške.
Pri gradnjah in obnovah cest velja uresničevanju plana ugodna ocena. Le temeljita obnova mostu čez Trži-ško Bistrico v Bistrici prihaja na vrsto prihodnje leto. Popravilo bo terjalo precejšnja sredstva in tudi posojilo banke, ki pa ga bo moč dobiti prihodnje leto. Nadaljevala so se dela na mostu prek Save in na cesti mimo stražiškega vrtca. Pločniki na mostu so že nared, cesta mimo vrtca pa bo gotova po rešitvi nekaterih premoženjskopravnih zadev. Lotili so se tudi del na Vodo-pivčevi in Krožni ulici v Stražišču. Pogodbe z izvajalci so bile sklenjene že lani. Vodopivčeva je že asfaltirana in čaka le še na javno razsvetljavo. Stroški najverjetneje ne bodo presegli planirane vsote. Končana bi morala biti tudi dela na Ješetovi ulici, pa jih je zavlekla dodatna gradnja kanalizacije v križišču s Pševsko cesto.
Gradiš ima v Kranju dvoje gradbišč. Prvo in izredno pomembno je obnova mostu prek Kokre pri kranjski pošti, drugo pa je gradnja ceste mimo Planike. Most naj bi bil nared do konca leta, cesta pa še ta mesec. Modernejša   je   že   postala cesta
Kje odlagališče smeti?
Radovljica — V občini si že dalj časa prizadevajo, kje bi našli najbolj ustrezen prostor za odlaganje smeti. Dosedanje odlagališče na Jezercih, v neposredni bližini novih stanovanjskih naselij bodo morali čimprej opustiti. Za novo, ki bi ustrezalo vsem sanitarnim, požarnovarnostnim in drugim predpisom so letos pripravili dva predloga lokacij. Prvega za gozd pri Dvorski vasi, ki pa zaradi nasprotovanja domačinov ne pride v poštev ter drugega pod sadnim nasadom Resje, v kotlini južno od magistralne ceste med Radovljico in Podvinom. Prednosti te lokacije so očitne in bi tam lahko odlagali odpadke tudi 30 let. Tudi stroški bi bili na tej lokaciji znatno nižji kot kjerkoli drugje. Posebna delovna skupina izvršnega sveta bo pripravila vse podatke, na osnovi katerih bodo izdelali načrt za odlagališče smeti. JR
Šmartno —Glin je —Zalog pri Cerkljah. Zaradi pomanjkanja asfalta je za zdaj vgrajen le bitugramoz, pomembna problema pa sta bila odstranjena s popolno modernizacijo ceste Naklo —Duplje —Zadraga in z zakrpan jem ceste Kokrica —Naklo.
Ze letos se lotevamo nekaterih drugih pomembnih gradenj. Komunalna interesna skupnost je že naročila projekte za ceste Voklo — Šenčur, Besnica — Jamnik, Gorice — Trstenik — Bašelj, za neasfaltirani del Tavčarjeve in Tomšičeve ulice, za most v Podbelci in za cesto skozi Gorenjo Savo, dela pri gradnji mostu   čez   Savo   in   nadvoza na
Zasavski cesti pa bodo letos že začeta.
O večjih zamudah in neuresničenih planih lahko govorimo pri gradnji in vzdrževanju vodovodnega omrežja. Temu botrujejo zamude pri pripravi dokumentacije. Kljub temu je nekaj že narejenega pri gradnji cevovoda od Ilovke prek Kokrice in Mlake do Pivke. Gradbišče je zaradi bližine plinovoda zahtevnejše. Rezervoar na Pivki je zgrajen, prav tako pa vodovod po Jelenčevi ulici, potreben za oskrbo z vodo osnovne šole na Primskovem. Obnovljeno je omrežje na sejmišču in v Vodopivčevi ulici, enako pa bomo kmalu lahko trdili za Šolski center na Zlatem polju. Nared je dokumentacija za rekonstrukcijo vodovoda v Strahinju, kjer prispevajo tudi krajani, in za rekonstrukcijo vodovoda v Naklem, kjer imajo tudi stanovalci obveznosti. Ce jih bodo poravnali, bodo načrti prej uresničeni. Modernizacija cerkljanskega vodovoda pa je zaradi novega urbanističnega reda načrtovana za prihodnje leto.
J. Košnjek
OTROŠKI VRTEC V KOMENDI - Objekt novega vrtca je zgrajen, počakati bo treba le še na dograditev kanalizacije, na katero bo priključen tudi vrtec. Slovesna otvoritev novega vrtca je napovedana za dan republike. — J. T.
Cene na žičnicah Stari vrh
Škofjeločani bodo lahko nabavili vozovnice s popustom   —   Vrsta  ugodnosti za  smučanje na
Starem vrhu
Temeljna telesnokulturna skupnost Škofja Loka, ki je v letu 1977 prevzela v upravljanje žičnice na Starem vrhu, je na svoji skupščini že sprejela prevozne cene na žičnicah za novo smučarsko sezono. Za točkovno vozovnico (20 točk) bodo smučarji odšteli 20 dinarjev, dnevna vozovnica bo stala 100 dinarjev, poldnevna 70 dinarjev, dnevna mladinska 60 dinarjev in letna vozovnica 1.500 dinarjev. Posebno ugodnost imajo člani Smučarske zveze Slovenije, ki bodo dnevno vozovnico plačali 90 dinarjev, za pol-dnevno pa 55 dinarjev, ter hotelski gostje, ki bodo za dnevno vozovnico odšteli prav tako 90 dinarjev.
Za nadaljnji razvoj in nemoteno poslovanje žičnic na Starem vrhu se
TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV - Tudi letos Je Delavska univerza iz Domžal prisluhnila potrebam organizacij združenega dela in organizirala za Domžalsko in Kamniško občino tečaj za vodnike viličarjev. Zanimanje je zelo veliko in vzporedno že tečeta dva tečaja. Pomk z metodo programiranega učenja vodijo predavatelji iz jeseniške železarne, ki pri tem uporabljajo tudi filme. - B. B.
sredstva zbirajo preko temeljne telesnokulturne skupnosti. Zato je ta s podporo gospodarskih in družbenopolitičnih organizacij sprožila akcijo, da bi občanom Škofje Loke zagotovili cenejše in kvalitetnejše smučanje na Starem vrhu. V .tem okviru so bili že sprejeti popusti pri vozovnicah. Za Škofjeločane bo točkovna vozovnica znašala 12 dinarjev, dnevna vozovnica 60 dinarjev in letna vozovnica za smučarska društva 1.200 dinarjev. Vozovnice s popustom bodo veljale za eno smučarsko sezono, v dneh od ponedeljka do petka, medtem ko v soboto, nedeljo in ob praznikih ne bodo veljale. Organizacije združenega dela, šole, društva in posamezniki jih bodo lahko nabavili pri upravi žičnic. Na blagajni žičnice bodo v prodaji le vozovnice s polno ceno.
Poleg te pa je temeljna telesnokulturna skupnost pripravila še vrsto ugodnosti za smučarje: organiziran bo redni avtobusni prevoz na relaciji Škofja Loka — Žičnica Stari vrh, v mesecu decembru in januarju bo ob razsvetljeni progi smučarsko popoldne podaljšano do 19. ure, za organizacije združenega dela bodo organizirani začetni in nadaljevalni, smučarski tečaji, pripravljene bodo trasirane proge za redno treniranje, tedensko bodo preverjali znanje med vratci z merjenjem časov, za organizacije združenega dela in za iole bodo organizirana tekmovanja, pripravljenih bo več skupnih rekreacijskih tekmovanj v veleslalomu za vse občane, stalno bo vzdrževana trim proga za smučarske teke, markirane bodo poti za turno smučanje in sprehode, pripravljena bo sankaška proga.
Osnovni cilj vseh teh akcij je čim širšemu krogu občanov omogočiti ceneno zimsko rekreacijo in zagotoviti žičnicam na Starem vrhu boljše poslovanje.
M. Volčjak
ŽELEZNIKI - S slovesno otvoritvijo prenovljenega gasilskega _ in orodišča je bila prejšnjo nedeljo ponovno potrjena skrb ALPLESA
za požarno varnost in samozaščito. — Foto: M. Volčjak
Gasilci pobudniki sodelovanja
Iz pobratenja industrijskih gasilskih društev tržiške Lepenke in Avale iz Beograda je zraslo sodelovanje med občinskima gasilskima zvezama, sodelovati pa bosta začeli tudi delovni organizaciji
se že dogovorili občinski fpnlnšn zvezi Tržiča in beograjske občine Palilula. Povedati velja, da sodelovanje tržiških in beograjskih gasilcev povzroča izredno zanimanje v Srbiji. O njem piše tudi revija »Pro-tivpožarna zaštita«, ki jo izdaja Gasilska zveza Jugoslavije.
Pobuda gasilcev Lepenke pa te vzpodbuja tudi sodelovanje meč delovnima organizacijama, ki imata sorodno proizvodnjo. V sodelovanje se ne bo vključila le Lepenka temveč celotna Kartonažna tovarn* iz Ljubljane, katere temeljna organizacija združenega dela je Lepenki Kartonažna tovarna iz Ljubljane i temeljnimi organizacijami ima. namreč sorodno proizvodnjo kot Avala ■ Beograda.
Tržič - Sredi letošnjega junija so v Tržiču podpisali listino o pobratenju med industrijskim gasilskim društvom Lepenka in industrijskim društvom v tovarni embalaže in kartona Avala v Beogradu. Septembra so gasilci Lepenke Beograj"-čanom obisk vrnili in ob tej priložnosti podpisali poslovnik o sodelovanju. Tržičani so bili gostje srbske republiške gasilske zveze. Prav tako so se že dogovorili za program sodelovanja v prihodnjem letu, obe strani pa sta soglašali, da se bodo gasilci srečevali vsako leto in sicer izmenično v Beogradu in v Tržiču.
Sodelovanje pa ni ostalo le na ravni pobratenja med dvema industrijskima gasilskima društvoma. Za trajno sodelovanje in pobratenje sta
Nadaljnja izgradnja loške kanalizacije
Uspešno uresničevanje programa izgradnje kanalizacije na širšem območju Škofje Loke — Povečanje zmogljivosti čistilne naprave na Suh
S prvo etapo gradnje kanalizacije v Škof j i Loki, ki je bila sprejeta leta 1970, so bili zgrajeni kanali v zahodnem predelu mesta in Čistilna naprava na Suhi za 25.000 enot (osnova merske enote je količina vode, ki jo onesnaži oseba op.p.). Leta 1977 pa je bila z investicijskim programom in samoupravnimi sporazumi o financiranju sprejeta nadaljnja izgradnja kanalizacije in povečanje zmogljivosti čistilne naprave. Zastavljeno je bilo obsežno delo, saj bo širše območje Škofje Loke opremljeno s sodobno kanalizacijo. Danes so dela deloma že zaključena, saj delavci TOZD Komunalne dejavnosti pri Tehniku Škofja Loka uspeš no uresničujejo sprejeti program. Vodja gradnje, direktor Ivan Kepic, nam je o izvajanju del posredoval obširne informacije.
Zgrajen je razbremenilnik s kanalom za odvajanje deževnih voda v naselju Podlubnik. Za odvod deževnih voda i sedanjih in predvidenih površin Termike, Jelovice in drugih utrjenih površin s tega področja je zgrajen meteorni kanal od Termike do Traškega grabna z objektom čiščenja. Kanal od Hafnerjevega naselja do križišča v Lipnici bo odvajal fekalno in deževno vodo s tega področja, nanj pa se bo v naslednjih letih priključila še od-oadna voda industrijskih objektov ob Traškem grabnu in stanovanjskih ter industrijskih objektov med Jelovico in Traškim grabnom, to je vasi Trata in pretežnega dela Go-dešiča. Prav tako je že zgrajen kanal od Ljubljanske ceste do Gradisa i
Erevezavo obstoječega glavnega anala Jelovice, Gradisa in Loke na nov kanal. S tem bo razbremenjen obstoječi kanal, ki zarad« preobre menjenoati ni mogel več odvajati vseh voda s Frankovega naselja. Na
kanal nad Gradisom se bo v naslednjih letih priključil vzhodni kanal ki bo zbiral odpadne vode celotoea* gravitacijskega območja od Ajm*-novega gradu do Gradisa. Vzpone no z njim pa bo tekel zahodni kanal, ki bo zbiral odpadne vode naselij de kulturnega doma pri Sv. Duhu. V perspektivi obstaja tudi možnost, da se na vzhodni kanal priključijo odpadne vode naselij od Zabnice do Stražišča, ki spadajo v kranjska občino.
V naslednjih letih je predvideni tudi gradnja kanala od Jegorovef* predmestja do Zabrajde in gradnje kanalizacije v Retečah. Z razčišfr-njem zazidave na teh področjih * naslednjem letu, bo dana možne«-' zapričetek gradnje.
že s prvo etapo gradnje kani." zacije je bilo predvideno povečan* zmogljivosti  čistilne   naprave n* Suhi; s priključitvijo celotne industrije na Trati naj bi se povečala i' 45.000 enot, do leta 2000 pa na 90.U*1 enot. Danes se steka preko Čistil* naprave 70 odstotkov porabljen* vode loškega vodovoda in tako je čistilna naprava obremenjena z «Sj kot 40.000 enotami. Z drugo etapi gradnje   je   predvideno povečanje zmogljivosti   čistilne   naprave n* 55.000 enot, kar je vsekakor nujno To povečanje bo namreč praktično zadovoljevalo le trenutne potrebe, i so s priključevanjem industrije a« kanalizacijo  vse večje.   Tako bo treba še pred letom 1985 povečat zmogljivosti  čistilne   naprave a* 85.000 enot, skupno z gnilisči, pUDc-hramom in koriščenjem plina. n*# mi usedalniki in ozračevalnim baif nom,  napravami za delno osu* vanje in deponiranje osušenega bfr ta Za ta dela pa bo treba ie ia#c toviti potrebna finančna sred*r>* M. Volčjak
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI    V KRATKEM
KRANJ - Kontejner je res že hudo dotrajan, a Se vedno ne toliko, da ne bi bil za nobeno rabo V nobeno čast ni ne tistim, ki odlagajo smeti in odpadke poleg njega ter morda tudi ne komunali, ki poskrbi Uza kontejner in ne tudi za njegovo okolico. -Foto: J. Zaplotnik
krvodajalska akcija, zlasti zanimiva pa je bila uporaba kmečkih cistern za gašenje požarov.
Istočasno je potekala vaja tudi v Tovarni gospodinjskih aparatov Iskra Reteče, s katero so Retečani pripravili skupni miting in v sosednji krajevni skupnosti Gode-šič, s katero ima krajevna skupnost Reteče skupno gasilsko društvo, ki se je udeležilo obeh vaj.
M. Volčjak ZAHVALA UPOKOJENCEV
Kranj — Kolektiv tovarne Sava je preteklo soboto povabil na ogled tovarne in na tovarniško srečanje upokojence. Odziv je bil izreden. Od 490 upokojencev jih je prišlo kar 320. Manjkali so predvsem starejši in onemogli upokojenci. Kdor se vabilu ni odzval, mu je lahko resnično žal. Med ogledom tovarne smo videli toliko novega, da skoraj verjeti nismo mogli izrednemu napredku kolektiva. Po ogledu tovarne so nas avtobusi odpeljali v Škofjo Loko v hotel Transturist, kjer je bilo kosilo in tovariško srečanje. Kulturni program so nam pripravili tovarniški oktet, folklorna skupina in tamburaška skupina iz Reteč. Upokojenci Save smo lahko ponosni, da smo bili člani tega kolektiva, ki tako hitro napreduje. K napredku smo nekaj prispevali tudi mi. V imenu upokojencev se najtopleje zahvaljujem za sprejem in gostoljubje in želim kolektivu Save še mnogo uspehov.
I. Petrič
TAMAR — Letošnja lepa jesen še vedno izvablja precej planincev in drugih ljubiteljev narave na izlete v dolino pod Jalovcem. Pogumnejši planinci izkoristijo sončne dni za ture na bližnje vrhove, drugi pa gore občudujejo iz doline. Ob sobotah in nedeljah je v Tamarju dosti obiskovalcev, saj je v tek dneh dom Planinskega društva Medvode vedno odprt, (jr) — Foto: J. Rabič
NA KALIŠČU ŽE GRADBIŠČE KtJišče — Dom Kokrškega odreda na Kališču je bil zgrajen leta 1955. Načel ga je zob časa, svoje pa je opravil tudi zadnji potres. Še posebno razmajan in nevaren za obiskovalce je strop v pritličju. Z njegovo zamenjavo bi bilo tvegano čakati, zato je Planinsko društvo pripravilo v aoboto in nedeljo na Kališču udarniško delovno akcijo.
so se je številni člani upravnega in nadzornega °dbora in delavci Obrtnega podjetja iz Cerkelj ter števil-01 planinci, ki so obiskali Kališče. Dobro organizirana delovna akcija je uspela in Dom Kokrškega odreda ima
že novo ploščo.
Glavno delo na Kališču pa Planinsko društvo Kranj *8 čaka. Okrog milijon dinarjev bo še potrebnih za nujno Ztonenjavo vzmetnic, za novo izolacijo sten in za obnovo 'kupnih ležišč ter nekaterih drugih prostorov doma.
-jk
RESEN ODZIV KRAJANOV Reteče — Vaja splošnega ljudskega odpora, ki je v nedelo, 5. novembra, potekala v krajevni skupnosti Reteče, je bila ocenjena kot zelo uspešna. Krajani so pokazali vso Pripravljenost, saj so se pozivu odzvali prav vsi ter vajo reano in zavzeto tudi izpeljali. Sodelovalo je preko 100 krajanov, vaja je potekala hitro in brez večjih napak. Po prvem sporočilu o neposredni nevarnosti ob 4. uri so že ob 7. uri prihajala poročila o delu komisij in o obvladovanju položaja. Izvedena je bila tudi evakuacija šole in
CESTA SKOZI POLJANE JE ASFALTIRANA - Na začetku novembra so delavci Cestnega podjetja Kranj položili asfalt na odseku ceste od meje z radovljiško občino do odcepa na Blejski Dobravi. Ta pridobitev še posebno veseli prebivalce Poljan, saj bodo po novi cesti hitreje prišli do Jesenic. Ko bodo uredili bankine in bo cesta tudi uradno odprta, bo tod prav gotovo vodila pomembna prometna pot od Jesenic proti Gorjam, Krnici, Pokljuki, Bledu in Bohinjski Bistrici. — B. B.
BLED — Krajevna skupnost Bled je začela z akcijo asfaltiranja vseh tistih makadamskih cest, ki so do letos čakale zanemarjene in ozke. Asfaltirali bodo prav vse vaške poti in tako na skupaj 22.000 kvadratnih metrov položili asfalt. Denar za obnovo je prispevala krajevna skupnost, najeli so kredite ljubljanske banke, pomagajo pa z lastno udeležbo tudi občani. — Foto: J. Zaplotnik
PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
OBČANI, DRUŠTVA, ŠOLE, TOZD, SINDIKATI
Zbor vaditeljev smučanja
pri TKS Kranj vabi na
IV. KRANJSKI
ZIMSKOŠPORTNI SEJEM
V petek, 10. novembra 1978 od 14 do 1 9 ure, v soboto. 1 1 novembra T 978 od 9 do 1 9 ure, v nedeljo, 1 2 novembra 1 978 od 9 do 1 7 ure
DELAVSKI DOM KRANJ, VHOD 6
Sejemski program:
posredovalnica prodaje rabljene zimskošportne opreme pro-prodaja nove opreme
Strokovni nasveit o smučanju m izbiri opreme obvestila o tečajih smučanja smučarski filmi
nasveti o varnosti pri smučanju vpisovanje v članstvo smučarske zveze zbiranje stare opreme za Gorenjski muzej Kranj Sodelujejo
ELAN Begunje, Turistično društvo Kranj, GLAS, ALPINA Žiri SK TRIGLAV. PARTIZAN Kranj, Planinsko društvo Kranj FEROMOTO — KOLESAR Ljubljana
SMUK —  SMUK  -  SMUK  - SMUK
PREMALO SKRBIMO ZA SPOMINSKA OBELEŽJA PADLIH BORCEV NOV - Na delavskem domu Pri Jelenu na Jesenicah je spominska plošča z imeni 52 borcev, ki so padli v letih 1941 do 1945. V podstavku, ki so ga naredili v železarni, je vsako leto ob dnevu mrtvih gorela plamenica, nad ploščo pa so obesili venec. Letos pa za to ni nihče poskrbel. Le hišnik delavskega doma je okrasil podstavek s šopkom kri-zantem. Mar ne bi kazalo spomina padlih junakov počastiti vsaj s skromnim šopkom rdečih nageljnov, ki simbolizirajo tudi prelito kri za našo svobodo? — J. Mravlje
BOHINJSKO JEZERO - na levi je dobro vidno, kako nedotaknjena je še južna obala; kopasta gora na desni je Pršivec (1761 m), v sredini v ozadju je Komna (1520 m).
(94. zapis)
Nedavno tega je bil izvršni svet radovljiške občinske skupščine seznanjen z obsežno, dobro utemeljeno študijo »Programske osnove dolgoročnega razvoja Bohinja«.
Ta študija se v marsičem krije tudi z razmišljanji v teh zapisih: da je treba biti zelo previden, celo rahločuten, pri načrtovanju ne le turističnih pač pa tudi vseh družbenogospodarskih investicij. Pač zaradi zaščite za slovenske razmere še izredno dobro ohranjenega naravnega okolja — vendar pa pri tem misliti tudi na domačine Bohinjce, ki tu žive — da zaradi preostrih varovalnih predpisov ne bi bili socialno prizadeti. Kmetijstvo je revno, turizem je muhast kot vreme — le gozdarstvo in z njim povezana finalna predelava lesa utegneta soditi v daljnoročni razvoj Bohinja. Torej naj bi Bohinj ne izvažal le hlodov — pač pa končne lesne izdelke. V to smer — ker je to čista industrija — bi kazalo iti. Seveda ne graditi tako brezdušno, kot nekatere tovarne, sredi ravnih polj — pač pa na odmaknjenih krčevinah na robeh doline.
Zadeva s hotelom Levom, ki je hotel graditi na Vrtovinu tik nad jezerom — a bil ostro zavrnjen — je kar močno ohladila investitorje. Rezultat: Bohinj ima vedno več počitniških hišic, a kar malo hotelskih ležišč. Tudi urejenega kopališča ni, kaj šele zimskega bazena s toplo vodo. Jezero ostaja le lep pogled — kakih živahnih vodnih športov ne upa nihče vpeljati (seveda ne mislim na kake divje in glasne gliserje), veslanja, jadranja je premalo. Blažen mir in tišina, to je Že lepo — napredek pa to ni, prej nazadovanje, saj čas in življenje vendar hitita naprej!
OB JUŽNI OBALI
Starejši ljudje se gotovo še spominjajo  ozkotirne železnice, ki jo je zgradilo avstrijsko vojaštvo sredi prve svetovne vojne.
Trasa proge je vodila od železniške postaje Bohinjska Bistrica pa vse do Ukanca. Proga se je držala južne jezerske obale. — Železnico je vojaštvo potrebovalo za oskrbo soške fronte. V Ukancu so material pretovarjali na vzpenjačo, ki je vodila na Komno in Bogatin. Izletniki, ki so prihajali v Bohinj v letih kmalu po koncu prve svetovne vojne, so progo »bohinjske železnice« še lahko videli.
Na južni jezerski obali je le malo zaselkov. Tu so le trije hoteli (Mladinski dom, Hotel pod Voglom in Hotel Bellevue), taborniška Gozdna šola pri Naklovi glavi in — starinska cerkvica sv. Duha. — Lahko brž pohvalim: nobena od teh stavb ne kazi zaščitenega obalnega pasu — vse so umaknjene v krčevine nad cesto, proč od jezera.
»ZALJUBLJENI« PRAZNIKI
Kaj pa je spet to? Nenavadna oznaka praznikov v zvezi s cerkvico sv. Duha, ki stoji precej sama zase, daleč od hiš, ob
prvi tretjini južne jezerske obale (gledano od Ribčevega laza).
Spričo imenitne in zelo obiskovane (zaradi starih fresk) sosednje cerkvice sv. Janeza Krstnika pri Jezeru, je cerkvica sv. Duha popolnoma v senci, zapuščena, komaj opažena. Le malokdo od popotnikov, ki pešačijo po cesti ob južni jezerski obali, jo mimogrede ošvrkne z bežnim pogledom...
Saj res ni nič posebnega, toda »pravljica«, ki se je drži, je le zanimiva. Saj kar na hitro omeni nekdanje stike naših ljudi s Tirolsko (ljudska pesem »Moj fantič je na Tirolsko vandral« tudi kaže na te stike).
Vsestranski Josip Lavtižar, domačin iz gorenjskih Rateč, je leta 1897 zapisal:
Več let zapored v Bohinju poljski pridelki niso dozoreli. Zaskrbljeni domačini staknejo glave vkup in pošljejo poslanstvo starejših mož na Tirolsko. Takrat je tam živel učen in pobožen puščavnik; kar vedež so mu pravili, ker je vse vedel in na vsako vprašanje znal odgovoriti. Bohinjci so moža vprašali, kaj jim je storiti, da bi polja spet obrodila.
Vedež jim naroči: da morajo na južni obali svojega jezera zgraditi cerkev in jo posvetiti sv. Duhu. Za praznik pa zaobljubiti tri pomladne kvatrne srede. — No, Bohinjci so to storili in polje je spet rodilo. Vsled tega drže Bohinjci iz zgornje in spodnje doline še dandanes (to je I. 1897!) te »zaljubljene« (t. j. izgovorjava v narečju, namesto »zaob-Ijubljene)« praznike ter pošiljajo vsako tretje leto neko miloščino na Tirolsko.
Za Josipa Lavtižarja sen zapisal »vsestranski«. To je bil res: pisatelj, dramatik, sloveč potopisec, cerkveni zgodovinar, strokovnjak za zvonove itd.
GOZDNA ŠOLA
Nekoliko naprej po cesti, že proti Ukancu, nas opozori napis in kažipot Gozdna šola. Na precej veliki jasi si slovenski taborniki vsako poletje razpno šotore in si organizirajo »šolo«. Šolo, v kateri vzgajajo svoje vodstvene in upravne kadre: taborovodje, vodnike »medvedkov« in »čebelic«, taborne kroniste, ekonome ipd. Skratka, tu se taborniki, ki jih pošiljajo v te tečaje organizacije iz vse Slovenije, uče in pripravljajo za svoje plemenite naloge — vzgojo mladine v ljubezni do narave, v iznajdljivosti, skromnosti, vzdržnosti, vztrajnosti. Šola v naravi — zdrav duh v zdravem telesu! Pa še večeri ob tabornem ognju in vsakodnevne vaje v tisočerih spretnostih. Ni je organizacije pri nas, ki bi take zvesto sledila partizanskim tradi cijam kot je prav taborniška!
Še to povem, da sta Bohinj ir. Martuljek že po tradiciji nekake »domena« tabornikov še iz časov med obema vojnama. Zato v obeh teh krajih vidimo vsako poletje postavljenih toliko taborov, značilno okrašenih in trdno discipliniranih. Kdaj že so bili taborniki čuvarji naravnega okolja!
Jubilej gasilcev Jelovice
Škofja Loka — Industrijsko gasilsko društvo škofjeloške delovne organizacije Jelovica praznuje te dni 25. obletnico ustanovitve društva. Osrednja akcija za počastitev tega jubileja bo velika vaja gasilskih enot in enot civilne zaščite. Pripadniki teh enot, v vaji bo sodelovalo skupno 110 gasilcev in okrog 25 članov civilne zaščite, bodo pokazali pripravljenost za reševanje v primeru naravne nesreče in požara v delovni organizaciji. Med udeleženci bodo gasilci iz štirih sosednjih industrijskih gasilskih društev, dveh teritorialnih društev in dveh desetin iz
domačega društva, pripadniki sanitetne enote in enote narodne zaščite, ki delujeta pri civilni zaščiti v Jelovici, pa požarna bramba iz Sel na Koroškem. Vajo bodo izvedli to soboto dopoldan v temeljni organizaciji Okna — vrata na Starem dvoru v Skofji Loki.
Po končani vaji bodo člani industrijskega gasilskega društva Jelovica med drugimi svečanostmi podpisali tudi listino o trajnem sodelovanju s požarno hrambo iz občine Sele na Koroškem, ki je pobraten« s škofjeloško občino. S. Saje
ODPADKI OB SPREHAJALNI POTI - Psihiatrična bolnica Begunje bi morala poskrbeti, da ob sprehajalni poti ne bi bilo toliko odpadkov in da prav to odlagališče ne bi veljalo za enega največjih in najbolj spornih v krajevni skupnosti. ^ v
SPOMENIK MALOMARNOSTI — Lastniku teh razpadajočih avtomobilov očitno ni mar za okolje, saj že leta in leta počivata njegova razbita avtomobila tik ob cesti Nova vas — Zapuie.
NEČISTA* BEGUNJŠČICA - Potok je očitno onesnažen, vzdolž struge, ki se vije ob naselju, je vse polno papirja, vrečk, polivinila in skratka vsega tistega, kar sodi v smetnjake.
irfiFNCI ZA ZGLED - Učenci osnovne kole 4. maj iz Begunj so rešiti »čast« kraju in so takšno okolico dokazali, kaj pomeni skrb za okolje in kako lep je vzorno negovan vrt pred vhodom v šolsko poslopje.
skupnost še nima kontejnerja in ker so le nekateri krajani nabavili posode za smeti. Turistično društvo samo nima namenskih sredstev za nabavo kontejnerja in prav gotovo bi morali v okviru krajevne skupnosti poskrbeti za to, da se čimprej nabavi. Krajani plačujejo komunalni skupnosti denar za odvoz smeti, odpadki pa ostajajo ob potokih, pokopališču, na travnikih, kar je prav gotovo nasprejemljivo.
Komisija, ki je ocenjevala urejenost Begunj, je najmanj točk prisodila izgledu cest, ki so v krajevni skupnosti zares slabe. Zelo malo  točk  so  dobili  tudi zaradi
premalo skrbijo za okolico svojih hiš, za lepši izgled vrtov in pročelij in so tudi zaradi tega dobili le bornih nekaj točk. Visoko in celo najvišjo oceno med turističnimi kraji na Gorenjskem pa je dobila okolica osnovne šole v Begunjah, kjer so učenci poskrbeli za lep in prijeten izgled.
Turistično društvo Begunje je lani organiziralo akcijo Očistimo naš kraj, vendar se zdi, da so krajani vendarle premalo poskrbeli za lepšo okolico svojih domov in svojega kraja in bi bilo v prihodnje zares zaželeno, da poleg ostalih turističnih
Podjetje za turizem, transport in gostinstvo
— LJUBLJANA
VAS VABI
JASENOVAC — KOZARA,
^29 11  do 30 11 Cena 885 d.n
SARAJEVO — TJENTIŠTE
28. 11 do 1  12. Cena 1490 din
BEOGRAD— BAR — DUBROVNIK
30 11 do 3 12 Cena 2390 d.n
KUMROVEC - ATOMSKE TOPLICE
posebni vlak. 1 8 1 1 Cena 1 90 d.n
BENETKE, posebni vlak 25 11 odhod z Je-nic ob 5.1 5. post-nk, v Leecah in Kranju, cena 325 d.n
MAKEDONIJA — GRČIJA, vlak - avtobus Ohrid - Bitola - Atene - Argol.da - Delfi - Solun 25 11 do 3 12 Cena 4250 d.n
pARIZ__VERSAILLES, vlak
24 1 1 do 29 1 1 Cena 3750 d.n
Pniave sprejemamo v tunst.čn. poslovaln.c. na T.tov. 40 rLjuWjSi. telefon 31 1-851 in 31 1-852
Urejenost pa šepa
Begunje — Gorenjska turistična zveza je opravila vsakoletno ocenjevanje urejenosti gorenjskih turističnih krajev in tako obiskala 43 gorenjskih turističnih društev. Po točkovnem sistemu so ocenili splošno urejenost pokrajine, splošno urejenost kraja, urejenost spominskih obeležij in tako prisodili najvišje mesto turističnemu društvu Cerklje. Na razmeroma zelo slabem, 29. mestu, je Turistično društvo Begunje, ki ima po mnenju članov ocenjevalne komisije Gorenjske turistične zveze toliko kamnov spotike, da sodi med najslabša društva na Gorenjskem.
Begunje vsako leto obišče izredno veliko gostov, samo muzej talcev si ogleda letno 50.000 obiskovalcev. Vendar pa poleg Drage in muzeja talcev ter gradu Kamna, ki je pod spomeniškim varstvom tujci ali obiskovalci domala nimajo kam iti, saj ni sodobnih gostinskih lokalov in tudi z zadosti zasebnimi sobami se ne morejo pohvaliti. Nekdaj so posebno iz sosednjih republik radi prihajali v begunjski kot številni obiskovalci in člani delovnih kolektivov, danes so v Begunjah le prehodni gostje.
In ko obiščejo kulturne in zgodovinske spomenike, so nemalokrat prav gostje presenečeni nad slabimi cestami in dokaj borno urejenostjo kraja, čeprav se Turistično društvo Begunje trudi, da bi se vendarle izboljšal splošni izgled Begunj in sosednjih krajev. Največji problem so odpadki, ki jih odlagajo po vsej krajevni . skupnosti,   ker krajevna
številnih odlagališč ter smeti na vaškem pokopališču, medtem ko je bila urejenost spominskih obeležij razmeroma dobro ocenjena. Po mnenju komisije sami krajani tudi
problemov uredijo in poskrbijo, da se očitne in vidne črne komunalne točke vendarle že odpravijo. V< skupnimi napori in s skupnim dogovorom vseh, ki v kraju živijo . . .
D.Sedej    Foto: J. Zaplotnik
proizvodno trgovsko in gostinsko podjetje
LOKA ŠKOFJA LOKA
ABC Pomurka
Loka,   proizvodno,  trgovsko  in gostinsko
podjetje n.sol.o.
Skorja Loka, TOZD - trgovina
objavlja prosta dela in naloge
1. več prodajalcev
za prodajalne na območju Skorja Loke in Ljubljane
— kandidati morajo imeti dokončano šolo za prodajalce
2. več PKV prodajalcev
za prodajalne v Skofji Loki in Ljubljani,
— kandidati morajo imeti dokončano osnovno šolo.
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od objave oglasa na naslov: Loka, DS skupnih služb, Kidričeva 53, Skorja Loka.
Poskusno delo traja 2 meseca.
-
Spotakljivi »štosi«
Do kraja neurejeni medsebojni odnosi v Psihiatrični bolnici Begunje in šepava samouprava — »Kdo je za koga« se je sprevrglo v žaljivo in nesprejemljivo »kdo bo koga«
BEGUNJE — Ne bi verjel, ko ne bi videle oči in slišala ušesa: politični aktiv Psihiatrične bolnice Begunje Je v pogovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij skupščine občine Radovljica o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja ali o reelekcui individualnega poslovodnega organa bolnice tako krepko in vedno znova 'zanašalo v natolcevanja, v šaljiva medsebojna obračunavanja, da je bilo več kot jasno, da so medsebojni odnosi tako kalni kot najbolj umazana reka in da je tudi samoupravljanje še daleč izven zidov bolnišnice.
Res je, daje težko soditi, če nisi član kolektiva in če trajajo ti utrujajoči medsebojni besedni dvoboji te kar spoštljivo dolgo časa. Prepričljivo mnenje v isti sapi spodbija nasprotni dokaz in g vse skupaj bi ušesa še nekako prenašala, če bi ostalo vsaj na dostojni razpravUavski ravni. Naježuo pa se ši lasje, ko se vse spreobrača v gnev in bes, v osupljivo nizke udarce, v posmi-hanje in v osebne žalitve, v glasna očitanja, skratka, v borbo na nož, bi rekli nezdravniki.
Prav na kratko, čeprav so bili postopki in razprave maratonski: bila je reelekcija za delovno mesto ravnatelja in prijavil se je dosedanji dolgoletni ravnatelj. Politični aktiv pa je vztrajal na negativnem mnenju in zavračal celo možnost, da bi ga imenovali za vršilca dolžnosti z obrazložitvijo, da ga enostavno ne trpijo. Po glasovanju na delavskem svetu pa se je vendarle izkazalo, da sedanji ravnatelj ni tako nezaželen, vključila se je tudi kadrovska komisija občine, zahtevala spremembo razpisnih pogojev, pojavilo se je mnenje, da bi bil lahko ravnatelj tudi nekdo »izven bolnice*.
Iz vseh gromkih razprav in še bolj donečih besedi minulih razprav, se je hranila tudi nedavna debata: politični aktiv, večinoma sestavljen iz zdravnikov, je ostro zavrnil imenovanje nekdanjega ravnatelja, ker — če prenesem le najbolj mila mnenja — zdravniki ne najdejo s predstojnikom nobenih stikov, ker je poln samovolje, škodljivih monologov in skratka n: kaj prida direktor. V bolnici imajo primernega zdravnika, ki bi veliko uspešneje vodil ustanovo, če pa prihaja kdo »od zunaj*, naj se prikaže s programom.
Da bi se prav nizki udarci in prav otročji očitki (kdo, kdaj in zakaj prihaja v direktorjevo
pisarno, kdo koga stalno spotika, če se le upa opredeliti, kdo je do kraja nestrokoven, kaj se govori in kaj se ne govori) vsaj deloma zajezili, je bilo pri tako besnih zdravnikih jalovo pričakovati, ostali člani pa so se le sem in tja redkobesedno oglasili. Znova in znova se ti je moral v najbolj črnih barvah prikazovati njihov vsakdanji delovni dan. Prikazovale pa so se, žal, tudi skrajno resne stvari: pojavilo se je vprašanje, če so delegati na delavskem svetu resnično izrazili voljo približno 180-članskega kolektiva, vprašanje, kakšne so pravzaprav lahko sploh pravice delavcev, če imajo vse pomembnejše vodilne samoupravne funkcije zdravniki, vprašanje, kako naj pošteno in po vesti glasujejo delavci, ki so do grla siti vseh prepirov in prerekanj in več ali manj le opazovalci srditih besednih dvobojev f In prav človeško bi bilo, ko se delavci res ne bi hoteli opredeliti, ker bodisi niso kos vsej 8amoupravQavski abecedi, bodisi se upravičeno bojijo šikan, groženj in nasprotnikovih mnenj. Kar sploh ni čudno, če, na primer, izvzamemo le naslednje pisemce direktorju, ki ga je podpisalo pet zdravnikov in psiholog, poslano pa je bilo sindikatu, delavskemu svetu, delavski kontroli in seveda direktorju... »obetate nam nov razpored koordinacije strokovnega dela. Mar niste do sedaj ves čas vztrajali, da je vaš stari najboljši? Pišete, da želite pogovor o bolnikih, pa kje ste hodili do sedaj, ko smo se zdravniki o bolnikih pogovarjali vsako jutro... Morda niste imeli časa zato, ker ste hodili in prosjačili po Slovenui za dobro mnenje o sebi... Ali res ne razumete, da teh vaših direktorskih »štosov« ne potrebujejo ne bolniki in ne zdravniki...« in v tem krasnem stilu naprej.
Kateri delavec ne bi obupal, če med drugim tudi ve, da je sestanek, da pa nima na njem kaj iskati, če ni vabljen, čeprav že ves samouprav-Ijavski svet ve, da ne more nihče delavcu preprečiti udeležbe na seji? Kdo se ne bi razočarano spraševal, ali je njegov kolektiv res tako slab ali morda nekdo namenoma ne ustvarja nekega prav nenormalnega vzdušja?
Bilo je res veliko »štosov«, za spremembo tokrat ne direktorskih, čeprav se je tudi nepovabljeni direktor nekajkrat oglasil. <Jasno, da so bile njegove trditve pri priči spotakljive kot je bilo spoiakljivo in ovrženo domala prav vse, kar se ni s?tlelo v mlinu političnega aktiva bolnice. v tzko razgretem ozračju, ki se kot redko in Izjemno še dolgo pomni, je bil tudi medklic »saj pri uas ni tako slabo, kot si mislite«, lahko le šepn-j v neumestna šcUa.
Medsebojni odnosi so nenormalni, nevzdržni in nujno šepo, samouprava. V teh razmerah bo prav idealno, če se bo kolektiv res po vesti odločil, za »koga je«. Ostane pa zelo grenak okus po seji, ki so ji dajali takt takšni očitki in takšna žaljiva nestrpnost in ostra napadalnost, da začneš že verjeti, da je bolnica preplavljena s spotakljivimi »štosi« - pa znabiti, da so še najmanj škodljivi prav direktorski ...
Darinka Sedej
Dobra turistična sezona
Bled — V našem najbolj znanem turističnem središču se lahko pohvalijo z zelo dobro turistično sezono, saj so imeli do konca septembra 406.000 turističnih nočitev, medtem ko so zabeležili v enakem lanskem obdobju 346.000 nočitev. Na Bledu so v hotelih in v zasebnih turističnih sobah imeli za 19 odstotkov več domačih gostov in 16 odstotkov več tujih gostov.
Tudi oktobra je bilo na Bledu in v njegovi okolici precej Živahno in je bilo za 28 odstotkov več tujih gostov kot lani oktobra in za 24 odstotkov več domačih gostov, imeli so skupaj 8.000 več nočitev. Čeprav je bila turistična sezona razmeroma ugodna, Še vedno niso dosegli rekordnega obiska, ki so ga zabeležili leta 1973. D. S.
Počitmk
mm F&t&: */, Zmpfotnik
Šport in osebnost
Vsaka   panoga zahteva
določene osebne in gibalne vrline. Človeku mora biti privlačna, tako da mu losi in da ji je čim dlje zvest; v mladosti bolj iz tekmovalnih nagibov, kasneje pa zaradi ohranjevanja živahnosti, kondicije in prožnosti. Vrline je potrebno čimprej odkriti, jih postopoma pridobivati in ohranjevati.
Gimnastika terja natač-nost gibanja, veliko samodiscipline, moči in poguma. Pri vadbi na orodju je ob trajni zbranosti, prisebnosti, v' boju za boljši uspeh vsa odgovornost na posamezniku. Zanaša se le na lastno izurjenost in tekmovalno prilagojenost. Podobno je v ostalih tehnično bolj zahtevnih individualnih panogah. V tekih, plavanju in kolesarjenju je več samopremagovanja, boja z notranjimi težavami, z neposrednimi tekmeci in s časom.
Športne igre so pri nas najbolj razširjene. Veliko jih igra, še več pa jih spremlja v sedečem položaju. Zavzemajo vodilno mesto v sredstvih javnega obveščanja. Kaže, da pri tem skoraj pretiravamo. Športne igre — posebno tiste za zidov-jem in za plačilo, ko zadetek velja nekaj milijonov, zahtevajo dovolj pre-tkanosti, zvitosti, napadalnosti in številnih načinov obrambnega vedenja: od pretvarjanja do grobosti, od dovoljenega, nedovoljenega, prikritega in bolj očitnega oviranja nasprotnika.
V ritmu delovnega napora človek najbolje spoznava samega sebe, lastne sposobnosti in značaj. V samopotrjevanju vrlin in slabosti se odražata gibalna omika in nravstvena podoba človeka, njegovo dojemanje sveta.
Priprava ktsva velik
odpovedi. Ko jo m vitka, so povezuje v k sbihiIisisJI energije in človsinsstL Ta p« spremeni način žhrtjo-nja, saj tekmovanja torjaja samosMscipUnirsnost, svežino in določano čustvsmo živčno — ravnovesje, V zapletenih in težavnih okoliščinah je težko ostati ravnodušen. Mod prepletajočimi nagibi, ki ■smsrjajs ravnanje, prevladaj sta čast in zanos. Prav ta dva n zatirata in gasita notranja nasprotja. V notranjih nasprotjih i jejo trdnost, vanje, strpnost itd.
Način vedenja športnikov na tekmovanjih J« odsev stopnje vpliva njihove vzgojo. Pri tem — **^m na šport kot igralno bol} ljubiteljsko dejavnost in mm na šport kot srodstvo življenjskega obstoja.
V športu se prepletalo vnanji vtisi z notranjo dinamiko. Osebnost v športu doživlja vrsto nasportij in je v središču teh nasprotij. To so nasprotja mod bolečino in radostjo, stranom in pogumom, nevarnostjo in gotovostjo, mod pričakovanim uspehom ali hom. Nihanje mod temi sprotji povzroča stiske, ki lahko človeka utrjujejo, sebno če je nanje doi prilagojen, vendar so v jih okoliščinah tudi pogoji, ki pozvročajo nastajanje motenj, pi živčnosti in drugih ugodnih pojavov. Sport bi bil sredstvo ohranjevanja in uresničevanja oi nih vrednot človeka, govih nalog, sposobnosti' talenta.
(Nadaljevanje sledi)
Jože Ažman
OD VSEPOVSOD
STISKAŠKA JACKIE
Jacquline Kennedy Onassis, ki je po dveh zakonih postala multi-milijonarka, je menda zelo stiskaška. Po nakupu v neki trgovini bi H prodajalka morala vrniti 10 penijev, vendar je imela le 3 penije drobiža. Jackie je mirno počakala na preostali drobiž in si s to »napako«
pridobila sloves stiskaške multimilijonarke.
SPEERO VI SPOMINI
Adolf Hitler je bil dlakocepec, drobnjakar, malenkosten človek, nelogičen in nerazsoden, vendar je imel nenavadno spo-nost za hipnotiziranje množice, trdi bivši minister za i*t>jno uvfr-ii/i trotioan m i h/i A lh*>rt Sneer v snominih. ki »A __
ciuuen, nelogičen m nerv*.
sobnost za hipnotiziranje množice, trdi „—„........<Ci vojno
industrijo tretjega rajha Albert Speer v spominih, ki jih je na-stal v zap.ru. ^ pRQTI MRAZU
V Svojetski zvezi so izdelali okensko steklo, ki prepušča za 60 do 70 odstotkov manj toplote kot navadne šipe. Z notranje strani je šipa prevlečena s tanko plasi/o zmesi, katere poglavitna sestavina je anti-monov in kositrov dioksid. Če je zelo mraz, je mogoče to plast segrevati z električno energijo, tako da se he izgublja toplota.
PEKI STAVKAJO V Angliji ia Walesu je v torek zjutraj začelo stavkati okoli M.SSS pekov. Preplaćenim potrošnikom napovedujejo, da bo stavka dolga in da se utegne zavleči tja do novega leta. Peki stavkajo, ker so jim delodajalci ponudili le 5-odstotno povitaaje osebnih dohodkov, kar določa vladna plačilna politika, in k temu dodali le • odstotkov sa produktivnost, medtem ko stavkajoči ■ahtevajo M odstotno povišanje.
MBNTBN 8PET PRED SODIŠČEM
Nizozemsko sodiAce je sklenilo, da bo obnovljeni proces proti bivšemu nacističnemu zločincu Pietm Mentenu 20. novembra. Menten je obtožen, ds je med drugo svetovno vojno sodeloval v množični likvidaciji Židov na Poljskem. 79-letni Menten, sicer man nizozemski zbiralec slik in multimilijonar, je zadnji dve leti preživel v zaporu. Na prvem procesu, ki so ga sprožili proti njemu v začetku 1977. leta, so ga obsodili na 16 let ječe, drugostopen jako sodišče ps je obsodbo razveljavilo, cel da niso poklicali pred sodiAce nekaterih preživelih prič
OBNOVA LETALSTVA Do konca stoletju bo moralo medna rodno civilno letalstvo kupiti pribliAno •4*8 novih letal, da bi ..menjali »daj« njo letalsko floto, ki postaja vse bolj zastarela. Poleg tega so današnja letala Aa preveč hrupna in potro oe^om«« n-fte Samo lani je a letali potovalo SS9 milijonov ljudi, večinoma na progah, na katerih polet traja od M minut do dve uri.
VOJNA PODGANAM
Kmetje iz okolice Semerangs n« central-ni Javi so te dni postavili svojevrsten rskord; pobih so več kot 100.000 podgan, le nevarne glodalce so z dimom pregnali a lukenj in zatem pobili Akctjs indonezijskih kmetov je priAla v pravem čaau, saj »o podgane že dlje povzročale v kmetijstvu veliko škodo
ara ah v Veliki BritaaOil r, ki so jih zaeasuo oeW 71 odstotkov vuna nm. tovarni. U isdela na aLi
ODPUŠČENIH StM DELAVCEV Direkcija Fordove tovarne pri Kala« je sklenila, da načaeno odpusti SSSS delavcev, dokler ne bo končana stavka Fordovih tovarnah gSSf delavcev, stili, pomeni 1 ■lenih v tej tovarni, U _ HM vosil Ia je odvisna od delov la britanskih tovarn.
MANJ ROJSTEV
Rojstev v državah v razvoju je vedno mani, vendar kljub temu pričakujejo, da bo j te vilo prebivalstva naraščalo, je dejal predstojnik sklada OZN za vprašanja prebivalstva Rafael Salaa. Kot so pokazale najnovejše raziskave, je rojstev v številnih đrtsvsh v razvoju manj ia okoli 15 odstotkov, zmanjšala pa se ie tudi umrljivost otrok Salaa ie povedal, da se je pozuacna starost v državah v razvoju povečaj« v utdnjem Četrt stoletju od 42 na 54 lat, v razvitih državah pa od 66 na 71 mL Danes js na vsem svetu več kotSOO rniljiooov ljudi starejših od 60 let, leta 2000 pa jih bo t« 5gn milijonov.
TRAJEKT TBCIL V MEGLI V nesreči, k« Je trajekt Asnsriuaa L«**«« zaradi geete megle «4 Hisnan ■ju  trčil  v  fcMiaiH  vslikn«, »« Zodujem   koncu   oteka ■■—»-,,, dCrVork), je r. nje-1 h lTt (fUtLodlsk M baje.
POSLEDICE JEDRSKIH EKauHORlJ
fVeonednik osvobodilne fronte r-rtiimsi; sksga ljudstva Oecar Tamarje dejal, daj. več hudi na Polinezijskem otočju rtratie-T „osledi<sm jedrskih poskusov na teza koszcu »Veta. petnajst r*m**j** * dvajnm Francozov pa as se vedno zdravi zaradi nsvarnega sevanja. Temar J^poemlnj, da so ljudje umirali, ker so as zastrupit ■ ribsnui .1, p. *> bih .zposuvljeni P^očaeaa« vanju. Frandj. to .munja ^JJ* k*a *. otočju Mururoa ui di^ otočkih jsjnaneaja Psdnka opravila več kot lUndeaet judlreaS poskusov
1
Pred novo smučarsko sezono
Jaroslav Kalan:
smelo v sezono
SKOPJA LOKA - Naii alpinci, tekači in skakalci neatrpno Čakajo na novo zimsko smučarsko sesono. Precej jih vadi izven naših meja, kjer je tudi dovolj.snega. Pridno vijugajo med vrsticami, nabirajo tekaško kondicijo in »pilijo« tehniko, skakalci
Ea »spravljajo v noge« skoke, ki jim bodo oristili nn tekmovanjih.' Med tistimi, ki vadijo vAujini zaradi obilice  snega,  ao tudi  alpinci smučarske-
tn kftibeAlpetour iz Škofje LokeTTaalpski olektiv je že nekaj let eden najboljših smučarskih kolektivov v državi. Čeprav v končnem seštevku ne zberejo dovolj točk, ker je sistem točkovanja že zastarel, so vedno v samem vrbu. Da so tT uspehi takšni in bodo ie boljši, imajo veliko zaslug smučarski delavci v Skorji Loki, TTK8 ter delovni kolektiv Alpetour a. Imajo urejeno financiranje, čeprav denarja ne razmetavajo. Pri vsem tem jim je v veliko pomoč tudi gimnazija Borisa Ziherla, ki ima smučarske oddelke. Večina smučarjev je dijakov te gimnazije. In le nekaj vpliva nn uspehe. Prvi so začeli a pionirako alpsko kolo in to poslanstvo sedaj nadaljuje gimnazija Borisa Ziherla.
Seveda ne smemo pozabiti na trenerje smučarskega kluba v Loki, ki ima v avojih vrstah nad lest sto članov, od tega pa jih v vseh selekcijah nastopa osemdeset. Jaroslav Kalan skrbi za vrhunaki razred, njegov poklicni kolege Andrej Plajbee pa za pionirje. Ta dva imata ie amaterske pomočnike Borisa Vodopivca, Toneta To meta, Rajka Knifica, Dejana Vučka, Ivana Miklavca ter Romana Kalana.
Eden od glavnih trenerjev je bivii alpski tekmovalec Jaroslav Kalan. Poklicni trener SK Alpetour je to nalogo aprejel ie leta 1971. Bil je dober tekmovalec, saj je na primer vozil vee tri alpske discipline in bil med mladinci sedmi v smuku, dvanajsti v-alalomu in peti v kombinaciji. Pred poklicnim udejetvovanjem pa je kot amaterski tren ur loške smučarje vadil ie od leta 19S8.
»Lepo je delati v takem kolektivu, v katerem imajo vsi posluh za vse. Nikomur ni nikoli neprijetno prijeti zn delo. Za novo sesono smo pričeli vaditi ie maja, saj smo se zavedali, da ne smemo počivati na lovorikah. Kar šeetkrat tedenako amo vadili, imeli psihofizične teste, zdravstvene preglede iz/pri tem še pridno nabirali splošno flzično kondicijo.' Upam, da smo za to sezono v vseh kategorijah, od najmlajših pa do članov, dobro pripravljeni. Prepričan sem, da smo delali dobro in da bodo uapehi ie boljši kot preteklo sezono. Pri tem mislim tudi na domači teren, saj bomo organizatorji članskega državnega prvenstva v alpskih disciplinah. Na Starem vrhu bomo od 10. do 18. februarja gostili najboljše naše tekmovalce na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije. Izkoriščali smo sneg za Češko kočo, na Ledinah in seveda na smučiščih v tujini. Če bi bili boljši snežni pogoji, bi načrt treningov popolnoma izkoristili. Doelej amo opravili sto šestnajst ur treningov telesne pripravljenosti, petinštirideset dni pa imamo treninga na snegu.«
Alpetourovi smučarji imajo v svojih vrstah večino reprezentnntov. Tako je v moški A reprezentanci mladinski evropski veleelalomski prvak iz leta 1976 Boris Strel, v reprezentančni vrsti pa je še Jože Kuralt, V modri B vrati ao od Ločanov Samo in Iztok Ster, Matjaž Pretnar in Matija Horvat, pri mladincih pa Janez Dekleva, Boštjan Gašperšič, Igor Kreačič, Dušan Graiič in Uroš Peternel. Luka Kni-fle, Simon Podnar, Maja Čeenik, Petra Hafner in Savina Mi belič ao v pionirskih reprezentančnih Vrstah V A ienaki garnituri od Ločenk vozijo Nuša Tome, Polona Oblak in Romana Pintar, v B pa Alenka Kolenc, Mateja Ravnikar in Darja Porenta. Ostali pa ie trkajo na vrata reprezentanc.
S svojim delom so lahko Ločeni samo zgled ostalim našim smučarskim organizacijam kakor tudi ostalim športnikom.
D. Humer
Kranjski TKS pokrovitelj smučarjev na Obirskem
KRANJ - Na S. razširjeni seji izvršnega odbora TKS Kranj so največ razpravljali o devetmesečni realizaciji finančnega načrta TKS in obeh strokovnih službah ter o pripravi rebalansa. Pri tem so ugotovili, da nekatera društva v letošnji sezoni še niso dobila nobenih sredstev, čeprav so bila med letom aktivna. Zato so sklenili, da mora TKS takoj nakazati vsem društvom odobrena sredstva. O realizaciji finančnega načrta bo razpravljala skupščina TKS 6. decembra, ko bo ns dnevnem redu med ostalim tudi ugotovitveni sklep temeljnih organizacij združenega dala o zbiranju sredstev is bruto osebnega dohodke sa prihodnji dve leti.
Na seji eo potrdili predlog odbora za kadre o kandidatih sa letošnja Bloud-kova priznanja is kranjske občine kakor tudi za Ručigajeva priznanja.- Sklenili eo, da TKS Kranj prevzame pokroviteljstvo nad slovenskim smučarskim klubom na Obirskem (Koroška) ter zadolžili smučarsko skakalno sekcijo Triglav sa tehnični del pomoči novoustanovljenemu  klubu  na Obirskem.
Znano je, da je SK Triglav ie lani pomagal pri vzgoji mladih skakalcev v tem slovenskem kraju na Koroškem. Pomoči pa ne nudi SK Triglav samo temu slovenskemu društvu na Koroškem, pač pa ie več kot 15 let sodeluje s 8D Zahomec in skakalcem omogoča brezplačno vadbo skozi vse leto na kranjskih plastičnih skakalnicah. Izvršni odbor je tudi podprl kandidaturo SK Triglav, da bi iz združenih sredstev raznih telesnokulturnih organizacij Jugoslavije zgradili v Preddvoru OO-metreko skakalnico s plastično prevleko. Jugoslavija je dobila kandidaturo za organizacijo olimpijakih iger v Sarajevu v letu 1984 in po predlogu olimpijskega komiteja bo potrebno nekje v Sloveniji zgraditi tako napravo, da bodo naši skakalci čim bolje pripravljeni zn olimpijske igre v Sarajevu. Ob koncu je IO še potrdil predlog odbora za finančna vprašanja, da TKS nameni iz letošnjih sredstev za proelavo 50-letnice namiznega tenisa v Sloveniji 15.000 dinarjev.
J. Javornik
Hokej  Spet derbi
Zadaje kolo v zveznih hokejskih ligsh je poteklo brez presenečenj. V prvi zvezni ligi je imel največ motnosti zs presenečenje zagrebški Medveščak, ki je vodil še nekaj minut pred koncem tekme z ljubljansko Otimpijo, ob koncu pa je zatajila telesna pripravljenost. Jeseničani so doma nadigrali beograjsko zvezdo, ki je igrala izredno športno in borbeno. Precej odpora so ponovno nudili mladi igralci Kranjske gore   v   Celju,   presenečenju letošnjega
Kenstva. Z malo več ereče bi lahko celo žil točko. V soboto bo v LJubljani na sporedu drugi letošnji derbi med Olimptjo in Jesenicami. Želez ar jI bodo v Ljubljani uspeli le z izredno borbeno igro in brez popuščanja do konca tekme. Na Jesenicah bodo igralci Kranjske gore zanesljivo nudili soliden odpor ekipi Medveščaka, niso pa brez motnosti, ds jim celo odičip-nejo točko, Celjani pa odhajajo nn vroč teren v Beograd, kjer bo Zvezda vaaj po skušala osvojiti prve točke.
Drugo kolo v medrepubliški ligi je poka salo, da je močna ekipa Bleda še vedno
razen ljubljanskega Tivolija eden glavnih kandidatov za prvo mesto. Kranjčani so v LJubljani klonili v derbiju proti Tivoliju zaradi slabega začetka tekme, žal pa ao ae razigrali šele v zadnji tretjini. Mnogo bolj močno ekipo kot pretekla leta pa ima tudi Ina iz Hiška, ki bo slssti ns svojem terenu težak nasprotnik za vse ekipe. Ze v soboto je na sporedu v Ljubljani derbi tekma med Tivolijem in Bledom. Znneeljivo igralci Bleda niso brez upanja, ssj imajo Izkušenost, kateri lahko dodajo ie borbenost. Kranjski hokejisti odhajajo v goste v Sisak, kjer bodo le z največjo borbenostjo lahko osvojili točke. V Ljubljani pa se bodo Prevoje srečale z zagrebško Mladostjo.
Naslednje kolo bo odločilno zs gorenjske hokejiste. Želimo pa jim uspeh. Jeseniški hokejisti pa ai še posebej žele, da jih v Ljubljani bodre glasno mnogi privrženci z Gorenjake, kot so jih že mnogokrat doslej. -bef
dola plavanja za odrasle
KRANJ - Odbor is rekreacijo pri Zveal telesnokulturnih organizacij obetate banj bo organiziral tečaj za odrasle neplavalce, ki se želijo v čim-krajšem časa naučiti plavanja. Prijavama za posameznika Je le MS din in ae vplača pred prišetkom tečaja. Tečaj traja M ar, prijavo pa sprsjsens odbor pismeno na naslov ZTKO Krsni, Cesta IftaST*- Žagarja 17 ali po telefonu na 11-176, V prijavi pa mora vsak aaveeti ■ittailfc IB ime, letnico rojstva tor pripisati točen naslov. Ko se bo nriisvilo jadratar število kandidatov, bodo vai pravočasno obveščeni o pričstku te-Jaja, M. Cadež
Košarka
Lahka zmaga
KRANJ - SKL - moški E Triglav i Notrsnjska »S «3 (43:38), telovadnica OS P. Prešeren, gledalcev ISO, eodnika Lilik (Ljabllana). Pust (Trebnje)
Triglav - Erlah t, Traven SI (4:3), Strniša 4 (3.0), Zupan 99 («:3), Omahen 14 (1:4), Stefe 4 (3.0). 2ura 4 (2:2), Benčan 11 (6:1).
Notranjska - Jernejčič 10 (5:4), Mihel-člč S (3:2), Drobnič IX (10), Kranjc 2, Klemene 11 (7:8), Nagode IS (8:1), Tuhtan 4, Leveč t.
Po hitrem toda razburljivem začetku so sicer povedli gostje iz Cerknice. Toda to je bilo tudi v,e kar so pokazali. Trigiavani se s ostro ol rambo in a hitrimi protinapadi kaj kmalu zagospodarili na parketu, vendar bi bila zmaga lahko še bolj prepričljiva, če ne bi naredili v metih na koš preveč napak.
— dh
Nogometu
več pozornosti
KRANJ - Problematika razvoja nogometa nn Gorenjskem je očitna. Dolgoletni zastoj v kvaliteti in stare razprtije sta poglavitna vzroka, da nogomet nima več nekdanjih uspehov. Prav zato je bil sestanek o problematiki v tem športu tem bolj zanimiv. Udeležili eo ae ga predstavniki D PO Kranja, NZ Slovenije in obe ustanovi Občinska nogometna zvess in Medobčinska nogometna zveza. Na žalost pa ni bilo predstavnikov TKS in ZTKO, ki nogometu posvečajo premalo pozornosti in ga celo zapostavljajo.
Glavna ugotovitev je, da ae le v sporazumevanju in dogovarjanju kale bodočnost nogometa. Zato je obsojanja vredno, da MONZ te dogovore skuša razvodeniti s taktiko zavlačevanja. Očitno pa je, da ne gre za celotno zvezo, ampak le zn peščico ljudi, ki ne morejo sprejeti novih idej in se oklepajo kJubaštva. Temu bodo več pozornosti namenile družbeno politične organizacije s SZDL na čelu, ki bodo po besedah sekretarja OK SZDL Francija Thalerja raziskale in pomagale razrešiti probleme in ro varjenju napravile konec Stališče NZS je naslonjeno na predpise in statut in zanimivo je, da MONZ sploh ie ni verificirana, torej praktično ne obstaja. Tako situacijo je potrebno rešiti in tudi MONZ po zgledu ONZ Kranj postaviti na noge. Se prej pn se je o vsem potrebno pomeniti in nekaterim pojasniti, za kaj v modernem konceptu nogometa gre. ONZ je za svoje delovanje dobila podporo, potreben pa je prodor v gorenjski prostor. To pa bo mogoče le ob sodelovanju vseh, ki imajo radi nogomet, DPO, klubov MONZ in ONZ ter zlasti še TKS in ZTKO na Gorenjskem.
M. Subic
Tokrat brez točk
Predvidevamo, da se bosta obe selekciji Kranja po nedeljskem gostovanju vrnili poraženi. Člani gostujejo pri solidni ekipi Ilirije, ki se še ni odrekla boju za vrh in točka iz te tekme bi pomenila pravi podvig. Vendar pa se ne predajajo ie vnaprej in mnenje vseh igralcev in trenerja Kožarja je, da lahko borbena, hitra in orgnnizirana igra prinese uspeh, ki bi bil še kako dobrodošel. Kljub temu lahko ugotovimo, da je peta selekcija trden kolektiv mladih igralcev, kf so od lani ogromno napredovali in v nogometu še niso rekli zadnje besede.
Mladinci, pri katerih je že nekaj igralcev, ki bodo kmalu nosili tudi breme nastopanja v članski selekciji, gostujejo na Viču pri visoko uvrščenem Mercatorju. Le obe točki Kranjčanom še obetata uvrstitev v super ligo četrtih selekcij, ki so jo glede na prikazane igre nedvomno zaslužili. Morebiten neuspeh pa ne gre smatrati kot tragičen, ker je glavni cilj, vzgoja kvalitetnih igralcev, v celoti dosežen. Le trd in vsakodnevni trening bo njihove sposobnosti razvil do take mere, da tudi rezultati ne bodo izostali.
Pri tretjih selekcijah bodo igralci Britofa domačini Domžalam, Snvčani pa gostujejo pri neresnem Mengšu. Vsak drug izid kot zmagi kranjskih selekcij bi pomenil presenečenje. Pri drugih selekcijah bodo odigrali zadnje kolo, pari pa so Šenčur : Primskovo, Naklo : Sava in Britof : Kokrica. M. Subic
Dopisniki poročajo
KRANJ - Nogometaši Triglava so gostovali v Kamniku in s 6:4 zgubili s selekcijo Kamnika. Tekma je bila zanimiva, gledalci pa so videli kar 10 golov, kar je redkost na naših igriščih. K temu sta pripomogli slabi obrambi obeh moštev. Zadetke za Triglav so dosegli Mokič dva, po enega pa Gros in Mrnk. r qtos
KRANJ — Člansko občinsko- prvenstvo v balinanju je zn letos končano. V zadnjem kolu SO presenetili člani Balinarskega kluba Kokrn, ki so nepričskovsno premagali še neporaženo moštvo Borca in s tem prispevali k večji zanimivoeti prvenstva. Po prvem delu tekmovanja vodi Borec s sedmimi točkami; toliko jih ima tudi Vodovodni stolp. Huje imajo 6 točk. Center 5 in Kokra 4. '       M. Cadež
ŠKOFJA LOKA - V škofjeloški občini se nadaljuje tekmovanje prvih selekcij pionirk in pionirjev za občinsko rokometno prvenstvo. V obeh skupinah so nn najboljših mestih igralke in igrnlci Ratitovca
iz Železnikov. Med pionirji je na drugem mestu Jelovica, sledijo pa Blegoš, Mladi rod I, Ratitovec II in Mladi rod II V tekmo-
vanju pionirk pa je drugi Mladi rod I, tretja Jelovica, četrti Mladi rod II in peti Ratitovec II.
Da je v škofjeloški občini veliko zanimanja za rokomet, potrjuje tudi občinska rokometna liga. V njej nastopa 10 moštev. Srečanja so borbena in brez izgredov. Pred zadnjim kolom vodijo Selca. Sledijo LTH, Kašman, Sorska cesta I, S&D Bratov Peternel j, Avtokovinar, Sorska cesta II, Sorica, Poklicnaleena šola in Prosveta.
J. Starman
KROPA - V soboto, 18. oktobra, je bilo končano tekmovanje v občinski košarkar akl ligi.* Letošnje tekmovanje je bilo v primerjavi z lanskim bolje organizirano, mnošičnejše in kvalitetnejše Po pričakovanju je zmagalo moštvo Plamena A. Rasen dveh spodrsljajev je v vseh igrah ta ekipa zanesljivo zmagala. Prijetno je presenetil Plamen B, ki Je Ml najboljši v drugem delu prvenstva. Razočaral pa Je Lectar, ki se je lani boril za vrh. Zmagal je Plamen A. Sledijo: Veriga, Plamen B, Radovljica, Lectar. Gorje in PK Radovljica.
B. Zupan
JESENICE - Končalo se je tekmovanje v zahodni skupini košarkarskega prven-stvs Slovenije sa ženske. Po pričakovanju je zmagala Jezica iz Ljubljane, k oš ar k ari ce Jesenic pa ao tretje, kar je lep uspeh Uvrstile so se v super ligo. Nastopale so tudi koiarkarice Save in izven konkurence Kladivar iz Zirov. Jezica je zbrala 84 točk. Jeseničnnke nn tretjem mestu jih imajo 18, Sava ns sedmem mestu pa jih je zbrale 11. Kladivar is Zirov je izven konkurence zorel 16 točk. M. Cadež
Zanimivo, izenačeno
in borbeno
To so tri značilnosti ONL Kranja. Jesenski del je znovs potrdil pravilnost usmeritve v množičnost, saj Je zanimiva liga privabila gledalce, igralci pn ao jim pokazali borben in kvaliteten nogomet. Veliko je bilo dela s formiranjem vseh odborov, ki so bili delavni skozi vso sezono. Prav tako niso počivali sodniki in trenerji, ki delujejo v okviru ONZ Kranj. Čez zimo bo veliko nalog na področju strokovnosti dela, boljši organizaciji in uveljavljanju ssmo-uprsvnaga odločanja na vseh področjih. Enotnost in medsebojna pomoč klubov pa je zagotovilo, da bodo še tako teške naloge izpolnjene. .,
Prvaki za jeaen 1978 so Sava, Preddvor (lahko ga še prehitijo Filmarji) in Filmsrji pri mladincih.
A SKUPINA
1. Sava 1. Korotan
3. Kokrica
4. Šenčur
5. Trboje
6. PrimakovoA
7. Naklo
8. Britof
B SKUPINA 1. Preddvor 1. Fibavnrji
3. Podbrssje
4. Primskovo B 6. Grintavac
8  6  9   1 17:16 JJ
7 6 11 10:16 11
8 6 9 J 8*tBO 10 •11» 1130 I 7  10 6 10*0 1
Zaostalo tekmo bosta odigrala
in Filmarji.
10 7 1 2 36:11 16
10 6 2 2 38:16 14
10 5 2 3 27:16 11
10 3 4 3 18:16 10
10 3 3 4 16:14 9
10 2 4 4 14:18 8
10 1 6 4 16:14 7
10 2 1 7 16:47 6
MLADINCI
1. Filmarji
2. Šenčur
3. Kokrica
4. Primskovo
5. Naklo
6. Preddvor
7. Visoko
8. Trboje
9. Podbrezje
1	87: 0	14
0	SO: 0	14
2	80:17	U
1	06:17	1«
1	M«	11
6	27:00	<
0	is:**	9
7	lOiOO	1
7	040	1
	M Sume	
Občinsko sindikalno prvenstvo Kranja
Na startu vsa moštva
KRANJ - Telovadnica osnovne šole Joeip Broz-Tito v Predosljah gosti moške košarkarske ekipe, ki se bore na letošnjih občinskih sindikalnih igrah. Ugodno oceno so dobila vsa moštva, saj je prvo kolo minilo v znaku borbenosti. Igre, ki so jih pokazali »sindikalisti«, so bile kvalitetne.
Petnajst košarkarskih moštev se poteguje za najboljše moško moštvo za leto 1978. V prvih srečanjih je presenetilo moštvo Save, ki je dobilo srečanje s favoritom Iskro, vendar so nsto Savčani klonili proti Gorenjskemu tisku. Le-la je dobil še tekmo s Planiko. Dobro igrajo tudi
košarkarji Postaje milice, ssj so v srečanju premagali Iskro-mer Une ve, Iskrs pa Ljubljansko banko.
Izidi - Planika : Ljubljanska 31:16 (19:4), Gorenjski tisk : Sava OPIT (12:12), lakra : Ljubljanska banka SJ-al (29:10), Planika : Gorenjski tisk llđg (6:19), Iskra : Sava 32:86 0.6:16), INnrtaia milice Iskra-merilne naprave ŽUrU (13:8), Gradbinec : ETP 10:14 OOnU Teketilindua : Iskra-merilne naprav* za m (10:4).
Pari druseaa kola (ponedeljek 11 n a 17. uri) - Postaja milice : GrsmnJzJ? Tekstilindus : *TV i li -j . Prosveta : Ikos, D3I : Domplnn, UJV : Prosveta, IBI : Ikos, Ljubljanska banka -Gorenjski tisk.
-dh
C
Rokomet
Jelovica ogroža vrh
KRANJ - Predzadnje kolo v drugi zvezni rokometni ligi je minilo v znamenju popolnega uspeha gorenjskih zastopnikov.
Rok ometaš i Jelovice so brez težav premagali moštvo reškega Kvarnerja in ai delijo tretje meeto z dvema točkama zaostanku za ekipo Zagreba. V zadnjem kolu bodo rokometaši Jelovice igrali jutri zvečer v goeteh z ekipo Slatine, ki se je v preteklem kolu odlično upirala favorizirani ekipi Jadrana in izgubila srečanje z golom razlike. Rokometaši Jelovice imajo lepe mošnoati za uspeh v goeteh proti ekipi Slatine in s tem tudi dobro uvretitev po končanem jesenskem delu prvenstva.
V predzadnjem kolu ienskih ekip v drugi zvezni rokometni ligi so od slovenskih predstavnic zmagale le rokometašice Alp-lesa, ostale tri ekipe ps so visoko izgubile. Rokometašice Alplesa so gostovale v Slaku in premagale ekipo Ine s štirimi goli prednosti, najboljši pa sta bili sestri Lušinu, ki sta skupaj dosegli od 19 zadetkov kar 14.
Zaradi turnirja AVNOJ bosta odigrani le dve tekmi zadnjega kola, ostala srečanja pa bodo 18. novembra. Jesenski prvak bo znan šele spomladi 24. marca, ko bo odigrana zadnja preložena tekma Olim-pija : Zamet. Tekmovalna komisija severne skupine II. ZRL je morala zaradi nastopov M ar asove (Zamet) in Cudermsnove (Olim-pijs) v državni reprezentanci preložiti več tekem. Od teh jih bodo pet odigrali pred začetkom spomladanskega dels prvenstva, dve ps ie letos.
Včeraj je odpotovala v Danilov arad » Črno goro ženska rokometna —PT<u sni ai ca SRS, ki bo sodelovala na trsnii«3!l!!d. nem turnirju AVNOJ. V repreaamtai*?-tudi igralke Alplesa Jen.terle in mt?T_V," šina. V Beljaku pa bo od dane« " četrti tradicionalni mladinski rokonli turnir AIpe-Adria. na katerem so *«. trikrat zmagali mladinci Slovenije.
___ J*«e* Kuhar
Mladinke Alplesa tretje
KRANJ - V zadnjem kolu rep«bii*ke rokometne lige zs mladinke -ta *w,- , zmagi dosegli ekipi Alplesa nad _„ šicami Kamnika in Dupelj nad ekipo Kra-nja ter po končanem jesene kesa prvenstva osvojili tretje mesto.
Lestvice: Olimpija Kočevje Alples Duplje Kamnik Tržič Kranj Preddvor Polje Kodeljevo
»  •  •  0   141; OS 1
5 J  J  *   "O: S0 U
»00«    04: n u
•8: 64 1«
•eau I
•1:104 «
•«: 00 I
70M64 t
«6:100 i J- Kuhar
9 6  9 4
9 4  6 6
9 4  9 6
8 2 16
9 16 6 8 0 6 8
C
Odbojka
Za zdaj po planu
Jesenski del tekmovanja v zveznih in republiških odbojkarskih ligsh je v polnem razmahu. Jutri bo ns sporedu že peto kolo.
Gorenjake ekipe ao v dosedanjih igrsh že lahko preskusile svojo kvaliteto in ugotovile, kje jim je mesto v ligsh. Bolj uspešne so zs zdaj ekipe Želez arja in moške ter ženake vrate Blede, ki uapešno drž* korak z vodilnimi na lestvici.
Selekcija jeseniške občine 2elezar, po štirih kolih še neporaženo moštvo, odhaja na gostovanje v Trebnje k novincu v ligi. Njihova želja po peti prvenstveni zmagi je velika, čeprav opreznosti ne bi smeli zsne-m ar i t i.
Blejci gredo prav tako v goete k novincu zagrebškemu Tempu. Glede na igre, ki Jih je gorenjaki drugoligaš doelej prikazal, ae ne bi smeli bati za nove točke. Te ao zanje
sedaj še posebno pomembne, aaj aa i jejo za vrh druge zvezne lige -
Blejke ie vedno nizajo -msanj ktjss) es-msnjkljivemu treniranju. "-TagM sesutih obveznosti igralk trenirajo la esakrat tedensko. 8 tem pa trpi št sili stal razve« ekipe. Jutri jih čaka težka naloga preti Golovcu is Celja!
Slabše se godi trenutno Jesenic j K roparjem, saj ekipi ZS repu lestvice.
Jeseničanke popravljajo svojo čas je, da dosedanji edini dodajati nove. Prvo priloži ie v tem kolu, ko se bodo v Puli s vrsto M srčane.
Plamen iz Krope si nabira kot novinec
izkušnje, vendar doslej še ai bile--g-
Ekips Jame iz Ljubljane bo njihov laasnT nik na srečanju v telovadnici OS I jamirr ob 17. uri. B, Rana
Modna konfekcija
Kroj
Škofja Loka
razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje
pogoje:
da je diplomirani ekonomist ali ekonomist in da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta v komercialnih poslih, da aktivno obvlada nemški jezik. ^ Kandidat mora imeti družbenopolitične in in organizacijsko sposobnost za "P^^J^VilTn^ Izbrani kandidat  bo imenovan za °P™^*^^™ naI<* za 4 leta. Delovna organizacija s stanovanjem ne razpolaga.
Pismene ponudbe h priloženimi ^^^S^ razpisnih pogojev naj 2JC
. rs^\ou^iLM^ *r°kandidate obve8tm
v 30 dneh po izteku razpisnega roKa.
S SODIŠČA
13. stran O L, A 9
o vreme
Lep
Tragičen konec sosedskih razprtij
razvaja voznike
KRANJ — Veliko zvite pločevine in na srečo le ena manjša poškodba so posledice trčenja v križišču magistralne ceste in obvoznice pred Dijaškim atomom. Vzrok: voznica, ki Je zavajala v levo proti mestu, je »pregledala »stoenko«, ki je vozila naravnost skozi križišče. - Foto: JZaplotnik
NESREČE
Nezgoda pri prehitevanju
Radovljica - V ponedeljek, 6. novembra, nekaj pred 10. uro dopoldne se je na magistralni cesti med Lescami in Radovljico pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Vincenc Balon (roj. 1927) iz Ljubljane je vozil za tovornjakom s prikolico od Lesc proti Podtaboru. Na ravnem delu ceste pn letališču je voznika Balona začel prehitevati voznik osebnega avtomobila nizozemske registracije Teums Varvvijk Iroj 1952). Ko je bil že vzporedno z njim, je po izjavi sopotnika v nizozemskem avtomobilu voznik Balon zavil nekoliko v levo; da bi se izognil trčenju je voznik Varvvijk sunkovito odvil v levo, pri tem pa ga je zaneslo s ceste na travnik, kjer se je večkrat prevrnil, nato pa je avtomobi obstal na kolesih. V nesreči je bil hudo ranjen voznik Varvvijk, njegov sopotnik pa lažje. Škode na avtomo-Mvi je za 300.000 dm.
Tržil v avtobus
Lesce - V sredo, 8. novembra, ob 19.50 se je na Begunjski cesti pri hiši 5t. 23 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Muko Mežnarc (roj. 1936) iz Hraš je čelno trčil v avtobus, ki se je pred tem že ustavil. V nesreči je bil ranjen sopotnik v osebnem avtomobilu favei Valant (roj. 1935) iz Hlebe.
ALPINISTIČNE NOVICE
SEMINAR ZA VZGOJITELJE KomMim g* alpin««« PZS prireja^11.
" tm*tnlS^-^ v KainniAi Bi
strici, sjsr r^JZnnraim. da udeleženci "* SSTlpeJne vreće za JL ^*l*c   PH^k  bo v
S~ atilks »7ob 0.00). Seminar je ^•.»rSZZSL znanj, in tudi po-
^Z^ZŽL in.1P°^nih0 Z
u^^SsTgss^
„   nr»o evenju« (Peter
7~!trm ?T »Alpinietieni trening. 523^1«? <Fran«sk Kn" ,n lAiu° SSJTMed seminarjem bo n. volj« ^^Slič***0*** literatura
PONOVITVE -_     - j-m«lk In Nejc Zaplotnik ata
,o  v  nedeljo ponovil. "•^ Pn£tdo^ J steni Koz!.. D.n ■**T*M\- ___r-li nreolessl.
:a Stremfelj prepl in Zeljko Perko ata v ^^iVrućeCVI. AJK Ob. st. član.
AO Trtic.
^^BTICNASOLA V KRANJU .4    -...-i- M blUa koncu. Od ate-
J^£S!?J5, "i .o jih i—H n.
!^!^^lessnskem   delu,   manj k«
aseeeaui  ▼ ■  _ wi
—   ■ j-——f. o Mv«ku v for.li. •
rita*« W"
"HZZvTTO*rsnj. povebili n.ks T P«-™ Ita-Jtite, kPbodo ve«ere itllJSfft ptedavsnji, ki bodo sprem
^/vP^k.^tremfeIj
Smrt pešca
Lesce — V torek, 7. novembra, nekaj po 22. uri se je na magistralni cesti v Lescah pripetila smrtna prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jernej Jeglič (roj. 1919) iz Podbrezij je peljal proti Kranju. Na ravnem delu ceste pri letališču je nenadoma z desne strani hotel čez cesto Janez Gurevnin (roj. 1933) iz Lesc. Voznik je pešca opazil na kratko razdaljo, tako da nesreče ni mogel preprečiti; avtomobil je trčil v pešca, da je omahnil na pokrov motorja. V nesreči je Janez Gurgevnin dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
Otrok izza avtobusa
Kranj — V sredo, H. novembra, ob 14.30 se je na lokalni cesti v Predo-sljah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mitja' Bevčič (roj. 1953) z Grada pri kljah je peljal od Brda proti Britofu: v Predosljah mu je pred avtomobil izza stoječega avtobusa pritekel 9-letni Gorazd Klemenčič iz Kranja. Gorazda so ranjenega prepeljali v ZD, kjer pa so ga po prvi pomoči že lahko napotili domov.
L. M.
Na štiri leta in pol zapora je senat okrožnega sodišča v Kranju obsodil 57-letnega Franca Arneža s Kokrice pri Kranju, ker je sredi maja letos z nožem tako hudo ranil v nogo Karla Bakovnika, da je ta kmalu nato izkrvavel in umrl.
Arnež in pokojni Bakovnik sta bila soseda, vendar sta se že dlje časa prepirala. Pred tragičnim dogodkom se nista nikoli fizično spoprijela, vendar je bilo jasno, da se nikakor ne moreta videti. Tudi tisto jutro, 17. maja letos, sta se srečala naključno. Bakovnik je že nekaj časa hodil v Zdravstveni dom na razgibavanje poškodovanih prstov, Arnež pa se je ravno tisto jutro napotil s kolesom k znancu, da bi mu popravil kosilnico. Ko je Arnež na kolesu dohitel 72-letnega Bakovnika, ki je šel proti avtobusnemu postajališču, nista mogla mirno drug mimo drugega in sta se sporekla. Kdo naj bi začel prepir, sodišče ni moglo ugotoviti zanesljivo, dopustilo pa je domnevo, da je sprožil prepir pokojni Bakovnik. Vse, kar se je odvijalo kasneje, je bilo namreč dosti lažje ugotoviti, saj je od blizu na razdalji manj kot 20 metrov dogodek ves zgrožen opazoval 15-letni šolar. Ta je slišal, da je pokojni Bakovnik rekel Arnežu, naj ga vsaj na cesti pusti na miru ter ga pahnil od sebe, da je padel s kolesom v travo ter sam odšel naprej. Arnež pa se je pobral, segel v žep po kuhinjski nož, ki ga je imel v suknjiču še od prejšnjega dne. ko ie IudU lubie na preklah, in dohitel po nekaj metrih Bakov-
Dežurne trgovine
V soboto, 11. novembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živila -prodajalna SP Pri Mostu, Vodopiv-čeva 16, prodajalna SP Oskrba, Cesta Kokrškega odreda 9, proda i al-na Emona Market, Delavska 20. Stražišče
TRŽIČ: Mercator — Poslovalnica Živila - Lipa, Koroška c. 1
ŠKOFJA LOKA: SP Frankovo, Mesnica Kidričeva 65, poslovalnica 7
JESENICE: Delikatesa - Kasta 2. na Tržnici
Iskra
Industrija z elektronika Kranj n. soS. TOZD Tov«-
telekomunikacije i elektromehaniko
• a mehanizmov Lipnica
objavlja
dela in delovne naloge v tehnični kontroli VIŠJI KONTROLNI TEHNOLOG II
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— dokončano višjo šolo st rojne ali elektro smeri
— 3 le.ta delovnih izkušei
— pasivno /.nanje enega od
Kandidati naj pismene pri; naslov: Iskra, Elektromeha 4, 64000 Kranj/ Kandid
v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
TOZD ORODJARNA objavlja
prosta dela in naloge:
tehnični kontroli svetovnih jezikov.
ve pošljejo v 15 dneh po objavi na lika, Kadrovska služba. Savska loka bodo obveščeni o sklepu komisije
5 REZKALCEV 3 BRUSILCEV 2GRAVERJEV 1 SNAŽILKE
3. 4.
Pogoji:
Pod tč. 1., 2., 3.: - k.u šolo ustrezne stroke. Kandidati naj pismene na naslov: Iskra, Ele Savska loka 4, 64000 K>
i morajo imeti dokončano poklicno
jave pošljejo v 15 dneh po objavi »mehanika, Kadrovska služba,
anj.
Tr pregled
KRANJ
Solata 15 din, špinača din, cvetača 28 din, koren«' 12 din, česen 50 din, čebu' din, fižol 28 do 30 din, p« paradižnik 15 d paprik jabolka 10 do l n, hruP grozdje 16 din. kostanj limone 22 din, ajdova mok din, koruzna moka 10 dir din, surovo masi' SO din, s: din, "kuta 30 dh dadko z kislo zelje 16 di: . kisla re orehi 160 din, jajčka 2,80 krompir 5 do 6 din. buče 16 i
JESENICE
Solata 9,60 do 10 din, špinača 4,40 din, cvetača 21,60 din, korenček 10 din, česen 42 din, čebula 6,60 din, osa 8 din, paradižnik 16 din, slive 15 in, jabolka 10,50 din, hruške 10 do din, grozdje  16,70 din, limone ^,40 din, ajdova moka 24,19 din, koruzna moka 7,81 din, kaša 15,53 lin surovo maslo 79 din, smetana r»,70 din, skuta 26,55 din, sladko *lje 4,20 din, kislo zelje 7,50 din, da repa 7,50 din, orehi 157,80 din, jčka 1,30 do 2,60 din, krompir 4,80 din.
nika. Ta se je obrnil in ko je videl nož, Arneža tudi opozoril, naj neha z nožem. Ko pa je ta prišel prav do nJe8a> je Bakovnik z nogo sunil proti njegovi roki, verjetno, da bi mu nož izbil, vendar pa je pri tem izgubil ravnotežje in padel na hrbet. Ležeč na tleh se je branil tako, da je brcal proti njemu z nogami. Arnež pa ga je ujel z levo roko za obe nogi in ga v vsako stegno enkrat zabodel, nato pa ga je z levo roko še nekajkrat udaril po glavi, da mu je razbil zobno protezo. Nato je ranjenega pustil, sedel na kolo in se odpeljal domov. Vbod na levem stegnu Bakovnika pa je bil tako globok, da sta bili prerezani stegenska vena in arterija, tako da je ranjenemu v curku odtekala kri in v nekaj minutah je izkrvavel in umrl.
Sodišče ni sprejelo Arneževega zagovora, da je nož pač uporabil v silo-branu. Bakovnik je, potem ko ga je že pahnil od sebe v travo, odšel naprej, šele nato pa je Arnež segel v žep po nož in stopil za njim. Ko je sodišče ocenjevalo stanje, v katerem je bil Arnež, ko je zabodel soseda, je upoštevalo mnenje sodnega izvedenca psihiatra, da je bil takrat bistveno zmanjšano prišteven, vendar pa kazensko odgovoren za to dejanje. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je Franc Arnež hud sladkorni bolnik, da mu zaradi bolezni že propadajo žile in živci, kar je vsekakor tudi razlog, da se je do okolice včasih že dokaj neprimerno obnašal, bil je zamerljiv in razdražljiv. Seveda pa sodišče ni moglo mimo tega, da je po dejanju, ki ga sicer ni storil namenoma, pustil ranjenega ležati brez pomoči in pa seveda samo odmevnost dogodka, nad katerim so bili še posebej vaščani zelo ogorčeni.
ki
it.
v ■ e
>
KHub tako lepemu ga Slovenci ne odkar smo se močneje »v<* motorisaeiji, so nas« essts tv oktobru terjale svoj stavek suho vozišče, nerazmeroma bra vidljivost, dokaj visoke I perature sa ta letni caa, ni» moglo biti dovolj velika prt* *-ka, da ne bi iz dneva v dati b li o prometnik nezgodah. Na y-venakih cestah je samo v c bra umrlo kar 79 ljudi.
Verjetno bo vsak čas ko:^>c tega zapoznelega poletja, ki nas razvaja ie dva meseca, ki sta :1-čajno manj prijazna, polna mokrote in dragih jesenskih pr 5-nečenj. Samo s strahom laLko pričakujemo, kako bodo motorl-ziranci reagirali na povsem spremenjene vozne pogoje, ki jik lahko prinese jutranja pok s na mostovih, viaduktih, me§ c dežjem, ki skrajša vidljivost ia ped pred avtomobilom, na p vi sneg, ki neizkušene voznike *■ kira, manj previdne pa zapeke v nezgode. Čeprav zdaj ze ve.uiko voznikov ob zmanjšani vidi; »-sti takoj prižge kratke luci, v mraku ali megli ie vedno najdejo vozniki, ki varčujejo neemic io z lučmi, češ, kdor me hoče vi* »ti, me bo pač videl — po načelu a varnost mi ni mar.
Morda ravnajo pametno v< ki, ki s prvim slabim vrem j zaključijo svojo vozno sesor in vozilo zaklenejo do pomladi , razo. Drugim, ki so vezani na uporabo avtomobila vsak dan, pa morda ne bo odveč nar -t, naj zaradi sebe in zaradi d t udeležencev v prometu ob p poslabšanju vremenskih p* zmanjšajo pritisk na stopal"-i za plin.
NESREČA NE POČIVA - Resda imajo tudi v lepem suhem vremenu ceste svoje pasti — predvsem za nepazljive voznike, toda kaj bo, k» bo to lepo vreme vendarle zamenjalo svoj prijazni obraz? — Foto: J. Zaplotnik
Metalka Ljubljana
TOZD TRIGLAV Tržič
razpisuje tri prosta mesta delovnih nalog in opravil:
ključavničarska dela
Pogoji:
izučen ključavničar
OD po Pravilniku o delitvi sredstev za OD. Poskusni rok je en mesec.
Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Metalka Ljubljana, TOZD Triglav Tržič, Bistrica 132.
Delavski svet delovne organizacije
Tehnični biro Jesenice
na podlagi sklepa 5. redne seje razpisuje dela in naloge
STROKOVNEGA SODELAVCA (SVETOVALCA)
za tehnične in zunanjetrgovinske posle
Zahtevajo se naslednji pogoji:
1. diplomirani inženir strojništva
2. najmanj 5 let delovnih izkušenj na istih ali podobnih deli! 10 let kot dipl. ing.,
3. posebni strokovni izpit z.   ielo pri zunanjetr; vinskih p
4. aktivno znan je nemškega di angleškega je/. zaželeno nje še enega tujega jezika.
Mandatna doba za oprav'janje razpisanih del in nalc 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahte opravljanje  razpisanih  del  naj  kandidat pošljejo naslov: DO Tehnični biro Jesenice, Titova n v 15 dne te objave.
f
Kostanjev pire
PORABA: Kostanj, surovo maslo, sladkor v prahu, rum, vanilija, sladka smetana.
IZDELA V A: V malo osoljenem kropu kuhan kostanj olupite ter po nekaj kostanjev naenkrat stisnite na deski za valjanje testa in pre-sejte na cedilu z velikimi luknjami. Tako dobljeni kostanjevi kaši dodajte košček masla, kapljico ruma, malo vanilije in sladkor v prahu.
Kostanjevo kašo stiskajte v pripravljene posodice skozi strojček za krompir in okrasite s tolčeno sladko smetano in nastruieno čokolado.
Agava
ibljmnje o modi, ki bi mu to rekli tudi nemi dialog, navaja na misel, da so pota razstavljenih izdelkov z raznih modnih prireditev do porabnika dostikrat podobna hoji po labirintu. Poizkušamo prevzeti vlogo A Hodne, kije s pomočjo odvijajočega klobčiča pomagala Tezeju najti pot iz blodnjaka. Vabimo torej proizvajalce in zastopnike trgovine k razgovoru za okroglo mizo; udeležbo prosim sporočite do 30. novembra našemu uredništvu pod oznako »družinski pomen ki«. Odziv na vabilo bo že sam po sebi pokazal, če bo razgovore sploh mogoče izvesti, kajti z eno samo izjemo smo na osebna vabila k okrogli mizi doslej dobivali le negativne odgovore.
Tudi odklonilno stališče bi bilo torej že samo po sebi dovolf jasen odgovor na zastavljeno vprašanje.
DRUŽINSKI POMENKI
Prepozno kesanje
V veseli družbi, zbrani ob bogato pogrnjeni mizi, dostikrat slišimo izrek, da je človeku usojeno umreti, četudi se odreče radostim življenja: nezmerni jedači, ljubezni in pijači. Cemu torej vse odvečno prizadevanje, živimo tako ali tako samo enkrat.
Resnica je, da živimo le enkrat in bi ravno zategadelj morali pogosteje pomisliti, da biti mlad in postati star nikakor ni tako enostavno in samo po sebi razumljivo. Mnogi od nas te resnice ne marajo sprevideti iz bojazni, da bi se morali odreči rečem, ki jim v življenju pomenijo največ, čeprav je dokazano, da je zloraba nikotina, alkohola in raznih mamil zdravju škodljiva razvada. Ob tem vse preradi pozabljamo, da nobeno, še tako globoko kesanje ne odvrne neizbežnih posledic, izzvanih zaradi zlorabe užitkov.
Mladim mamicam z obvladovanjem osnovnih šiviljskih veščin je namenjen predlog dveh kosov oblačil za njihovega dojenčka. Jopa in pajac sta sešita iz mehke, vpojne tkanine v dveh barvah. Osnovna barva je svetla, dočim so obrobe ukrojene iz drobno črtastega ali rožastega blaga. Pajac je na roka-vnem, hlačnem in vratnem izrezu mehko ubran in se zapenja z gumbi.
Udobno vrhnje oblačilce ima poleg vzorčkov na žepu, ovratničku in ob robu širokih, udobnih rokavov tudi okrasne obrobe iz traku, na prsih pa se zavezuje z dvema okrasnima pentljama.
Kljub izredni velikosti rastlin številnih vrst agav, so te sukulente ali sončnice posebno spočetka, ko še ne zavzemajo veliko prostora, primerne za gojenje v zaprtih prostorih. Vrtnarji zlasti priporočajo agavo s strokovnim nazivom victo-riae-reginae, ki naj prezimuje v neogreti, svetli in zračni sobi. V najhladnejših mesecih zadostuje, da prilivamo rastlini samo enkrat v štirinajstih dneh. Agava potrebuje zelo hranljivo cvetlično prst z majhno primesjo ilovice.
Svetlobno telo, nameščeno za televizijskim sprejemnikom osvetljuje prostor indirektno, vendar izvedenci bolj priporočajo osvetlitev za hrbtom gledalcev televizijskega programa. Svetilko je treba namestiti tako, da njena svetloba ne odseva v ekranu ali pa postaviti svetilo ob televizijskem sprejemniku. Šibka svetloba največ 15 W žarnice bo namreč omilila oster prehod med svetlim televizijskim zaslonom in temnim okoljem prostora.
Z drobno rožičasto obleko in negovanimi, v preprosto pričesko oblikovanimi lasmi dekletce ugaja sebi, svojim sošolkam ter prijateljicam. In da najde odobravanje svojega širšega okolja, je za našo frkljico seveda zelo pomembno.
Alenka - Kranj
Kupila sem si pleteno burno in zdaj ne vem, kaj naj *j napravim iz njega. Rada h obleko ali komplet za vsak dan. Stara sem 32 let, visoka 167 cm, tehtam p« 62 kg. Imam zelo ozke boke zato rada nosim široka krila.
Odgovor
Priporočam vam komplet is sicer puli z večjim ovratnikom ter krilom nekoliko širšim is midi dolžine, ali vsaj štiri prste pod koleni, čez komplet si lahko spletete brezrokavnik iz debelejše volne, brez zapenia nja. V pasu je le trak, ki ga zavežete spredaj.
Teden požarne varnosti
Od 23. do 29. oktobra je bil teden požarne varnosti.
Požar nastane večkrat zaradi nepravilnosti ali nevednosti. Tudi otroci so mnogokrat krivi, da »rdeči petelin« pomiga na skednjih ali kje drugje. Radi se igrajo z vžigalicami in ogenj je tu.
Gasilci budno pazijo in nesebično pomagajo ljudem, ko ogenj začne uničevati imetje. Pripravljeni pa so pomagati tudi ob drugih nesrečah. S svojo opremo so gasilci kos vsakemu še tako velikemu požaru. Gasilski dom je tudi v Begunjah. V njem se zbirajo gasilci-prostovoljci. V garaži imajo sodoben gasilski avto. Vsak gasilec ima dve obleki, delovno, ki je ognjevarna, in paradno. Na glavah imajo svetle čelade in plinske maske, če je to potrebno. Do kraja požara se gasilci pripeljejo z gasilskim avtomobilom.^ Na hidrant namestijo cevi in vodni curek uperijo proti ognjenim zubljem. Gasilci stojijo za ognjem. Brez teh požrtvovalnih ljudi bi marsikateri občan ostal brez svojega premoženja.
Bojan Gašperlin, 4. r. osn. šole v Begunjah
Nesrečno kopanje
Nekega dne sem se šla s prijateljicami kopat, ne da bi materi kaj povedala. Ko smo prišle na kopališče, sem nenadoma opazila, da nimam kopalk. Kaj naj storim, sem pomislila. Odločila sem se, da bom opazovala prijateljice, kako se bodo kopale.
Sprehajala sem se ob bazenu. Nenadoma mi je spodrsnilo in padla sem v vodo. Vsi, ki so me videli, so se
S ŠOLSKIH KLOPI
Vrt
Vrt imamo na prisojni strani ob hili. Razdeljen je na šest gredic. Na cvetlični gredi so rose. Na zelenjavnih gredicah pa raste: peteriilj, selena« por, korenček, črna redkvica in r a barbara. Se vedno nismo pospravili endiviie, radič a in motovilea. Pridelke bo treba pospraviti, da jih ae uniči mraz. Ko bo vrt pospravljen, ga bomo pognojili s hlevskim gnojem* zeadjo pa prelopatili s lopato. Vrt bo dobro pripravljen sa drugo leto.
Matjaž Žagar, 2. a r.
OŠ Peter Kavčič, Šk. Loka
r-
Ob dnevu mrtvih
V torek, 31. oktobra, smo odšli v Prešernov gaj. Tu smo pokojnima Francetu Prešernu in Simonu Jenku prižgali sveče in položili cvetice. Nato smo odšli mimo avtobusne postaje k spomeniku Milorada Stošiča. To je bil prvi ujeti partizan. Ujeli so ga Nemci in ga mučili v kranjskih zaporih. Obesili so ga 14. avgusta pred mnogimi leti. Po vojni so mu domačini postavili spomenik. Potem smo prižgali svečke in položili cvetke. Učenci Petra, Aljaž in Darja so deklamirali pesmi. Mimo je prišel pismonoša Smodila. Povedal nam je, kako je videl obešenega Milorada Stošiča in kako so ga naložili na lojtrski voz. Nato smo odšli v šolo.
Bojan Eljon, 2. b r. osn. šole Simon Jenko v Kranju
smejali, saj oblečenega človeka v vodi vidiš le malokdaj. Zlezla sem iz vode, premočena do kože in se napotila proti domu. Pred vrati stanovanja pa sem obstala. Nisem in nisem mogla vstopiti. Dolgo sem premišljevala, kaj naj rečem materi.
Končno sem se le domislila in pritisnila na zvonec. Ko se se vrata odprla, sem videla materin začudeni obraz. V sobi sem ji rekla, da me je soseda polila. Mati mi je seveda verjela in tako sem mislila, da je vse rešeno. Toda čez čas me je vprašala, katera soseda je to bila. Postalo mi je vroče. Začela sem ji pripovedovati, da ima rjave lase, rdečo obleko, rumeno jopico in še to, da sjtanuje v pritličju.
Oddahnila sem si. A ne za dolgo. Popoldne je zazvonil telefon. Mati je dvignila slušalko in začela glasno govoriti: »Polivati pa je ni treba, če vam ni nič storila!« Takoj sem vedela, da govori s sosedo. Čez čas je vse utihnilo. Nisem več razločila govorjenja pri telefonu. Končno je mati prišla v sobo. Ni me pogledala, ni me okregala. Vedela pa sem, da bom kaznovana tako ali drugače.
Čez teden dni sem jo prosila, če grem lahko v kino. Ni me pustila.
Helena Bucik, 7. g. r. osn.
šole Peter Kavčič,
Škofja Loka
RAČUNICA
Kako iz teh številk dobiti rezultat 100, je res pravo mojstrstvo. A če prečrtamo šest od devetih številk, nam bo to uspelo. Katere številke moramo prečrtati f
1 1 1 7 7 7 9 9 9
Gomila
Sonce zahaja, luna že vstaja; gomila v gozdu sameva, le ptička na veji prepeva.
Na zemljo lega mrak in vetrc skoz' liste šumi; na gomili borna svečka gori, njen plamen pa svetlo žari.
Tomaž Križnar, 4. b r. osn šole Lucijan Seljak v Kranju
Pot v šolo
A VTOMOBILSKE OZNAKE
Na skici vidimo avtomobilske oznake Urugvaja (U), Andore (AND), Švedske (S), Nemčije (D), Tajlanda (T), Luksemburga (L), Švice (CH) in Španije (E).
Iz teh oznak poskusite sestaviti originalno ime evropske države.
Četudi je že jesen, je tega jutra prav prijetno posijalo sonce. Zazrla sem se skozi okno v nebo. Gledala sem modre barve, barve radosti, veselja in sreče, ki pa tokrat niso bile prekrite z belimi trebušastimi oblački. »Cin, ciiinnl« Oh, skoraj bi pozabila, da moram v šolo. »Takoj pridem!« zavpijem neučakani sošolki pred vhodnimi vrati.
Zakoračili sva v vsakdanjem ritmu po osivelem asfaltu mimo betonskih hiš. Tu in tam so bile okrašene z lesom. Da, da, tu zelenica, tam drobceno drevesce in grmiči, kot bi hoteli beton vkovati v rastje.
Pot je kar sama drsela pod nogami. Zaviti sva morali na desni odcep proti Obli gorici. Po škrlatnem, zlato rumenem in rjavem listju se nama je korak skrajšal. Listje pod nogami je za-
ielestelo in vetrc je pozibaval zadnje lističe na drevesih kot dete v zibelki. Prijetno razigranost sem začutila, v meni je vse zadrhtalo. V tem trenutku me je skozi gole veje hrasta obsijal zlati žarek cekina na nebu -jesenskega sonca. Spreletelo me je, kot bi mi nenadoma vročica razgrela telo. Počutila sem se gosposko in žarek se mi je v trenutku zazdel zlati prah, ki me je oprašil.
Iz gozda sva prišli na tavnik. Vsaka travna bilka se je v soncu srebrno lesketala, polna rose in »veiine. In rekla sem: »Oh, kako sveže jutro Jeseni.« Prijateljica pa se je nasmehnila: »Kaj spet «a nja ris!«
Veronika Starič, 7. e r. osn. šole A. T. Linhart, Radovljica
Barbara
Stara je tri leta in zelo vettka. Njena glava je okrogla, pokrivajo pa jo rumeni lasje. Svet opazuje s sivomodrimi očmi, ki ■* obrobljene z lepimi črnimi tre palnicami.
Najraje se igra s Platiševim Janezom. K njemu pelje v —■zjhaf otroškem vozičku svojega se jenčka Paperina. Igrata se seka in mamice. Bivata v hišici * kartonskih škatel. Ce se hoče kdo približati, se zelo razjezi.
Tudi k nam večkrat pride st obisk. Vedno vpraša: »Je Alsnk* doma?« Moj brat Zoran se šah a pravi, da me ni. Tedaj Borke« zabrusi: »Bodi tihe, saj prišla k tebi. Pa tudi mojih osmi ne boš nosil, da veš!«
Velikokrat mošajeta tudi z mejim očkom. Navadno rprsš* »Stric, a se bova šla šok?« »g> veda, Barbara! Katere figura ■#* p« imela; bele ali črne?« Barear* se odloči sa črne, vendar srs« igre hoče zamenjati.
Kadar jo na dvorišču ko? udari ali razjezi, pride k sms: »o tolažbo. Tedaj jo vaamesi ' naročje in jo pobotam po ujezil mehkih laseh.
Alenka Jelovčan, 4. a r. osn. šole Ivan Tavčar, Gorenja vas
REŠITVI
oajdut»op*P"V*»*
TELEVIZIJA
soboto
11. NOV.
8.00 Poročila
8.06 Stare japonske pravljice 8.20 Vrtec na obisku 8.36 Z besedo in sliko -Zlata skledica: Gosli, sončnica in kukavica 8.50 Trinajstletniki -mladinska nad al j. 9.20 Pisani svet 9.56 Po sledeh napredka 10.25 Izbira študija in
poklica: Gradbeništvo 10.56 Dokumentarna oddaja 15.45 Poročila 15.50 Nogomet Olimpija:
Velež — prenos 17.40 Obzornik 17.50 Mladinski film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 F. Cialente: Camilla -nadaljevanje in konec 20.55 Moda za vas 21.05 Topkapi — celovečerni film
23.00 TV dnevnik
nedelja
12. NOV.
8.05 Poročila
8.10 Za nedeljsko dobro
jutro: Srečanje oktetov 8.40 625
9.00 Čebelica Maja -
otroška oddaja 9.25 Skrivnost pletenega
koša — serijska oddaja
TA TEDEN NA TV
Sobota
Tema filma KAKO NAJ MITU IZRUVAMO KOČNIK Je sodobna; predstavlja 6-letnega. fantiča, nezakonskega sina baletke. O svojem očeta ima le meglene predstave, saj mu ga je mmtl opisala v naj s vet -IsjUk barvah. Strašno je ponosen nanj, dokler ga
■* spozna in ne zve
r*mice. Meiiser Jule s Dassin Je s filmom TOPKAPI ustvaril priletno, napeto pustolovščino, ki zabava gledalce. Govori o mednarodni družbi tatov, ki skušajo ukrasti znamenitost muzeja Topkapi v Carigradu. — V glavnih vlogah »o zaigrali Malina Mere uri, Mazimilian Schell, Peter Ustlnov in drugi.
Nedelja
Čas krize, čas prohibicije, tihotapljenja -vse to predstavlja standardni okvir za celo vrsto bolj ali manj uspešnih akcijskih filmov. Res pa je, da lahko spretni avtorji ta nemirni čas obdelajo tudi z druge sociološko in družbeno problemske plati. Slednjih sicer ni dosti; Raoul Walsh že od nekdaj velja za »moškega* režiserja akcij-skih filmov. Z NORIMI DVAJSETIMI LETI je ustvaril klasičen film o treh družabnikih, ki so se v prvi vojni skupaj borili, po vojni pa so v omam krize zabredli v vse kujte težave. — V glavnik vlogah: James Cag-ney tn Humphrey Bo-gart.
Poglavitna značilnost in tudi izhodiiče nove izvirne TV serije Aleksandra Marodica POTI LN STRANPOTI II so živost,   neposrednost in aktualnost, torej odlike, ki so Izstopale že v prvi tarifi in ki so ie takrat pritegnile gledalce. Tudi Pati In stranpoti II so razgibana in dramatično zaostrena podoba sodobnik družbenik tokov In navskrižij. Posegajo v  tsmeUe samoupravnoga mmočanja in razkrivajo spopade, zastoje ~*s v de-uveUav-kih Tnte-vcev in ob-—v, v dojemanju nji-komik različnosti in tudi v njmovsm medsebojnem usklajevanju, v pridobivanju Informacij in izšiištvsmjv prave podobe poamjanih rešitev m stvarnih možnosti.
in
9.65 Proslava ob obletnici bitke na Neretvi — prenos Sarajevo
13.30 Poročila
Čudovita leta filma — serijska oddaja Poročila Moda za vas Akordi Kosova 78 Športna poročila Hrupna dvajseta leta — film
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 A. Marodič: Sirene ob zori — nadaljevanka Poti in stranpoti
20.50 Plitvice — dok. oddaja
21.20 TV dnevnik
21.35 Okrogli svet
21.50 Risanka
21.55 Športni pregled
22.40 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Celovečerni film
13. NOV.
9.00 TV v šoli: Matematika, Šolska zadruga, Za prosti čas, Atomi 10.00 TV v šoli: Meterinščina,
Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TV v šoli — ponovitev 16.00 TV v šoli - ponovitev 17.20 Poročila
Ponedeljek
Romunska televizijska drama se šele oblikuje; tematika je v glavnem sodobna, dramska besedila domačih avtorjev imajo vedno prednost pred pisci iz drugih sredin; pazljivo preverjajo k lasi ko ter iz
3jene zakladnice jem-ejo primerna dela, ki jik nato prirejajo v televizijske igre. Dogajanje drame OB PO-NO VNEM PREBIRA -NJU SHAKESPEARA je postavljeno v čas vojne, prikazuje pa ljubezen dveh mladih. Fant, študent seje znašel v zaporu; v obliki notranjega monologa preverja svoj odnos do dekleta in obuja trenutke skupne sreče. V teh spominih se utrinjajo verzi iz Shakespearovih dram, ki so ju nekoč pomagali duhovno združiti.
Torek
Francoska TV nadaljevanka LUCIEN LE-UJVENje priredba istoimenskega Stendhalo-vega romana. Kraj dogajanja je mesto Nancy v prvi polovici 19. stoletja. To so biti, tudi kar zadeva politično življenje, v Franci/i precej nemirni časi. Sina bogatega pariškega bankirja Luciena Leuivena obtožijo republikanstva, zato je izgnan iz politeh niške šole. Z očetovo pomočjo vstopi v 27. ulenski polk, predan kralju Louisu Pnilippu, in odide v Nancy, v mesto, kjer bo doživljal prvo in edino ljubezen vrsto
pa tudi ranj.
razoča-
Sreda
Začetek prve svetovne vojne v Črni Afriki, kjer si nenadoma stojita nasproti peščica Francozov v svoji vasi in peščica Nemcev v nemški kolomji. Prijatelji te do nedavnega se v vojnem stanju že zaradi narodnostne zavesti spremenijo v sovražnike, domačini pa, ki ne poznajo pravil vojne, padajo kot njene   žrtve   na obeh etraneh.   Film ČRNO-BELO V KOLORJU je odUčna satira na vojno in na kolonializem In je dobil nagrado oskar za najboljši neameriški film za leto 1977. Filmu bo sledila »okrogla mizam na temo arabski in afriški film.
17.25 Čarobna žoga
17.35 Čudovita leta filma -
serijska oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Promet 18.16 Spekter 18.30 Šola smučanja 18.40 Mozaik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 K. Munteanu: Ob
ponovnem prebiranju
Shakespearea —
TV drama 21.05 Kulturne diagonale 21.45 Mozaik kratkega filma:
Senca na nasprotni steni 22.00 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v
madžarščini 17.30 T V dnevnik 17.45 Deček Skok - otroška
oddaja 18.00 Z besedo in sliko -
oddaja TV Ljubljana 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 Celovečerni film
22.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
22.25 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v
madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Med domom in šolo 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 22.00 TV dnevnik
IZBRALI SMO ZA VAS
četrtek
16. NOV.
torek
14. NOV.
8.45 TV v šoli: Moj rojstni kraj, Ali ste vedeli, Violina, TV vrtec, Dnevnik 10
10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk
14.45 TV v šoli — ponovitev
16.20 Šolska TV: Od Sutjeske do Gatačkega polja, Razporejanje dohodka, Električni štedilnik
17.25 Poročila
17.30 Glasbeni pejsaži Srbije:
F ruška gora 18.00 Obzornik 18.10 Daljnogled - oddaja
TV Beograd 18.40 Trimska televizija 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja
Stendhal: Lucien
Leuvven — TV nadalj.
TV dnevnik
Razvoj popularne glasb« Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v
madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski T V studio 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 24 ur 21.10 Znanost 21.55 Zgodbe za lahko noč
8.55 TV v šoli: Matematika, Lutkovni film, Projekcije zemljepisnih kart
10.00 TV v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Umetnost,
Risanka, Kemija 14.55 TV v šoli - ponovitev 16.25 Šolska TV: Od Sutjeske
do Gatačkega polja,
Razporejanje dohodka,
Električni štedilnik 17.30 Poročila 17.35 Trinajstletniki -
mladinska nadalj. 18.05 Obzornik 18.15 Stare japonske pravljice 18.25 Himalajska odprava
na Lhotze, Huandov
Sud, dok. filma 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.30 Jubileja — prenos republiške proslave ob 50-letnici radia in 20-letnici televizije pribl. 22.10 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
16.40 TV dnevnik v
madžarščini 17.00 Poročilo s kongresa
ZSM Srbije 17.30 T V dnevnik 17.45 Najlepši goli z evropskih
nogometnih igrišč 18.30 TV novice 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena
oddaja 21.15 24 ur
21.35 Ženski spol, moški spol — doku m. oddaja
Medez je pripravil za diabetike tudi poseben med Pri Živilih v GLOBUSU smo ga videli.
CENA: 51,76 din za kozarec BW
petek
17. NOV.
sreda
15. NOV.
8.30 TV v šoli: Socializem in država, Kaj bomo delali, Od Varšave do Krete, Pogovorni jezik na sestankih
10.00 TV v šoli: Kocka, Kocka, Risanka, Izobraževalni film
13.35 Nogomet Jugoslavija : Grčija — prenos v odmoru propagandna oddaja
17.15 Poročila
17.20 Z besedo in sliko — T. Pavček: Čenč arij a
17.30 Poskočna domišljija -serijska oddaja
18.00 Obzornik
18.10 Reportaža
18.40 Naša pesem 78
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Film tedna: Črno-belo 4 v kolorju
21.30 Okrogla miza na temo filmska kultura neuvrščenih
9.00 TV v šoli: Slovenščina,
Ruščina, Od petka do
petka, Ročna in strojna
obdelava 10.00 TV v šoli: Angleščina,
Risanka, Zgodovina 15.00 TV v šoli - ponovitev 17.05 Poročila 17.10 Zverinice iz Rezije 17.30 Vojne zgodbe — serijska
oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Srečanje oktetov 18.40 Izbira študija in
poklica: Arhitektura 19.10 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Odrske luči 21.05 Razgledi: Počakajte
predirati 21.40 TV dnevnik 21.55 Baretta — serijski film 22.45 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
16.40 T V dnevnik
v madžarščini 17.00 Aktualna oddaja 17.30 TV dnevnik 17.45 Magnet - otroška
oddaja 18.15 Obramba in zaščita 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 V ospredju 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Človek in čas 21.50 Glasbena oddaja 22.50 Cribbins -
humoristična oddaja
V industrijski prodajalni SUKNA Zapute v Kranju so bogato založeni z volnenimi blagi za zimske plašče kot velur, boucle in podobno. Če je blago z manjšo napako, ga pa dobite tudi do 50 odstotkov ceneje. Barve: surova bela, drap, krem, violet, siva.
Cena: 170,05 do
300,26 din za m
^ Deklicam od 7 do 12 let je namenjen ta topli plašč z modno kapuco. V umazano rumeni in drap barvi jih Imajo naprodaj v Zurjini specializirani otroški trgovini KEKEC na Jesenicah. CENA: 920 din
Čajna garnitura iz pleksi stekla s podstavki iz na baker e luk sirane pločevine izgleda nekaj posebnega, še skodelici za sladkor in mleko sta zraven. V M ur k in em ELGU Jih imajo, uvozili so jih pa iz Nemčije.
CENA: 252,55din
Na K o kri nem mladinskem oddelku v GLOBUSU imajo prijetne jopiče za mlade, ki se radi oblačijo športno. Sicer je tanek, podložen je pa z umetnim krznom. V pasu in ob rokavih pletenine, ovratnik spet krzno. Barve so olivne, na voljo so pa velikosti od 96 do 108.
CENA: 890 din
Veliko izbiro iskane teflon posode, domače in uvožene, imajo v Murki -nem ELGU v Lescah. Cena: 160 do 290 din
Če iščete ročno motorno žago, poglejte k FUŽINAH Ju na Jesenice,
kjer jih imajo kar pet različnih vrst, proizvodnje TOMOS-HUSOUAR-
NA>.
Cena 9437,65 do
10.205,65 din
RADIJSKI SPORED
Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 8.00, 8.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 13.00, 13.00, 14.00, 16.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 33.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 8.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00. 3.00,4.00;
na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.60.
11. NOV.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje
Republiška revija
otroških in
mladinskih zborov
Zagorje 78 10.15 Kdaj, kam, kako
in po Čem? 10.45 Turistični napotki
za naše goste iz
tujine
11.03 Rezso Kokai: Štirje
madžarski plesi 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Milan Rovan: Zdravstveno stanje domačega kostanja 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00-ih -
posebna obvestila 13.20 Obvestila in zavabna glasba
13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevcem ... 14.55 Minute za Ep 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 »Vrtiljak« 17.05 Spoznavajmo svet
in domovino 18.30 Iz dela Glasbene
mladine Slovenije 18.55 Minute za EP 19.20 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z
Ljubljanskim jazz
ansamblom 20.00 Koncert iz naših
krajev 21.30 Oddaja za naše
izseljence 23.05 Popularnih 20 00.05 Nočni program —
glasba
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako
pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek
B. Lukan: VValdorf
Astoria 16.15 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke
jugoslovanskih
avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov
(Radio Koper) 18.40 Z ansamblom
Collegium
Singidunum 18.50 Svet in mi
13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov in
ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in
glasbenih revij 16.30 Vremenska napoved
in novice 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike
14.30 14.33 16.00 16.05 16.40 17.30 17.40
17.50 18.00
18.40
18.55
PONEDELJEK
13. NOV.
Slovenska književnost in zgodovina — Ivan Pregelj Iz naših sporedov Z vami in za vas Pet minut humorja Moderni odmevi Zvočni portreti Zrcalo dneva Z ansamblom Dečo Žgur Ljudje med seboj Lahka glasba na našem valu Popevke slovenskih avtorjev
Minute za kulturo
15. NOV.
NEDELJA
12. NOV.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke
Boris A. Novak: Nebesno gledališče (prva izvedba) 8.52 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši...
10.05 »Kar znaš, to veljaš«
11.05 Pogovor s poslušalci
11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob
13.10 Obvestila in zabavna glasba
13.20 Za kmetijske proizvajalce
13.45 Obisk pri orkestru Lalo Schifrin
14.05-18.50 Nedeljsko popoldne
17 50 Radijska igra Janko Mlakar: Kako je Trebušnik hodil na Triglav
19.30 Obvestila in zabavna glasba
19.35 Lahko noč, otroci!
19.45 Glasbene razglednice
20.00 V nedeljo zvečer
22.20 Skupni program J RT - Beograd Glasbena tribuna mladih
8. mednarodno
tekmovanje
Glasbene mladine
Beograd 78 23.05 Literarni nokturno
Mole V. Tresti a
ex Siberia 23.15 Plesna glasba Za vas 00.06 Nočni program -
glasba
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8.08 Glasbena matineja
9.05 Ringaraja
9.20 Pesmica za mlade
risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki
za naše goste iz
tujine
11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Juvanec: Vzgoja novih rastlin sadnega drevja ob rastočem matičnem grmu ali drevesu 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Primorska poje 78 —
6. oddaja 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Glasbena izročila
tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.20 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Mihe Dovžana 20.00 Kulturni globus 20.08 Predstavljamo vam nov posnetek Verdijevega Rigoletta 22.20 Popevke iz
jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno M. Cerkovnik: Starka s koso 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov
križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost
jugoslovanskih narodov in narodnosti 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu Martin Joseph — Gene Bertoncini & Michael Moore 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.30 Vremenska napoved, novice — Iz delovnih organizacij 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 8.55 Minute za kulturo
14. NOV.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Idrijsko hribovje 9.30 Iz glasbenih šol -Glasbena šola Franc Sturm 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine
11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti —
dr. Tatjana Brodnik:.
Shranjevanje
vrtnega semena 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Svet tehnike:
ing. Jože Mastnak:
50-letnica radia 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.20 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Mojmir Sepe 20.00 Slovenska zemlja
v pesmi in besedi 20.30 Od premiere do
Sremiere vočne kaskade 22.20 Skupni program J RT — studio Beograd Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno
S, Tontič. Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo 00.06 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za
višjo stopnjo
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8.08 Glasbena matineja
9.05 Nenavadni pogovori
— Bob ob steno 9.25 Zapojmo pesem
Otroški zbor
RTV Ljubljana 9.40 Aktualni problemi
marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki
za naše goste
iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Velikizabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -
dr. Tone Wagner:
Kakovost hmelja
v luči sortimenta,
letine in novih
postopkov 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma
J. Mlakar: Naš
radio 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Kaj radi poslušajo 18.30 Koncert za besedo — Premišljevanje 19.20 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Bojan Adamič 20.00 Glasbeni večeri
RTV Zagreb
Koncert Zagrebških
simfonikov 23.05 Literarni nokturno
W. S. Maugham:
Južina 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev zabavne
glasbe 00.05 Nočni program —
glasba
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli
JRT * 14.00 Radijska šola za
srednjo stopnjo
(ponovitev)
Idrijsko hribovje 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije zabavne
glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba
(Radio Koper) 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo
16. NOV.
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za
višjo stopnjo
(ponovitev,)
Slovenska
književnost in
zgodovina -
Ivan Pregelj 9.35 Tuja in domača
zborovska glasba 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki
za naše goste iz
tujine 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo... 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti —
ing. Zora Korošec:
Napake pri rezi
vinske trte 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za mlade
poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori
Stane Suhadolnik 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.20 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Jože Privšek 20.00 Četrtkov večer
domačih pesmi in
napevov 21.00 Literarni večer
50 let slovenskega
radia 21.40 I«epe melodije 22.20 Ob 300-letnici
rojstva Antonia
Vivaldija 23.00 Vgosteh pri tujih
radijskih postajah 23.30 Na* nocojšnji gost
Janko Ropret 00.05 Nočni program -
glasba
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi
marksizma
(ponovitev) 14.20 Za mlade
radovedneže 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori
(ponovitev)
Bob ob steno 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po
Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za
dve izkušnji 17.10 S, popevkam i po
Jugoslaviji 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz ... 18.40 Z velikimi zabavnimi
orkestri 18.55 Minute za kulturo
17. NOV.
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za
nižjo stopnjo
Domovini za
rojstni dan 9.30 Iz glasbene tradicije
jugoslovanskih
narodov in
narodnosti
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki
za naše goste
iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti -
ing. Matija Kovačič:
Načela
kooperacijskih proizvodnih odnosov 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna glasba
13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica
14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem
14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.20 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Janeza Jeršinovca
s Planšarji 20.00 Stoppops20 20.15 Oddaja o morju in
pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz
logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo
Billy Tavlor in ,
Oliver Nelsort —
Mel I*wis —
s prijatelji 00.05 Nočni program —
glasba Drugi program
8.00 13.00
13.33 14.00
14.25 16.00 16.05 16.40 17.30 17.40
17.50 L8.00
18.40 18.55
Petek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Glasba iz
socialističnih dežel Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Domovini za rojstni dan
Z vami in za vas Prometni leksikon Vodomet melodij Top albumov Zrcalo dneva Odmevi z gora — Stane Belak-Šrauf: Zlizani oprimki IV. oddaja Prijetni zvoki Stereo jazz Art Farmer — Chico Hamilton
Glasba za vsakogar Minute za kulturo
Rešitve pošljite
do 15. novembra na naslov: Glas Kranj, Moše
Pij a de i a 1, z oznako Nagradna križanka-
1. nagrada 70 din,
2. nagrada 60 din,
3. nagrada 50 din.
Vodoravno: 1. reka skozi Velenje, levi pritok Savinje, 5. smučanje, 9. ljudska šega, praznovanje konca zime in skorajšnjega začetka pomladi, pustni čas, 13. ljubezen, ki izvira iz razlike med spoloma, ljubezensko pesništvo, 15. oljarica, delavka v oljarni, 17. plastnik, nizek megli podoben plastast oblak, 18. nu-merale, ena pregibnih besednih vrst, 19. Ivo Daneu, 20. kdor je ošaben, 22. Jože Furlan, 23. graja, vrsta kazni, 25. zastarel izraz za ažio, nadav, 26. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak, 28. dohodek rejtnikov, spozna, nestrokovnjak, 28. dohodek rentnikov, dohodek, ki ga v obliki dividende prinaša vloženi kapital, 30. ime jugoslovanske pevke popevk Štefokove, 31. pristojbina za uradno opravilo, kolkovina, 32. kratica za hektoliter, 33. otok v Zadrški otočni skupini, 35. rdeči poljski cvet, v plantažah ga gojijo zaradi opija, 36. Tone Svetina, 37. ime našega slikarja realista in vzgojitelja Ažbeta, 39. ime našega literarnega kritika in esejista Kermau-nerja, 41. zgornja okončina pri človeku, ki jo sestavlja nadlaht. podlaht in dlan, 43. določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa, 45. dolga krhka vlakna, ki se jih uporablja zlasti za izdelovanje vrečevine, 48. naglašeno mesto v metričnem vzorcu, iktus, 49. v medicini zlatenica, 51. ime našega slikarja Šubica, 52. naš gledališki in filmski režiser, Igor, 54. atenski državnik in vojskovodja, Aristeides, 56. vrsta uničevalne tropske kobilice selke, 57. celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije.
telegrafska agencija, 5. morska riba kostnica,
6. mehanično delovanje na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov, masiranje.
7. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem trave, čas takega pospravljanja, 8. špansko sredozemsko pristanišče med Alicante in rtom Nao, 9. okrasni ptič, sorodnik fazana, 10. škatla, hišica za uro, 11. vozač lahkega tekmovalnega čolna skifa, 12. kraj ob reki Ping v zahodnem delu Tajske, 14. japonski politik, ustanovitelj moderne Japonske, Hiro-bumi, 16. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa. 21.-ime našega karikaturista Roglja, 23. na vodi živeča, brezrepa dvoživka, oglaša se i zvonkim glasom, 24. velik gorski vrh, 26. uniformiran služabnik za osebno strežbo, 2" hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog, 29. nemšk meščanski filozof in filolog, Georg, 3 himalajska koza, 34. priprava za tolčer e. tolkalo, 35. zaključni izpit na srednji šoli, celostna skušnja, 37. kdor odločilno vpli»\ na kako gibanje ali delovanje; ustvr jalec. povzročitelj, dejavnik, 38. levi pritok r ^e Vah na Slovaškem in istoimeno mesto n- južnem Slovaškem, 39. trinog, kdor koga tiranizira. 40. spremstvo vladarjev ali odličnikov, v glasbi skladba iz samostojnih delov, a v isti tonovski lestvici, 41. rebričasta tkanina za obleke in pohištveno blago, 42. rumenica, glina s pri-mešanim železovim oksidom; uporabljajo jo za rumeno ali rjavo barvo, 44. Milka Evtirno-va, 46. angleška groba, trpežna volnena tkanina v keprovi vezavi za plašče, tweed. 47 muza petja v grški mitologiji, 49. reka skozi Innsbruck, pritok Donave, 50. sikajoč glas 53 znak za kemično prvino tantal, 55. Stanko Lorger.
Navpično: 1. zvesta domača žival, 2. proizvodni in trgovski predmet, blago, 3. strnjena vrsta, navadno oboroženih oseb, postavljena za zavarovanje česa, 4. kratica za Albanska Rešitev nagradne križanke z dne 3. novembra: 1. kriza, 6. uvula, 11. primat. 12. sršeni. U rips 15 Keats, 17. Vida, 19. osa, 20. poljana. 22. sod, 23. MM, 24. sanjavost, 26. Lu, 27. beton, 29 ena, 30. pasat, 32. Nande. 34. senat, 35, ps, 36. gumijevka, 40. ro, 42. ET-P, 44. robunt, 45. sik, 46. kvas, 48. Neron, 49. meja, 50. Ortler, 52. tetika, 54. kosci, 55. lcika.
Prejeli smo 138 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrada (70 din) prejme Terezija Zmijanac Bistrica 167, 64290 Tržič, 2. nagrado (60 din) prejme Marija Dragomirovič, Ulica 31. divizije 54, 64000 Kranj, 3. nagrado (50 din) prejme Marija Jane, Sp. Duplje 12, 64203 Duplje. Nagrade
bomo poslali po pošti.
KINO
Kranj CENTER
10. novembra Šved. avstral barv glasb. ABBA ob 16. in 18. uri, amer. barv. pust. DVOBOJ ob 20, uri
11. novembra Šved. avstral. barv. glasb. ABBA ob 16., 18. in 20. uri, prem. ital. barv. erot. kom. SVAKINJA ob 22. uri
12. novembra jap. barv. ris. OBUTI MAČEK ob 10. uri, Šved. avstral. barv. glasb. ABBA ob 15.,
17. in 19. uri, prem. slov. barv PHAZNOVA NJE POMLADI ob 21. uri
13. novembra slov. barv. PRAZNOVANJE POMLADI ob 16, 18. in 20. uri
14. novembra slov. barv. PRAZNOVANJE POMLADI ob 1«.. 18. in 20. uri
15. novembra prem. amer. barv. polit, drame ZADNJI ŽAREK SOMRAKA ob 15.30, 18. in 20.30
16. novembra amer. barv. ZA I) NJI ŽAREK SOMRAKA ob I« 30
18. in 20.30
Kranj STORŽ IC
10. novembra ital. amer. barv pust. SUPER DIABOI.IK ob 18., 18. in 20. uri
11. novembra' ital. barv. krini. REVOLVER ob 16. uri, ital. barv. GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ob 18. in 20. uri
12. novembra amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 14. uri, ital
. barv GINEKOLOG SOCIALNE GA ZAVAROVANJA ob 16., in 18. uri, prem. amer. barv. LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 20. uri
13. novembra amer. barv. pust. LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 16., h8. in 20. uri
14. novembra amer. barv. pust. LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 16., 18. in 20. uri
15. novembra slov. barv. PRAZNOVANJE POMLADI ob 11, 18 in 20. uri
16. novembra amer. barv. krini. DETEKTIV MC Q ob 16., 18. m 20. uri
Tržič
11. novembra franc. barv. kom. NORA DIRKA ob 16. uri, ital. barv. kom KARIERA NEKE SOBARICE ob 18. in 20. uri, prem slov. barv. PRAZNOVANJE PD MLADI ob 22. uri
12. novembra amer. barv. pust. DVOBOJ ob 15 uri, ital barv. erot komedija KARIERA NEKE SOBARICE ob 17. in 19. uri
13. novembra ital. barv. krim REVOLVER ob 17. uri, prem amer. barv. ZADNJI ŽAREK SD MRAKA ob 19 uri
14. novembra ital.   barv. krim REVOLVER ob 17 in 19 uri
15. novembra nem. barv. krim. PRIJATELJ IZ AMERIKE ob 17 in 19. uri
16. novembra ital barv erot komed. SVAKINJA ob 17. in 19 uri
Kamnik DOM
11. novembra hongkon. barv pust NA ZMAJEVI POTI ob 1« uri, ital. barv. krim. TELESNI C U VAJ ob 18 in 20. uri, prem. amer. barv pust LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 22. uri
12. novembra ital. barv. krim. TELESNI ČUVAJ ob 15 in 19 uri, hongkon. barv. pust. NA ZMA JEVI POTI ob 17. uri, prem. amer barv. ZADNJI ŽAREK SOMRAKA ob 21. uri
13. novembra nem. barv. krmi PRIJATELJ IZ AMERIKE ob 18 in 20. uri
14. novembra amer barv krini DETEKTIV  MC  0,  oh  1H uri.
prem. ital. barv erot. kom. svakinja ob 20. uri
15. novembra amer. barv. pust. ljubezenske in druge ZGODBE ob 18. in 20. uri
16. novembra slov. barv. PRAZNOVANJE POMLADI ob 18. in 20. uri
Duplica
11. novembra prem. amer. barv.
zadnji Žarek somraka ob
20. uri
12. novembra jap. barv. ns. OBUTI MAČEK ob 15. uri. ital. barv. krim. REVOLVER ob 17. in 19. uri
16. novembra amer. barv. pust. mubezknske in druge ZGODBE ob 20. gri
Škof]« Loka SORA
10. novembra ital. kom. PAOLO BARCA - PROFESOR NUDIST oh 18. in 20. uri
11 novembra slov. mlad. KO ZORIJO JAGODE ob 18 in 20 uri
12. novembra slov mlad KO ZORIJO JAGODE ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
10 novembra slov mlad. KO ZORIJO JAGODE ob 17 in 20 \n\
11. novembra amer krim. Or»-SKI)ENOSTob20. uri
12. novembra ital. komed. » AO LO BARCA - PROFESOR nuDIST ob 17 in 20. uri
Jeaenice RADIO
10. novembra amer bjfV. NISEM TI OBLJUBILA ROŽNATEGA VRTA ob 17. in 19. uri
11. novomhra amer barv lan tast. VOJNA ZVEZD ob 17. in 19.
„„vembra amer   barv. fan-
12.  novem orn ■ ,q
tMt VOJNA ZVEZD ob !■
uri
1.1 novembra .tal. barv nn kav boj. manaja ob 17. bi l§ o»
14 novembra Hal barv kavboj MANAJA ©b 17. in a|cd
15 novembra "^^flSrf i kikCI oddelek BUJI lani) yarda 00 I'' »' l!'• un
Jesenice
PLAVŽ
10.   novembra hongkon. mož ZLATEGA zmaja ob IS. 20. uri ., . m«
n novembra "al »>arv mana
ja Ob 18. in 20 ur, MANA 12. novembra ital. barv. MANA .JA ob 1H m 20. un
barv
13. novembra amer. barv. VOJna ZVEZD ob 18. in 20. uri
14. novembra amer. barv. VOJna ZVEZD ob 18. in 20. uri
16. novembra amer. barv NISEM TI OBLJUBILA ROŽNATEGA VRTA ob 18. in 20. uri
Dovje - Mojstrana
11. novembra amer. barv. JULIJA ob 19. uri
12. novembra amer. barv. HIN-DENBURG  -  ZADNJI ZEPE-
LINobl9. uri
Kranjska gora
11. novembra amer. barv. H1N-DENBURG - ZADNJI ZE PELIN ob 20. uri
15. novembra ital. barv. MANAJA ob 20. uri
Radovljica
10. novembra danski barv. zabav HOPLA V POSTELJI ob 20. uri
11. novembra ital barv. JETNI-CE SAMOSTANSKIH ZIDOV ob 18. in 20. uri
12. novembra ital. barv. JETN1-CE SAMOSTANSKIH ZIDOV ob 18. uri, franc. barv. NA FARMI POŽGANEGA ŽITA ob 20. uri
13. novembra ital. barv. JETNI-CE SAMOSTANSKIH ZIDOV ob 20. uri
14. novembra franc. barv. NA-FARMI POŽGANEGA ŽITA ob
20. uri
16. novembra franc. barv. NA FARMI POŽGANEGA ŽITA ob
20. uri
16. novembra angl. barv. VRNITEV PINK PANTERJA ob 20 uri
Bled
10. novembra franc barv. krim. TEŽKI DNEVI PODZEMLJA ob
20. uri
11. novembra franc. barv. krim. TEŽKI DNEVI PODZEMLJA ob 18 uri, danski barv. zabav. HOPLA
V POSTELJI ob 20. uri
12. novembra danski barv. zabav HOPLA V POSTELJI ob 18. uri.
amer. barv. POTOVANJE PROKLETIH ob 20. uri
13. novembra franc. barv. NA FARMI POŽGANEGA ŽITA ob 20. uri ,
14 novembra ital. barv. JET NIČE SAMOSTANSKIH ZIDOV „b 20. uri ...
15. novembra ital. barv. JET-NICE SAMOSTANSKIH ZIDOV ob 20. uri .__^
16 novembra franc. barv. NA-FARMI POŽGANEGA ŽITA ob 20. uri
tli
DS TOZD trgovske mreže v sestavi Industrijskega kombinata (
Kranj
razpisuje dela in naloge
vodje TOZD
Za rapisana dela in naloge morajo kandidati izpolnjevati poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu še naslednje posebne pogoje:
da imajo eno izmed visokošolskih izobrazb ekonomske ali komer-cialne smen
da imajo tri leta delovnih, vodilnih ali vodstvenih izkušenj v proizvodnji obutve, v komerciali ali finančno-računovodski
službT, . .
da obvladajo nemški ali angleški ah italijanski jezik, da so moralnopolitično neoporečni ter da izkazujejo uveljavljanje samoupravnih odnosov.
Vloge sprejema 15 dni od dneva objave kadrovska služba Industrijskega kombinata Planika Kranj v zaprtih ovojnicah z oznako »razpis vodje TOZD«.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ z n. sol. o. TOZDS gradnje b. o.
ponovno razglaša
naslednja prosta dela in naloge
UPRAVLJANJE S STROJEM TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
Pogoj: poklicna šola kovinske stroke in izpit za strojnika TGM. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj pošljejo ponudbe na odbor za medse Mna^aLeSaTOZD gradnje. Rok za prijavo je 8 d« od dneva objave.
ni
i— zavarovalna skupnost triglav
GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti
Zavarovalne skupnosti TRIGLAV,
Gorenjska območna skupnost Kranj ponovno objavlja naslednja prosta delovna opravila in naloge
cenitve škod premoženjskih zavarovanj
Za ta delovna opravila in naloge se zahteva višja strokovna izobrazba gradbene smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
K prošnji za pridobitev lastnosti delavca je treba predložiti dokazilo o strokovnosti in kratek življenjepis. Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost kadre.
Rok za sprejem prošenj poteče 15. dan po objavi
in
Vodnogospodarsko podjetje Kranj
Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge:
1. strojnika težke gradbene mehanizacije
2. minerja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: imeti morajo opravljen tečaj za strojnike težke gradbene
Mehanizacije, Poskusno delo 1 mesec;
Pod 2.: imeti morajo tečaj za gradbene minerje, Poskusno delo 1 mesec.
Kandidati naj predložijo prijavo s priloženim življenjepisom in z dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh po objavi.
Po poteku objavljenega roka bomo kandidate pismeno obvestili r 30 dneh
Odeja
tovarna prešitih odej Skorja Loka Kidričeva 80
Odbor za gospodarjenje in kadre objavlja prosta dela in naloge
treh adjustirk izdelkov
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogojema, imajo dokončano osemletno osnovno Solo
Za objavljena prosta dela in naloge je določeno poskusno delo, to traja 1 mesec.
Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh od objave na naslov: Odeja, Tovarna pre6itih odej ^kof)a Loka, Kidričeva 80
Kamnik
TOZD usnjena konfekcija
Cenjeni p o trošni ki!
Sporočamo vam, da imamo novo prodajalno v PARK hotelu na Bledu.
Prodajamo vse vrste ženske, moške in otroške usnjene konfekcije:
— plašče in jopiče iz krznenega velurja
— prevleke za avtosedeže
— kombinezone   za motoriste
Cene konkurenčne, nakup je možen tudi na potrošniško posojilo. Se priporočamo.
Na podlagi
delavskega sveta DO
KEMIČNE
ČISTILNICE
IN PRALNICE
BISTRA
Škofja Loka
z dne 19.10.1978
objavlja licitacijo za prodajo
KOMBIJA ZASTAVA 430 K
Izklicna cena je 13.000 din
Interesenti morajo v 8 dneh pred licitacijo položiti 10-od-stotno varščino pri DO Kemična čistilnica in pralnica Bistra Škofja Loka, Spodnji trg 27.
Licitacija bo izvršena 22. novembra 1978 ob 8. uri v Škofji Loki, Spodnji trg 12.
Ogled je mogoč vsak dan od 8. do 14. ure.
PROMETNA SEKCIJA
Ljubljana
Trg OF 7
razpisuje licitacijo za prodajo:
1 VLAČILCA, DIESEL, TIP DK-20 v voznem stanju
Licitacija bo 17. 11.1978 ob 10. uri na Železniški postaji Kranj.
Interesenti si vlačilec lahko ogledajo 3 dni pred licitacijo od 8. do 12. ure.
Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji.
SAVSKE ELEKTRARNE
LJUBLJANA
TOZD Elektrarna Moste
bo prodajala
na javni ustni
LICITACIJI
15. 11. 1978 v prostorih
TOZD elektrarna Moste,
Moste pri Žirovnici
rabljeno
osnovno sredstvo
SKOBELNI STROJ
— šeping Martin Leibelt
Ogled stroja in informacije vsak delavnik, razen sobote, od 6. do 14. ure. Javna licitacija bo 15. 11. 1978 od 6. do 8. ure za družbeni sektor, od 8. do 13. ure pa za zasebnega.
Izklicna cena je 39.000 dinarjev.
Interesenti pred licitacijo položijo 10-odstotni polog od izklicne cene.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, C. JLA 2
objavlja
na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge:
TOZD AGROMEHANIKA KRANJ
1. MONTIRANJE TRAKTORSKIH PRIKLJUČKOV (dva delavca)
TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF
2. DELA V RAFINACIJI (2 delavca)
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
3. TAJNICA DELOVNE ORGANIZACIJE
4. KURIR
Poleg splošnih se zahtevajo tudi naslednji posebni pogoji: Pod 1.: priučeni ali nepriučeni delavec, lahko začetnik Pod 2.: dokončana osemletka, odslužen vojaški rok, delo poteka v treh izmenah Pod 3.: upravno administrativni tehnik, pasivno znanje nemškega jezika, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Pod 4.: osnovna šola, uporaba lastnega avtomobila
Vsa dela se objavljajo za nedoločen čas s poskusnim delom 1 do 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju, C. JLA 2.
SOZD
ALPETOUR
Škofja Loka DO RTC Krvavec
objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge:
1. 1 natakarja v Domu na Krvavcu
2. 1 natakarja v Domu na Krvavcu
— za določen čas
3. 1 kuharja v Domu na Krvavcu
4. 3 strojnikov III
5. 7 strojnikov III — za določen čas
6. 3 strežnikov
7. 1 strežnika — za določan čas
8. 1 gospodarja
9. 1 redarja na parkirišču
10. 2 redarjev na parkirišču
— za določen čas
11. 1 točaja v Domu na Krvavcu
12. 1 serviserja smuči — za določen čas
13. 1 vzdrževalca smučišč
14. 2 vzdrževalcev smučišč
— za določen čas
15. 1 strojnika II
— električarja vzdrževalca
Pogoji za sprejem:
Pod   1.: Gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj ter pasivno
Pod 1. in 2.: Gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj ter pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Poskusno delo 2 meseca.
Pod 3.: Gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca ali PK delavec z 2 letoma delovnih izkušenj.
Pod 4. in 5.: Poklicna šola kovinarske ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih opravilih. Poznavanje žičniških naprav. Poskusno delo 2 meseca.
Pod 6. in 7.: Končana osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, od tega 1 mesec dela pri vlečincah, znanje smučanja. Poskusno delo 1 mesec.
Pod 8.: Poklicna šola kovinarske, gradbene ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih opravilih. Poskusno delo 2 meseca.
Pod 9. in 10.: Končana osemletka in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec.
Pod 11.: Gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih opravilih. Poskusno delo 2 meseca.
Pod 12.: Poklicna šola — mizarske stroke in 2 leti delovnih izkušenj. Opravljen tečaj za servis smuči; pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika; znanje smučanja. Poskusno delo 2 meseca.
Pod 13. in 14.: Poklicna šola mehanske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, izpit za C kategorijo in znanje smučanja. Poskusno delo 2 meseca.
Pod 15.: Poklicna šola elektro smeri (visoka ali nizka napetost) in 2 leti delovnih izkušenj, od tega 6 mesecev samostojnega dela. Poznavanje elektronike. Poskusno delo 2 meseca.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5 — 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
		telefon 23-341
OGLAS!		
PRODAM
Monta stropno OPEKO, večjo količino — ugodno prodam. Ambrož Franc, Komenda 12/č, telefon 061-841-034 in 064-42-064 8269
Ne pozabite! Sveža DOMAČA JAJCA in ODLIČEN KOKOŠJI GNOJ vsak popoldan v Srednji vasi 6, Gorice 8325
Prodam dolgo italijansko POROČNO OBLEKO St. 36/38, beige barve in PEČ na olje EMO 8. Marija Gračnar, Loka 27, Tržič 8324
Prodam MLADIČE - čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, sedem tednov stare. Andrejka, Radovljica, Bazoviška 4, tel.: 75-946 8349
Ugodno prodam 2 zimski GUMI michelin dimenzije 165 x 14 MS s PLATIŠČI. Sorčan, Sr. Bitnje 82, Zabnica 8372
Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Telefon 23-705, Kranj
8373
Prodam   100   kom. STREŠNE OPEKE NOVOTEKS, rdeče barve. Pivka 3, Naklo 8374 Prodam 2 PRAŠIČA za dopitanje. Mlaka 21, Kranj 8375 Prodam ZIDAKE 25 X 12 X 7 cm, TERVOL bale 500 X 100 X 7 z al. folijo,   ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na 4 plošče. Ogris, Trojarjeva 9, Kranj, telefon 23-928 8376 Prodam   KMEČKI   MLIN na kamna in električni pogon 5,5 KM. Ima vse priključke in dela vse moke. Kovor 77,64290 Tržič 8377 Prodam   4   prm HRASTOVIH DRV. Srednja vas 4, Golnik 8378 Prodam   trajnožarečo   peč KU-PERBUSCH za polovično ceno. Do-linšek, Planina 35, Kranj, telefon 22-290 8379 Prodam   KRAVO  simentalko s prvim teleton in TELICO po izbiri. Hafner, Zabnica 9 8380 Črne moške DRSALKE št. 40 in KASETE rabljene prodam. Poto-kar, Zupančičeva 25, Kranj 8381 Prodam 3 KW TERMOAKUMU-LACIJSKO PEČ aeg, TRAJNOŽA-REČO PEČ emo 5 in SOBNI KAMIN. Slavec, Struževo 27/1, Kranj, telefon 22-603 8382 Prodam    ZIMSKA JABOLKA. Sokiič, Selo 28, Bled 8383 Prodam TRAKTOR 18 KM s pogonom na vsa 4 kolesa, TRAK z električnim   motorjem   in GUMI VOZ. Podbrezje 64, Duplje 8384 Prodam 1 leto starega BIKCA. Nasovče 10, Komenda 8385 Prodam BIKCA 300 kg težkega za pleme aii zakol.  Zg.  Lipnica 18, Kamna gorica 8386 Ugodno prodam dobro ohranjen PLINSKI ŠTEDILNIK na 4 plošče skupaj z JEKLENKO. Tel. 74-185 Prodam RADIČ v glavah za ozimnico (tudi na drobno) ter DROBNI KROMPIR za krmo. Štefetova 18, Šenčur 8388 PSIČKO mlado kokr španjol z rodovnikom prodam.  Zlato polje 6, Kranj 8389 Prodam   PLUG   obračalnik za traktor TV 18 pasquali. Rihtaršič Vinko, Martin j vrh 1, Železniki 8390 Prodam KRAVO frizijko, ki bo četrtič teletila. Lužnik Bogdan, Breg, Žirovnica 8391 Zaradi selitve prodam ŠTEDILNIK   446   G   super   lux gorenje. Turuk  Pavla, Kranj, Gorenjskega odreda 6      / 8392 Prodam KOTEL za žganjekuho, 65 litrov, skoraj nov ali menjam za govedo. Zg. Duplje 26 8393 Prodam  DNEVNO SOBO. Hu-njak Florijan, Šorlijeva 17. Kranj
Prodam    ZIMSKA JABOLKA. Kalan, Poljšica 4 a, Podnart 8395 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ 5 KW. Informacije po 19. uri. Moše Pijade 9, stan. 20, Kranj
8396
Poceni prodam ZELENO PELERINO št. 38 in ŠPORTNI VOZIČEK. Kolman, Sejmišče 2, Kranj
Prodam 2 LEŽIŠČI iz mahagonija. Naslov v oglasnem oddelku
Poceni prodam malo rabljene SALONITNE strešne PLOŠČE 60 x 40 cm. Puhar Aci, Breg 23, Preddvor
8399
Prodam ŠARPLANINKO, dobrih staršev,  z odlično lepotno oceno, staro 3 mesece. Oblak Janez, Žiri, Stara vas 65 8400 Ugodno     prodam garderobno OMARO, vložek JOGI, rabljen par-
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-403-3190» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-800, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaii 4 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Kadrovska komisija
Kemične tovarne EXOTERM Kranj,
Struževo 66
objavlja razpis za opravljanje del in nalog
vodje splošnega oddelka
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
da imajo visoko izobrazbo pravne ali upravne smeri da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih delovnih nalog
Prošnje sprejema splošni oddelek tovarne v 15 dneh po objavi, to je do vključno 25. 11. 1978.
ketni LOŠČILEC, LESTENCE in preprogo 2x3 m. Podvršček Vojko, Gubčeva 1, Planina, Kranj, telefon 26-753 8541
Prodam opeko BOBROVEC. Kranj, telefon 25-368 8401
Prodam KRAVO s teletom. Pre-doslje 84 8402
Prodam BARVNI TV sprejemnik iskra montreal ultra s senzorjem. Oddati ponudbe pod Brezhiben 8403
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK — prenosna torba. Vrečkova 11/4, Rauh, Kranj 8404
Prodam KRAVO s teletom. Loka 20, Tržič 8405
Prodam motorno REPOREZNI-CO. Frelih Ivan, Sr. Bitnje 66, Zabnica s 8406
Prodam suha BUKOVA DRVA. Trampuš, Golo brdo 6, Medvode
8407
Prodam HLADILNO SKRINJO lth 380 1. Dolinar Jože, Šutna 21, Zabnica 8408
Poceni prodam 80 kv. m malo rabljenih GRADBENIH ELEMENTOV — bankine in punte. Vprašajte pri Lah, Sp. Gorje 37, Zg. Gorje 8409
Prodam REPO ali zamenjam za krmilni krompir. Vehovec, Drago-čajna 13, Smlednik 8410
Prodam visoko BREJO KRAVO. Sr. vas 14, Golnik 8411
Prodam kompletno leseno OGRODJE za DRVARNICO 5x4,5 m s STREŠNO OPEKO in ELEKTROMOTOR 3 KM, 2800 o/min. Zg. Brnik 81 8412
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO lth, 380-litrsko, 1 leto rabljeno. Cena 3.500 din. Drolčevo naselje 24, Orehek 8413
Prodam BREJO KRAVO in suhe BOROVE PLOHE. Zg. Brnik 36, Čarman Ana 8414
Prodam KRAVO s teličkom ali brez. Zbilje 43 8415
Prodam KRAVO simentalko, dobro mlekarico, ki bo decembra drugič teletila. Prebačevo 21, Kranj
NEMŠKE OVČARJE, stare 6 tednov, odličnih staršev, prodam. Križnar, Valjavčeva 31, Kranj 8417
Prodam dobro ohranjen KAVČ, dvodelno nizko OMARO in PREPROGO 2X3 m. Novinec, Oprešni-kova 25, Primskovo 8418
Prodam SPALNICO, DNEVNO SOBO, KNJIŽNO OMARO in OTROŠKO POSTELJICO. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelku 8419
Prodam ŠTEDILNIK gorenje, beli emajl, kromiran, levo kurišče in preko 300 značk. Ponudbe na telefon 24-566 8420
Prodam 2 POSTELJI z žimnicami in 2 NOČNI OMARICI. Ješe Jože, Gradnikova 7/a, Radovljica, telefon 75-611 8421
Prodam SPALNICO. Ogled v popoldanskem času. Podveršček, Moše Pijade 4, Kranj 8422
Prodam GS KLUB, letnik 1975, oranžne barve. Žirovnik, Gradnikova 77, Radovljica 8423
Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Strahinj 7, Naklo 8424
Triletne sadike LIGUSTRA zelo ugodno prodam. Ljubljanska c. 32, Radovljica 8425
Prodam PRAŠIČKE 6 tednov stare. Jože Vrh, Reber 3, Zasip, Bled
8426
Sveža DOMAČA JAJCA dobite vsak popoldan v Srednji vasi 6, Gorice 8427
Prodam 2 leti star črnobel TV SPREJEMNIK gorenje 920 electro-nic za 2.500 din. Žvab Franc, Moste 15, Žirovnica 8428
Poceni prodam REDUKTOR-SKO DVIGALO za gradnjo hiše. Križe 56/b 8429
Prodam REPO za krmo ali kisa-nje. Babni vrt 2, Golnik 8430
Prodam dve novi PREPROGI -ročna izdelava. Ogled vsak dan od 7. do 18. ure. Grabanica Gjevalin, Adergas 2, Cerklje pri Kranju 8459
Ugodno prodam osem tednov stare PUJSKE, dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Kupim pa breje SVINJE. Hribar Franc, Šob-čeva 14, Lesce, tel. 74-013 8460
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Ribno 27 8461
Prodam lipo - HLODOVINO, nov betonski MEŠALEC in FIAT 750. Jama 35 8462
Prodam stroj za brizganje plastičnih mas znamke ANKER. Križnar, Hafnarjeva 10/a, Kranj 8463
Prodam nov FOTOAPARAT Practica L 2 in SVETLOMER za 1800 din. Tel. 50-175, dopoldne 8464
Prodam večjo količino REPE in nekaj obžaganih ŠPIROVCEV. Trboje 11 8465
Prodam skoraj nov stereo GRAMOFON Tosca 10. Hudobivnik, Zasavska cesta 52, Kranj 8466
Poceni prodam kombinirani (globok in športni) OTROŠKI VOZIČEK. Lapanja, Ročevnica 29, Tržič
8467
Prodam TRAKTOR Duzet, 35 KM. Frčaj, Višelnica 4, Zg. Gorje
8468
Prodam borova DRVA. Suha 32, Kranj 8469
Prodam dve toni CEMENTA Anhovo 450. Šifrer, Zabnica 23 8470
Prodam JABOLKA za mošt ali namakanje. Spodnji Otok 9, Radovljica 8471
Prodam dve termoakumulacijski PEČI 4 in 5 kW. Visoko 121 8472
Prodam dobro ohranjeno PEČ na olje EMO 8 z električnim vžigom. Bertoncelj, Godešič 78, Škofja Loka
8473
Prodam zimska obrana JABOLKA po 6 din. Oblak Franc, Kidričeva 5, Škofja Loka 8474
Zamenjam GNOJ za PESEK. Koblar, Sp. Sorica 19, Sorica 8475
Prodam dva PRAŠIČA 200 do 250 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 8476
Zamenjam KRAVO za skrinjo za brejo telico ali za plemenskega vola. Ostalo po dogovoru. Bašelj 33, Preddvor 8477
Prodam KRAVO 8 mesecev brejo. Golnik 15 8478
Prodam KRAVO, ki bo decembra tretjič telila, dve TELICI in 16-eolski GUMI VOZ. Razgledna cesta 14, Bled 8479
Za 29. november prodam PRAŠIČA po kosih; sprejemam naročila. Posavec 16, Podnart 8480
Prodam trajno žarečo PEČ kiip-perebuseh   in   kombinirano PEČ-
BOJLER za kopalnico. Skreblin Jože, 3picarjeva 5, Radovljica 8481
Prodam PEČ za centralno kurjavo na trda goriva. Šenčur, Kranjska cesta 38 - Umnik 8482
Prodam osem mesecev starega BIKCA in KRAVO za skrinjo. Pre-doslje59 8483
Prodam globok prenosni OTROŠKI VOZIČEK. Podbevšek, Kutinova 8, Orehek 8484
Prodam dobro ohranjeno HARMONIKO, 80-basno, po zelo ugodni ceni. Ilija, Zanova 18 8485
Prodam novo CISTERNO Creina (17001) z garancijo. Mohorič Vinko, Ž i ganja vas 45, Tržič 8486
Prodam 10 ton REPE in KRAVO s teletom. Cerklje 97 8487
Prodam obžagan LES za grušt. Jerič, Cerklje 10 8488
Prodam mlado KRAVO s teličkom ali zamenjam za zakol. Zalog 62, Cerklie S489
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 38. Cerklje 8490
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 8491
Prodam plemenskega VOLA. Stiska vas 3, Cerklie 8492
Prodam sedem tednov starega PRAŠIČKA.  Šmartno 28, Cerklje
8493
Prodam KRAVO, ki bo čez štirinajst dni telila. Češnjevek 12, Cerklje 8494
Prodam PRAŠIČA za dopitanje. Sp. Brnik 65, Cerklje 8495
Prodam jedilni KROMPIR igor in PLUG obračalnik. Zg. Brnik 69, Cerklje 8496
Prodam ZELJE v glavah. Vele-sovo 31, Cerklje 8497
Prodam mlado KRAVO pred telit-vijo. Breg 7, Komenda 8498
Prodam 500 kosov STREŠNE OPEKE folc. Trstenik 46, Golnik
8499
Zaradi selitve prodam po ugodni ceni OMARO za dnevno sobo. Informacije po tel. 61-533 8500
Prodam CISTERNO za kurilno olje; 3200 litrov. Rezar Miha, Vrturi* 11, Radovljica 8501 Prodam PRAŠIČA za dopita* ta Milje 3, Šenčur
Prodam 500 kg JABOLK za mošt in 200 kg za ozimnico. Podreča 11
Ugodno prodam štiridelno OMARO, KAVČ ter PEČ na olje. Golen ko Ivan, Kebetova 20, Kranj 8504
Prodam malo rabljeno trajnožarečo PEČ Kuppersbusch in televizor Iskra - Minirama, lahko tudi na kredit. Kos Marjan, Sebenje 48, Zasip pri Bledu 9505
Ugodno prodam 1000 kg ŽELEZA Fi 8 mm. Tel. 21-739 3506
Prodam rabljeno kombinirano PEC za kopalnico ter vzidliiv l«n ŠTEDILNIK s pečico in kotlom m vodo. Bučan Rajko, Britof 113 8607
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kebetova 15, Kranj
Ugodno rodam garderobno OMA-
S&enSc JlŠŠ™&f P"**"
.L<Uol>J..Li.CiV>,   LiEiO 1 CjNKsBt   m Dffe»
progo 2x3 m. Podvršček Vojko, Gubčeva 1, Planina, Kranj, tele-
fon 26-753
VOZILA
8641
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 - 1973, 70.000 km. Avguštin Frankovo naselje 11, Škofja Loka tel. 60-422
Prodam NSU 1200, letnik l»m Knez, Janeza Puharja 10, Krani tel 25-561/85, dopoldne 3357
Prodam FIAT 850 coupe. Ogled vsak dan. Zvirče 1, Tržič
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Kokalj, Sr«dojs vas 4, Golnik
Prodam ŠKODO 100 L, letni 1975, dobro ohranjen. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. Gostiša Smilja. Rotarjeva 1, Kranj, tel. 21-463 8433
Ugodno prodam NSU 1200 C letnik 1971, registriran do jvdiia 1979. Knaflič Marjan, Savska 7, Bled 8434
ZAHVALA
Ob boleči izgubi hčerke in sestre
ZORKE RANT
se iskreno zahvaljujemo dr. Rešku in dr. Možganu, ki sta jo v bolezni obiskovala na domu, g. župniku iz Selc, sorodnikom in sosedom in vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: starši in sestra
Bukovica, 2. 11. 1978
ZAHVALA
Težka, skrita bolezen nam je v petinpetdesetem letu starosti mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine dobrega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA LIKOZARJA
iz Cerkelj
Naša iskrena zahvala naj velja vsem, ki ste se nas v teh težkih dneh spomnili in nas tolažili, posebno dobrim sosedom, sorodnikom, tovarni Iskra TOZD Števci, OS Cerklje za cvetje, ZB in vojnih invalidov za vence in ganljive besede ob slovesu, častiti duhovščini za lep pogrebni obred, dr. Beleharju in bolnici Jesenice -moški interni oddelek, za lajšanje trpljenja v zadnjih dneh.
Vsem, ki ste ga imeli radi in boste kdaj obiskali njegov prerani grob, naša topla
zahvala!
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Zvonka, sin Janez, bratje in sestre z družinami
ter ostalo sorodstvo
Cerklje, 28. 10. 78
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
FRANCA KOŠIRJA
se iskreno zahvlajujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ^na™em m ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se ^a^J^J^ Sajevic Mariji za dolgoletno zdravljenje. Zhavaljujemo se 8^.e,a™^ Ljubljana, Iskre in Tekstilindusa iz Kranja za darovano cvetje in'zl^n^;% ter gospodu župniku, pevcem in godbi za poslovilne besede m žalostinKe. se
enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sin Franci, hčerke Albina, Micka in Slavka z družinami Mavčiče, Breg, Drulovka, Orehek, 4. II. 1»78
Prodam GUME JEŽEVKE 156 do JI in sadnji del KAROSERIJE za mmi 1000. Ogris Trojarjeva 9, Kranj, tel 23-928 8435
Prodam avto VW 1200, letnik 1974. Cerklje 145 8436
Prodam razstavljeno ZASTAVO 101 (prevoženih 20.000 km) brez Školjke, skupaj (ne po delih). V avtu je za 15.000 din novih delov. Informacije vsak dan razen nedelje od 7. ure do 14. ure na tel. 21-556, Kranj, Dremelj 8437
Kupim zimsko streho za FIAT 850 »Speider« dvosed. Naslov v oglasnem oddelku 8438
Prodam Opel  KADETT, letnik
1970, in ZASTAVO 101, letnik 1976, po ugodni ceni Veljka Vlahoviča 7, stanovanje 2, Kranj 8439
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1*72, registriran do avgusta 1979. Šimenc, Betonova 38, Kokrica 8440
Registriran AMI 8, letnik 1971, ugodno prodam. Ogled Kranj, Cankarjeva 7 8441
Prodam osebni avto AMI BREAK 8, letnik 1973. Informacije vsak de-lovnik na tel 064-76-145 8442
Ugodno prodam' avto VW 1600 Variant. Kunšič Vinko, Krnica 5, Zg. Gorje 8443
Prodam R-16, letnik 1970, in R-10 jftaik 1968, po zelo ugodni ceni. Senk, Zg. Jezersko 146, tel. 23-160, dopoldan 8444
Prodam  ZASTAVO  750, letnik
1971, lahko tudi na posojilo. Ziganja 32, Tržič 8445
Prodam karam bol iran AMI 8, 46-000 km. Informacija na tel. 22-515
8446
Prodam spredaj karamboliran avto SIMCO 1000 GLS. Stroj dela brezhibno. Ogled možen od 15. ure dalje Alojza Travna 12, Javornik Jesenice 8447
Prodam OPEL KADETT coupe, letnik 1976, in VW KOMBI-BUS, letnik 1975. Vrba 16, Žirovnica 8448
Prodam dobro ohranjen VOLKS-WAGEN 1300, letnik 1972. Jan, telefon: 77-727 ali 77-627 8449
Prodam ŠKODO 100 1, letnik 1970. Ogled vsak dan popoldne od 15. dalje. Kolar, Kidričeva 25, Kranj
8450
Prodam KOMBI IMV 1600. Stra-kmj 7, Naklo 8451
Prodam DYANO, odlično ohranjeno, letnik 1976, 22.000 km, registrirano do avgusta 1979. Ogled v ne-W>- Mrak Ana, Ljubljanska 23, fc^Mjka 8452 ^ Prodam dobro ohranjen avto WARTBURG. Logar, Milje 44
Prodam ZASTAVO 750. Nikola, Sebenje43 8509
Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974. Šinkovec Alojz, Brezovica 5 pri Kropi 8510
RENAULT 16, letnik 1967, dobro °ftranjeq — ugodno prodam. Ogled d 14. ure dalje. Podljubelj 27, Tržič -Kerec 8511
Prodam FIAT 1300, lahko tudi na kredit Sevo, Strahinj 4 8512
Ugodno prodam ZASTAVO 750, tank 1969, zelo dobro ohranjen, re-ffcnran do 1. 7.1979. Ogled Kranj, «gbčeva 6 (v centru mesta) 8513
Prodam močno karamboliran R-4 speci al, letnik 1977, motor 22.000km. Pintarjeva 2, Kranj, Cirče 8514 Prodam OPEL KADET, leto izdelave 1970. Jekovec, Srednja Bela 53
8615
Prodam LADO, letnik 1971. Rako-vec Franc, Kranj, Se m pe trsk a l/a, tel. 25-635 8516 Prodam prinza 110 po delih. Rant, Kidričeva 31, Kranj 8517 Prodam  DIAN0 6,  letnik 1977, delno tudi na kredit. Ogled vsak popoldan. Rovte 8, Podnart 8518 Nujno prodam VW, letnik 1968. Ogled vsak dan popoldan. Petric Jože, Kranj, Cesta na Klanec 46
8519
Prodam AMI 8, letnik 1974, po ugodni ceni. Ogled v soboto in nedeljo naslednji teden v popoldanskem času. Božič Rajko, Predmost 14, Poljane nad Skofjo Loko 8520 AMD Cerklje proda ZASTAVO 750 v voznem stanju. Licitacija v nedeljo, 12.11.1978, pri domu AMD od 8. do 9. ure dopoldne 8521 Prodam FORD 20 M TAUNUS. Globočnik Andrej, Klane 7, Komenda 8522 Kupim BMW 1600, FIAT 124 ali LADO special; lahko je poškodovan. Ponudbe telefon 064-60-817 8523 Prodam ZASTAVO 750, neregistrirano, v voznem stanju, letnik 1974. Ivko Dušan, Frankovo naselje 55, Škofja Loka 8524 Prodam   ZASTAVO  850. Ogled vsak dan popoldan. Strahinj 91 8525 Prodam   ZASTAVO  750, letnik
1971, po delih. Kržišnik Pavle, Barbara 14, Škofja Loka 8526
Prodam karamboliran WART-BURG, letnik 1976. Glinje 3, Cerklje
8527
, .Prodam  dobro  ohranjen FIAT 125PZ,   letnik   1974.   Visoko 11, Šenčur 8528 Ugodno prodam FIAT 1300, tudi po delih. Britof 111 8529 Ugodno   prodam karambolirano ZASTAVO 125 PZ v voznem stanju. Telefon 25-119 po 20. uri 8530 Po zelo ugodni ceni prodam motor JAWO 350 cem, 6600 prevoženih km, registriran do septembra 1979. Milan, Prešernova 12, Kranj 8531 Poceni prodam OPEL REKORD, letnik 1965, model 64, v voznem stanju. Ivan Zabret, Radomlje, Levstikova 1, Preserje 8532 Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1972, ohranjen, registriran do julija 1979, za 35.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 8533
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1970,   po   delih, nekaramboliran. Ogled vsak dan. Savska cesta 17, Orehek, Kranj 8534 Prodam TOMOS Cros 50 Senjor. Knific   Branko,   Proletarska 3/a, Tržič 8535 KOMBI Zastava 1300 ugodno prodamo. Informacije v slaščičarni Sink Kranj 8536 AMI 8,   ohranjen,   zaradi večje okvare po delih prodam. Jazbec, Bistrica 191, Tržič, tel. 22-221, interna 26-19 8537 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1970. Jerebic, Cesta svobode 4/a, Bled 8538
KUPIM
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata m strica
JOŽETA NARTINJAKA
se iakreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, delovnim organizacijam ini sodelavcem, predstavnikom ZB, zdravniku dr. Borutu Beleharju in častitljivi duhovščini, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, za spremstvo na njegovi zadnji poti in za poslovilne besede.
Vsi njegovi!
Ambrož, 8. 11. 1978
ZHAVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame
MARIJE BAJŽELJ
roj. Smrek ar
se iakreno zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje, ji darovali cvetje, jo spremili na zadnji poti ter nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami.
Žalujoči vsi njeni!
Kupim SLOVENSKO BERILO za prvi razred srednjih šol in Slovenski knjižni jezik (I. Jožeta Toporišiča). Cvetka Molj, Voglje 90, Šenčur, tel. 49-100 8453
Kupim suhe SMREKOVE DESKE. Krevs Anton, Grmičeva 10, Kranj, tel. 22-706 8454
Kupim Kttpperbusch ŠTEDILNIK. Srednje Bitnje 7 8455
Kupim termoakumulacijsko PEČ aeg3 kW. Ponudbe na tel. 22-689 dopoldan ali 25-547 popoldan 8539
Kupim bas KITARO in bas OJAČEVALEC. Stojkovič Dragiša, Frankovo naselje 71, Šk. Loka 8540
Kupim črpalko za gorilec BEN-TONE. Tel. 24-221.
ZAPOSLITVE
Kvalificiran KOVINOSTRUGAR s prakso išče kakršnokoli honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 8456
Iščem varstvo za tri in pet let stara otroka. Delavska 55, Kranj
8457
Po ugodni ceni barvam radiatorje za centralno kurjavo. Barle, Nasov-če 14, Komenda 8555
INSTRUIRAM slovenščino in angleščino za razrede osemletke. Telefon 22-974 v večernih urah 8556
Zaposlim dva marljiva delavca za priučitev za livarja — ulivanje aluminija. Osebni dohodki po učinku oziroma po dogovoru. 8557
Pismene ponudbe pošljite ali se osebno oglasite. LIVARSTVO Stane Primožič, Škofja Loka, Zminec 30
STANOVANJA
Za tri leta dam v najem DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico. Plačilo vnaprej. Pod Kranj
8542
Tri študentke iščejo sobo ali GARSONJERO v Kranju. Šifra December 8543
Mlad poročni par išče ENOSOB-NO ali DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Pošten 8544
Mlada zakonca iščeta STANOVANJE, lahko tudi neopremljeno, v Kranju ali bližnji okolici za eno leto. Šifra Garsonjera 8545
Komfortno SOBO v centru Kranja nudim za delno pomoč starejši ženski v gospodinjstvu. Informacije po tel. 061-20-887 v popoldanskem času 8316
Mlada zakonca iščeta ENOSOB-NO STANOVANJE v Škofji Loki ali Selški dolini za dve leti. Ponudbe pod Redna plačnika 8371
SOBO NA JESENICAH s posebnim vhodom, na lepem kraju, oddam samski osebi ali zakoncema brez otrok. Ponudbe pod Takoj 8546
Iščem. ogrevano SOBO v Kranju ali okolici. Pripravljen sem pomagati v gospodinjstvu. Jungič Blagoje, Partizanska 26, Kranj 8547
Nujno potrebujem SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod November 8548
Zakonca, pripravljena pomagati v gospodinjstvu, iščeta opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Seferovič Šukrija, Drolčevo naselje 18, Kranj
8549
Zamenjam trosobno STANOVANJE (82 kvadratnih metrov): brez centralne na Zlatem polju za enain-polsobno stanovanje s centralno na Planini. Poizve se od 19. do 21. ure po tel. 23-847 8550
Mlada zakonca najameta GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju 'ali okolici. Šifra Plačnika 8551
GARSONJERO ali STANOVANJE takoj najamem, po možnosti s telefonom. Ponudbe pod Predplačilo 8552
Ogrevano SOBO za štiri zimske mesece iščem v Kranju. Ponudbe po telefonu 22-749. Šifra Omogočen študij 8553
Študent išče sobo v Kranju. Pod Nujno 8554
•OBVESTILA
Vse FOTO usluge (snemanje, razvijanje filmov in izdelovanje foto-Krafii v enem dnevu) pri foto ŽIVU-LOVIČ, Planina, Veljka Vlahoviča 7, Kranj 7669
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova lesenih rolet, zamenjava avtomatov in poteznih vrvic, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom. 8018
GRADITELJI! Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo: modularni blok, zidak, dimnik Schie-del, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom, s 35-letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sinter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju, Krani, Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tudi vse informacije 7664
SOZD SAP - VIATOR
SOZDSAP— VIATOR
TOZD Turistična agencija
Ljubljana, Trdinova 3
Telefon 314-544, 316-871, teleks 31541
ZA DAN REPUBLIKE VAS VABIMO
PO JUGOSLAVIJI: 4 dni SAN MARINO: 3 dni MONACO: 4 dni DUNAJ: 3 dni PRAGA: 4 dni RIM-CAPRI: 7 dni
PORTOROŽ, UMAG, POREČ, ROVINJ, PULA, MALI LOŠINJ, RAB, SELCE, LIPICA, DOLENJSKE TOPLICE, BOVEC, GOZD MARTULJEK, BLED, POKLJUKA, VELIKA PLANINA
STROKOVNA POTOVANJA
INTERSTOFF - FRANKFURT 22. 11., 3 dni letalo MUENCHEN — 5. 12., 3 dni avtobus — zaščita civilnega prebivalstva
Enkratna priložnost za referente civilne zaščite: ogled šole za civilno zaščito, gasilci v katastrofalnih razmerah . . .
NOVOLETNI PAKETI: v obmorskih zdraviliščih in gorskih krajih
Informacij* in prijava sprejemajo vsa poslovalnica SAP VIATOR in pooblaičane agancije, Alpetour v Kranju, Škofji Loki, Bledu in Radovljici!
POSESTI
Kupim majhno ENOSTANO-VANJSKO HIŠO, pritlično, v okolici Škofje Loke. Jugo vic Zinka, Novi svet 1, Šk. Loka 8558
Kupim GARAŽO v Šk. Loki (Novi svet, Partizanska cesta, Groharjevo naselje). Legat Ivan, Malgajeva 8, Ljubljana 8559
GOZD, 2 ha, ob cesti na Jesenicah pod Mežakljo, ugodno prodam. Ko-šak, Ljubljana, Betonova 6, 2. nadstropje 8560
Kupim STAREJŠO HIŠO, potrebno popravila na Gorenjskem. Cenjene ponudbe z navedbo cene oddajte na naslov Pollick Jože, BrUhl str. 7, 6000 Frankfurt 50, ZRN
8561
V Podkorenu je naprodaj DVO-STANOVANJSKA HIŠA in GOSPODARSKO POSLOPJE, Podkoren 6. Hiša je vseljiva. Oddati ponudbe na Glas Kranj pod Izredna prilika 8562
Prodam GOZD v Lahovčah. Jama 4, Kranj 8564
Oddam LOKAL v najem v središču Kamnika. Informacije: Podgorje 58, Kamnik 8563
iOSTALOI
Mali Črtomir prosi tistega, ki mu je 6.10. v jutranjih urah odpeljal otroško kolo modre barve izpred hiše Pot v Bitnje 6, naj mu ga vrne. Če bi kdo kaj vedel, naj sporoči na gornji naslov. 8458
PRIREDITVE
Košarkarska sekcija Kokrica vas vabi vsako nedeljo na PLES ob 16.30. Igra SELEKCIJA 8565
00 ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES ob 19. uri. Igra SELEKCIJA 8566
V BUKOVICI bo v soboto, 11. novembra 1978, ob 20. uri VELIKO MARTINOVANJE. Zabaval vas bo ansambel Amaro 8567
Vsako nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES v Sori. Igra ansambel Spekter. Vabljeni 8568
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Razpisna komisija
TOZD Kompas hotel Bled
razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa
direktorja TOZD
Za direktorja TOZD je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjuje še naslednje pogoje:
da ima višjo ali srednjo izobrazbo, ekonomske oziroma hotelske smeri 5 let izkušenj pri opravljanju odgovornih del oziroma nalog, zaželena praksa v gostinstvu,
da ima moralnopolitične kvalitete, organizacijske sposobnosti in
pravilen odnos do samoupravljanja,
znanje enega tujega jezika aktivno in enega pasivno.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti
in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi na naslov: Kompas,
TOZD hotel Bled, Cankarjeva 2, z oznako za razpisno komisijo.
Komisija za medsebojne odnose
Kompas, TOZD hotel Bled
razpisuje dela in naloge
1. kuhinjske blagajničarke
2. slaščičarja-ke Pogoji:     3- vodje pralnice
pod L: 3-letna gostinska šola, KV gostinski delavec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, deljen delovni čas; pod 2.: 3-letna gostinska šola. KV kuhar-ica. zaželena praksa v slaščičarskih izdelkih, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
pod 3.: končana osemletka, 2 leti prakse na podobnem delovnem mestu, poskusno delo 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh na naslov: Kompas, TOZD hotel Bled, Cankarjeva 2, Komisija za medsebojne odnose. *
Razpis štipendij za učence v gospodarstvu:
1 učenec — smer natakar 1 učenec — smerreceptor
Pogoj za sprejem je končana osemletka.
\
Pismonoše so pridobili že 198 novih g||1§| naročnikov
In kateri trenutno vodijo?
Prvi je pismonoša Janez Jan z Bleda s 14, drugi Vlado Egart iz Škofje Loke s 1 3 in tretji Jože Soklič z Bleda z 9 novimi naročniki.
Seznam še ni popoln
Za zdaj je v kranjski občini ugotovljenih 361 črnih gradenj, novo ugotavljanje, kaj je useljeno in kaj ni, pa utegne sedanje podatke še spremeniti
KRANJ — Zaradi naraščajočih nedovoljenih gradenj je Slovenija sprejela spremenjeni in dopolnjeni zakon o urbanističnem planiranju/ ki zaostruje družbeni nadzor in sankcije v primerih nedovoljenega in samovolj neg r poseganja v prostor. Zakon v 41. členu obvezuje občinske skupščine, da z odlokom razvrstijo objekte, ki so že v uporabi, oziroma so zgrajeni do tret-
JEZERCI ZA UDARJAJO
Radovljica - Pod progo Le sce — Radovljica je eno krasno smetišče, kije letos ob 1. novembru v svojem stilu nase opozorilo vso daljnja in bližnjo okolico. Ljudje so bili na moč ogorčeni, kajti s smetišča se je kadilo in je smrdelo tako, da so nekoliko bližnji morali trdo zapirati vrata in okna, neprevid-neži, ki so si upali na zrak, pa so trdno tiščali svoje nosove, kajti zaudarjalo je tako, da domala niso mogli prenašati.
Naslednji dan so napadli krajevno skupnost, ki pa je lahko le dvignila roke, kajti pri vsemogočni komunali, ki naj bi s svojim človekom skrbela za smetišče, itak ne dosežeš nič. Komunala se ti pač smeje v brk in ti privošči smrad, za ogorčene besede pa je gluha in slepa. Koliko časa vendarle še?
PERIPETIJE KOKRŠKEGA MOSTU
Kranj — S Kokrškega mostu, ki je v temeljiti obnovi, bi se splačalo ponoči ali podnevi posneti srhljivi film, kajti toliko je bilo že pritožb, da jim še sam komaj sledim.
Najprej je tu razvneta kranjska mladež, ki divja na dveh kolesih kot na dirkah in se zaletava v mirno kranjsko peš-ljudstvo, da odskakuje in poskakuje po pločniku; nato je tu nesolidno izvajalsko delo, ki ga opažajo meščani na vsakem koraku; in sploh ne nazadnje je tu ponoči čisto črna in najbolj črna noč brez svetil, da je strah celo najbolj korenjaškega dedca,.
Da bi zdaj kaj svetoval, je bob ob steno, kajti na prste ene roke bi lahko preštel prošnje in pritožbe, ki so bile uslišane. Ko-kriki most in vsaj njegova znosna ureditev v času obnovitve ni nobena častna izjema, o tem si ne delam nobenih utvar. Lahko se stokrat pridušam, lahko na kolenih prosim, izkušnje vendarle uče, da so pri nas izvajalci, ki pri svojem delu in ravnanju ne trpijo nobenih ugovorov in priporočil in imajo tako-rekoč z voskom zapečatena svoja izvajalska ušesa...
je gradbene faze, zanj pa ni lokacijskih dovoljenj.
Osnutek taklnega odloka o merilih za razvrščanje objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi, je v kranjski občini pripravljen. Na osnovi predlaganega odloka bi bili v prvo skupino razvrščeni na črno zgrajeni objekti, za katere se lahko izda "lokacijsko dovoljenje, saj so na območjih, urejenih z zazidalnim načrtom ali pa so le-ti v pripravi in bo objekte mogoče vključiti vanje. V drugo skupino naj bi sodile črne gradnje, za katere lokacijskega dovoljenja ni mogoče izdati in se morajo odstraniti, vendar se to lahko odloži, dokler urbanistično urejanje ni ovirano. Takšni objekti naj bi se vpisali v zemljiško knjigo kot nedovoljeni oziroma črni. Motna je njihova uporaba in izdaja za to potrebnih dovoljenj, vendar jim grozi likvidacija v primerih, če ovirajo izvajanje urbanistične dokumentacije oziroma takšna gradnja v dokumentih ni predvidena. Tretja skupina pa naj bi obsegala objekte, ki se morajo takoj odstraniti, ker ovirajo uresničevanje urbanistične politike ali so zgrajeni na posebej varovanem zemljišču.
Za uresničitev predlaganega odloka bo treba popisati vse na črno zgrajene in uporabne objekte ter jih po kriterijih, zapisanih v odloku, razvrstiti v eno od treh skupin. Izdana bodo lokacijska dovoljenja, investitorji pa bodo morali plačati vse prispevke in se obvezati, da bodo na svoje stroške odstranili objekt, če bo to terjala urbanistična ureditev.
Po zdajšnjih podatkih je v kranjski občini 361 na črno zgrajenih objektov (prevladujejo vikendi), ki so že v uporabi. Ponovno ugotavljanje, nujno zaradi razvrščanja v posamezne kategorije, pa bo številko zanesljivo spremenilo. Vsak nedovoljeno zgrajen objekt mora biti razvrščen v eno od kategorij, za vsak ugotovljen črni objekt pa tako kot za vsako nepremičnino veljajo obveznosti do družbe vključno do krajevne skupnosti. Temu se zdaj lahko izmikajo le objekti, ki jih še ni v evidenci.
Pri objektih, tako pri tistih, ki so ie v uporabi in so zgrajeni do III. faze, kakor pri gradnjah do I. ali II. faze, se bo treba opredeljevati in odločati o usodi. V primerih, ko je lokacija črnega objekta v popolnem naaprotju s sedanjo ali načrtovano urbanistično ureditvijo, bo brez dvoma treba posegati po ukrepih za odstranjevanje ali vpisovanje v zemljiško knjigo med nedovoljeno zgrajene objekte. Po dosedanjih ugotovitvah je takšnih objektov v občini malo. Takšna sodba je bila izrečena na izvršnem svetu, ki bo o osnutku odloka pred sprejemom na skupščini ie razpravljal, kakor tudi na komisiji za reševanje nedovoljenih gradenj. Slednja še posebej opozarja na doslednost pri izvajanju odloka, na pomen družbenih svetov pri tem in na redno vpisovanje nedovoljenih gradenj v zemljiško knjigo.
J. Košnjek
Karte za dvoboj SFRJ: Kitajska v delovnih organizacijah
KRANJ — Namiznoteniški delavci, igralci in vsi, ki so prispevali k razvoju te igre praznujejo svoj zlati jubilej. V Kranju bo jutri osrednja slovenska slovesnost ob tem visokem jubileju.
Kot zaključek v to praznovanje pa bo v ponedeljek ob 16. uri v hali Gorenjskega sejma v Savskem logu mednarodni prijateljski dvoboj mo-. ških in ženskih reprezentanc Jugoslavije in Kitajske. Da bi se tega dvoboja ogledalo čimveč ljubiteljev namiznega tenisa, se je organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik IS skupščine občine Kranj Drago Stefe, odločil za predproda-jo kart v kranjskih delovnih organizacijah. Karte so na voljo v tovarni Sava, Planiki, Iskri, Tekstilindusu in IBI.
-dh
Namesto v petek, delo naslednjo soboto
Da bi zagotovili čimboljšo izrabo delovnega časa, daje republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v skladu z zakonom o delovnih razmerjih naslednje pripo-poročilo delovnim organizacijam in pristojnim organom družbenopolitične skupnosti:
Petek, 1. decembra 1978, je redni delovni dan, ko so organizacije združenega dela dolžne delati normalno. Glede na to, da je ta dan med prazniki ob 29. novembru in prosto soboto in nedeljo, se mnoge delovne organizacije odločajo, da bodo ta dan nadomestile z delom v naslednjem tednu. Da bi bilo to »prenašanje« delovnega dne čimbolj usklajeno, priporočamo izvršnim svetom občinskih skupščin, da zagotovijo usklajenost pri nadomeščanju 1. decembra z delom 9. decembra. Pri tem pa morajo organizacije združenega dela upoštevati svoje že ustaljene obveznosti do občanov in drugih delavcev v združenem delu.
21-860
MOSKVA - Visok« delegacija LR Vietnam je včeraj zaključila uspešen obisk v Sovjetski zvezi, ki se je končal s podpisom sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med drtava-
NEW DELHI - Izvolitev nekdanje indijake ministrske predsednice Indi-re Gandhi za poslanko v predstavniški dom parlamenta je zbudila precej začudenja in ugibanj tako v Indiji kot v svetu. Zna namreč ponovna izvolitev nekdanje predsednice vlade v parlament poleg zaoatrene bitke med domačimi političnimi silami sprožiti tudi ostrejši in hitrejši sodni posto-pek proti Indiri Gandhi.
TEHERAN  —   Stavka delavcev v > iranakih   rafinerijah   je povzročila ] kup tetav v zunanjetrgovinskem po-j slovanju te države. Primanjkljaj njenega izvoza pa so pripravljene nadomestiti druge dežele, članice OPEC
BEOGRAD — Iz našega glavnega meata je po izredno plodnih pogovorih odpotoval zunanji minister Sri Lanke Sahul Hamid, ki ga je »zamenjal« predaednik afriške nacionalne zveze Zimbabveja in eden voditeljev partiotične fronte Robert Mugabe.
Spremenjen zvezni zakon določa, da bodo odalej potni liati in vizumi jugoslovanskih državljanov veljali pet let in ne več le dve leti.
H I
Spet prostorska stiska
Letošnji novoletni sejem v Kranju, ki se bo začel 15. decembra in bo trajal do 26. decembra, bo popestren s prodajo rabljene smučarske opreme vsakodnevnimi obiski dedka Mraza ter proda' daril — Za otroke do 10 let brezplačen vstop
Kranj - Gorenjski sejem je sredi priprav na 19. novoletni sejem, ki bo med 15. in 26. decembrom na kranj- • skem sejmišču. Zal se ponavlja stara -nadloga, da je zanimanje za sodelo- S vanje večje kot dopušča prostor. Kljub temu sejemski delavci upajo, da bodo pripravili zanimivo prireditev, vabljivo za ljudi. Posebna pozornost bo veljala smučarski opremi. Organiziran bo sejem rabljene opreme. Prav tako bodo razstavljavci ponujali širok izbor male kmetijske mehanizacije,   novoletnih  daril in jelk   ter   blaga   široke potrošnje. Vsako popoldne bo sejem obiskal dedek Mraz, uprava sejma pa razmišlja tudi o ureditvi pravljičnega
naselja. Otroci do 10 let starosti bodo imeli prost vstop, kar doslej pn enakih prireditvah ni bilo v navadi. Tudi dedek Mraz se ne bo zadrževal le v notranjih prostorih, temveč bo vsako popoldne s spremstvom kreni po sejmišču.
Interesenti za rabljeno smuč opremo bodo lahko prišli na že prej. Od jutri, 11. novembra, dalje bo na sejmišču obratovala poslovalnica za nakup ali menjavo rabljene smučarske opreme. Sejem ima na voljo že precej opreme. Poslovalnica bo odprta vsako soboto is nedeljo med 9. in 12. uro. Vstopnina je brezplačna.
-jk
J
osu'
ipd adz
ev*!
več bo kreai I
carsko I račun , dal*
ASFALT TUDI Z BEGUNJSKE STRANI - Prvi del ceste pod goram ki so jo Nemci med vojno zaradi stalne prisotnosti partizanov imenovali »Bandittenstrasse«, od Bistrice pri Tržiču do odcepa za Lese ie it asfaltiran. Letos pa se je Cestno podjetje iz Kranja lotilo urejevanja tt ceste še z begunjske strani. Vgrajen asfalt na podgorski cesti pomeni uresničitev dolgoletne želje prebivalcev iz teh odročnih krajev (ik\ Foto: J. Zaplotnik ' u ' "
r
Gorenjsko letovišče v Pineti in na Stenjaku terja obnovo
Zaradi investicij povišana cena oskrbnega dne
Ne le, da so se udeleženci strokovnega posveta, ki ga je sredi prejšnjega meseca organiziral Zavod za letovanja Kranj v Novigradu in na Stenjaku, prepričali o potrebnosti raznih izboljšav v obeh gorenjskih letoviščih, pač pa so te ugotovitve tudi podprle ter se zavzele za nadaljnji razvoj organizacije letovanj gorenjskih otrok tudi po zdravstveni in vzgojni plati.
Stavbe kakor tudi okolica s plažami v obeh zdaj že IS in 20 let starih letoviščih so namreč potrebni obnove. Zavod je Že v letošnjem letu namenil za popravila in izboljšanje dotrajane opreme 2,49 milijona din deloma iz lastnih sredstev deloma pa z najetjem posojil. Vendar pa letošnja »injekcija« v stare stavbo in v izboljšanje opreme nikakor ne more biti tudi zadnja, saj ai jo Zavod za naslednjih pet let v načrte že zapisal najbolj nujna popravila in izboljšave. Samo v prihodnjem letu bo treba zagotoviti za posodobitev pralnice na Stenjaku ter za ureditev obale v Novigradu okoli 2 milijona novih din: strokovnjaki, to je pedagogi in zdravstveni delavci, namreč že dlje časa opozarjajo, da je obala v Novigradu manj primerna za otroke, zato jo bodo primerno uredili ter prav na obali izkopali tudi bazen za najmanjše otroke. „   ,   . _ .,_
Za vsa ta še kako potrebna popravila in izboljšave v obok letoviščih, kjer vsako leto letuje okoli 3000 gorenjskih otrok, pa so sedanja sredstva, ki se zbirajo po minimalni stopnji amortizacije, seveda premajhna. V oskrbnem dnevu jcbilo doslej zajetih le 9,30 din amortizacije, kar je doslej pri 70.000 penzionih letno pomenilo le okoli 400.000 din, medtem ko bi vsako leto potrebovali najmanj trikrat toliko. Ker drugih virov financiranja ni, seje Zavod odločil, da bo nujno potrebni denar za in veeticaj* zbral z zvišano sedaj dokaj nizko ceno oskrtnega dne- Cena, potrdil naj bi jo dokončno svet Zavoda, naj bi bila d"W> leto 1U din in to za zdravstveno kolonijo za predšolske owkep,M din. Seveda dela ne bodo mogla čakati konca »™^}\*«*^ ko bo zbrana določena vsota iz amortizac ije, P**!^ s krediti že zdaj zagotoviti nemoten potek obnovitvenih det S tem so se strinjali fudi predstavniki "moupravnih £tore«ib Hkupnosti gorenjskih občin n« ^ynw^^^^tJlS. obveščene tudi vse družbenopolitične ■        tw   a. _ :   .„.u novedati, da se bo tu« oasiej cena
zmožnosti družine.
JL ITT-33'oTo^ok i^vse^ viščih »kovalo 3300 otrok iz v«e  s     ^ naslednje loto,
oz roma še nekaj "ojih planih ie a«,
saj so samoupravne interesne ■   f cetTtine tega števila
gotovile sredstva ^^°^n^^\oVm\eU>^nie otrok okoS otrok. Gorenjske občine "^i^njskeg. letovišča v Nov? 65 odstotkov vseh ™fS!^tfo7^«^bW«Jo Z* gradu in na Stenjaku, 10 o^**** *koli t© odstotkov aaW 6 odstotkov je druiinskega turizma, uporabmko.n7kot Ijivo.ti p. je iz ver.sezone ud. V L. M.
so recimo paraplegiki, vzgojni *«
J