Terme Ptuj
SAWk HOTELS S, RfSORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
TEDNIK
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si
; Podjetništvo j Majšperk • Brencl z župani ! Senegala sklenil devet milijonov evrov vreden posel
O Stran 6
Ptuj, petek, 28. oktobra 2016 letnik LXIX • št. 86 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski ffi]
Podravje * Pred dnevom spomina na umrle
Vse več kraj tudi na pokopališčih
Aktualno
Hajdina •
Kartodrom prodan za pol manj od pričakovanega
O Strani 2 in 3 Podjetništvo
Ormož • V stečaju IGD Holermous priznanih 12 mio evrov terjatev
O Stran 7 Črna kronika
Slovenija • Zakaj bo umor Franca Klinca ostal skrivnost O Stran 32
Zaradi praznikov izide naslednja številka Štajerskega tednika 4. novembra 2016.
Uredništvo
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno *
Maja končno krožišči na Mariborski cesti?
S Strani 2 In 3
Urgentni center *
Zakaj podražitev 4 gradnje za milijon evrov
S Strani 4 in 5
Podjetništvo *
Kaj se dogaja za vrati lenarškega Lentherma
S Stran 7
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO	
Niste naročnik Štajerskega tednika, IMIIIIIVJ \ a bi to radi postali? «a- ' Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. M Štajerski TEDNIK	H www.tednik.si
Dom upokojencev Ptuj
2 Štajerski
Aktualno
petek • 28. oktobra 2016
Ptuj, Podravje • Javni razpis za ureditev krožišč
Se bomo res prihodnje leto maja ko
vozili po varnejši Mariborski cesti?
Najkasneje 1. maja 2017 naj bi bili na Mariborski cesti na Ptuju urejeni tako imenovani dumb beli krožišči. S tem bosta končno la bistveno varnejša.
O nevarnosti dveh križišč na Mariborski cesti: enega proti ptujskim Termam in Zadružnemu trgu ter drugega proti mostu in Rogozniški cesti, smo poročali že velikokrat. Da gre dejansko za prometno zelo obremenjeno cesto, smo podkrepili tudi s podatki o številu prometnih nesreč, ki so se zgodile v zadnjih petih letih: kar 63 jih je bilo. A kot kaže, bo zadeva končno urejena.
Čeprav je bilo prvotno mišljeno, da bo najprej poskusno postavljeno eno montažno krožišče na delu, ki vodi proti dravskemu mostu, so si na Direkciji za infrastrukturo premislili. Urejali se bosta obe križišči sočasno, česar se občani seveda zelo veselijo. Kot so pojasnili na direkciji, je predvidena rekonstrukcija dveh trikrakih nesemaforiziranih križišč na državni cesti R3-710, odsek 0427, in dveh občinskih cest smer Tur-nišče in smer ptujske terme. Za izboljšanje prometne varnosti in pretočnosti bosta izvedeni
Obe križišči na Mariborski naj bi urejali sočasno, urejeni naj bi bili do maja prihodnje leto.
Navezave ceste z nadvoza na obvoznico in nato na avtocesto DARS ne bo
dve krožišči, ki sta med seboj povezani s skupnim ločilnim otokom (dumb bell krožišče), vključno z ureditvijo prometne signalizacije in prometne opreme. Javno naročilo je bilo obja-
Uvodnik
Zdravstvo
Toliko vsega smo že napisali Opozorili na številne nepravilnosti in lumparije. A psi lajajo, karavana gre naprej. Ugrabili so nam državo. Državna podjetja in ustanove so neusahljiv vir za legitimne kraje davko-plačevalskega denarja. Dejansko je sploh nepredstavljivo, koliko denarja se upleni v zdravstvu z nakupi precenjenega blaga in opreme, s plačevanjem storitev zunanjim izvajalcem. Tudi podatki o podkupovanju zdravnikov so skrb vzbujajoči. Zelo krivično je, da številni v zdravstvu delajo odlično, številni med njimi so daleč, daleč od nadpovrečno visokih plač, slaba luč zaradi podkupovanja, nenasitnega plenjenja in drugih nečednih dejanj pa potem pade na celoten sistem. Niti najmanj si ne želim, da bi slovensko zdravstvo postalo podobno ameriškemu -da ne bi bila ljudem zagotovljena javna zdravstvena varnost. Javno zdravstvo, ki bo dostopno vsem, je treba krepiti. In skrajni čas je, da se hobotnico, ki pleni v največji zdravstveni ustanovi v državi, onemogoči. Anonimke, ki v zadnjem letu prihajajo iz ljubljanskega kliničnega centra, nazorno opisujejo postopke»legitimne kraje« in kadrovanja na ključnih mestih. Gospod »rdeči« Janez Zemljarič, naše gore hrast, naj bi bil po navedbah ano-nimk alfa in omega te zdravstvene ustanove. Hodil naj bi na obiske k direktorjem in jim prinašal svoje ideje v zvezi z bolniki. Je mar naključje, da je zdaj že nekdanji direktor UKC Simon Vrhunec nečak Marka Vrhunca, Zemljaričevega prijatelja, nekdanjega Titovega tajnika in visokega uradnika tajne komunistične policije. Desetine milijonov evrov se neupravičeno počrpa iz javnega zdravstva, ki mu slovenski davkoplačevalci finančni kisik dovajamo po dveh žilah: z obveznim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Se kdo vpraša, koliko bi se lahko zmanjšale čakalne vrste, koliko boljše in vsem dostopne bi bile lahko javne zdravstvene storitve ter kako bi bili zadovoljni pošteni delavci v zdravstvenem sistemu, če jim ne bilo treba opazovati lumparij, ki se jim dogajajo pred očmi. Ko lahko iz dneva v dan samo nemo spremljajo, kako si brezvestni pogoltneži iz zdravstvenega sistema polnijo žepe, doma pod posteljo skrivajo zlate palice in potujejo v luksuzna letovišča. Prepričana sem, da imamo vrsto odličnega zdravstvenega kadra, ki dela pošteno, pa je za svoj trud in prispevek plačan bistveno premalo. Tudi bolnikom se dogajajo nepredstavljive krivice. Pri njihovi oskrbi se varčuje na vse pretege... Kako žalostno je to vse skupaj...
Mojca Zemljarič
vljeno, rok za oddajo ponudb je 7. november, odpiranje prejetih ponudb pa bo na isti dan ob 11. uri. V skladu s pogodbo bo izvajalec dela začel najkasneje 10 dni po sklenitvi pogodbe in jih dokončal v skladu s terminskim planom, in sicer do 1. 5. 2017. Skupna vrednost izvedbe naj bi bila 103.700 evrov.
Dars: delno bodo prisluhnili željam po ureditvi infrastrukture
Ker se je v zadnjih mesecih veliko govorilo tudi o ureditvi še nekaterih cestnih odsekov, smo
o načrtih za njihovo ureditev govorili tudi z DARS-om. Pojasnili so, da se bodo na prošnjo predstavnikov ptujske občine z njimi srečali na terenu oz. območju delovišča avtoceste, in sicer 2. novembra. „Med drugim bomo predstavili naše načrte v okviru državnega prostorskega načrta za projekt zgraditve podravske
avtoceste med Draženci in Gru-škovjem," so pojasnili z DARS. Lotili naj bi se ureditve deviacije od naselja Pobrežje v smeri proti Vidmu, začetek gradbenih del pa je predviden po zimski sezoni, predvidoma 1. marca 2017 (iz smeri Tržca), zaključek pa konec avgusta 2017. Vprašali smo jih tudi, ali nameravajo pri-
Podravje, Hajdina • V Slovenji vasi bo poligon varne vožnje
Kartodorom ima novega lastnika
Kartodrom v Slovenji vasi naj bi bil prodan že avgusta letos, a ker je to očitno bila poslovna skrivnost, so javnost s tem seznanili šele zdaj. Informacijo so potrdili tako novi kot stari lastniki: Dravske elektrarne Maribor (DEM) so kartodrom, ki je bil dokončan leta 2013, prodale AMZS.
Gradnja novega kartodroma v Sloveniji vasi se je začela leta 2010 in končala leta 2013, lastnik zemljišča in investitor izgradnje, ocenjene na kar 755.000 evrov, pa so bile DEM. Konec leta 2015 so dokončno porušili stari kartodrom v Hajdošah, a kljub temu novega takrat še niso dali v uporabo. Vse do tega poletja ni bilo jasno, kdo bo prevzel lastništvo oziroma upravljanje kartodroma, ki je bil na tej lokaciji zgrajen zaradi širitve odvodnega kanala in urejanja zemljišč v Hajdošah, kjer je bil stari kartodrom.
Prvotni načrt je bil, da se po izgradnji preda občini Hajdi-na, a ker so ugotovili, da to ni v skladu z zakonodajo, do tega ni prišlo. Po tem dogovoru bi upravljanje prevzelo Avto moto Novi lastnik kartodroma je AMZS.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: CG
petek • 28. oktobra 2016
Aktualno
Štajerski	3
nčno
ta dva odseka posta-
Foto: Črtomir Goznik
urejal.
sluhniti pozivom občanov za ureditev t. i. »delfinčkov«, navezave ceste z nadvoza na obvoznico in nato na avtocesto. Zaradi neprimerne prometne navezave, ki naj bi krajanom ČS Breg-Turnišče predstavljala veliko težav in nepovezanost tega dela občine z obvoznico, so krajani letos poleti na ptuj-
sko občino naslovili grožnjo z zaprtjem Zagrebške ceste. Zapisali so: „Obvoznica gre mimo nas, vsak dan jo gledamo in vdihavamo izpušne pline ter poslušamo hrup prometa, sami pa nimamo možnosti navezave nanjo. Apeliramo na MO Ptuj, da DRSCI čim prej začne aktivne dogovore o izgradnji krakov na Turnišču, ki bi omogočili dostop na obvoznico in s tem tudi dostop na avtocestni krak podravske avtoceste. Nadvoz preko obvoznice je speljan neprimerno (kot skakalnica), z ozkim pločnikom le na eni strani, ki ne omogoča, da bi se srečala pešec in oseba z otroškim vozičkom, kaj šele dva z otroškima vozičkoma. In kolesarji: nimajo niti kolesarske steze in zato, da se izognejo zelo gostemu avtomobilskemu prometu, uporabljajo že prej omenjen ozek pločnik, ki poteka le ob eni strani ceste. V poletni konici je gradnja avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje na višku, prometna situacija je nevzdržna in zelo nevarna za oboje, kolesarje in avtomo-biliste. Prosimo, da se čim prej preuči prometnovarnostna situacija na tem območju in začne razmišljati o razširitvi pločnika, izgradnji pločnika tudi na drugi strani od nadvoza proti krožišču in izgradnji kolesarske steze na tem delu Zagrebške ceste."
A na DARS pravijo, da se »delfinčnki« nanašajo na predhodni projekt, torej avtocesto Slivnica-Draženci, ki je bila dokončana in predana prometu pred nekaj več kot sedmimi leti, julija 2009, ter da jih torej v sklopu tega projekta ne nameravajo urejati.
Dženana Kmetec
s
Pol manjši izkupiček od pričakovanega
Januarja letos je direktor DEM Viljem Pozeb na
naše vprašanje, kakšna je cena novozgrajenega kartodroma, odgovoril: „Vrednost kartodroma v Slovenji vasi ocenjujemo na 755.000 evrov."
Tokrat na vprašanje, koliko so s prodajo zanj dejansko iztržili, ni želel govoriti. Po naših neu-
radnih, a zelo zanesljivih informacijahpa so DEM dosegle skoraj za polovico manjši izkupiček od pričakovanega. Prodali naj bi ga za slabih 400. 000 evrov.
društvo Ptuj, s katerim so DEM imele sklenjeno pogodbo.
V zvezi z načrti z novim kar-todromom smo že v začetku tega leta govorili s predstavnikom Dravskih elektrarn Maribor, dosedanjimi lastniki. Direktor DEM Viljem Pozeb je takrat potrdil, da načrtujejo prodajo z javno objavo in dodal, da če prodaja ne uspe, bodo kartodrom oddali v najem. Namigovanja, da se dogovarjajo z Avstrijci, je takrat zanikal in dejal, da so se za sodelovanje pogovarjali le z AMD Ptuj. Ne glede na to, kdo bi prevzel kartodrom, pa je postalo pomembno le, da ta čim prej dobi lastnika, ki bo primerno skrbel zanj. In k sreči, se je razpletlo ugo-
dno. „Kartodrom v Hajdošah je bil prodan avgusta letos. Kupec je AMZS. Podrobnosti iz prodajne pogodbe imajo oznako poslovne skrivnosti," je na naše vprašanje, komu in za kakšno ceno so kartodrom prodali, odgovoril Pozeb, direktor DEM. O ceni pa so bili skrivnostni tudi kupci, AMZS, so pa pojasnili: „Zemljišče, na katerega se nanaša vaše vprašanje, je kupila AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d. AMZS, d. d., pripravlja načrt aktivnosti, ki bodo potekale na tej lokaciji. Ko bodo načrti dokončno usklajeni, bo AMZS, d. d., o njih obvestil javnost."
Dženana Kmetec
Podravje, Ptuj • Z videokamerami nad kraje na pokopališčih
Kakšno vest ima človek, ki krade rože
na pokopališču?
Na številnih pokopališčih v Sloveniji se srečujejo s krajami vaz, rož, sveč, nagrobnih aranžmajev ... Vse pogosteje naj bi se to dogajalo tudi na Ptuju, takšne tatvine pa seveda sprožajo val ogorčenja. Bomo torej prežali na tatove v strahu, da bodo pred prvim novembrom brezvestno ukradli tisto, kar smo namenili svojim najdražjim pokojnikom?
Kraje na pokopališčih postajajo zelo pogoste, česar se zavedajo tudi v Javnih službah Ptuj.
„Pred dnevi smo bili priča tatvini na sosednjem grobu, in sicer na starem ptujskem pokopališču, kjer so takšne tatvine zelo pogoste. Dobesedno izpulijo rože iz zemlje, kaj z njimi naredijo, pa res nimam pojma. Smo sicer dobili indice, kdo naj bi stal za temi tatvinami, a ukrepati je zelo težko," pravi naš bralec Danijel Dokl, ki nas je opozoril na to tematiko. „Smo tik pred dnevi, ko se bomo spomnili na naše bližnje. Grozljivo je, da so med nami ljudje, ki z grobov kradejo aranžmaje, zasajene rože, sveče in še kaj. Na pokopališčih na Ptuju občani vedo za veliko zgodb o krajah z grobov, ki se vsako leto dogajajo. S tem so seznanjeni tudi prodajalci ob pokopališčih in upravljavci pokopališča. Sami se s tem problemom srečujemo na starem rogozniškem in novem ptujskem pokopališču," pravi Dokl, ki poudarja, da ne gre za materialno vrednost ukradenega, ampak simboliko. Da se dogajajo kraje na pokopališču, so v tem tednu na seji opozorili tudi svetniki občine Majšperk.
Bili pa naj bi takšni dogodki vse bolj pogosti. Da so z njimi seznanjeni, so potrdili tudi na Policijski postaji Ptuj, čeprav pravijo, se večino oškodovancev ne odloči za prijavo takšnih manjših tatvin. Storilce takšnih kaznivih dejanj je po navadi pre-
cej težko izslediti, drugače pa je v primerih vlomov v objekte. PP Ptuj je v tem letu obravnavala tri vlome v cvetličarno, na pokopališču na Dornavski cesti na Ptuju. „Za vse tri primere smo zoper znanega osumljenca podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo Ptuj, oz. je bil osumljeni za več kaznivih dejanj priveden k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor," pojasnjujejo s PP Ptuj. Obravnavali so še dva vloma v svečomat, in sicer na pokopališču v Dornavi in Po-
lenšaku, kjer je neznani storilec iz notranjosti odtujil posodo za zbiranje kovancev z vsebino. Prav tako v Dornavi so obravnavali še kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari na pokopališču, kjer je neznani storilec na grobu poškodoval steklo in elektronsko svečo.
O tem, kako ukrepajo v primeru tatvin in kako jih bodo preprečili, Miha Masten iz Javnih služb Ptuj, ki so upravljavec ptujskih pokopališč, pravi: „Večjo frekventnost kraj je nedvomno zaslediti v času večjega
obiska pokopališča, torej okrog prvega novembra. Glede kraj rož z grobov smo v preteklosti že bili obveščeni, zato smo na določenih predelih pokopališča v skladu s sprejeto zakonodajo o videonadzoru že postavili kamere in obiskovalce o tem obvestili. V tem tednu bo videonadzor vzpostavljen še na starem rogo-zniškem pokopališču. Treba se je zavedati velikosti obeh pokopališč, saj je skoraj nemogoče izvesti videonadzor nad celotnim območjem."
Dženana Kmetec
Foto: CG
4 Štajerski
V središču
petek • 28. oktobra 2016
Ptuj • Dom upokojencev tik pred še enim tožbenim zahtevkom
Stanovalki pol leta niso dajali
Ptujski Dom upokojencev ima trenutno na sodišču deset pravnih zadev, od tega v devetih primerih nastopa kot kar pol leta naj ne bi dobivala zdravil in kar bi lahko bil tudi razlog zdravstvenih zapletov in kapi, se jim lahko
Kar nekaj zanimivih in tudi šokantnih informacij je bilo članom sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj podanih na 18. redni seji, ki je potekala v ponedeljek. Začeli naj bi dnevni red z obravnavo notranje revizije v domu za leto 2015, a da se je zadeva zataknila, je bilo slutiti po tem, ker v gradivu ni bilo poročila o reviziji. In razlog? Dom naj bi revizijo naročil pri podjetju JHP Domžale, ki je to tudi izvedlo, a je bilo naknadno ugotovljeno, da je njihovo poročilo nepopolno, saj ga izvajalec ni podpisal. Kot je pojasnila Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj, naj bi po zaključku postopka kontaktirali omenjeno podjetje in iz razgovorov ugotovili, da to sploh nima licenciranega revizorja, ki bi poročilo lahko podpisal. A ker je pogodba sklenjena, omenjeno podjetje zahteva plačilo za opravljeno delo. Predsednik sveta zavoda Franc Kodela pa je prepričan, da jim to nikakor ne pripada, saj so pravila revidiranja jasna, standardi pa so določeni. Za formalno mnenje o zadevi bodo zato zaprosili inštitut za revidiranje. Člane sveta zavoda je zanimalo le, ali se lahko zgodi, da bo podjetje JHP vložilo tožbo zoper DU Ptuj. A Kodela je prepričan, da tudi, če bi jo, bi bila ta na zelo trhlih nogah.
Bodo v Domu upokojencev zvišali cene?
Vse spremembe, ki so se v zadnjem času dogajale v Domu upokojencev Ptuj, pa imajo tudi posledice. Ker se je zvišalo število zaposlenih in zmanjšalo število stanovalcev, je presežek postal minimalen. Medtem ko so se torej konec lanskega leta v Domu še pogovarjali o tem, kako presežek prihodkov nad odhodki znižati (razmišljali so tudi o znižanju cene in popustih), gredo sedaj stvari v drugo smer. Po besedah direktorice Jožice Šemnički se bo treba pogovarjati celo o zvišanju cene oskrbe, o čemer naj bi govorili v prihodnjih mesecih.
„Ko gledam rezultate po enotah, me skrbita predvsem enoti Ptuj in Koper," je svojo bojazen izrazil član sveta zavoda Viktor Pilinger. Odgovor vodstva Doma je bil, da kar se tiče Ptuja, ni težav in da gre le za napačno interpretacijo računovodskih knjižb, za Koper pa so priznali, da ustvarja precejšen primanjkljaj. Imeli naj bi visoke stroške amortizacije, zelo veliko finančno breme pa je tudi dostava hrane, saj nimajo centralne kuhinje. „Tam so zelo veliki problemi, mi pa samo spremljamo
dogajanje," je še pripomnil Pi-linger.
Obeta se obnova kuhinje in dograditev enote za demenco v Muretincih
Za obnovo centralne kuhinje v Muretincih naj bi Dom predvidoma namenil nekaj več kot 156.000 evrov. Po pojasnilih Še-mničkijeve, je razlog za obnovo ugotovitev inšpekcijskega nadzora. Ta naj bi pokazal pomanjkljivosti tako imenovane 4. generacije stanovanjskih skupnosti, v katerih gre za to, da si stanovalci s pomočjo zaposlenih kuhajo sami. Težava naj bi bila v usposobljenosti zaposlenih ter pomanjkanju kadra nasploh. Je pa člana sveta DU Ptuj Otona Mlakarja zanimalo, zakaj svet o tej investiciji ni odločal ter kdo potrjuje postopke in odloča o investicijskih vlaganjih. Kodela mu je pojasnil, da si bodo v zvezi s tem, čigave so kakšne pristojnosti pri odločanju o takšnih investicijah - jih torej potrjuje svet ali poslovodstvo - pridobili mnenje pristojnih inštitucij. Kmalu pa naj bi se začela tudi izgradnja oddelka za demenco v Muretincih, skupaj z investi-
Bo Dom gradil v Dupleku?
Da so zbližali stališča s ptujsko občino in da bodo, kot kaže, dosegli tudi dogovor v zvezi s ceno in pogoji izgradnje gerontološkega centra na Ptuju, je članom sveta zavoda povedala Šemničkijeva. Kot je dejala, je na potezi ptujska občina, na končni odgovor bodo počakali do sredine novembra; če ga ne dosežejo, česar pa si ne želijo, bodo začeli dogovore za drugo zemljišče. Kot zanimivost je direktorica ptujskega DU povedala še, da jim je občina Duplek svoje zemljišče ponudila brezplačno, če bi želeli svojo enoto zgraditi pri njih. Sestanek na to temo naj bi z vodstvom občine Duplek imeli 7. novembra.

cijo kuhinje naj bi bila vrednost obeh projektov 760.00 evrov.
Je kap posledica tega, da stanovalka ni dobivala zdravil?
Kot izhaja iz poročila o sodnih postopkih, ki ga je pripravilo vodstvo Doma upokojencev Ptuj, je ta trenutno v desetih sodnih postopkih, od tega le v enem primeru kot tožnik. Vložili so namreč tožbo zoper bivšo direktorico Kristino Dokl zaradi plačila 12.657 evrov iz naslova preveč izplačanih plač.
Kot je pojasnila Šemničkijeva, so Doklovi poslali v podpis dogovor o načinu vračanja v višini 1.451 evrov, a tega ni želela podpisati, zato so vložili tožbo za celoten znesek.
V devetih primerih DU Ptuj nastopa kot tožena stranka; tožijo pa jih Kristina Dokl, Dejan Dokl, bivša računovodkinja Andreja Kuret, Zadruga sončnih elektrarn Slovenije (zaradi odpovedi pogodbe o vzdrževanju na strehah doma), podjetje KPMG za znesek 20.278 evrov (zahteva dodatno plačilo za opravljeno revizijo), zanimiva pa je tudi tožba ene izmed kandidatk za delovno mesto
Družbo je na tokratni seji članom sveta Kodela dvakrat izrekel ustni opomin.
direktorice domnevno zaradi nezakonitega postopka izbire ...
„Ne delajte se norca iz bivšega vodstva," je razburjeno pov-
Ptuj • Prodaja stanovanj v mestnem jedru
Zaslužek od treh stanovanj 59.250 evrov
15 stanovanj v mestnem jedru je ptujska občina ponudila na dražbi junija letos. Takrat jih je prodala osem, prejšnji teden pa še tri.
Po sklepu mestnega sveta se je ptujska občina junija letos lotila prodaje prvega paketa stanovanj. V prvem poskusu so jih uspešno izdražili osem, od tega je kar štiri stanovanja kupil en dražitelj. Izkupiček prodaje je takrat znašal skupaj 187.450 evrov, od tega je šlo na račun občine 73.650 evrov, 113.800 evrov pa je bil izkupiček SDH.
Tokrat pa so bila naprodaj naslednja stanovanja: Prešernova 1 (60,7 m2), Prešernova 21 (63 m2), Lackova 6 (76,7 m2), dve stanovanji na Vrazovem trgu (57,6 m2 in 37,6 m2) ter dve stanovanji na Cankarjevi 9, eno v izmeri 40,7 m2 in eno 34,7 m2.
Izklicne cene nekaterih stanovanj so znižali. Stanovanji na Prešernovi so ponujali po 18.500 evrov in 18.600 evrov, na Cankarjevi so znižali ceno enega stanovanja na izklicno vrednost 10.735 evrov ter drugega na 9.310 evrov. Na Vrazovem trgu so eno stanovanje ponujali za 21.850 evrov ter drugo za 12.350 evrov.
Prodana so bila stanovanja na Prešernovi ulici in eno na Vrazovem trgu. Skupaj so z njimi zaslužili 59.250 evrov. Vsa tri stanovanja so bila prodana po ceni, višji od izklicne: za stanovanje na Prešernovi 1 bo kupec plačal 18.700 evrov, na Prešernovi 21 28.200 evrov ter na Vrazovem trgu 12.350 evrov.
Dzenana Kmetec
Naslov - Ptuj	Površina v m2	Izklicna vrednost v evrih	Znesek prodaje v evrih
Prešernova 1	60,7	18.500	18.700
Prešernova 21	63,0	18.600	28.200
Lackova 6	76,7	22.700	
Cankarjeva 9	40,7	10.735	
Cankarjeva 9	34,7	9.310	
Vrazov trg 2	57,6	21.850	
Vrazov trg 2	37,6	12.350	12.350
Vir: MO Ptuj
Ptuj • Urgentni center: proračunska sredstva ostajajo v naslednjem letu
Država dala premalo denarja,
O tem, da ptujska bolnišnica nima dovolj sredstev za začetek izgradnje urgentnega centra, smo Kot poudarjajo v Bolnišnici Ptuj, je popis sredstev pokazal, da 1,9 milijona evrov, kolikor je računskih sredstev. Se pa zavedajo, da bodo k temu, če bodo želeli uresničiti svoje dodatne
V zadnjih časih se je večkrat odprlo vprašanje, zakaj Splošna Bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj ne začne izgradnje urgentnega centra v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, ki jih je zagotovila država in naknadno dograjuje zgornje nadstropje. A kot kaže, odgovor ni enoznačen in enostaven. Ne le, da si v bolnišnici tega ne želijo, ker bi s takšno izgradnjo bistveno zmanjšali možnost, da do ureditve operacijskih sob nad ur-gentnim centrom v doglednem času pride, problem je že v premalo sredstvih za osnovno izgradnjo. To nam je potrdila tudi Sonja Žibrat, predsednica sveta zavoda SB dr. Jožeta Potrča Ptuj. Prav zato, da s tem dejstvom še enkrat več seznanijo tudi ministrstvo za zdravje in jih prosijo
za pomoč, so imeli v preteklih dneh s predstavniki ministrstva sestanek na to temo. Skupaj s članico sveta Eldo Gregorič Rogelj je Žibratova poskušala doseči, da bi ministrstvo za zdravje sprejelo novelacijo programa izgradnje UC Ptuj. Po njenih besedah naj bi vodstvo Bolnišnice Ptuj zanjo ministrstvo zaprosilo že januarja letos.
A šele na tokratnem sestanku so predstavniki pristojnega ministrstva jasno povedali, da no-velacija ne bo potrjena. „Predse-dnici smo pojasnili, da namenska sredstva v višini 1.908.936 evrov za UC Ptuj ostajajo v proračunu tudi v naslednjem letu in da na ministrstvu vztrajamo pri izgradnji urgentnega centra v okviru predvidene vrednosti, ki je bila opredeljena v investi-
cijskem programu za izvedbo izgradnje urgentnega centra, ki smo ga potrdili že v letu 2015. Takoj ko bo SB Ptuj zagotovila razliko do 2.493.609 evrov, kolikor je predvidena investicija po tem investicijskem programu, bomo začeli aktivnosti za izgradnjo. Za noveliran program investicije, ki ga je posredovala SB Ptuj v letu 2016, v dodatni vrednosti 1.054.025 evrov, nimamo zagotovljenih sredstev. Ta program do sedaj tudi ni bil potrjen," so na naše vprašanje, kako napredujejo odgovori v zvezi z izgradnjo ptujskega urgentnega centra, odgovorili z ministrstva.
Žibratova sestanek ocenjuje kot konstruktiven, zadovoljna je, da je država v posebnem proračunskem skladu za investicije tudi za prihodnje leto zagotovi-
Težavam sploh ni videti konca .
petek • 28. oktobra 2016
V središču
Štajerski	5
zdravil; je kap posledica tega?
tožena stranka. Če se ne bodo uspeli dogovoriti za mediacijo z eno izmed stanovalk, ki zaradi napake zaposlenih zgodi, da se bodo ubadali še z enim primerom. Gospa namreč namerava vložiti tožbo, težko kar 50.000 evrov.
zavoda delal tudi Dejan Dokl, ki se je večkrat vključil v debato, zaradi česar mu je predsednik sveta Franc
zdignil glas Dejan Dokl, ki se je udeležil seje. Na to mu je Kode-la dejal, da mu izreka opomin, in če se bo še naprej oglašal, bo
ustrezno ukrepal. „Ne dvigujte živca meni in še komu, lepo vas prosim," je še dodal Kodela in pomiril precej napeto vzdušje.
Preden so člani sveta potrdili, da so s poročilom o tožbah in sodbah seznanjeni, jih je Šemničkijeva postavila še
pred eno dejstvo. V zadnjem predpravnem postopku je Dom prejel odškodninski zahtevek za 50.000 evrov zaradi nestrokovno opravljenega dela. Direktorica je pojasnila, da gre za primer stanovalke, ki kar pol leta naj ne bi dobivala terapije. Da gre za kršitev in nepravilnost, naj bi že leta 2013 ugotovilo tudi ministrstvo. Ker je bila v dvomih, je direktorica Doma člane sveta pozvala, naj se opredelijo do te tematike in povedo, ali se poravnajo ali počakajo izid morebitnega sodnega postopka. Andreja Lazarja je kot zdravnika naprosila, da pregleda (brez osebnih podatkov) dokumentacijo in poda še strokovno mnenje. Sam se je te naloge otepal, češ da ima premalo informacij, da bi se izrekal in izrazil dvom o zakonitosti vpogleda v kartoteko v tem primeru. Potem ko je Še-mničkijeva dejala, da je gospo kap, pa je bil Lazar jasen: če je to bila posledica nestrokovno opravljenega dela in je to bil razlog za zaplet, potem je zame zadeva jasna. Pomislek je imel le še Miran Kerin, ki je dodal, da morda pa znesek ni ravno primeren. Prepričan je, da ima vsak svojo „ceno" in da bi se morda Dom lahko pogajal za nižji znesek poravnave.
Dženana Kmetec
Kopanje stanovalcev na teden ali na 14 dni?
Tokrat so člani sveta zavoda obravnavali tudi predlog spremembe tržnih cen in cen dodatnih storitev. Izpostavljenih je bilo nekaj zanimivosti. Nekaj predlogov je imel Oton Mlakar, ki je mnenja, da se stanovalcem za uporabo interneta ne bi smelo zaračunavati 16 evrov, kot je bilo predvideno, temveč naj se jim ponudi brezplačna uporaba brezžičnega omrežja. S tem so se strinjali tudi preostali člani, ki so potrdili tudi predlog Andreja Lazarja, da se razmisli o tem, da bi bila cena dietne prehrane vključena v ceno oskrbe in se ne bi zaračunavala dodatno.
„Poskušamo urediti čim več stvari. Na ceno pa vpliva marsikaj. Recimo v osnovni oskrbi je bilo pri prejšnjem vodstvu tako, da so stanovalce kopali enkrat na 14 dni, zdaj jih kopamo minimalno enkrat tedensko," je pojasnila Šemničkijeva.
Foto: DK
da bi sploh začeli graditi?
poročali že velikokrat. A kot kaže, ni problem le v teh famoznih 600.000 evrih lastnega deleža, zagotovila država, niti približno ni dovolj za začetek izgradnje; potrebovali bi 2,8 milijona pro-želje za neupravičeni del stroškov, morali nekaj sredstev pristaviti tudi sami.
la svoj del sredstev, a z izplenom v celoti ni najbolj zadovoljna. Kljub pojasnilom namreč vztraja, da je premalo sredstev za začetek izgradnje in da mora ministrstvo potrditi novelacijsko vrednost ter na ta način zagotoviti dodatna sredstva. Novelacija obsega novo vrednost po popisu del in bi pomenila za državo financiranje v višini 2,8 milijona evrov in ne 1,9 milijonov evrov. Lastna sredstva za neupravičen del: zgornja etaža in zagotovitev sredstev pa ostaja skrb bolnice.
„Po tem, ko je ministrstvo potrdilo investicijski projekt, je sledil popis del, ki ga je treba izvesti, da se lahko razpis objavi in izbere izvajalca. Iz popisa, ki ga je potrdil tudi sodelavec ministrstva za zdravje, je razvidno, da bolnišnica potrebuje 2,8 mi-
v dopisu ministrstvu navedla Žibratova, ki pa se zaveda, da drugi del odprte zgodbe - zagotovitev lastnih sredstev - ostaja skrb bolnišnice.
Po besedah Žibratove je direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko Tomaž Glažar ob koncu njihovega sestanka oblju-
bil še, da bodo konec tega meseca sklicali nov sestanek v širši obliki: z vodstvom ptujske bolnišnice na čelu z direktorjem Andrejem Levaničem, direktorico ZD Ptuj Metko Petek Uhan in županom MO Ptuj Miranom Senčarjem.
Dženana Kmetec
lijona evrov, plus dodatno svojih 600.000 evrov. Na osnovi tega je bila poslana vloga za novelacijo, ki pa je ministrstvo ni potrdilo. Tega ne moremo razumeti, saj izgradnje v višini, ki je sedaj določena, ni mogoče izpeljati. Glede na dejstvo, da so bili urgentni centri financirani v deležu 100 odstotkov evropskih sredstev, menimo, da velja enaka ureditev tudi za UKC Ljubljana in UC Ptuj, ki imata predviden vir financiranja iz državnega proračuna. Še posebej v luči primerljivih zneskov, potrebnih za izgradnjo preostalih urgentnih centrov in neodpra-vljene nepravilnosti razporeditve UC Ptuj v rang 3 namesto ustreznejši rang 2, kot je bilo z analizo števila akutnih obravnav že večkrat opozorjeno," je
Foto: Črtomir Goznik
Zakaj podražitev gradnje za milijon evrov
O tem, zakaj je prišlo do povišanja vrednosti v novelaciji, Aleksander Voda, vodja upravno-tehnič-nih dejavnosti, pravi: »Vsak, ki je gradil, ve, da se vrednost DIIP oz. idejne dokumentacije zmeraj razlikuje od končne vrednosti izgradnje. Da lahko investicijo priglasiš, moraš pripravi DIIP, vrednost samega projekta pa se potem vnese v projektno dokumentacijo. Naš DIIP, v katerem so bili le okviri projekta, je bil pripravljen že leta 2012 in cene so se v tem času bistveno spremenile. Dejstvo je, da se v ceno izvedbe vnese vse, kar potrebuješ, od obešalnika do omare. Decembra lani smo ministrstvu predstavili tako DIIP kot predlog na novelacijo in povedali so, da jim je jasno, zakaj je prišlo do spremembe v ceni. Potrdili naj bi jo že marca, a so temu sledili le izgovori kot posledica očitnega lobiranja posameznikov.«
Foto: CG
6 Štajerski
Podjetništvo
petek • 28. oktobra 2016
Majšperk • Najprej elektrika, nato še čiščenje vode
Brencl z mladimi župani Senegala sklenil devet milijonov evrov vreden posel
Podjetnik Albin Brencl je konec oktobra z združenjem mladih županov Senegala podpisal partnersko pogodbo o postavitvi t. i. solarnih kioskov, ki bodo vaščanom omogočali dostop do električne energije. Vrednost dvoletnega projekta je, tako pravi Brencl, devet milijonov evrov, a to naj bi bil šele začetek, je poudaril podjetnik.
»Ponosen sem, da je Senegal slišal mojo idejo. Vidim možnost izrednega sodelovanja na tem področju, to je odskočna deska za Zahodno Afriko in se ta trenutek zavedam, da je to posel naslednjih 20 let,« je povedal ob podpisu pogodbe. O solarnem objektu pa je povedal, da gre za večnivojski produkt in tudi projekt. »V prvi fazi v vaseh z objektom zagotavljamo električno energijo, svetlobo in telekomunikacijo za tri družine ali vse do 100 družin. Že zdaj pa načrtujemo, da bo iz tega nastala druga faza. Ko bomo imeli v vaseh elektriko, se bomo od tu dalje začeli posvečati čiščenju pitne vode. Iz tega naslova je ta projekt nekaj posebnega.« Kot omenjeno je vrednost tega projekta za približno 4.000 vasi okrog devet milijonov evrov. »Po mojih podatkih je v Senegalu 10.200 vasi brez elektrike, in če nas presenetijo financerji, je potemtakem projekt lahko tudi dvakrat večji. Ko pa k Senegalu dodamo še druge države, kot so Mali, Gvineja, Mavretanija, Gvineja Bissau, pa menim, da govorimo o milijonu vasi brez elektrike, česar pa nismo sposobni niti narediti.«
Možnosti širitve projekta v druge države Zahodne Afrike je napovedal tudi Marmadou Thiaw iz združenja županov Senegala. O pomenu teh objektov pa je dejal, da je prebivalstvo Senegala mlado in ima večina prebivalcev mobilne telefone, s katerimi dostopajo do informacij. Ker pa ima manj kot tretjina vasi električno energijo, mnogi prehodijo več kot 10 kilometrov, da si napolnijo električne
S solarnimi objekti naj bi ljudem v Senegalu omogočili dostop do električne energije.
Foto: Mojca Vtič
aparate. Tako ti solarni objekti omogočajo svobodnejše dosto-panje do elektrike in informacij, na drugi strani pa izkoriščajo vir, ki ga je v Senegalu na pretek - sončno energijo. Glede financiranja pa je povedal, da ta projekt podpira senegalska vlada, pa tudi svetovna banka, evropski razvojni sklad ... Ob podpisu pogodbe pa se je na povabilo Brencla kot partner v projektu predstavilo tudi tuje podjetje C&C, ki je od februarja letos registrirano tudi v Maj-šperku, in ponudilo finančno sodelovanje. »Imamo ogromne izkušnje z razvojnimi projekti in tudi finančne zmožnosti. Želimo vam ponuditi pomoč,« je povedal Gregor Bauer.
Foto: Mojca Vtič
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti (od leve), generalni direktor Albin promotion Albin Brencl in Marmadou Thiaw iz združenja mladih županov Senegala
Brencl obljublja nova delovna mesta
Produkt naj bi bil plod podjetja Albin Promotion, kot je pojasnil Brencl: »Pred 25 leti, ko sem si kupil prvi otok, sem bil brez elektrike kot vasi v Afriki in naredil sem si elektriko, ki funkcionira še danes. To je rezultat prenesenega znanja.« Ti kioski naj bi nastajali v Majšperku in tudi v Afriki. »V Senegalu bomo nemudoma zaposlili 20 ljudi, v Majšperku pa bomo za zdaj potrebovali 40 oseb, vendar bomo vključevali predvsem obrtnike. Za podjetje pa to pomeni, da je Albin vstal od mrtvih in prihaja nazaj na sceno. Vedno sem si sam izmislil projekt in še kakega si bom, ne glede na težave v Sloveniji.«
Podjetniku Albinu Brenclu, ki ima v Senegalu že podjetje Albin Promotion Afrique, so pomoč obljubili tudi na zunanjem in gospodarskem ministrstvu. »Posel, ki ga pripravlja Albin Promotion v sodelovanju s partnerji v Afriki, je pomemben iz vsaj dveh vidikov. Prvič, vsako delovno mesto, ki ga zagotavlja podjetnik v lokalni skupnosti, je izjemno pomembno, pa tudi za slovensko gospodarstvo so delovna mesta krvavo potrebna. Drugi vidik pa je - odpiranje novih poslovnih priložnosti v Zahodni Afriki. Pričakujem, da bo to spodbudilo še kakšno slovensko podjetje. Na gospodarskem ministrstvu podpiramo take iniciative, saj se zavedamo, da je v Senegalu in Afriki veliko priložnosti. Če bo dovolj interesa, bo tudi minister obiskal Senegal. To je najmanj, kar moramo narediti, da pomagamo slovenskem podjetjem pri prodoru na afriške trge,« je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti.
Osemčlansko delegacijo iz Senegala je sprejela tudi maj-šperška županja Darinka Fakin, ki je pozdravila to srečanje in dejala: »Upam, da bo to srečanje obrodilo sadove. Ponosna sem, da lahko prisostvujemo tako pomembnemu dogodku na področju gospodarstva.«
Mojca Vtič
Kidričevo • Občinsko podjetje z novim direktorjem
Med sestimi kandidati je komisijo in svetnike prepričal David Mere
Potem ko je poleti z mesta direktorja občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje odstopil Andrej Intihar, domnevno zaradi neposlušnosti in samovoljnosti zaposlenih, ga je konec oktobra zamenjal David Mere z Zgornje Hajdine.
Na razpis je prispelo 14 vlog, šest kandidatov je bilo izbranih v drugi krog. Komisijo, ki je izbirala direktorja, je najbolj prepričal inženir gradbeništva. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast, ima Merc izkušnje iz gradbenih podjetij, licenco za opravljanje gradbenih nadzorov.
Merc je svetnikom predstavil izkušnje, ki jih je med drugim pridobil v podjetjih Asfalti Ptuj in CP Ptuj, poudaril je tudi, da je pooblaščeni inženir inženirske zbornice Slovenije in neodvisni strokovnjak za energetske preglede stavb, kar pomeni, da lahko izdaja energetske izkaznice in opravlja nadzor nad gradbe-
nimi projekti. »To med drugim pomeni, da bo določena dela, za katera smo prej iskali zunanje izvajalce, sedaj opravil Merc,« je dodal župan Anton Leskovar in tudi poudaril, da Merca pred tem ni poznal. »Na začetku sem povedal, da smo iskali kompe-tentnega človeka. Klicev je bilo ogromno, vendar pa jih nismo upoštevali. Želeli smo človeka, ki obvlada to področje dela. Kot rad v šali rečem: lahko se ustavi košnja trave, ne pa kanalizacija, ker smo potem v dreku.«
S predstavitvijo kandidata in še posebej z njegovimi izkušnjami so zadovoljni tudi svetniki. »Kompetence dajejo slutiti, da dobivamo dobrega direktorja in
Direktor podjetja Vzdrževanje in gradnje David Merc, župan Anton Leskovar, direktor ve Damjan Napast
Foto: Mojca Vtič
občinske upra-
vodjo,« je dejal Milan Strmšek. Milan Fideršek pa je pred glasovanjem povedal: »Glede na to, kaj in koliko je delal, je človek, ki ima ogromno znanja. Sicer pa vsako leto svetniki prejmemo poročilo o delu občinskega podjetja in upam, da bodo poročila pozitivna.«
Merc je po soglasni potrditvi za direktorja občinskega podjetja svetnikom zagotovil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči. »Zavedam se tudi, da bo treba na začetku še posebej vložiti veliko energije, saj je odprtih več front, od organiziranja dela, nadzora ...« Na direktorsko mesto je bil imenovan do leta 2020.
Mojca Vtič
petek • 21. oktobra 2016
Podjetništvo
Štajerski	7
Lenart • Bodo delavci Lentherma končali stavko?
Akontacija septembrskih plač naj bi bila danes
Več tednov trajajoča stavka zaposlenih v lenarškem podjetju Lentherm naj bi se bližala h koncu. Po napovedih Maximiliana Slaviča naj bi danes, v petek, zaposleni prejeli akontacijo septembrskih plač, v prihodnjem tednu pa preostali del plač. Če bodo obljube držale, bodo delavci po praznikih, v sredo, znova zagnali stroje v proizvodnji.
Kot je po sredinem sestanku z delavci povedal prvi mož po-dravskega sindikata SKEI Martin Dular, naj bi družbi pomagal Maximilian Slavič.
Vendar pa bodo stavko vseeno nadaljevali tako dolgo, dokler zaposleni ne bodo prejeli vseh zaostalih obveznosti, kar naj bi se delno zgodilo že danes, v petek: »Izpogajali smo, da stavke ne prekinjamo, dokler ne bo plače. Ta je zagotovljena, en del v tem mesecu, v petek, drugi del pa naslednji teden. Slavič bo pripeljal material, da se bo lahko delalo. Lastništvo se za zdaj ne menjava; Jelenko je še vedno lastnik, v drugem delu je Vogrin, ki v to podjetje ni vložil niti evra, rad bi pa to podjetje resnično izkoristil. Enostavno, delavci so se odločili, da podprejo ta predlog, da bodo delali, stavko prekinili v sredo po praznikih ter zaupali Damirju Jelenku in Maximilianu Slaviču.«
Temu je pritrdil tudi potencialni lastnik družbe Maximilian Slavič, sicer javnosti bolj znan kot lastnik grajskega in hotelskega kompleksa Fala, ki je še povedal, da naj bi poleg plač zagotovil
tudi sredstva za zagon proizvodnje. Za kolikšna sredstva gre, ni želel razkriti, je pa povedal, da naj bi podjetje imelo za okoli 207.000 evrov izvršb, več kot 100.000 evrov zaostalih plač ter okoli 100.000 evrov materiala, ki ga nujno potrebujejo za začetek dela. Slavič zaenkrat še ni želel govoriti o lastniškem prevzemu, saj je po njegovem prej treba opraviti skrben pregled poslovanja. Ob tem je še poudaril, da dela kot predstavnik večinskega lastnika, in dodal: »V tej zgodbi sem šesti, sedmi dan. Po tem, ko je včeraj Vogrin odstopil od obljube, da odide z mesta direktorja, so se stvari dejansko obrnile na glavo. Sto parametrov, ki jih navaja za rešitev te zgodbe, je zlaganih. Jaz sem mu zaupal, a v medije daje podatke, ki so neresnični. Vogrin je prišel z zahtevo, da se poplača njegov znesek -ne vem, kje ga je našel - ampak jaz sem s tem soglašal, vendar po skrbnem pregledu. In ko sem v nekaj dneh ugotovil nekaj smernic, ki so bile znatno drugačne, kot je govoril - konkretno, da je Jelenko plačal znesek deleža v
Maximilian Slavič je zatrdil, da vlaga sredstva v zagon proizvodnje in poplačilo zaostalih plač.
višini 250.000 evrov, Vogrin pa svojega deleža v višini 37.000 evrov nikoli ni plačal. S to potezo je osramotil mene, moje delo, moj obraz in me predstavljal medijem kot osebo, ki bo dva milijona zadolženo podjetje rešila jutri z denarjem, ki ga vzamemo iz predala, vendar za njega moramo odgovarjati. Ne moremo oditi tako kot on, pokončno in z dolgovi, brez odgovorov na zlagane korake.«
Vogrin še na direktorskem stolčku
Ivan Vogrin tako, kljub temu da je pred dnevi potrdil svoj umik, ostaja na direktorskem stolčku. Kot je povedal, s tega mesta ni odstopil, ker Maximilian Slavič še ni plačal dogovorjene kupnine: »Ko bo ta na računu notarja, bova šla z Jelenkom k notarju podpisat, da izstopava iz družbe kot družbenika in jaz še kot direktor.«
Monika Levanič
Foto: ML
Ormož • Stečaj IGD Holermous
Priznanih za okoli 12,2 milijona evrov terjatev
Upniki propadlega gradbenega podjetja IGD Holermous so v postopku stečaja prijavili za slabih 13,6 milijona terjatev, stečajni upravitelj Damjan Belič pa jih je priznal za okoli 12,2 milijona evrov. Najvišje terjatve ima DUTB.
Terjatve do IGD Holermous investicijsko gradbene družbe, d. o. o., je prijavilo 65 upnikov. Prijavljena glavnica znaša dobrih 9,6 milijona evrov, kapitali-zirane obresti nekaj več kot 3,8 milijona evrov, pravdni stroški pa slabih 34.000 evrov. Kot je še razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki je bil objavljen v začetku oktobra na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je stečajni upravitelj Damjan Belič priznal za okoli 12,2 milijona evrov terjatev, prerekal pa za nekaj manj 1,4 milijona evrov. Najvišje terjatve je prijavila DUTB, in sicer za približno 10,3 milijona evrov, zavarovanih z ločitveno pravico, ki jih je upravitelj skoraj v celoti priznal. Podjetje P&F Jeruzalem pa je prijavilo za okoli pol milijona evrov terjatev; priznanih je za približno 429.000 evrov.
Upravitelj bo z oddajo nepremičnin nadaljeval
Iz objave rednega poročila stečajnega upravitelja za obdobje od junija do konca septembra pa je med drugim razvidna tudi ocena vrednosti premože-
nja propadle družbe. Zgradbe, katerih lastnik je IGD Holermo-us, teh je kar devet - med njimi trgovski center Holermous, Apartmajska hiša Svetinje, Šola Svetinje in Ormoški hotel, so po likvidacijski vrednosti ocenjene na okoli 3,7 milijona evrov, ze-
mljišča pa na nekaj več kot 1,1 milijona evrov. Kot v poročilu še navaja stečajni upravitelj, ima stečajni dolžnik kljub večletnim težavam pri poslovanju, pri dejavnosti oddaje in obratovanja lastnih nepremičnin veljavno sklenjene najemne
pogodbe in dobro utečene poslovne odnose, zlasti z največjimi najemniki njegovih lastnih nepremičnin, kot so na primer trgovske družbe KiK Textilen, Tuš, Pami, Zavarovalnica Triglav itd. Tudi po začetku stečajnega postopka najemniki, s katerimi
V
Štajerski
Zgradbe, katerih lastnik je IGD Holermous, so po likvidacijski vrednosti ocenjene na okoli 3,7 milijona evrov, zemljišča pa na nekaj več kot 1,1 milijona evrov.
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
ima stečajni dolžnik sklenjene pogodbe, teh niso odpovedali. Stečajni upravitelj pa prav tako ni uveljavil odstopnega upravičenja, saj ocenjuje, da bi le-to utegnilo povzročiti nastanek škode pri nasprotnih pogodbenih strankah. Tako bo oddajo nepremičnin nadaljeval.
Okrožno sodišče na Ptuju je stečaj podjetja IGD Holermo-us razglasilo v začetku junija letos in tako ugodilo zahtevi DUTB, ki je kot največja upnica podala predlog za začetek stečajnega postopka. Sicer pa je prejšnji upnik NLB - ta je na DUTB leta 2014 prenesla vse terjatve, vključno z vsemi pripadajočimi oblikami in predmeti zavarovanj - menil, da je bilo omenjeno podjetje zrelo za stečaj že leta 2013, na kar je sicer direktor zdaj že propadle družbe Davorin Lesjak odgovoril s postopkom prisilne poravnave.
Monika Levanič
Foto: ML
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 28. oktobra 2016
Foto: osebni arhiv
Uroš Neudauer
Hudi očitki ogorčenih kmetov
Ogorčena skupina podravskih kmetov, ki so izpadli na zadnjem razpisu za naložbe v kmetijska gospodarstva, na svetovalca Uroša Neudauerja pa tudi na ptujsko svetovalno službo KGZ naslavlja več hudih očitkov in sumov. Pravijo namreč, da so jih na ptujskem zavodu za nos vlekli več kot dva meseca, svetovalec pa jim je vseskozi obljubljal, da bo uspel pravočasno pripraviti vloge: »Na koncu pa smo se kljub v celoti pripravljeni dokumentaciji - manjkala sta nam samo žig in podpis - obrisali pod nosom. Govori se, da naj bi svetovalca premamil denar, saj naj bi prejel več odstotkov od vrednosti odobrenih sredstev za oddano vlogo, ki jo je naredil privat. Po medijih je slišati, da naj bi odšel z vso dokumentacijo. Nas pa zanima, kaj je delal Neudauer zvečer okoli 19. ure na aplikaciji, če se je psihično zlomil. Za koga je delal vloge?«
Razočarani kmetje so prepričani, da je šlo za sabotažo: »Menimo, da je bil Neudauer nastavljen z ministrstva. Se vam ne zdi to, da je svetovalec odlašal tako dolgo z oddajo vlog, med katerimi je bilo kar nekaj takšnih, ki jim je manjkal samo žig, preveliko 'naključje'? Dejstvo je, da imajo kmetje z našega območja daleč največ možnosti za pridobitev najvišjega števila točk, ki so potrebne za odobritev vlog, tako da nam kmetje iz drugih regij težko konkurirajo. In ravno zato smo prepričani, da nas je bilo treba izključiti iz igre. Šlo je za favoriziranje določenih kmetijskih gospodarstev oz. kmetij. Temu pa pritrjuje tudi to, da so bili tisti ponedeljek med nami kmetje iz drugih regij, ki so okoli 12. ure od Neudauerja prejeli sporočilo, da naj pridejo okoli 23. ure iskat svojo vlogo na dežurno pošto v Maribor ... Vse skupaj je bilo narejeno načrtno! Smešno pa je tudi lepo govoričenje, kako kmetijska politika spodbuja samooskrbo in družinske kmetije, na koncu pa so med izpadlimi ravno družinske kmetije, velike kmetijske družbe pa ne. In kdo bo odgovarjal za nastali zaplet? Povzročena nam je bila velika škoda. Kmetje si po vsem tem zaslužimo odgovore za nastalo situacijo! Pozivamo pristojne organe, da raziščejo zadevo in ustrezno ukrepajo, da se stvari ne bi ponavljale. Zahtevamo še, da se razpis razveljavi ali podaljša ali pa ga nemudoma obnovijo. V nasprotnem primeru smo pripravljeni na protest, s katerim bomo k odstopu pozvali odgovorne,« zaključujejo razburjeni kmetje.
Kaj jeznim kmetom odgovarja Uroš Neudauer
Na anonimko kmetov Uroš Neudauer odgovarja tako: »Spoštovani ptujski kmetje, nič vam ne zamerim, da ste jezni. Tudi nam (mojim staršem) se je nekaj takega zgodilo pred kar nekaj leti in vem, kako je to, tudi sami smo bili jezni takrat in tudi sedaj nisem za lastno kmetijo oddal vloge, čeprav sem imel vso gradbeno dokumentacijo. Moj namen res ni bil kogarkoli vleči za nos, tudi sam sem bil prepričan, da nam bo vsem skupaj uspelo, saj nam po navadi je.«
Na očitke, da naj bi Neudauerja premamil denar, saj da je zahteval provizijo, pa je dejal: »No, to pa ni ravno tako. Cena vlog, kot sami veste, se je zvišala na maksimalno 2.500 evrov. Saj vem, kako težko je 2.500 evrov v kmetijstvu zaslužiti, ko iz meseca v mesec ne ostaja veliko od zaslužka. Verjemite, da nihče ni pripravljen plačati 5 % od vrednosti nepovratnih sredstev.«
Kar zadeva oddajanje vlog v ponedeljek zvečer, ko naj bi se že psihično zlomil, pa Neudauer pravi: »Vloge sem še delal za vas, vlagatelji, potem pa je bilo konec z mano. Tri mesece sem neprestano delal na tem, dobro veste, da sem bil v glavnem ves čas dostopen.«
Na prepričanje kmetov, da naj bi pri tem zapisu šlo za sabotažo, pa Neudauer pravi: »Tudi to ne bo držalo, ni šlo za nobeno sabotažo in nihče me ni nastavil. Res pa je, da so bile nekatere vloge pripravljene tako daleč, da bi lahko bile oddane, če ne bi omagal. Drži, da so bili pri nas tudi kmetje iz drugih regij, pa ne bom zapisal, zakaj, ker potem bi moral o kom grdo pisati. Na žalost pa tudi oni niso oddali vlog, čeprav je bilo pripravljeno tako daleč, da bi jih lahko.«
Glede škode, ki je z neoddajo vlog nastala, pa je dejal: »Spoštovani kmetje-vlagatelji, škoda je ali pa tudi ne, odvisno, s katerega zornega kota gledaš. Kaj bi rekli, če bi plačali od 1.300 do 2.500 evrov za vlogo, potem pa bi na razpisu padli in ne bi dobili sredstev? Potem bi bila storjena škoda. Sami dobro veste, kakšen je postopek od vloge do najprej odločbe, potem pa še do izplačila.«
ML, MV
Podravje • »Afera kmečke vloge« ne pojenja. Valjenje krivde,
Kdo je odgovoren za Zavod, kmetje, sveto
Ptujskemu kmetijskemu zavodu se je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo. bile poslane, na drugi strani pa so bile oddane (nekatere) vloge kmetov, katastrofo niso le na strani zavoda in (zdaj že nekdanjega) zaposlenega
Rok za 40-milijonski razpis za naložbe v kmetijsko mehanizacijo in infrastrukturo je ministrstvo poleti že podaljšalo, tudi zaradi opozoril ptujskega zavoda, a tudi do 10. oktobra 30 vlog niso uspeli oddati. Gre za 11 vlog za kolektivne naložbe, ki so predvidevale pridobitev 900.000 evrov nepovratnega denarja, in za 19 vlog za gradnjo hlevov in hladilnic, iz katerih izhaja, da so se kmetje nadejali 2,5 milijona evrov. »Uspešno smo oddali 95 vlog. To pomeni, da smo prejeli približno 130 vlog.
Glede na rok razpisa, njegovo zahtevnost in pozno oddajanje dokumentacije od kmetov je bila ta naloga misija nemogoče,« je opozoril Rebernišek in priznal, da je odziv kmetov na razpis presenetil tudi zavod. Na drugi strani pa je pozval kmete, da tudi oni del odgovornosti prevzamejo nase. »Kmetijsko ministrstvo je najavilo razpise ravno s tem namenom, da bi si kmetje lahko pravočasno pripravili potrebno dokumentacijo, vendar pa si pri nas kmetje začnejo pripravljati papirje
Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek: »KGZS Zavod Ptuj je zoper svojega zaposlenega podal kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1, kjer pričakujemo, da se bodo dejstva raziskala, zato ne moremo dodatno komentirati trditev, ki so navedene v anonimnem pismu.«
Zavod svetovalca kazensko ovadil
Zavod je zoper Uroša Neudauerja podal sum kaznivega dejanja zaradi nevestnega dela v službi. Ta pa je tudi nepreklicno odstopil in pojasnil: »Sam osebno sem dal odpoved v službi, ker tega pa se ne grem več. Eno leto in tri mesece sem na Ptuju v službi, pa sem kot kakšen kriminalec. Imel sem približno 40 vlog, pa od mene pričakujejo, da vse naredim v doglednem času, dejansko pa lahko narediš med 15 in 20 vlogami, če hočeš, da je narejeno tako, kot mora biti. Večina kmetov me razume in nič ne rečejo, saj bo kmalu nov razpis, pa bodo lahko takrat oddali vlogo.«
Dodal je še, da nihče ne ve, kakšen je bil resničen potek, in da bo podal tudi svojo plat zgodbe. »Nimam čisto nič skrivati. Samo to povem, da je dobrota sirota.«
Foto: Črtomir Goznik
šele, ko je odprt razpis. Ob tem številni izjavljajo, da so prinesli dokumentacijo že mesec dni pred rokom, vendar pa ne povedo, da je bila ta nepopolna. Naši ljudje lahko začnejo izdelovati poslovni načrt, ko dobijo zadnjo predračunsko vrednost, to pa so nekateri kmetje dostavljali tudi čez vikend in zadnji dan. Če želiš narediti finančno konstrukcijo in poslovni načrt, potrebuješ vse dokumente in celotna ekipa je delala do zadnjega.«
»Psihični pritisk je bil nenormalen«
Ne samo časovni rok, svetovalce oziroma še posebej Neudauerja so dodatno obremenjevali še psihični pritiski kmetov. »Nenormalen psihični pritisk se je vršil na naše ljudi, res so bile nenormalne razmere za delo in tudi to je zmanjšalo storilnost,« je priznal Rebernišek. Seveda nas je zanimalo, zakaj je imel Neudauer v obravnavi več kot 40 vlog, medtem ko je na zavodu 30 svetovalcev skupno oddalo 80 vlog. »Kmete smo pozivali, naj se odločijo za drugega svetovalca, vendar
pa so izrecno zahtevali Uroša. Priznati je namreč treba, da se je res spoznal na to področje in je bil pri svojem delu odličen. Zato smo ga tudi zaposlili, da bi pomagal našim ljudem, tudi zaradi številnih pritiskov pa se je zgodilo ravno obratno.« Dodal pa je, da so nekateri specialisti izdelali tudi do 40 ekonomskih izračunov, kar da je bila tudi njihova naloga. »Že junija so bila na kolegiju dana navodila glede izdelave vlog. Naloga specialistov je bila, da pomagajo pri ekonomskem izračunu v poslovnem načrtu, preostalo pa naj bi opravili terenski svetovalci. Uroš je delal individualno,« je pojasnil Rebernišek.
Neudauer: »Kmetje so dokazila prinašali še zadnji dan«
In medtem ko so nekateri specialisti pripravljali le ekonomske izračune ali pomagali pri drugih strokovnih vprašanjih, je Uroš Neudauer kmetom nudil popoln servis. Priznal je, da je v nekaterih primerih tudi sam iskal banko, ki bi vlagatelju podala izjavo, da je vlagatelja pripravljena
petek • 28. oktobra 2016
Kmetijstvo
Štajerski	9
obtoževanja se nadaljujejo
izgubljenih 3,4 milijona evrov? valec?
Kljub popolni dokumentaciji nekatere vloge podravskih kmetov na naslov agencije za kmetijske trge niso ki ne spadajo pod okrilje ptujskega zavoda. A kot pojasnjuje direktor Andrej Rebernišek, razlogi za nastalo Uroša Neudauerja, temveč so tudi na strani kmetov.
pa glede na to, da vsi udrihajo po meni, podal točno poročilo (kronološki pregled) skozi celi mesec. Potem pa naj vsak oceni, kakor pač bo.«
Enako vprašanje smo postavili tudi direktorju zavoda Rebernišku, ki je prepričan, da bi, če bi se svetovalec v ponedeljek vrnil na delovno mesto, uspešno oddali večino vlog. »Žal ni prišel in mi nismo mogli pomagati, saj je odpeljal vso dokumentacijo, telefon je imel blokiran, bil je nedostopen. To je srž problema. Sicer pa ravno raziskujemo, zakaj niso bile oddane izpolnjene vloge. Vemo samo, da je bil Uroš pod hudim psihičnim pritiskom,« je dejal Rebernišek.
Zanimalo nas je tudi, zakaj Neudauer za pomoč ni zaprosil sodelavcev, ko je spoznal, da vseh vlog ne bo mogel izpolniti. Povedal je: »Zato, ker je bilo premalo časa, da bi lahko kdor koli drugi zaključil vloge, saj je bilo večina vlog vnesenih z mojim digitalnim potrdilom, aplikacija pa trenutno ne omogoča predaje vloge drugemu svetovalcu, da bi kdo drug lahko nadaljeval.«
Razpisi bodo ponovljeni prihodnje leto
Teden dni po zaključku razpisa so na Zavodu vendarle
uspeli pridobiti manjkajočo dokumentacijo, sedaj skušajo s kmeti poiskati ustrezne rešitve. Ena izmed rešilnih bilk je napovedan investicijski razpis za kmetije na vodovarstvenem območju. »Konec oktobra naj bi bil odprt ta razpis in kmetje bodo lahko kandidirali tudi s kolektivnimi naložbami. Ocenjujemo, da bo približno 70 % kmetij, katerih vloge niso bile oddane, lahko kandidiralo na tem razpisu. Ob tem naj bi po neuradnih informacijah ministrstvo sprva predvideni obseg sredstev s štirih milijonov povečalo na osem do deset milijonov. Sledil bo še razpis za gorsko-višinska območja Haloze in Pohorje. Se pa bodo vsi
razpisi, ki so bili objavljeni letos, ponovili še naslednje leto.«
A da se to, kar se je zgodilo, ne bi smelo, je priznal tudi Rebernišek. Da se ta zgodba ne ponovi, bodo po novem v pogodbi jasno opredelili roke, do kdaj morajo kmetje dostaviti popolno dokumentacijo. »Sedaj smo do zadnjega dne sprejemali kmetije, saj smo bili zavod odprtih vrat. Smo pa že bili večkrat na taki preizkušnji, v takem stresu, vendar pa smo vedno vse oddali. Opravičujemo se vsem kmetijam, zelo nam je žal za kmetije, ki so imele vso potrebno dokumentacijo. Skušali bomo narediti vse, da bodo razpisi čim prej.«
Mojca Vtič
Podravje • Cepljenje živali proti modrikastemu jeziku v začetku 2017
msmmmm Za cepljenje pet milijonov evrov
Foto: Črtomir Goznik	■ W	W	■	W
kreditirati. »Prav tako sem sodeloval pri pridobivanju vseh dokumentacij in jim svetoval, kako naj kaj naredijo, saj mora biti dokumentacija usklajena s pogoji javnega razpisa. Pri tem je treba dodati še to, da so bila končna navodila za kolektivne naložbe objavljene šele konec avgusta. Sama izdelava vloge v bistvu niti ni tako dolgotrajen proces, bolj so problem dokazila, ki jih je treba priložiti. Nekaj vlagateljev mi je dokazila, ki so potrebna, da sploh lahko vlogo narediš, prineslo v nedeljo, 9. oktobra, in še v ponedeljek zjutraj, torej zadnji dan,« je povedal Neudauer. Dodal je, da ni uspel oddati niti svoje vloge. Na govorice, da naj bi doma pripravljal tudi vloge, ki jih je sprejel mimo zavoda, pa je odgovoril: »Doma sem delal vloge za službo, da sem lahko imel vsaj malo miru - tudi skoncentriran moraš biti pri tem delu, ker vloga za 500.000 evrov nepovratnih sredstev tudi ni kar tako.« Preverili smo tudi, ali drži, da so na zavodu izpolnjevali vloge kmetov, ki ne spadajo pod okrilje ptujskega zavoda. Rebernišek je te informacije potrdil. »Približno deset kmetij je bilo s preostalih območij. Prej se je mogoče
izjemoma katera kmetija odločila za nas. Še enkrat je treba priznati, da se je Uroš spoznal na to področje in so se kmetje obračali neposredno nanj,« je odgovoril. In še dodal, da so bile med neoddanimi vlogami tudi te kmetije in vloge kmetov, ki so predvidevale tudi do 500.000 evrov nepovratnega denarja, ne samo manjše.
Zakaj Neudauer vlog ni predal drugim svetovalcem?
Da je potek dogodkov na ptujskem zavodu v ponedeljek, 10. oktobra, še bolj nedoumljiv in nerazumljiv, kažejo tudi ugotovitve, da niso bile oddane niti vloge kmetov, ki so pravočasno imeli zbrano vso dokumentacijo in potrdila. Zato je eno izmed ključnih vprašanj, zakaj vloge s popolno dokumentacijo niso bile oddane. Uroš Neudauer je pojasnil: »Tudi nekatere narejene vloge, ki so bile že elektronsko zaključene, niso bile oddane, in sicer iz preprostega razloga - dobesedno izgorel sem in nisem mogel nič, zato pa sem zdaj na bolniškem dopustu. Bom
Veterinarji bodo od januarja do marca prihodnje leto izvedli približno 600.000 cepljenj drobnice in goveda proti modrikastemu jeziku. V Sloveniji je bil namreč avgusta ugotovljen še drugi primer te bolezni, in sicer pri dveh ovcah, prvi primer pa je bil potrjen lani novembra.
Kot so povedali na upravi za hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, bo prvi krog cepljenja potekal od januarja do konca marca, drugi krog junija in julija. Za govedo in koze sta potrebni dve dozi, za ovce ena doza cepiva. »Ocenjujemo, da bo cepljenih okrog 600.000 živali. Cepljenje bodo izvajali veterinarji veterinarskih organizacij s koncesijo po vsej Sloveniji. Predvideni stroški cepljenja, ki jih bo krila država, bodo pet milijonov evrov,« so še dodali. Na našem območju bodo cepljenje izvajale veterinarske bolnice Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart, veterinarske postaje in ambulante Ormož, Majšperk, Gorišnica, Trnovska vas, Cirkovce.
Kdaj točno bodo potekala cepljenja in koliko živali bo cepljenih na našem območju, še ni znano. »Za zdaj še nismo prejeli nobenega uradnega navodila o cepljenju, vemo zgolj, da se bo začelo prihodnje leto in bo ponovljeno v poletnih mesecih. Pozivamo pa vse imetnike živali, da imajo urejene registre in torej registrirane živali, namreč predvsem pri kozah in ovcah
opažamo, da vse živali niso registrirane,« je povedal Stanislav Korpar s ptujske veterinarske bolnice.
Bolezen modrikastega jezika povzroča virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesih mušic, sicer pa se po naravni poti ne prenaša neposredno z živali na žival, so povedali na upravi za veteri-
narstvo. Ob tem opozarjajo, da je bolezen obvezno prijavljiva, kar pomeni, da je vsak sum ali pojav bolezni treba takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali območnemu uradu uprave za veterinarstvo. In kakšni so znaki bolezni? Blagi znaki so depresija, apatija, povišana telesna temperatura, vnetje ustne
sluznice, močan nosni izcedek, ki se stopnjujejo vse do slinje-nja, oteženega dihanja, hude otekline jezika, so pojasnili na upravi. In dodali, da so za virus modrikastega jezika dovzetni samo prežvekovalci ter da bolezen ni nevarna za ljudi oziroma se ne prenaša na človeka.
Mojca Vtič
gSpg
Hrü^
FOTO: Mojca Vtič
10 Štajerski
Kultura
petek • 21. oktobra 2016
Slovenska Bistrica • Razstava, ki povezuje in združuje
Igraj se z mano!
Likovna dela, ki so nastala v okviru mednarodnega likovnega natečaja Igraj se z mano, so se na poti po Sloveniji in tujini ustavila v slovenjebistriški knjižnici Josipa Vošnjaka. Razstavo si bo mogoče ogledati do sredine novembra.
Foto: Mojca Vtic
Kulturni program, ki so ga spletale recitacije, so oblikovali otroci Vrtca Otona Zupančiča iz enote Sonček, ki so se pesmi o ježkih in naravi naučili pod vodstvom strokovnih delavk Marjane Verhovnik in Emilije Repič.
Razstava v različnem obsegu zaokroži po šolah, vrtcih, knjižnicah, mladinskih centrih in drugih ustanovah. Njena postavitev in otvoritvena prireditev naj bi omogočali vzpostavljanje stikov in spodbujali druženje med otroki s posebnimi potrebami in večinsko populacijo, dobrodošlo pa je tudi medge-neracijsko druženje.
»Besede igraj se z mano velikokrat slišimo od naših otrok.
Je pa res, da jih velikokrat preslišimo ali pa si ne vzamemo dovolj časa, da bi otrokom ugodili, saj se nam zdi, da smo prezaposleni in dajemo prioriteto drugim opravilom. Ne zavedamo se, da so otroci naše največje bogastvo, naši dragulji, ki jih med leti izoblikujemo, jim s svojimi dejanji dvigujemo vrednost in jim dajemo tisti lesk. Ustvarjalci, katerih dela so razstavljena, so ravno ti naši
dragulji, naši otroci,« je v uvodu povedala direktorica slove-njebistriške knjižnice Patricija Breznikar.
Na odprtju razstave je zbrane nagovorila tudi Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki je povedala, da je svet otrok zelo slikovit, kar kaže tudi razstava. »In vstop v ta svet je posebna čast, zato ker si moraš vzeti čas, ker moraš imeti znanje in moraš
imeti tisto, kar vsi pričakujemo, torej da smo polni ljubezni, strpnosti, pripravljeni sodelovati.« Dodala je še, da Zveza prijateljev Mladine povezuje vse ljudi, brez predznaka, na drugi strani pa politike opozarja na to, česar pogosto ne vidijo. »Ne vidijo, da bi morale biti dobrine bolj pravično razporejene in da ne bi smelo biti takšnih razlik, kot jih čutijo naši otroci.«
Mojca Vtič
Ptuj • Razstava Kasie Rižnar Ilustracije
Žive barve za kontrast vsakdanjemu življenju
V ptujski kavarni Bodi so odprli prvo samostojno razstavo mlade umetnice Kasie Rižnar z naslovom Ilustracije.
Na ogled (pa tudi naprodaj) je dvajset ilustracij, naslikanih z vodenimi barvicami, ponekod v kombinaciji z barvnimi svinčniki. Umetnica pojasnjuje, da so njena pisana dela neke vrste kontrast vsakdanjemu življenju: »Za razstavo sem izbrala živahna dela, ki gledalca ne obremenijo; lahko se sprosti in uživa v trenutku.« Za sodelovanje se zahvaljuje Marku Kolariču, ki vodi kavarno Bodi: »Pohvaliti ga moram tudi zato, ker skrbi, da se na Ptuju vedno kaj dogaja. Veseli me, da sem lahko del tega.« Razstavo si lahko ogledate do začetka decembra, za hitro pokušino pa lahko zavijete na Facebook stran Kasia Rižnar Illustration.
Kasia prihaja iz Poljske, a jo je pred sedmimi leti ljubezen pripeljala v naše konce. Meni, da med Poljsko in Slovenijo ni bistvene razlike: »Kulturnega šoka nisem doživela. Hitro sem se 'udomačila', tu se dobro počutim.« Riše in slika, odkar pomni, največ pa je ustvarjala v srednji šoli in takrat celo razmišljala o vpisu na likovno aka-
Ilustratorka Kasia Rižnar se s samostojno razstavo prvič, a gotovo ne zadnjič ...
Foto: CG
predstavlja
demijo. »Kasneje, med študijem, za ustvarjanje ni bilo veliko časa. Ko pa sem prišla v Slovenijo, pričela redno delati in si ustvarila svoj življenjski ritem, sem ugotovila, da imam popoldan in ob večerih spet čas za to. Zdaj, ko imam otroka, je te trenutke sicer težje najti, a se da, če se hoče,« pravi.
Ilustracije so njen hobi, ki pa se vse bolj spreminja v čisto pravo delo. V Turistično informacijskem centru Ptuj tako lahko kupite razglednice z motivom Ptuja, ki ga je naslikala, ilustrirala pa je tudi naslovnico rokovnika Kluba Poljakinj, ki živijo v tujini. »Koledar je letos eksperimentalno izšel prvič. Gradivo zanj smo pripravile članice kluba; nekatere so napisale besedila, druge posnele fotografije, jaz pa sem prispevala tri ilustracije,« pojasnjuje Kasia. Ustvarjalnega navdiha ji ne zmanjkuje; s prijateljico že snujeta poljsko-angle-ško-nemško knjigo za dvojezične otroke.
Eva Milošič
Tednikova knjigarnica
Praznične pesmi
Za petek, 28. oktober 2016, je pisanje rubrike, ki jo pravkar berete, nekoliko zagatno, saj bi na tem mestu veljalo zapisovati o dnevu reformacije in o dnevu spomina na mrtve, pa tudi o nocojšnjem zaključku bralne značke za odrasle 2016, ki bo ob 17. uri na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v okviru festivala Vino ni voda.
»Kako spraviti pod kapo tri tako pomembne dni?« se sprašujem in omahujem med lepo domačo besedo, med spomini na ljube ljudi, ki jih v tuzemlju več ni, med žlahtnostjo vina in jedače, ki sta literarno zaznamovala letošnjo sezono branja za odrasle.
Tematski okvir današnje Knjigarnice je - ne boste verjeli - razrešila razglasitev Nobelove nagrade za literaturo 2016: glasbenik in pesnik Bob Dylan, ki bo med izbranimi avtorji bralne značke za odrasle 2017. Odgovor na vse zastavljene vsebinske zahteve je poezija Toneta Pavčka, ker je ljubil slovensko besedo in jo bogatil v vseh možnih oblikah, ker je zvezda, nekje tam na nebu, ker je ljubil vino in mu pel najlepše pesmi, ker je vedel za radosti in bridkosti ...
TAKE DEŽELE NI
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sem je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer.
Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up.
Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kliče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem.
Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temo.
Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Izbrana pesem je iz zbirke Goličava (1988)
Iz zbirke Dediščina (1983) pa uvodna kitica pesmi Korak v nebo:
Zemlja, ki jo koplješ, trta, ki jo vežeš, robida, ki jo trebiš, ostanejo žive;
samo ti greš od enega kraja na drugi kraj njive ...
Vabljeni v knjižnico, veselimo se vas!
Liljana Klemenčič
Rokomet
Ormož v osmino finala, Drava ne
Strani 12
Odbojka
Gladka zmaga na Koroškem
Stran 12
NK Zavrč
Žalosten konec završke nogometne pravljice
Stran 13
Bovvling
Postaja zelo zanimivo...
Stran 13
Strelstvo
Kovinar Ormož s pištolo nadaljuje zmagoviti niz Stran 15
Namizni tenis
Novi par točk za ekipo Ptuja
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pokal Slovenije, 2. tekme četrtfinala:
Nogomet • 1. SNL
Olimpija preko Kidričevega v polfinale Lahko Aluminij se enkrat preseneti Maribor?
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani so v sredo proti Olimpiji hitro prejeli zadetka, po katerih je bilo jasno, da bo v polfinale napredovala ekipa Olimpije.
Aluminij - Olimpija 1:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Zajc (10.), 0:2 Velikonja (25.), 1:2 Srdic (56.), 1:3 Benko (61.), 1:4 Kirm (78.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšic, Vezjak (od 71. Kocic), Zeba, Da-miš, Vrbanec, Cvek, Škoflek, D. Petrovič, T. Petrovič (od 59. Re-bernik), Kramer (od 46. Srdic). Trener: Bojan Špehonja.
OLIMPIJA: Vodišek, Klinar, Čoralic, Delamea Mlinar, Bajric, Miškic (od 60. Kirm), Zajc (od 46. Eleke), Alves, Matic, Benko (od 72. Novak), Velikonja. Trener: Luka Elsner.
Olimpija je v povratnem srečanju četrtfinala Pokala Slovenije proti Aluminiju upravičila vlogo favoritov in se uvrstila med najboljše štiri ekipe tega tekmovanja. To je bila tretja medsebojna tekma ljubljanskega in kidričevske-ga kluba v sezoni, še v tretje
Pokal Slovenije, če-trtfinale, 2. tekme:
Aluminij - Olimpija 1:4 (skupno 2:6 za Olimpijo)
Maribor - Gorica 0:0 (skupno 1:1, napreduje Maribor zaradi danega zadetka v go-steh)
Domžale - Krško 2:0 (skupno 4:0 za Domžale)
Krka - Rudar Velenje 2:2 (skupno 4:2 za Krko)
so bili boljši zmajčki (v prvenstvu 0:3 v Kidričevem, v Pokalu 2:1 v Stožicah). Domači strateg Bojan Špehonja ni mogel računati na Bizjaka, Krljanoviča in Tahiraja, Luka Elsner se je odločil, da bo spočil Kronavetra.
Kidričani so tekmo dobro začeli, a že v 10. minuti doživeli hladen tuš: prosti strel iz strani je natančno izvedel Miha Zajc ter s tem presenetil Janžekoviča - 0:1. Domačini bi lahko izenačili v 21. minuti, ko je Kramer po podaji zelo aktivnega Ja-kšiča streljal z glavo, izkazal pa se je gostujoči vratar Vodišek. Štiri minute kasneje je bila tekma odločena: Veli-konja je lepo sprejel žogo na desni strani in se nato odločil za strel z levico, žoga pa se je od prečke odbila v gol - 0:2. »Pred tekmo smo bili v neprijetni situaciji, zato smo po uvodnem golu lažje zadihali,« je po tekmi povedal Elsner,
ki je bil seveda zadovoljen z odzivom fantov po zadnjih slabših predstavah, po katerih je kar močno povzdignil glas. »Prizadevanje fantov je bilo tokrat pravo, tudi agresivnost in želja, čeprav je bilo igrišče izjemno zahtevno, razmočeno. Igralci so igrali eden za drugega, tekli so - ni bilo perfektno, a sem zadovoljen.«
Do konca polčasa so si nekaj priložnosti za zadetek pripravili tudi Kidričani, predvsem T. Petrovič in Kramer, a do spremembe ni prišlo.
Drugi polčas so pred približno 250 gledalci bolje odprli domačini, ki so v 56. minuti tudi znižali rezultat. Znova je Jakšič lepo prodrl po desnem boku, žogo je po tleh močno poslal v sredino, kjer jo je Sr-dič srečno in spretno potisnil v gol - 1:2. V trenutku, ko so rdeči začutili priložnost za pozitiven rezultat, pa je tokrat slabi Cvek izgubil žogo, Olim-
pija pa je to kaznovala z golom Benka - 1:3. Nadaljevanje je bilo le še formalnost, končni rezultat je v 78. minuti po podaji Velikonja postavil Kirm z natančnim strelom z glavo - 1:4. V 84. minuti je bil Vrba-nec sam pred Vodiškom, a je slednji dobro reagiral.
Jože Mohorič
V nedeljo se na Kidričevem športnim navdušencem znova obeta praznik nogometa -v goste prihaja vodilna ekipa lige iz Maribora. To je v Kidričevem zagotovo najbolj pričakovana tekma sezone.
Tekma bo imela še poseben naboj, saj je Aluminij ena od le dveh ekip, ki so v tej sezoni ugnale Maribor. V 5. krogu so Mariborčani klonili v Novi Gorici (2:1), v 6. pa doma proti Aluminiju (0:2). To je tudi zadnji poraz varovancev Darka Milaniča, ki so odtlej nanizali serijo osmih tekem brez poraza, v tem času so kar sedemkrat zmagali in le enkrat remizirali (v 11. krogu v Velenju - 1:1). S tem so tudi prevzeli vodstvo na lestvici, ki si ga želijo zadržati. »Brez poraza smo dva meseca, zato je vzdušje v ekipi temu primerno. Sedaj smo na vrhu lestvice, kjer pa si želimo tudi ostati. Konkurenca pa je bli-
1. SNL, 15. krog: Aluminij - Maribor,
nedelja, 30. 10., ob 14.00 v Kidričevem
Judo • 1. slovenska liga
zu, zato bo treba nadaljevati s trdim delom, saj lahko le tako ohranimo nivo iger, ki smo jih prikazali v zadnjem obdobju,« je povedal Erik Janža, bočni branilec Maribora.
V pozitivni seriji so tudi Kidričani, ki so na zadnjih petih prvenstvenih tekmah izgubili le enkrat (v Celju), trikrat so remizirali (z Gorico in Koprom doma, s Krškim v gosteh), enkrat pa zmagali (z Radomljami). »Na tekmi z Olimpijo smo preizkusili nekaj različic s T. Petrovičem in Kramerjem, nekaj igralcev smo odpočili, tako da imamo za nedeljsko tekmo malenkost večjo izbiro. Maribor je nesporni favorit, naše želje pa segajo do tega, da se pokažemo v dobri luči in da poskušamo iztržiti kar najboljši rezultat. Če bi ob tem imeli še kanček športne sreče - kar proti takšni ekipi rabiš - potem lahko tudi presenetimo,« se je proti nedelji obrnil Bojan Špehonja. Pogumno je tekmo napovedal tudi Blaž Kramer: »Že točka bi za nas pomenila pozitiven rezultat, gremo pa seveda na zmago.«
JM
Impol v vodstvu, Gorisnica ostaja pri eni zmagi
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Po hitrem zaostanku se je bilo težko pobrati. Sami smo naredili preveč napak, kar je kakovostna zasedba Olimpije znala izkoristiti. Pokalno tekmovanje ni bil naš osnovni cilj, Olimpija je zasluženo napredovala.«
Luka Elsner, trener Olimpije: »Izpolnili smo enega od vmesnih ciljev, uvrstili smo se v polfinale Pokala. To je bila solidna tekma, stremeti pa moramo k temu, da znova pridemo v pozitivno serijo in uresničimo naše cilje. Tudi vnovičen prihod Ranka Stojica v klub je pomenil dodatni zagon.«
Nemanja Jakšic, Aluminij: »Izpad v četrtfinalu za nas ni tragedija, zdi se mi pa, da je rezultat previsok v korist Olimpije. Ta je izkoristila naše napake, čeprav sicer naša igra v polju ni bila tako slaba.«
S tretjim krogom se je v sredo nadaljevala letošnja 1. slovenska judo liga. V Ljutomeru je vodilna ekipa prvenstva Impol vknjižila še dve zmagi in s polnim izkupičkom 12 točk še naprej vodi na prvenstveni lestvici.
Gorišničani so nastopali na turnirju v Ljubljani, kjer sta nastopali tudi ekipi Olim-pije in mariborskega Branik Brokerja. Ljubljančani so bili prepričljivo boljši od obeh, Gorišnico so ugnali 7:0. Nekoliko bolj izenačeno je bilo na blazinah ob dvoboju Maribora in Gorišnice, kljub temu pa dvomov o zmagovalcih ni bilo, saj Gorišničani v kar dveh kategorijah niso imeli prijavljenega borca. JK Gorišnica so v Ljubljani pod
vodstvoma Franca Naska zastopali Leon Jaušovec, Jure Kuralt, Niko Trunk, Patrik Kokol, Branko Kralj, Denis Rus. Zmagi sta proti Braniku zabeležila Kuralt in Rus.
Tekme 4. kroga bodo 2. novembra, kjer bo znan tudi gostitelj zaključnega turnirja - zmagovalec rednega dela prvenstva. Na zaključni turnir odpotujejo najboljše štiri ekipe po rednem delu tekmovanja. Rekord po številu naslovov prvaka lige si lasti Impol, ki je bil doslej najboljši štirinajstkrat.
1. SJL
REZULTAT 3. KROGA:
Ljubljana: JK Olimpija - JK Branik Broker 5:2, JK Branik Broker -
JK Gorišnica 4:2, JK Olimpija - JK Gorišnica 7:0;
Ljutomer: TVD Partizan Ljutomer - JK Z'dežele Sankaku 4:3, JK Z'dežele Sankaku - JK Impol 1:6, TVD Partizan Ljutomer - JK Impol 2:5;
Slovenj Gradec: J K Acron Slovenj Gradec - ŠD GIB Šiška 1:6, ŠD GIB Šiška - JK Bežigrad 5:2, JK Acron Slovenj Gradec - JK Bežigrad 3:4.
1.	JK IMPOL	6 6 0 0 12
2.	ŠD GIB ŠIŠKA 6 4 0 2 8
3.	JK BEŽIGRAD 6 4 0 2 8
4.	JK OLIMPIJA 6 4 0 2 8
5.	TVD PART. LJUTOMER6 3 0 3 6
6.	JK BRANIK BROKER 6 2 0 4 4
7.	ACRON S. GRADEC 6 2 0 4 4
8.	Z'DEŽELE SANKAKU 6 10 5 2
9.	JK GORIŠNICA 6 1 0 5 2
JM, sta
12 Štajerski
Šport
petek • 28. oktobra 2016
Rokomet • Pokal Slovenije
Odbojka • Pokal Slovenije
Ormož v osmino finala, Drava ne
Dol TKI Hrastnik -Drava Ptuj 31:30 (13:12)
DRAVA PTUJ: Rajič 4, Žuran
2,	Jerenec 3, Jeftic 6, Bračič
3,	Maroh 2, Lesjak 2, Belec, Hrupič 1, Gregorc 3, Jensterle 3, Sabo, Krasnič, Belic 1, Pr-vonožac; trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši Drave so pokalno tekmo igrali v dvorani Dolanka v Hrastniku. Domačini so bolje začeli tekmo, vendar so jim Ptujčani rezul-tatsko v prvem polčasu ves čas sledili. Hrastničani so sicer v 22. minuti povedli 10:7, a ob koncu prvega dela je Drava s serijo 3:0 znižala zaostanek in je na odmor odšla z minimalnim zaostankom. V nadaljevanju so Zasavčani vodili tudi za štiri zadetke, a Drava se je vrnila in izenačila na 29:29. V zaključku je gostom zmanjkalo nekaj sreče za preobrat, prav tako pa sta na razplet delno vplivala tudi sodnika z odločitvami v prid domačinov.
Trener ptujske ekipe Ivan Hrupič je veliko rotiral igralce, ki so popravili vtis s prejšnje tekme proti Jeruzalemu Ormožu, saj so prikazali solidno igro, hkrati pa tudi več borbenosti in odločnosti.
David Breznik
Grosuplje -Jeruzalem Ormož 25:33 (11:19)
ORMOŽ: Kavčič 3, Petrovič 3, Ocvirk 9, Zidarič 3, Ciglar, Čudič 3, Grabovac 2, Šutalo, Žuran, Kocbek, Balent, Šošta-rič 4, Ozmec, Hebar 4, Voljč 2, Cirar. Trener: Sašo Prapotnik.
Odlična predstava in zanesljiva zmaga na sosedskem derbiju proti Dravi sta v taboru Jeruzalema že arhivirani: »Športniki ne živimo na
račun preteklosti in skupaj s celotno ekipo smo že pozabili na to tekmo. Že v torek smo v Grosupljem odigrali pokalno tekmo, kjer smo spočili nekatere nosilce igre in poškodovane igralce. Ob pričakovanem napredovanju v pokalnem tekmovanju so nekateri fantje dobro izkoristili ponujeno minutažo, nekateri pa se bodo morali resno zamisliti nad svojimi predstavami. V Ormožu ne delimo dresov v članski konkurenci vsem povprek, ampak si ga morajo fantje krvavo zaslužiti s pristopom na
treningih in igro na tekmah. Žal bodo morali eni fantje še počakati kakšno leto ali dve, da ponovno oblečejo članski dres,« je po tekmi in zmagi v Grosupljem povedal trener Saša Prapotnik.
Mesec oktober zaključiti zmagovito
V soboto, 29. 10., ob 19.00 na Hardek prihaja Dol Hrastnik, ki je novinec v ligi: »Vsako ekipo spoštujemo. Mi nismo ekipa, ki bi lahko kogarkoli v 1. A DRL podcenje-
Pokal Slovenije, 1/16 finala, rezultati:
Grosuplje - Jeruzalem Ormož 25:33 (11:19), Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj 31:30 (13:12), Istrabenz Plini Izola - Riko Ribnica 23:28 (10:15), Jadran 2009 Hrpelje-Kozina - Slovan 25:29 (17:17), Celje Pivovarna Laško - Slovenj Gradec 2011 39:20 (20:10), Alples Železniki - Črnomelj 38:40 (16:18, 35:35, 38:38), Metlika - Urbanscape Loka 23:45 (12:23), Mo-kerc Ig - Gorenje Velenje 15:29 (6:13), Sviš Ivančna Gorica -Maribor Branik 29:33 (18:19), Dobova - Krka 28:30 (12:14), Brežice - Cerklje 30:25 (19:12), Pomurje - Radeče papir 28:26 (14:11), Grča Kočevje - Trimo Trebnje 23:45 (13:22), Krim - Koper 2013 29:35 (11:20).
Arcont Radgona - Velika Nedelja, Rudar - Herz Šmartno.
Kikboks • Turnir Alpe Adria v Lipnici (Avstrija)
Mladi Ptujčani odlični v Avstriji
Ekipa mladih ptujskih kikboksarjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 22. oktobra, udeležila mednarodnega turnirja »Alpe Adria« v Lipnici v Avstriji. Na
p"-Lebtiruj
~	-J FLm« 553 I.
Uesen
MPFER
seoklampfer.at
tekmovanju je sodelovalo okrog 125 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Iz Ptuja je na tekmovanju tokrat nastopalo 7 mladih tekmovalcev, med katerimi so
štirje imeli prve mednarodne borbe. Najboljša sta bila po pričakovanju Staša Štern in Tilen Repina, ki sta osvojila 1. mesto v svojih kategorijah. Zraven tega pa so Ptujča-
Gladka zmaga na Koroškem
Mežica - ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3 (-14, -17, -14)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Burič, Stavbar, Gričnik, Horvat, Emeršič, Gajser, Pušnik, Trenerka: Urška Breznik
Ptujske odbojkarice so z nepopolno postavo (nekatere mlajše igralke so manjkale zaradi šolskih obveznosti ali bolezni, op. a.) brez težav zmagale v 3. krogu Pokala Slovenije proti Mežici, ki igra ligo nižje od Ptujčank.
Tekma se je igrala na tretjini celotne telovadnice, tako da so se morale gostje najprej privaditi na razmere, kljub temu pa so upravičile status papirnatih
favoritinj. Skozi celotno tekmo je trenerka Urška Breznik rotirala vseh osem igralk, več priložnosti za igro kot ponavadi je tokrat dobila Emeršičeva, ki je na mestu sprejemalke-napa-dalke in korektorice odigrala dobro tekmo. Na splošno je bila ptujska ekipa veliko boljša od Mežičank, ki so delale preveč osnovnih napak. Na drugi strani so bile gostje v vseh elementih igre na visokem nivoju, nekoliko slabši je bil le sprejem.
Z zmago so se Ptujča nke uvrstile v naslednji krog pokalnega tekmovanja, medtem ko jih že v petek, ob 20. uri čaka nova težka prvenstvena tekma proti Novi KBM Braniku II.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Po medsebojnem prvenstvenem obračunu sta bili ekipi Ormoža in Drave različno uspešni v pokalnem tekmovanju.
Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž)
Ptujčani v Avstriji
Foto: Franc Slodnjak
vala. Igramo doma in za nas v poštev pride le zmaga. Tokrat smo mi favoriti, kar moramo s svojim pristopom že na ogrevanju in na sami tekmi upravičiti. Od igralcev zahtevam popolni fokus na tekmo, ki je za nas zelo pomembna. Obramba mora biti znova čvrsta in ob dolgih napadih nasprotnika strpna do onemoglosti. V napadu želim, da ima glavo in rep ter da ne zaključujemo s streli prehitro iz neizdelanih akcij. Že na Ptuju so bili naši napadi organizirani, kot si lahko le želimo. Vrnitev Bojana Čudiča je ekipi dala potrebno mirnost. Kapetan je odlično deloval v navezi z mladinskim reprezentantom Kocbekom ter kadetskimi reprezentanti Kosijem, Kavčičem, Ozme-cem, Ocvirkom,« je zaključil Prapotnik.
Mesec oktober Ormožani želijo zaključiti zmagovito z zmago nad Dolom. V novembru Ormožane čakajo tekme proti Kopru, Mariboru, Slovenj Gradcu in Škofji Loki.
uk
ni osvojili še dve drugi in dve tretji mesti.
Rezultati (vsi Ptujčani so tekmovali v disciplini point fighting):
-	med najmlajšimi kade-tinjami (U-10) je 2. mesto osvojila Doris Sulek v kategoriji do 28 kg;
-	med mlajšimi kadeti (U-13) je 1. mesto v kategoriji do 47 kg osvojil Tilen Repina, 2. mesto pa Tim Heinisch v kategoriji nad 47 kg;
-	med mlajšimi kadetinjami (U-13) je do 42 kg 1. mesto osvojila Staša Štern, 3. mesto pa je nad 47 kg osvojila Anita Kokot;
-	med starejšimi kadeti (U-16) je Nino Bratušek osvojil 3. mesto do 69 kg;
-	Nejc Pogoršek je osvojil 5. mesto v kategoriji do 42 kg med mlajšimi kadeti (U-13).
Na tekmovanju so sodili tudi ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar in Matej Šibila. Ekipo sta uspešno vodila Timi Sitar in Vladimir Sitar.
Franc Slodnjak
»Prekratke« za 59 kegljev
Fužinar PE - Drava 5:3 (3020:2961)
DRAVA: Štampfer Golob 427, Fridl 541, Kozoderc 525, Plajnšek 462, Hrenko 488, Kramberger 518.
Ptujske kegljačice so se na Koroško odpravile po zmago, a ostale brez nje. V posameznih dvobojih so remizirale 3:3, igralke Fužinarja pa so si dodatni dve točki priigrale zaradi večjega števila podrtih kegljev. Skupna razlika po šestih igralkah je bila 59 kegljev v prid Ravenčank, pri katerih je bila daleč najboljša Štehar-nikova, saj je podrla kar 552 kegljev. Na drugi strani je bila
tokrat najboljša Nada Fridl s 525 podrtimi keglji, posamično točko sta osvojili še Kozo-derčeva in Krambergerjeva. Dobro se je v vrstah Drave odrezala tudi Hrenkova (488), ki je zaradi pomanjkanja igralk priskočila na pomoč. Dosegla je soliden rezultat za kegljači-co, ki kar nekaj let ni tekmovala in je šele v zadnjem obdobju ponovno aktivna.
1.	ŠOŠTANJ	3 3 0 0 6
2.	SLOVENJ GRADEC 3 2 0 1 4
3.	RUŠE	2 110 3
4.	NAFTA	3 1 0 2 2
5.	FUŽINAR PE 3 10 2 2
6.	DRAVA	2 0 1 1 1
7.	TRO KOROTAN 2 0 0 2 0
David Breznik
Pikado • Državne igre ZDUS
Zmagovalke prihajajo iz DU Turnišče Ptuj
V prelepi gorski vasici Ga-berke je konec septembra potekalo državno prvenstvo Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) v pikadu. Pokrovitelj iger je bila občina Šoštanj.
Tekmovalo je 14 ženskih in 15 moških ekip. Naslov državnih prvakinj je osvojila ženska ekipa DU Turnišče Ptuj. Podprvakinje so postale članice DU Pobrežje Maribor, 3. mesto pa je zasedla ekipa DU Gornja Radgona.
Državna prvakinja posamično je Ana Tement (DU
Pobrežje Maribor), podpr-vakinja pa Silva Gerdak (Du Turnišče Ptuj). Tretje mesto pa je zasedla Marija Smrekar (DU Šentjernej). V nagradni igri posameznic v pikadu za pokal in vikend paket v hotelu Delfin v Izoli pa si je nagrado priigrala Silva Gerdak (DU Turnišče Ptuj).
Po podelitvi priznanj, pokalov in medalj se je skupina DU Turnišče Ptuj zmagovito vrnila v svoj kraj, kjer so jih preostali člani presenetili s slavjem v domu krajanov.
UR
Zmagovalna ženska ekipa DU Turnišče Ptuj
Tradicija ob svetem Martinu -krst mošta in bogata kulinarika
Martinovo ima v naših krajih precejšnjo tradicijo in ljudem veliko pomeni. To je praznik, ki naznanja konec dela na polju, ter dan, ko se mošt spremeni v vino. November je bil nekoč čas praznovanja zaključka letine, kar je pomenilo praznovanja in pojedine. Po ljudskem reku je Martinovo 'jesenski pust'. ''Martinovo je praznik, posvečen novemu vinu, oziroma obdobju, ko se mošt spremeni v vino. A vendar pravi sveti Martin v začetku ni imel nič skupnega z vinom. Sveti Martin se je namreč rodil oktobra 316 v današnjem Sombotelu na sosednjem Madžarskem, umrl pa je leta 397 v francoskem mestu Tours. ''Čaščenje sv. Martina se je pri nas začelo med sedmim in osmim stoletjem. Prvi znani zapis o martinovanju s pečeno gosjo pa je iz leta 1453 iz bavarskega samostana ob Tegernseeju. Od konca druge svetovne vojne in vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo značilno praznovanje martinovega po vaseh, ko so se veselili ob koncu letine. S koncem 70. let pa je za martinovanje postalo značilno praznovanje mladega vina, vina in
vinske kulture nasploh,'' pojasni etnologinja Neven-ka Korpič iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Ob prazniku svetega Martina številne gledališke skupine izvedejo obrede krsta mošta, torej uprizorijo trenutek, ko se mlad, grešni mošt spremeni v žlahtno vino. Do tega dne se mošt namreč obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se z blagoslovom spremeni v pravo vino. Blagoslov opravi nekdo, ki se preobleče v škofa, kar je bil tudi sveti Martin. Praznik mladega vina pa pomeni praznik tudi s kulinaričnega vidika: Tipična hrana ob martinovem je perutnina, posebej gosi in race. Najbolj značilna kombinacija je zagotovo pečena gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, kot priloga pa mlinci in rdeče zelje. Morda je to delno povezano tudi z legendo o svetem Martinu, ki pravi, da je Martin, ko so mu predlagali, da bi ga izvolili za škofa, ugotovil, da mu ta funkcija ne ustreza, hotel imenovanju ubežati tako, da se je skril med jato gosi: ''Dejstvo, da ob martinovem na mizo najpogosteje postavi-
mo prav gos, je povezano z omenjeno legendo. Gosi naj bi ga s svojim gaganjem izdale, zato na dan njegove smrti simbolično žrtvujemo gos in jo pojemo. Vsekakor pa drži, da so bile vse pernate živali - gosi, race, kokoši in petelini - že v pradavnih časih pomembne daritvene živali. Danes race in gosi nimajo več nobenega posebnega daritve-nega pomena, ampak zgolj kulinaričnega,'' pojasni Nevenka Korpič.
Martinovo kot praznik vina praznujemo samo pri nas in na Hrvaškem, v drugih evropskih državah pa ta dan obeležijo z drugačnimi običaji. Drugod po Evropi namreč dan svetega Martina praznujejo tako, da se na različne načine spominjajo svetnika, ki je nesebično delil svoj plašč z beračem. Pri nas pa praznik svetega Martina z veseljem izkoristimo za številne prireditve in veselje, saj ga ne praznujemo le 11. novembra. Običajno se praznovanje zavleče ves teden; če pa je praznični martinov dan sredi tedna, imamo kar dve martinovi nedelji.
Kolofon
Oglasna priloga Martinovanje
28. oktober 2016 Urednica priloge:
Simona Meznarič
Sestavki in fotografije:
Črtomir Goznik Natalija Škrlec Dženana Kmetec Eva Milošič Alenka Šmigoc Vinko TIC Haloze
Lektoriranje:
Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje:
Daniel Rižner
14
MAR¡¡NfflANJfilfiitoa fijÜOil Štajerskega tednika
(D
H >¿0
Na Hajdini dvojno praznovanje, zato bo dvakrat bolj veselo
Občina Hajdina bo 12. novembra, ravno v času mar-tinovanja, praznovala 18. občinski praznik. Ker bodo kot vsako leto združili dve pomembni prireditvi, obljubljajo, da bo pri njih vsaj dvakrat bolj veselo kot drugje. Martinovo je na Hajdini praznik občine in njenih dosežkov, praznik župnije in mladega vina. Že oktobra so začeli s številnimi dogodki ob občinskem prazniku, pomembnejši dogodki v sklopu martinovanja pa se začenjajo
11. novembra s 17. nagradno revijo Štajerska frajtonarica, ki jo organizira Kulturno društvo Valentina Žumra Hajdo-še. Dan kasneje bo sledila 21. tradicionalna martinova prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, ko se bodo zahvalili sv. Martinu, farnemu patronu, za minulo letino in mošt prekrstili v vino.
Dogajanje se bo začelo s prinašanjem belega in rdečega mošta ter vpis prinašalcev mošta v krstno knjigo. Sledil bo prihod dveh aktualnih
podelil tudi občinska priznanja ter priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte. Z glasbeni del in pestrost družabnega dela srečanja bo letos zadolžen ansambel Unikat. V nedeljo bo sledila slavnostna maša ob prazniku sv.
Martina, nato pa še krajše srečanje v šotoru na trgu pred občino. Proslave ob 18. občinskem prazniku in martinova-nju pa se za letos poslavljajo v nedeljo, 13. novembra, s komedijo v treh dejanjih Poroka z dolarji v izvedbi KGD Ptičica v Domu krajanov Skorba.
kletarjev letnika 2016 Rudolfa Čelana in Ivana Peklarja iz naselja Slovenja vas. Družbo jima bodo delali tudi kletarji prejšnjih letnikov, z njihovim prihodom pa se bo tudi uradno začelo letošnje martino-vanje. Le dobro uro za tem, ob 16.30, se bo začela tudi slavnostna proslava ob 18. občinskem prazniku. Na njej bo občane v šotoru na trgu pred občino kot zmeraj najprej nagovoril župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Skupaj s člani občinskega sveta bo nato
Martinovanje Ormož -večina prireditev letos v centru mesta
Martinovanje ima v Ormožu že dolgo tradicijo. Letos bo potekalo že 24. zapovrstjo, pri oblikovanju ponudbe in programa pa sodelujejo domala vsa društva in javne ustanove v občini Ormož. Letošnje martinovanje bo zaznamovala predvsem nova lokacija, saj se bo skoraj ves program odvijal v centru mestu, na Kerenčičevem trgu, pa tudi martinov zabavni šotor bo stal v neposredni bližini, na parkirišču ''stare komunale''.
Prvo dejanje ormoškega Martinovanja 2016 bo že 28. oktobra, ko se bo ob 9. uri v Kulturni dvorani v Podgorcih začelo ocenjevanje špricarjev in mladih vin v organizaciji Turističnega društva Podgorci. Osrednji dogodki martino-
vanja bodo potekali v petek, 11., in v soboto, 12. novembra. Oba dneva bo delovala martinova tržnica, na kateri bodo organizatorji dali prednost domačim, lokalnim pridelovalcem in rokodelcem.
V petek bo na Kerenčičevem trgu in drugih mestnih ulicah skupaj z Martinovo tržnico potekal tradicionalni Martinov sejemob 10. uri bo odprtje Razstave pridnih rok, ki jo pripravljajo članice Društva kmečkih žena Ormož. Istočasno bo potekal Festival vina. Oba dogodka bosta v bivši blagovnici Tima na Kerenčičevem trgu in ju bo mogoče obiskati tudi v soboto. Uradno odprtje letošnjega martinovanja bo v petek ob 14. uri v prireditvenem šotoru. Uradni del se bo ob 16. uri nadaljeval v beli dvorani grajske pristave Ormož s slavnostno razglasitvijo zmagovalcev turnirja za naj špri-car in za mlado vino, razglasili pa bodo tudi najboljše v peki potic. Sobotno dopoldne bo v znamenju 21. srečanja godb za pokal Vinka Štrucla, na katerem bo zaigralo okoli sedemsto godbenikov. Tekmovalni del bo sledil v športni dvorani na Hardeku. Na stojnicah se bodo predstavljala domača turistična društva ter organizirala šaljiv prikaz vinogradniških običajev s krstom mošta.
Pomembna novost letošnjega martinovanja je tudi tekmovanje v kuhanju Prleškega piskra. Na tekmovanje se je prijavilo dvajset ekip - ena od teh bo tudi iz Srbije. Za kulturni program bodo poskrbela domača društva. Za najmlajše bodo na voljo ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale v petek ob 14. ter v soboto ob 9. in 14.uri. Ostali obiskovalci si bodo lahko pod strokovnim vodstvom ogledali ormoški grad in grajsko pristavo, pa tudi ormoško vinsko klet. Planinsko društvo Maksa Meška Ormož v soboto organizira tradicionalni martinov pohod med ormoškimi goricami. Gostinski del ormoškega martinovanja je prevzelo PGD Ormož, ki letos praznuje 130 let delovanja. Čez dan bodo v martinovem šotoru igrali mladi ansambli, v petek zvečer bodo nastopili vedno mladi yugo rokerji Riblja čorba s pred-skupino, v soboto pa ansambel Gadi in kot predskupina ansambel Opoj.
Glavni organizator dogajanja je Občina Ormož v sodelovanju z Javno razvojno agencijo Občine Ormož, TIC-em Ormož in Prostovoljnim gasilskim društvom Ormož.
15
MARTINOVANJE, oglasna prilogg^tgjerskggg^gdnika
Martinovanje po haloško
Martinovanju v Halozah že tradicionalno posvečajo veliko pozornosti. Vinogradniki, gostinci, člani turističnih in drugih društev ter lokalnih skupnosti na območju Haloz bodo letos med 4. in 13. novembrom pripravili številne različne dogodke, večina pa bo vključevala šaljivi krst ali blagoslov mošta, pokuši-no vina, pogostitev, glasbo in kulturni program. Občina Videm bo osrednje martino-vanje pripravila 4. novembra od 17. ure naprej v prireditvenem šotoru pri Vidovi kleti v Vidmu. Martinovanje bodo pripravili še Turistično društvo Podlehnik v Podlehni-ku, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze v Cirku-lanah ter Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah v Zgornjem Leskovcu. Turistično društvo Ptujska Gora, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk in Društvo žena Tisa iz Ptujske Gore bodo na trgu pred ptujsko-gorsko baziliko ponudili lokalno vino in kulinariko. Prav posebna izkušnja bosta martinovanji ob etnoloških zbirkah, ki jih prirejajo Etnografsko društvo Tržec na Djo-čanovi domačiji v Tržcu ter Kulturno društvo Klopotec Soviče-Dravci in Društvo za ohranjanje dediščine Haloz pri etnološki zbirki v Dravcih.
Turistično društvo Podlehnik bo pri Viničarskem muzeju na Gorci pospravilo klopotec, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze pa bo priredilo blagoslov mošta in tradicionalno pospravilo klopotca pri cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu. Martinovanja bodo pripravili tudi vinogradniki po vaseh, npr. v Veliki Varnici in Strmcu, svoja vrata pa bodo odprle še vinogradniške kmetije: Vinogradništvo Cestnik-Vaupotič iz Sedlaška, kmetija Franc Roškar - Kozarčan iz Pristave, kmetiji Pajnkiher iz Dolene in Pintarjevi iz Velikega Okiča ...
Tisti, ki bi si ob martinovem radi privoščili kaj res posebnega, boste lahko obiskali tradicionalni mednarodni Martinov balonarski festival v Majšperku v organizaciji občine Majšperk in Balonar-skega kluba OPA ali se s Planinskim društvom Cirkulane odpravili na 10. tradicionalni Martinov pohod od rojstne hiše Vladimirja Bračiča v Cirkulanah čez Gruškovec in Gruškovski hum. S kulinaričnimi martinovimi meniji se bodo martinovanju pridružile tudi restavracije: gostišče Majolka v Jurovcih, gostilna Pri kostanju na Selah in okrepčevalnica Zelena dolina v Stopercah. Podrobnejši program vseh prireditev si lah-
r'V.

ko ogledate na spletni strani www.martinovanje.haloze. org (kjer lahko opravite tudi rezervacijo) ali se pridružite Facebook skupini Turizem Haloze, da boste o dogodkih v Halozah obveščeni vse leto. Direktor Turistično informativnega centra Haloze, ki deluje v sklopu podjetja Halo, Jernej Golc pravi, da je program martinovanja letos res pester in bogat: »V zadnjem desetletju turistični ponudniki in vinogradniki v Halozah namenjajo posebno pozornost ohranjanju martinovanja kot praznika vinogradnikov, ki temelji
na dolgoletni tradiciji, da je lastnik kmetije na martinovanje povabil delavce, ki so skozi leto težko delali v vinogradih. Martinovanje v Halozah dobiva vse večjo prepoznavnost; v tem času Haloze po zidanicah in kleteh zaživijo, iz vino-
gradov se pospravijo klopotci, ob vinskih sodih pa se sklenejo prve pogodbe s kupci za vino letnika 2016. Poudarek martinovanja je na spoštovanju do pridelave vina, kulturi pitja vina in tradicionalni halo-ški kulinariki.«
		1
		
	Li-kfci .	
■■i '		
Stari običaji še niso zamrli
Martinovanje v Halozah nikoli ni bilo karneval, v kar se ponekod danes spreminja, ampak zaključek in obračun vinogradnikovega leta. Gospodar je ocenil, ali so bila dela v vinogradu dobro ali slabo opravljena, in že načrtoval, kako bodo tekla naslednje leto. Tudi preostali računi so se navadno poravnali okoli martinovega; obračunali so težake oz. število opravljenih dnin, menjave različnih pridelkov, pa najemnino za obdelovalno zemljo ... Na martinov večer je gospodar vse, ki so mu med letom pri delu najbolj pomagali, povabil na večerjo. Ker so bile v Halozah gosi na dvoriščih bolj redke, so za martinovo navadno spekli petelina ali »haloškega ftiča«, purana. Hrane je moralo ostati čez noč, še za drugo jutro, kar je bil v Halozah običaj tudi ob nekaterih drugih priložnostih, na primer gostijah, novem letu in kolinah. Malo pred polnočjo so vsi stopili dol v vinsko klet. Najprej so na svoj račun prišle ženske, ki so izpile še zadnji mošt, moški za njimi pa so si že natočili mladega vina. Ob zdra-vicah so ocenili pridelek, hkrati pa že naredili načrt, kako bodo z vinom »prišli« skozi leto. Če namreč vinska letina ni bila preveč obilna, je bilo treba razmisliti, koliko vina se bo ob ključnih dogodkih naslednjega leta lahko izpilo. Domači in gostje so se vrnili za mizo, se poveselili, poravnali vse zamere, ki so se nabrale v tistem letu, zakopali bojne sekire in začeli znova.
Obilje ob martinovem je bilo nekoč izjema, danes pa se je pravzaprav razlezlo čez vse leto. Tudi kletarjenje je danes povsem drugačno kot nekoč. Kljub vsemu so se številne stare šege in navade ohranile do danes. Če želite doživeti pravo, prvinsko martinovanje, zato le zavijte v Haloze!
■
i
e p
| 'S1
16
priloga Štajerskega tednika
Jesensko obarvana miza
(D
H >¿0
Že od pradavnih časov poznana jesenska zahvala naravi, ki jo je krščanstvo preobleklo v praznik sv. Martina, je tudi na naših mizah zaznamovana z bogatim jedilnikom.
Kostanjeva juha
Sestavine: 2 žlici masla, 2 žlici olja, 2 šalotki ali manjša čebula, skodelica grobo nasekljane zelene, 2 skodelici olupljenih, nasekljanih (bolj kislih) jabolk, žlička sesekljanega žajblja, 3 skodelice kuhanih ali pečenih kostanjev (olupljenih), 3 skodelice zelenjavne jušne osnove, skodelica nesladkanega jabolčnega soka; za krutone: čabata ali kmečki kruh, peter-šilj, maslo.
Na maslu in olju pražimo sesekljano šalotko in zeleno 5
Jesenski martinovanjski jedilnik
Predlog za našo jesensko pojedino: predjed: gerpa s po-praženimi bučnicami, obloženi kruhki (domač kruh, zaseka, meso iz tunke), špinačna rulada s skutinim namazom, slana rulada s šunko; juha: kostanjeva juha s peteršiljevi-mi krutoni; glavne jedi: pečena gos, polnjene piščančje prsi, pečena svinjska rebra s kožo, ocvrt puranji file s kor-nfleksom; priloge in prikuhe: ajdova kaša z gobami, mlin-ci, skutna rulada z drobtinami, dušeno rdeče zelje; solata: motovilec z jajčko, cvetačna solata; sladice: grozdni zavitek, lešnikova ali potratna potica, drobno pecivo. (Nekaj manj pogostih receptov najdete v tem sestavku, nekaj pa smo jih že objavili v Štajerskem tedniku.)
minut. Začinimo s soljo in poprom. Dodamo jabolka in žajbelj in na manjšem ognju kuhamo, da so jabolka mehka (10 minut). Dodamo kostanje, jušno osnovo, jabolčni sok in po želji še vodo ter kuhamo 15
minut. S paličnim mešalnikom sesekljamo vse sestavine, po potrebi še solimo in postrežemo s peteršiljevimi krutoni. Za krutone v skledi premešamo na kocke narezano čabato in peteršilj. Segrejemo 2 žlici masla in žlico olja, prelijemo po kockah in premešamo. Po želji dosolimo. Vsujemo v pekač v eni plasti in pečemo pri 180 stopinjah Celzija, da kocke zlato porjavijo (10 do 15 minut).
Pečena gos
Kostanjeva juha s peteršiljevimi krutoni
Sestavine (za 6 oseb): približno 3 kg težka gos, 1/2 kg jabolk, 1/4 kg suhih sliv, sol, poper, 2 žlici medu, žlica maja-rona, svetla sojina omaka, 1/4 l jušne osnove; po želji 2 čebuli, 2-3 korenčki, lovorov list. Očiščeni gosi pristrižemo peruti in vrat ter z nje (če želimo)
WM AJI
36 VINARJEV • STAJERSKA MLADA VINA • KULINARIKA • GLASBA
/i'5^/linister za zdravje opozarja:"Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju,"
Solata: motovilec z jajcem, cvetačna solata
17
MARTINOVANJE, oglasna prilogg^tgjerskggg^gdnika
odstranimo kožo. Znotraj in zunaj jo splaknemo s hladno vodo, nato pa notranjo stran natremo s soljo, poprom, ma-jaronom in sojino omako. Zunanjo stran natremo samo s soljo, nato pa gos pustimo mirovati približno eno uro. Med tem narežemo jabolka na manjše koščke, slivam pa odstranimo koščice. Sadje nadevamo v gos in jo dobro zapremo z zobotrebci, peruti in bedra pa privežemo ob gos s sukancem. V globoko posodo nalijemo približno tri centimetre vode, vanjo položimo gos, zaprto posodo pa postavimo na štedilnik. Ko voda zavre, znižamo temperaturo in pustimo, da se gos duši še pol ure. Pečico segrejemo na 160 °C. V pekač položimo dušeno gos (s prsmi navzdol); za
osnove ali kropa, sol in poper, majaron, 2 vejici peteršilja. Na žlici masla popražimo čebulo. Ko začne rumeneti, primešamo sesekljan česen in na lističe narezane gobe. Posoli-mo in na srednji jakosti pražimo toliko časa, da voda iz gob izhlapi. Zalijemo z vročo jušno osnovo ali kropom, primešamo oprano ajdovo kašo, popra-mo in odišavimo z majaronom. Kaša naj počasi vre okoli 30 minut. Ko se voda popolnoma pokuha in je kaša že skoraj suha, primešamo še žlico masla in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Na hitro še malo popražimo in postrežemo.
Priloge: ajdova kaša z gobami, mlinci, skutna rulada z drob-tinami
Sladice: grozdni zavitek, potratna potica, ajdova pogača, drobno pecivo
Promocijsko sporočile
FESTIVAL VIN
Glavne jedi: pečena gos, polnjene piščančje prsi, pečena svinjska rebra s kožo, ocvrt puranji file s koruznimi kosmiči
polnejši okus v pekač dodamo dve razpolovljeni čebuli, narezan korenček in lovorov list. Gos zalijemo z jušno osnovo, jo postavimo v pečico in pečemo približno dve uri, da bo skoraj pečena. Zalivamo jo s sokom, ki nastaja pri peki, da se meso ne bo izsušilo. Skoraj pečeno gos prelijemo z medom in pečemo še približno 15 minut, da bo skorja postala zlato rumene barve. Pečeno pustimo mirovati približno deset minut, šele nato jo razrežemo.
Ajdova kaša z gobami
Sestavine: maslo, 1 srednje velika čebula, 1 strok česna, 50 dag jurčkov ali drugih gob, 2 dl ajdove kaše, 7,5 dl jušne
»Skupaj lažje rastemo. Skupaj zmoremo več!« Slogan, ki si ga je nadel novonastali projekt, Festival vin Osrednjih Slovenskih goric. Osrednje Slovenske gorice so obdane s čudovito pokrajino - vinorodnimi griči in nadvse prijaznimi domačini ...
Pri njih vam lahko ponudijo odlično kulinariko, edinstvene izdelke in odlična vina. Vina pa so unikatna, posebna in zelo cenjena. Še nikoli, pa jih ni bilo mogoče poskusiti na enem mestu, tako kot to počnejo vinski velikani. Prav s tem namenom, da lahko naša čudovita vina poskusite na enem mestu, bomo priredili Festival vin Osre-
dnjih Slovenskih goric. Zavedamo se, da bomo vinogradniki želi uspehe, če se bomo povezali, si med seboj pomagali in se spoštovali. Na začetku je to bilo le v besedi, sedaj pa smo se odločili, da je res čas, da se tudi mi predstavimo in da nas spoznate tudi vi. Vinogradniki in vinarji prihajamo iz občin Cerkve-njak, Lenart v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih gori-
cah, Sveta Ana v Slovenskih goricah in Benedikt. Obenem pa je ta festival tudi zaključni projekt 4. cerkvenjaške vinske kraljice Martine Breznik. Poslanstvo cerkvenjaške vinske kraljice namreč ni le združevanje in povezovanje cerkvenjaških vinogradnikov, temveč je njena želja, da se povežemo vsa društva Osrednjih Slovenskih goric. Martina bo svojo krono in kraljestvo svoji naslednici predala v nedeljo, 13. novembra, ob 13. uri v Občini Cerkvenjak.
Vljudno vabljeni na zaključni projekt cerkvenjaške vinske kraljice, ki v sodelovanju z društvi vinogradnikov na območju Osrednjih Slovenskih goric prireja Festival vin Osrednjih Slovenskih goric. Se vidimo v petek, 4. novembra, med 18. in 22. uro v frančiškanskem samostanu pri Sveti Trojici. (Žan Krajnc)
18
MARJJNOVANifi|fiilima priloga Štajerskega tednika
VELIKA MARTINOVA NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade prispeva TIC ORMOŽ. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo nagrade prevzeli v pisarni TIC-a Ormož. Informacije: 02 741 53 56. Nagrade:
1.	nagrada: darilni bon P&F Jeruzalem Ormož d.d. - vodeni ogled kleti z degustacijo za dve osebi + 2 vstopnici za skupino Riblja Čorba v petek, 11.11.2016
2.	nagrada: darilni bon P&F Jeruzalem Ormož d.d. - vodeni ogled kleti z degustacijo za dve osebi + 2 vstopnici za skupino Gadi v soboto, 12.11.2016
3.	nagrada: darilni bon P&F Jeruzalem Ormož d.d. - družinska vstopnica za ogled gradu Ormož, Grajske pristave in zbirk pri Veliki Nedelji
Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na oštevilčenih poljih. Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, do petka, 4. novembra. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v torek, 8. novembra 2016.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
11	12	13	14	15	16	17	18	19	
									
Ime:
Priimek:_ Naslov: _ Tel.:
petek • 28. oktobra 2016
Naše prireditve, ljudje in dogodki
Štajerski	19
Videm • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretja sezona
Tudi letos so mlade pevke in pevce, ki obiskujejo OŠ Videm in njeno podružnico v Leskovcu, v športni dvorani OŠ Videm navdušeno spremljali številni gledalci.
Polfinale sta si pripeli Ruby in Maja
Generalni sponzor:
£ PILOT
Simply Write
BAGS ca
SMORE SMORE
UT FBI ion
Foto: Črtomir Goznik
Na videmskem odru je 25. oktobra zapelo 17 mladih obetavnih pevk in pevcev.
Foto: Črtomir Goznik
Ruby Frelih, 4. e, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Nisem pričakovala, da mi bo uspelo, preveč statična sem bila, nisem izražala občutkov, zmago pa sem si želela. K udeležbi na prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo me je spodbudila sestra. Zdaj sem srečna in zadovoljna. Potrudila se bom, da bom dobro pela tudi v polfinalu.
V občini Videm in njihovi šoli so resnično ponosni na svoje mlade talente, zato so jim tudi v tretji sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Ra-dio-Tednik Ptuj pripravlja v sodelovanju z občinami in nji-
hovimi šolami, omogočili, da se pokažejo tudi s pevskim talentom. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj jih je pozdravila in zaželela čim uspešnejši nastop odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambrožič Bombek.
Za polfinalno uvrstitev so se potegovali: Lana Kaisersberger, Pia Krajnc, Neža Hrga in Daša
Drevenšek, Martin Krajnc, Kornelija Jelen, Monika Milkovič, Teja Mandelj in Ruby Frelih (mlajša kategorija, od 1. do 5. razreda); Sara Svenšek, Jernej Maroh, Žiga Kokol, Lara Frelih, Amadeja Potočnik, Maja Ferk, Dijana Gojkovič in Nik Krajnc (starejša kategorija, od 6. do 9. razreda). Komisija v sestavi
Tone Topolovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik je ocenila, da si polfinale zaslužita: Ruby Frelih (mlajša kategorija) in Maja Ferk (starejša kategorija).
Za čudovit večer sta se mladim pevskim talentom zahvalila župan Friderik Bračič in ravnatelj OŠ Videm Robert Murko, ki je povedal, da so v šoli
nadvse ponosni na rezultate, ki jih dosegajo njihovi učenci tudi v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Želijo si, da bi jih videli tudi na finalnem odru tretje sezone. Za odlične nastope so prejeli priznanja šole, ki jih bodo še dolgo spominjala, da so bili uspešni udeleženci projekta, ki
Foto: Črtomir Goznik
Maja Ferk, 8. b, zmagovalka v starejši kategoriji: „Zmaga me je presenetila, nisem je pričakovala. Zelo sem vesela. Pesem, s katero sem nastopila, sem si izbrala sama. Najraje pojem angleške pesmi, seveda pa tudi slovenske. Še naprej bom pridno vadila, da bom uspešna tudi v polfinalu."
spodbuja in ohranja slovensko pesem, glasbo in petje.
Večer slovenske pesmi in glasbe je s svojim nastopom dodatno obogatila Minea Ga-brovec, ki je zmagala v starejši kategoriji druge sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
MG
Ptuj • Vaja na OŠ Ljudski vrt
Zaradi potresa evakuirali šolarje
Na Ptuju se je v torek zgodil potres, mesto je zajela panika. Takšna je bila vaja evakuacije na OŠ Ljudski vrt in podružnici Grajena, katere namen je bil pripraviti šolarje za primere morebitnih naravnih nesreč.
Ti so vajo opravili z odliko in šolo izpraznili v dobrih dveh minutah. Priprava na vajo se je v torek zjutraj začela s prihodom reševalcev in gasilcev ter maski-ranjem dveh ranjencev. Ob 8.15 pa se je na podružnični šoli Grajena sprožil alarm. V čim krajšem času je bilo treba evakuirati prav vse šolarje in zaposlene. Na kraj nesreče so prišle skupine gasilcev, reševalcev in policije, ki so reševali tudi s psom.
Po zaključku evakuacije na podružnici so ob 10.45 vajo
ponovili še na matični šoli. Dimne zavese, priprava ranjencev, evakuacija in prihodi ekip za reševanje, vsega tega so bili deležni tisti, ki obiskujejo OŠ Ljudski vrt. Prikazan je bil tudi postopek nudenja prve pomoči, s svojo opremo in delom so se predstavljale ekipe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ptuj, gasilci PGD Ptuj in PGD Grajena, policisti Policijske postaje Ptuj, vojaki Slovenske vojske ter člani društva REPS (z reševalnimi psi Slove-
nije, vključeni v sistem civilne zaščite) ... Zaključku je sledila analiza opravljene vaje, s katero jebila ravnateljica Tatjana Vau-potič Zemljič zelo zadovoljna: „Zelo smo dobri, kar smo dokazali z odličnim časom. Na matični šoli smo prostore izpraznili v 2,20 minute, še pred prihodom gasilcev. Tukaj se pokažejo leta dela, vaje. Ugotovili smo edino, da je na podružnici prostor za zbirno mesto preblizu šole, če bi resnično šlo za rušitev."
Dženana Kmetec
Marsikateri Ptujčan je ob zvoku siren posumil, da gre za nesrečo, a tokrat je šlo le za vajo.
Stoperce • Kar v srcu izvira, usta odpira
Večer plesa, pesmi in lepe besede
Veselje na odru, igrivost, topel nasmeh, izžarevanje ponosa je bilo mogoče 22. oktobra videti in občutiti na odru Doma krajanov Stoperce. Mladinska folklorna skupina KPD Stoperce je namreč s plesnimi koraki in skozi plesne zgodbe odkrivala ljudsko izročilo.
V Stopercah, kjer je kulturno udejstvovanje močno zakoreninjeno, so pred osmimi leti ljudsko izročilo skozi ples začeli uprizarjati in poustvarjati člani odrasle folklorne skupine kulturno-pro-svetnega društva, ki so postavili temelje folklorne dejavnosti v Stopercah. S svojim zgledom so navdušili tudi mlajšo generacijo, ki so na stoperškem odru zaplesali štajerske in tudi prekmurske plese. »Ljudsko izročilo ki ga skušamo pokazati skozi plese in folklorni kostum, je pomemben
del naše zgodovine. Slovenija je po tem izročilu ena najbogatejših dežel, razlike niso le v času in pokrajinah, temveč celo od hiše do hiše. In naše bogastvo je v tej raznolikosti in avtentičnosti,« je povedala mentorica mladinske folklorne skupine Milenca Golob. Dodala je še, da mladi skozi ustvarjanje uresničujejo talente, gradijo prijateljstva, in kot so jo dopolnili mladi folklorniki, skozi ples in udejstvovanje v društvu utrjujejo tudi vez z domačim krajem. Predsednica KPD Stoperce
Anica Rejec, pa je dejala: »To so naši člani, ki bodo peljali naprej kulturno življenje v Stopercah. Ostanite povezani.« Večera plesa, pesmi in lepe besede, ki so ga folklorniki naslovili Kar v srcu izvira, usta odpira, se je udeležila tudi županja Darinka Fakin, ki je povedala: »Ob takšni prireditvi lahko rečem samo iskrena hvala. Hvala, da gojite in spoštujete tradicijo preteklosti in jo s plesom prikazujete tudi nam. Obema skupinama privoščim obilo uspeha.«
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Prireditev Kar v srca izvira, usta odpira so oblikovali člani mladinske in odrasle folklorne skupine KPD Stoperce, folklorniki iz Folklornega društva Rožmarin Dolena, plese pa sta dopolnila tudi filma z razmišljanjem mladih Stoperčanov o domačem kraju, ki ju je posnel in uredil Peter Kitak.
Foto: ČG
20 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 28. oktobra 2016
Nogomet • NK Zavrč
Žalosten konec završke pravljice, štafeta predana NŠ Zavrč
Kljub temu da nogometaši Zavrča letos v drugoligaškem tekmovanju niti po naključju niso blesteli, saj so zasedali 9. mesto na tabeli, pa skoraj nihče ni pričakoval novice, ki je udarila kot strela z jasnega: v NK Zavrč so razpustili člansko moštvo, v prihodnji sezoni pa bodo začeli pisati novo zgodbo.
Težko je bilo verjeti svojim ušesom, ko so se med sobotno tekmo proti Krki začela pojavljati namigovanja o izstopu moštva iz lige, le-ta pa so bila ob koncu tekme že tako močna in prepričljiva, da dvomov v ta neprijeten scenarij ni bilo več. V ponedeljek je nato iz haloških vrst prišla tudi dokončna potrditev, saj je Zavrč pri NZS sprožil postopke za izstop iz lige, v sredo pa je postalo tudi dokončno jasno, da petkove tekme z Brežicami več ne bo, kakor tudi več nobene članske v tej sezoni. NZS je namreč proti klubu, ko je potrdila sklep o izstopu, uvedla tudi disciplinski postopek. Nogometa na najvišji ravni je tako v Halozah vsaj za nekaj časa nepreklicno konec, v naslednji sezoni bo nogometno žezlo prevzela Nogometna šola Zavrč, ki bo s člansko ekipo začela tekmovati v ligah MNZ Ptuj.
»Okostnjakov« je bilo preveč
Za dodatna pojasnila smo se v sredo napotili k Romanu Vuku, ki je po zdravstvenih težavah brata Mirana prevzel glavno besedo pri delovanju kluba. Seveda nas je najprej zanimalo, zakaj je prišlo do konca tako lepe zgodbe, kot je bila završka, v začetni fazi je šlo celo za pravljico.
R. Vuk: »Sama odločitev je presenetila tudi mene, toda vse skupaj je prišlo
enostavno tako daleč, da nismo imeli druge izbire. Pritisk na blagajno kluba je bil iz dneva v dan večji, praktično vsak dan je na naslov kluba prišla kakšna izvršba, za katere sploh nismo vedeli. Zgodovine oz. preteklosti nihče od nas, ki smo se odločili, da bomo igrali v 2. ligi, ni poznal. Brata Mirana ni bilo, čiste slike o dogajanju nismo imeli, vseeno pa smo se odločili, da poskusimo z igranjem. Sedaj pa je prišlo tako daleč, da poti naprej ne vidim, razen začeti novo zgodbo in morda po nekaj letih spet pridemo v višji rang tekmovanja.«
Članske ekipe v Zavrču poslej torej ne bo?
R. Vuk: »Članske ekipe ne bo, je pa na športnem vidiku želja, da bi se temu v prihodnosti spet približali, že zaradi same infrastrukture, ki si nedvomno zasluži, da bi se nogomet v Zavrču spet igral na malo višjem nivoju kot pa na tem, ki nas čaka. Upam, da ne bomo izpadli v zadnjo ligo in da bomo lahko začeli v Su-perligi, kar mislim, da si tudi zaslužimo. O tem se bodo odločili pristojni.«
Kaj ta izstop iz lige pomeni za klub? Kako se bo preoblikoval. Je edina rešitev stečaj?
Kaj pravi pravilnik
Po tem, ko je članska ekipa Zavrča izstopila iz 2. lige, nas je seveda zanimalo, kaj bo s samim prvenstvom oz. regularnostjo same lige. 54. člen Tekmovalnega pravilnika je v za-vrškem primeru povsem jasen: »Če je v primeru trikrožnega sistema ekipa prenehala tekmovati pred zaključkom druge tretjine, se rezultati prve tretjine priznajo, rezultati druge tretjine pa brišejo.«
Bowling • Podjetniška liga
Postaja zelo zanimivo ...
Tudi 7. krog je karte nekoliko premešal na novo: vrh je zasedla ekipa Gostišče Iršič, ki ima sicer tekmo več od Dokl gostinstva. Slednjemu so se z visokimi zmagami približali VGP Drava, Elektro Polanec, SKEI Ptuj in Radio-Tednik, kar tudi v nadaljevanju obeta za-
Najboljši posamezniki
7.	kroga: 1. Jože Vaupo-tič (VGP Drava) 782, 2. Joži Mohorič (Radio-Te-dnik Ptuj) 765, 3. Igor Tuš (Elektro Polanec) 737, 4. Igor Vidovič (Tames) 734, 5. Zvonko Čerček (Talum) 733, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 728, 7. Andrej Vajda (Tames) 709,
8.	Franc Fišer (Talum) 703, 9. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 702, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 700.
nimive dvoboje. V »klasičnem derbiju« sta se brez zmagovalca razšli ekipi Tamesa in Talu-ma, čeprav so imeli prvi precej višji ekipni rezultat.
Šest ekip je tokrat preseglo mejo 2600 podrtih kegljev, najvišje se je povzpela VGP Drava (2726). Ta ima v svojih vrstah tudi najboljšega posameznika kroga, to je postal Jože Vaupotič (782), blizu mu je bil še en Jože - Mohorič (765) ... V skupnem vrstnem redu najboljših posameznikov še vedno vodi Gregor Miložič (Dokl), za njim pa sta trenutno Branko Kelenc (VGP Drava) in Zvonko Čerček (Talum). Črtomir Goznik je »šele« na 4. mestu ...
Naslednji teden bodo srečanja zaradi praznikov odigrana v sredo in četrtek.
REZULTATI 7. KROGA: Da-MoSS - VGP Drava 2:6, Bowling center Ptuj - SKEI Ptuj 1:7, Elektro Maribor - Saubermacher Slovenija 4:4, Novo Prodaja - Gostišče Iršič 1:7,
Elektro Polanec - Tiskarna Ekart 8:0, Tames - Talum 4:4, Radio-Tednik Ptuj - Restavracija PAN 7:1. Prosta je bila ekipa Dokl gostinstvo.
1. GOSTIŠČE IRŠIČ	7	2616	41
2. DOKL GOSTINSTVO	6		36
3. VGP DRAVA	7	2726	35
4. ELEKTRO POLANEC	6	2708	32
5. SKEI PTUJ	7	2693	30
6. TAMES	7	2676	30
7. RADIO-TEDNIK PTUJ	6	2666	29
8. BOWLING CENTER PTUJ	7	2248	29
9. TALUM	6	2532	25
10. SAUBERMACHER SLO.	7	2237	25
11. TISKARNA EKART	7	2228	22
12. DAMOSS	5	2490	18
13. ELEKTRO MARIBOR	6	2368	14
14. RESTAVRACIJA PAN	6	2490	13
15. NOVO PRODAJA	6	2193	5
Marciuš zanimiv Gorici
V članskem moštvu ima Zavrč kljub slabšim rezultatom kar nekaj tržno zanimivih igralcev, tu mislimo predvsem na Roka Zorka, Marka Marciuša in Matija Kovačiča. Kaj bo
z njimi, kaj bo z mladinci, ki so letos izhodni letniki ter kakšen bo poslej status dosedanjega članskega trenerja Mirana Emeršiča, je Roman Vuk povedal: »Vsi igralci, ki imajo pravico nastopa za mladino, se bodo vrnili tja in tam tudi trenirali. Preostali igralci imajo proste roke in si bodo lahko poiskali nov klub brez vsakega zadržka. Miran Emeršič bo postal trener mladinske vrste.«
Kot smo izvedeli neuradno, je precej zanimanja za odličnega vratarja Kovačiča predvsem na Hrvaškem, krilni igralec Marciuš je zanimiv Gorici, Zorka pa nekateri povezujejo s ptujsko Dravo, kjer je sicer že igral.
Foto: Črtomir Goznik
Završka pravljica je imela nekaj vrhuncev, gostovanje Maribora v završkem športnem parku je zagotovo med njimi. Reflektorji bodo sedaj za nekaj časa ugasnili ...


3L
R. Vuk: »Za zdaj o tem še ne govorimo, čeprav bo verjetno normalna posledica vsega stečaj kluba. Do sedaj se je zgodila razpustitev moštva, naprej v 2. ligi več zagotovo ne bomo igrali. Vse skupaj bo za seboj verjetno potegnilo stečaj.«
Mnogi so prepričani, da je za konec članskega moštva v Halozah v prvi vrsti krivec Miran Vuk, ki je bil pred zdravstvenimi težavami alfa in omega kluba.
R. Vuk: »Brat Miran je nogometni vizionar, bil je na dobri poti, toda zaveden od različnih 'svetovalcev', ki so okrog Zavrča videli le svojo korist. Upal je, da se bo uresničilo vsaj nekaj tega, kar so mu obljubljali okrog prodaje igralcev, oz. prodaje celotnega kluba. Ni se uresničilo ne eno ne drugo, iz tega je bila 'popolna ničla'. Posledica je sedaj to, kar se dogaja in o čemer se sedaj pogovarjamo.«
V Zavrču bo spet lepo priti na nogomet
Kar nekaj časa je Zavrč igral v 1. ligi, mnogi so ga upravičeno imeli za zgodbo o uspehu in simpatičen klub. Kakšni spomini na to obdobje vas prevevajo.
R. Vuk: »Spomini na to obdobje so fantastični. To je le zelo majhen kraj in prava
K
T
n
Foto: Črtomir Goznik
Roman Vuk: »Brat Miran je nogometni vizionar, bil je na dobri poti, toda zaveden od različnih 'svetovalcev', ki so okrog Zavrča videli le svojo korist.«
redkost za takšen kraj je, da v 1. ligi osvoji 150 točk. Po drugi strani pa bo spomin tudi nekoliko grenak, kajti te lepe zgodbe žal ni več. Res je sicer, da so propadle tudi druge sredine: Murska Sobota nima več prvoligaša in ga ni mogla vzdrževati, Interblock je bil na dobrih temeljih, pa Drava, kjer za njo stoji večje mesto, tudi Ajdovščina ... Glede tega ni nobena katastrofa, če se en Zavrč 'spotakne' in začne znova. Občutki so, ko pogledam nazaj, mešani. Po eni strani mi je zelo žal, da se sedaj vse to godi, po drugi strani pa razmišljam v smeri, da je treba najti neko rešitev, da se vse skupaj sanira, da bo zadeva spet zdrava in da ljudje ne bodo klicali več vsak dan glede dolgov. Ko bo to vse 'na ničli', bo v Zavrču spet prijetno priti na nogometno tekmo.«
Klub je organsko rasel iz leta leto. Suvereno se je prebijal naprej vse do 1. lige, temu primerna pa je bila tudi infrastruktu-
ra, ki je naravnost odlična. Obstaja bojazen, da bi se ta prenehala vzdrževati?
R. Vuk: »Infrastruktura je zares lepa, morda celo med najlepšimi v Sloveniji. Zapustili tega gotovo ne bomo, vzdrževanje bo ostalo na takšnem nivoju kot do sedaj. To lahko obljubim.«
»Upam, da ne bo posegov v mlajše selekcije«
Nogomet se bo sedaj, vsaj v letošnji sezoni, v Zavrču igral le še v mlajših selekcijah. Kako pa bo z nogometom v Zavrču v prihodnje?
R. Vuk: »Naredili smo vse, da bi pri mlajših selekcijah tudi v prihodnje ostalo tako, kot je. Imamo osem selekcij, mladino in kadete v 2. ligi in tukaj ni bilo nobenih posegov. Upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, ne nazadnje pri nas vadi okrog 120 otrok. Želja vseh nas je, da otroci vadijo naprej. Če bi se kdo od odgovornih za tekmovanja odločil za kakšen poseg v našo kadetsko ali mladinsko vrsto, potem zares lahko potrdim, da je završkega nogometa konec. Ne vem, kako bi se potem sploh še lahko 'sestavili', ljudje bi postali skeptični, nihče več ne bi dal otroka trenirat v Zavrč. Kot verjetno veste, imamo v klubu otroke iz Čakovca, Varaždina, pa vse do Ptuja, ker svojih preprosto nimamo. Verjamem, da njihovi straši vidijo, da se v Zavrču odlično dela, da imamo fantastične pogoje, zato mislim in upam, da se vse to ne bo razpustilo.«
Tadej Podvršek
Razpored 8. kroga: sreda, 2. 11., ob 19.00: Dokl gostinstvo - Tiskarna Ekart, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj, Gostišče Iršič - Talum, SKEI Ptuj - DaMoSS; četrtek, 3. 11., ob 19.00: Restavracija PAN -Elektro Maribor, Tames - Elektro Polanec, Bowling center Ptuj - Novo prodaja. Prosta je ekipa Saubermacher Slovenija.
JM
Šahovski kotiček
Tekmovanja ŠD Ptuj
Nadaljevanje društvenih tekmovanj v hitropoteznem in pospešenem šahu v septembru je bilo nekoliko okrnjeno, saj se tega tekmovanja niso mogli udeležiti številni člani društva, ki so nastopali v različnih društvenih ekipah v članski in mladinski konkurenci.
Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 11 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: David Murko 8,5, Andraž Šuta 7,5, Branko Orešek 6,5, Silvo Zajc 6, Janko Bohak 5,5, Boris Žlender 4,5, Leon Selišek 4, Martin Majcenovič 3,5, Mi-
lan Fijan, Branko Sedlašek in Ciril Kužner po 3 točke. Po sedmih turnirjih je v vodstvu David Murko s 100 točkami pred Andražem Šuto z 80 točkami in Danilom Polajžerjem s 53 točkami.
Na septembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 10 igralcev. V odsotnosti najboljših članov, ki so v tem terminu igrali v državni ligi, je zmagal Branko Orešek pred Borisom Žlendrom in Jankom Bohakom.
Rezultati: Branko Orešek 6,5, Boris Žlen-der in Janko Bohak po 6, Martin Majcenovič 5, Matjaž Zupanič 4,5, Roman Rozman in Ciril Kužner po 4, Darko Dominko 3,5, Leon Selišek 3 in Milan Fijan 2,5 točke. V skupnem seštevku vodi David Murko pred Danilom Polajžerjem in Andražem Šuto.
Janko Bohak
petek • 28. oktobra 2016
Šport, šport mladih
Štajerski	21
Šah • Državna liga
Športni napovednik
Vodstvo SD Ptuj manjše presenečenje
S prvimi tremi krogi se je začelo tekmovanje v najvišji slovenski šahovski ligi, v kateri nastopa 10 najboljših slovenskih klubov in društev, med njimi tudi stalnica tega tekmovanja, Šahovsko društvo Ptuj. Zmagovalec si ob naslovu državnega prvaka zagotovi pravico nastopa na evropskem klubskem pokalu, to pa je vsekakor cilj vsakega kluba. Ptujčani so odlično startali, saj so v treh kolih zabeležili tri prepričljive zmage, kar je morda manjše presenečenje.
Glede na sestavo ekip so stavnice največ možnosti za končno zmago dajale prvemu favoritu, ekipi ŽŠK iz Maribora, ki je v zadnjih letih ta naslov osvajala serijsko. Veliko možnosti za končno zmago so pred začetkom prvenstva poznavalci pripisovali tudi
ekipi ŠD Radenska Pomgrad ter Krke iz Novega mesta. Ekipo ŠD Ptuj je malokdo videl v vlogi favorita, saj je kapetan, MM Danilo Polajžer, ob VM Aleksandru Beljavske-mu in VM Ognjenu Cvita-niču stavil na domače mlade moči. To se mu je v prvih treh kolih krepko obrestovalo, saj je MK Andraž Šuta osvojil vse tri točke, MK David Murko je trikrat remiziral, dvakrat pa je remiziral tudi prvokategornik Klemen Janžekovič.
Ptujčani so najprej z rezultatom 4:2 premagali ekipo Impol iz Slovenske Bistrice, z enakim rezultatom so dosegli pomembno zmago v 2. krogu proti drugemu favoritu, ekipi iz Murske Sobote, v tretjem pa s 4,5:1,5 še proti ekipi Žalca. Uspešnim nastopom trojice mladih so se pridružili še
Vrstni red po treh krogih: 1. ŠD Ptuj 6 (12,5);
Aleksander Beljavski in Andraž Šuta po 3, Ognjen Cvi-tan in Danilo Polajžer po 2, David Murko 1,5, Klemen Janžekovič 1 točka, 2. ŽŠK MB 6 (11,5), 3. Krško 4 (9,5), 4. Radenska-Pom-grad 4 (9), 5. Branik MB 3 (9), 6. Vrhnika 2 (8,5), 7. Krka 2 (8), 8. Kranj 1 (8), 9. Žalec 2 (7,5), 10. Impol Sl. Bistrica 0 (8,5)
trije standardni člani, med njimi nepogrešljivi Aleksander Beljavski, ki je prav tako trikrat zmagal, Ognjen Cvitan je dodal dve zmagi, Danilo Polajžer pa eno zmago in dva renija. Ptujčani so tako ob ekipi ŽŠK Maribor edini dosegli vse tri zmage, vendar so
Ribolov • DP v lovu rib s plovcem
Ekipa RD Ptuj druga v državi
Na tekmovalni trasi na reki Savi v Sevnici se je z 8. krogom državne lige končalo državno prvenstvo v lovu rib s plovcem. V konkurenci 12 ekip so svojo premoč dokazale ekipe iz Podravja. Prvo mesto je osvojila ekipa Pesnice iz Lenarta, odlično drugo mesto je osvojila ekipa Ribiške družine Ptuj, šesta je bila ekipa Majšperka in sedma ekipa RD Ptuj Jure. Drugo mesto na državnem prvenstvu je dosegla ekipa v sestavi Matjaž Me-sariči, Aleks Mesarič, Janez
bili slednji v skupnem seštevku slabši za eno točko.
»Izredno sem zadovoljen z igro naših mladih članov, ki so povsem upravičili zaupanje in dokazali, da se razvijajo v odlične igralce. Velika motivacija jim je prav gotovo prisotnost enega najboljših svetovnih šahistov, velemojstra Beljavskega, od katerega se lahko veliko naučijo. Po odigranih treh krogih seveda ni še nič odločenega glede prvaka, vsekakor pa je pogled na lestvico ob vodstvu našega društva vzpodbuden,« ni skrival zadovoljstva alfa in omega ptujskega šaha Danilo Polajžer. Prvenstvo se bo s tremi krogi nadaljevalo od 11. do 13. novembra v Šentjurju, zaključna tri kola pa bodo od 9. do 12. decembra v Ljubljani.
Silva Razlag
Sluga, Davor Božič in Damjan Mesarič. Kot vodja je ekipo spremljal Bojan Božič.
Prav tako so bili Podravci premočni med posamezniki, saj sta prvi mesti osvojila Mitja Kmetec in Lenart Pikelj iz RD Pesnica, tretji je bil Žiga Pavlič RD Majšperk, četrti pa član RD Ptuj Aleks Mesarič. Zelo dobri so bili tudi preostali člani ekipe, ki so veliko prispevali k odličnim rezultatom.
K uspehu ekip je vsak posameznik prispeval zelo veliko, zaradi velikih finančnih obremenitev pa so svoj prispevek dale tudi ribiške družine, do-natorji in drugi posamezniki.
Stanko Žitnik
Ekipa RD Ptuj je osvojila 2. mesto v skupnem seštevku državnega prvenstva v lovu rib s plovcem.
Nogomet • Mlajše kategorije
Slovenija sedma na SP
Slovenska državna reprezentanca je na svetovnem prvenstvu dosegla največji uspeh doslej, saj je med 45 ekipami zasedla odlično 7. mesto. Dosežek bo v prihodnje še bolj spodbudil tekmovalce in vodstva ribiških družin, da uspehi tudi v prihodnje ne bodo izostali. Slovenja pa je dobila tudi prvega svetovnega prvaka v lovu rib s plovcem v samostojni Slovenji. To je postal Jernej Ambrožič, svoj delež v uspehu pa je s 4. mestom dodal tudi Mitja Kmetec. V vodstvu državne ekipe na svetovnem prvenstvu so sodelovali tudi člani Ribiške družine Ptuj, ki so dodali pomemben delež k uspehu.
1. SML
11. KROG: Aluminij - Krško 4:2 (2:1); strelci: 1:0 Bračko
(5.), 2:0 Bračko (13.), 2:1 Sokler (20.), 2:2 Pihler (48.), 3:2 Bračko (73.), 4:2 Lončarič (86.).
1. SKL
11. krog: Aluminij - Krško 0:5 (0:1). SKUPNA LESTVICA:
1. MARIBOR	20	15	3	2	48
2. DOMŽALE	16	12	4	0	40
3. KOPER	20	10	3	7	33
4. KRŠKO	22	8	7	7	31
5. BRAVO PUBLIKUM 18		8	6	4	30
6. GORICA	22	8	6	8	30
7. INTERBLOCK	21	7	7	7	28
8. NOGA TRIGLAV	18	8	3	7	27
9. OLIMPIJA	17	6	6	5	24
10. ALUMINIJ	22	7	3	12	24
11. KRKA	18	7	2	9	23
12. RUDAR VELENJE 22		4	7	11	19
13.V0CCEUE	18	3	3	12	12
14. ŠAMPION	20	2	4	14	10
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija (v rdečih dresih) so v nedeljo na domačem igrišču izgubili z vrstniki iz Krškega.
Liga U-15 vzhod
REZULTATI 11, KROGA: Vi
poli Veržej - Rudar 2:0, Gerečja vas Hajdina - Mura 4:1, Krško - Maribor 0:4, Šampion - Šmartno 1928 4:0, Aluminij - Kety Emmi Bistrica 7:0, Dravinja -Drava Ptuj 3:5, Dravograd-Avto Grubelnik - Celje 0:0.
1. MARIBOR 11 11		0	0	54:2	33
2. CELJE 11	9	1	1	35:5	28
3. ALUMINIJ 11	9	1	1	33:7	28
4. ŠAMPION 11	8	0	3	35:14	24
5. KRŠKO 11	8	0	3	32:17	24
6. RUDAR VELENJE 11	5	2	4	20:12	17
7. GEREČJA VAS 11	5	1	5	27:24	16
8. VIPOLL VERŽEJ 11	5	1	5	18:17	16
9. MURA 11	5	1	5	21:23	16
10. DRAVA PTUJ 11	2	1	8	14:38	7
11. DRAVOGRAD 11	1	3	7	12:33	6
12. DRAVINJA 11	1	1	9	20:50	4
13. K. E. BISTRICA 11	0	3	8	11:45	3
14. ŠMARTNO 28 11	0	1	10	1:46	1
Liga u-17 dekleta					
7. KROG: ŽNK Ptuj -				Veleso-	
vo 5:0					
1. GMT BELTINCI 6	6	0	0	38:2	18
2. FUŽINAR 6	6	0	0	15:1	18
3. ŽNK RADOMLJE 6	4	0	2	31:6	12
4. ŽNK MSM PTUJ 6	3	0	3	12:28	9
5. ŽNK MARIBOR 6	2	2	2	13:7	8
6. ŽNK KRIM 6	2	1	3	6:10	7
7. RUDAR ŠKALE 6	2	1	3	8:16	7
8. PRIMORJE 7	1	0	6	8:31	3
9. VELESOVO 7	0	0	7	4:34	0
JM
Nogomet • 1. SNL
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Celje - Krško; SOBOTA ob 20.15: Olimpija - Domžale; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Maribor; NEDELJA ob 16.00: Kalcer Radomlje -Luka Koper; NEDELJA ob 18.00: Gorica - Rudar.
2.	SNL
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Ankaran Hrvatini -Drava Ptuj, Krka - Triglav Kranj, Zarica Kranj - Brda, Farmtech Veržej - Roltek Dob.
3.	SNLSEVER
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Mons Claudius - Videm, Maribor B - S. Rojko Dobrovce, AjDAS Lenart - Rogaška, Dravinja - Fužinar Ravne Systems; SOBOTA ob 16.30: Korotan Prevalje - ZU-VIL Brunšvik; NEDELJA ob 14.00: Šmartno 1928 - Šmarje pri Jelšah, Šampion - Dravograd.
SUPERLIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Središče ob Dravi -Podvinci Betonarna Kuhar, Apače - Gerečja vas, Kety Emmi Bistrica - Bukovci; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Cirkulane; NEDELJA ob 14.00: Stojnci - Hajdina.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Ormož - Rogoznica, Dornava - Pragersko, Podlehnik - Markovci; NEDELJA ob 14.00: Tržec - Boč Poljčane, Gorišnica - Leskovec.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zgornja Polskava -Makole bar Miha, Grajena - Hajdoše; NEDELJA ob 14.00: Slovenja vas - Oplotnica; Polskava avtoprevozništvo Grobel-nik - Lovrenc.
1. SML
PAR 12. KROGA: Aluminij - Krka (SOBOTA ob 15.00)
1.	SKL
PAR 12. KROGA: Aluminij - Krško (SOBOTA ob 13.00)
2.	SML vzhod
PARA 12. KROGA: NŠ Mura - Zavrč (SOBOTA ob 14.00); Drava Ptuj - Farmtech Veržej (NEDELJA ob 14.00)
2. SKL vzhod
PARA 12. KROGA: NŠ Mura - Zavrč (SOBOTA ob 12.00); Drava Ptuj - Farmtech Veržej (NEDELJA ob 12.00)
Rokomet • 1. A DRL (m)
9. KROG: Krka - Drava Ptuj (SOBOTA ob 17.30), Jeruzalem Ormož - Dol TKI Hrastnik (SOBOTA ob 19.00).
1. B DRL (m)
7. KROG: Škofljica Pekarna Pečjak - Moškanjci Gorišnica (PETEK ob 19.45)
1. A DRL (ž)
6. KROG: Mlinotest Ajdovščina - Aklimat Ptuj (SOBOTA ob 20.00)
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
PAR 4. KROGA: Nova KBM Branik II - ŽOK GSV Zava Ptuj (PETEK ob 20.00).
Namizni tenis • 1. SNTL (ž)
PAR 4. KROGA: Kema - Ptuj (SOBOTA ob 17.00).
Zaključek leta v znamenju
Rokomet
turnirjev
Od 28. do 30. 10. se bodo tri mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož mudile na mednarodnem turnirju v Monoštru na Madžarskem.
»Nastopili bomo z letniki 2004, 2005 in 2006. Na tem turnirju, ki je iz leta v leto močnejši, sodelujemo že vrsto let. Na njem so si pomembne rokometne in tudi življenjske izkušnje nabirali letniki 1998, 1999, ki danes že igrajo pomembno vlogo v članski ekipi. Tudi novim generacijam klub in njihovi starši, ki vse to finančno sponzorirajo, želimo omogočiti vsaj podobno športno pot. Na pot bo odpotovalo 30 rokometa-šev, ki bodo moči merili proti ekipam iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. V prvi vrsti si želimo, da mladi športniki napredujejo iz tekme v tekmo, da uživajo v igri na igrišču in izven njega,« je pred odhodom na turnir povedal koordinator mlajših selekcij RK Jeruzalem Ormož Uroš Krstič.
Decembra selekciji letnikov 2000 in 2002 odhajata še na močan mednarodni turnir v Brčko.
David Breznik, ku
22 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 28. oktobra 2016
Strelstvo • 1. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Kovinar Ormož s pištolo nadaljuje zmagoviti pohod v 1. ligi
Na centralnem strelišču v Ljubljani se je minuli konec tedna začela nova sezona li-gaškega tekmovanja, ki šteje za Pokal Strelske zveze Slovenije. Na prvem turnirju, ki so ga dobro pripravili strelci SD Tabor Ježica, je tekmovalo rekordno število 456 strelcev, kar predstavlja veliko tekmovalno prirast v mlajših selekcijah. Aktualni pokalni prvaki Slovenije - SD Kovinar Ormož - bodo poskušali laskavo lovoriko osvojiti še šestič, pokalno lovoriko s pištolo pa bodo še tretjič zapored poskušali osvojiti Ptujčani.
Skupni naslov 1. A DL s puško bo branila Olimpija, Kovinar Ormož pa bo po fantastični minuli sezoni, kjer so bili prepričljivo najboljša ekipa leta, poskušal postati prvoligaški prvak s pištolo še drugič zapored. Velika pričakovanja v 1. A DL s pištolo imata znova tudi preostali spodnjepodravski ekipi SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu ter Ptujčani, v lanski sezoni drugo- in tretjeuvrščeni ekipi. Letošnji prestopni rok 2016 nam je postregel s prehodom Cvetka Ljubiča iz Slovenskih Konjic v Železnike, kar bo zagotovo poskrbelo za dodatni dvig konkurenčnosti gorenjske ekipe v 1. A DL s pištolo.
Posamična zmaga za Aleksandra Ciglariča, Sašo Stojak tretji
V 1. A DL s pištolo aktualni prvaki iz Ormoža niso dovolili presenečenja, odlično so odprli sezono in zmagali s 1123 krogi. Slavje pa je bilo še toliko slajše, saj je bila prednost Ormožanov pred zasledovalci pičla - en krog. Za presenečenje je poskrbela ekipa Železnikov, ki je osvojila drugo mesto, tretji so bili Sevničani. Dober ekipni rezultat s 1118 krogi so dosegli tudi Ptujčani, ki pa so le s petimi krogi zaostanka za zmagovalci pristali šele na 5. mestu. Hladno prho pa so doživeli podprvaki iz Miklavža, ki so osvojili šele 8. mesto.
Kvalifikacijsko zmago s 383 krogi je med posamezniki slavil aktualni podprvak v 1. A DL s pištolo, Klemen Tomaševič iz Železnikov, v finale najboljše osmerice pa so se uvrstili: dva Ormoža-na Kevin Venta in Emerik Hodžic, Ptujčan Sašo Stojak, Kamničan Rožle Repič, Grosupeljčan Rok Ivanc, Sevničan Blaž Kunšek in po tesni odločitvi s 374 krogi tudi miklavški strelec Aleksander Ciglarič. Slednji
Planinski kotiček
5. pohod po Slovenjegoriški planinski poti (SGPP)
Planinsko društvo Ptuj v soboto, 5. novembra, organizira 5. pohod po Slovenjegoriški planinski poti (SGPP).
Program:
zbor udeležencev pred železniško postajo Ptuj bo ob 7.30 (prihod vlaka iz smeri Maribor, Ljubljana, Celje v Ptuj ob 7.56 in ob 6.45 iz smeri Hodoš, Murska Sobota, Ormož). Prevoz z vlakom (odhod ob 7.55 do ŽP Moškanjci ali Zamušani) in pa prevoz s kombijem na start pohoda. Start pohoda bo pred Dominkovo domačijo v Gorišnici med 8. in 9. uro.
Pohodnike bo pot najprej vodila po cesti do KT 1, ki je pred HC Formin, ki jo dosežemo po slabih 45 minutah. Čas za prvo malico s čajem.
Nadaljujemo dalje po planinski poti do KT2 pohoda, ki je tudi KT SGPP. Ta je v Dolanah, Hiša usnja Kokol. Do sem bomo potrebovali uro in pol. Na tej točki bo tudi topla malica.
Po počitku bomo (ob 12. uri) nadaljevali pohod po naši poti do KT 3, ki je prav tako KT SGPP. Nahaja se v gostišču Palaska, Nova vas pri Markovcih, do katerega bomo potrebovali uro in pol.
Pot nadaljujemo preko kanala do prostora pred stavbo občine Markovci, kjer bo KT 4, ki je tudi cilj pohoda. Pričakovani prihod je okrog 14. ure. Domačini nam bodo pripravili kratek kulturni program, mogoče še kaj dobrot. Ob priložnosti bomo podelili tudi jubilejne značke pohoda.
Iz Markovcev bo vozil kombi na Ptuj vsakih 20 minut, naši vodniki pa bodo povedli pohodnike tudi peš na Ptuj.
Za večje skupine prosimo, da se najavite v društveni pisarni, tel. 02/777 15 11.
Strošek izleta znaša 10 € (startnina, prevozi, čaj, topla malica) ali 7 € (startnina, čaj, topla malica)
Start-KT1: 40 minut
KT1-KT2: 1 ura 30 minut
KT2-KT3: 1 ura 30 minut
KT3-KT4: 15 minut
Veselimo se vašega obiska!
Predsednik PD Ptuj Jože Dajnko in predsednik organizacijskega odbora SGPP Uroš Vidovič
pa je nato zablestel v finalu in pokazal vrhunsko streljanje, z 203,1 kroga pa je za dva kroga streljal bolje tudi od aktualnega državnega rekorda. Ciglariča v finalu enostavno ni bilo mogoče ustaviti, saj je v dvajsetih strelih dosegel 15 desetič in pet dobrih devetk ter si pristreljal veliko prednost 5,5 kroga pred Sevniča-nom Blažem Kunškom. Prvega odličja v sezoni se je razveselil tudi mladi ptujski strelec in najmlajši finalist Sašo Stojak, ki je osvoji bron. Brez odličja je na četrtem mestu ostal aktualni prvak in prvi favorit sezone, Ormožan Kevin Venta, drugi ormoški strelec Emerik Hodžič pa je osvojil šesto mesto in tako zaokrožil velik uspeh spodnje-podravskih strelce v uvodu v sezono.
Kovinar Ormož tretji, Urška Kuharič v finalu
V 1. A DL s puško so zmago na 1. turnirju osvojili Grosu-peljčani z odličnm dosežkom 1234,8 kroga. Drugo mesto je osvojila Olimpija, tretji pa so bili Ormožani Kovinarja, ki se tudi v tretji zaporedni
1. A-liga pištola
krogi točke
1.	KOVINAR ORMOŽ	1123 15
2.	LOTRIČ ŽELEZNIKI	1122 12
3.	MAROK SEVNICA	1119 10
4.	GROSUPLJE	1119 9
5.	PTUJ - TPV PRIKOLICE 1118 8
6.	DUŠANA POŽENELA REČICA 1108 7
7.	BREŽICE	1104 6
8.	JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1104 5 9 . KAMNIK	1087 4
10.	OLIMPIJA	1084 3
11.	VREMŠČICA	1082 2
12.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1077 1 Posamični rezultati:
1.	Aleksander Ciglarič, Miklavž (374) 30 (1.)
2.	Blaž Kunšek, Marok Sevnica, (380) 26 (2.)
3.	Sašo Stojak, Ptuj (378)	24 (3.)
Foto: Strelska zveza Slovenije
Miklavški strelec Aleksander Ciglarič je z vrhunskim streljanjem v finalu (203,1 krog) postal zmagovalec 1. turnirja 1. A DL s pištolo, 2. mesto je osvojil Sevničan Blaž Kunšek, bron pa Sašo Stojak, SK Ptuj.
sezoni znova uvrščajo v slovenski ligaški vrh. V kvalifikacijah je s 416,1 kroga zablestel Grosupeljčan Željko Moičevic, tretji najboljši rezultat s 414,1 kroga pa je postavila Ormožanka Urška Kuharič, podprvakinja med posamezniki iz pretekle se-
4.	Kevin Venta, Kovinar Ormož (380)	22 (4.)
5.	Klemen Tomaševič, Železniki (383)	21 (5.)
6.	Emerik Hodžič, Kovinar Ormož (378)	20 (6.) 17. Majda Raušl, Ptuj (371)	9 (17.)
20.	Boštjan Simonič, Miklavž (370)	6 (20.)
21.	Matija Potočnik, Ptuj (369)	5 (21.) 26. Nenad Vignjevič, Kovinar O. (365)	0 (26.) 29. Simon Simonič, Miklavž (360)	0 (29.)
1. A-liga puška
1.	GROSUPLJE
2.	OLIMPIJA
3.	KOVINAR ORMOŽ
4.	KAMNIK
5.	KOLOMANA FLISARJA TIŠINA	1218,6
6.	TRIGLAV JAVORNIK K.B.	1215,1
7.	ČRENŠOVCI	1214,5
8.	I. POHORSKI BATALJON RUŠE	1210,2
krogi
1234,8
1231,7
1221.4
1220.5
točke 15 12 10 9 8 7 6 5
zone. Kuharičeva je na koncu osvojila 5. mesto in si priborila zajetno število točk, s katerimi bo zagotovo tudi v novi sezoni krojila vrh najboljših med posamezniki. Zmago je slavil Željko Moičevic pred aktualno ligaško prvakinjo Živo Dvoršak.
9.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1209,5 4
10.	POSTOJNA	1199,5 3
11.	1956 TRBOVLJE	1198,3 2
12.	GANČANI	1196,7 1 Posamični rezultati:
1.	Željko Moičevič, Grosuplje (416,1) 30 (1.)
2.	Živa Dvoršak, Olimpija (413,3) 26 (2.)
3.	Jan Kolenc, Grosuplje (409,4) 24 (3.)
5.	Urška Kuharič, Kovinar O. (414,1) 21 (5.)
6.	Franc Pinter, Kamnik (414,6) 20 (6.) 18. Jan Šumak, Kovinar Ormož (404,3) 8 (18.) 21. Petra Vernik, Kovinar Ormož (403,0) 5 (21.)
1. B-liga pištola
1.	DOMŽALE
2.	JURŠINCI
3 . ŠKOFJA LOKA 4. TRZIN
krogi	točke
1105	15
1089	12
1088	10
1077	9
Namizni tenis • 1. SNTL ž), 2. SNTL (m)
Novi par točk za moško ekipo Ptuja
1. SNTL (ž)
REZULTATI 3. KROGA: Ptuj
-	Arrigoni 1:5, Kajuh-Slovan -Muta 0:5, Letrika -Kema 2:5, Logatec - Vesna 3:5. Prosta je bila ekipa NTK Jesenice.
1.	ARRIGONI 3 3 0 15:6 6
2.	MUTA	2 2 0 10:0 4
3.	KEMA	3 2 1 12:10 4
4.	VESNA	3 2 1 14:12 4
5.	LOGATEC 2 1 1 8:8 2
6.	KAJUH-SLOVAN 3 1 2 8:12 2
7.	LETRIKA	3 1 2 9:14 2
8.	PTUJ	3 0 3 8:15 0
9.	JESENICE 2 0 2 3:10 0
PTUJ - ARRIGONI 1:5
Komovec - Sterchi 0:3, Krajnc - Čokelj 1:3, Butkovska Tomanič - Paulin 0:3, Krajnc
-	Sterchi 3:1, Komovec - Paulin 1:3, Butkovska Tomanič -Čokelj 0:3.
Gostje iz Primorske so bile tokrat premočne za ekipo NTK Ptuj in s tretjo prvenstveno zmago ostajajo na
vrhu lestvice 1. lige. Brez poraza je le še ekipa Muta, za katero igra tudi Vesna Rojko.
Edino zmago za domačo ekipo je prispevala Katja Krajnc, sicer so bile Lea Paulin, Urška Čokelj in Katrina Lydia Sterchi premočne tekmice.
2. SNTL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Ptuj -Prebold 5:2, Inter Diskont II -Vesna 5:2, Muta - Savinja 1:5, Križe - Rakek 2:5, Logatec -Melamin 1:5, Inter Diskont II -Savinja 2:5, Muta - Vesna 5:2, Križe - Melamin 2:5, Logatec - Rakek 3:5.
PTUJ - PREBOLD 5:2
Drčič - Žgank 1:3, Krušič -Zore 3:0, Šegula - Fridrih 3:1, Krušič - Žgank 3:0, Drčič - Fridrih 0:3, Šegula - Zore 3:0, Krušič - Fridrih 3:2.
»V 2. ligi po kakovosti izstopa le ekipa Savinja, vse druge
V nadaljevanju sezone se bodo najboljši strelci v Sloveniji pomerili še na dveh turnirjih v Ljubljani (organizatorja bosta SK Trbovlje in SK Ptuj), Ormožu, Črenšovcih in finalu v Ljubljani.
Simeon Gonc
5.	MROŽ VELENJE	1075	8
6.	GORENJA VAS	1060	7
7.	1956 TRBOVLJE	1047	6
8.	KIDRIČEVO	1040	5
9.	POSTOJNA	1027	4
10.	DOLIČ	1004 3
11.	CELJSKA ČETA MALA B. 998 2
12.	GORJANCI	761 1 Posamični rezultati:
1.	Renato Šterman, Mrož (376) 30 (1.)
2.	Miha Grohar, Domžale (374) 26 (2.)
3.	Uroš Poljanec, Domžale (372) 24 (3.) 5. Ludvik Pšajd, Juršinci (369) 21 (5.)
11.	Gregor Vesenjak, Juršinci (360) 15 (11.)
12.	Matevž Mohorko, Kidričevo (360) 14 (12.)
13.	Mirko Moleh, Juršinci (360) 13 (13.) 24. Jurček Lamot, Kidričevo (345) 2 (24.) 29. Marijan Petek, Kidričevo (335) 0 (29.)
ekipe so premagljive,« je pred tekmo s Preboldom povedal najboljši ptujski igralec Luka Krušič, njegove besede pa so se v soboto tudi potrdile. Ptujčani so v zanimivem srečanju ugnali goste iz Prebolda, pri tem je Krušič prispeval tri točke, dve je dodal Marsel Še-gula. Najbolj napeto je bilo v zadnjem srečanju, ko je moral Krušič proti Dejanu Fridrihu zmago reševati v 5. nizu.
JM
1.	SAVINJA
2.	MELAMIN
3.	RAKEK
4.	PTUJ
5.	LOGATEC
6.	MUTA
7.	INTER DISKONT II
8.	VESNA
9.	KRIŽE
10.	PREBOLD
4	0 20:7
4	0 20:10
4	0 20:12
2	1 12:9
1	2	9:13
1	3	14:17
1	3	13:17
1	3	11:16
0	3	7:15
0	3	5:15
Foto: Črtomir Goznik
Luka Krušič (NTK Ptuj)
4
3
3
4
4
4
3
3
petek • 28. oktobra 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	23
Podravje • Humanitarna akcija Drobtinica
V regiji zbrali skoraj 10.000 evrov
43 območnih združenj Rdečega križa Slovenije (RKS) je ob svetovnem dnevu hrane pripravilo dobrodelno kampanjo Drobtinica. V kampanji so uspešno sodelovala tudi območna združenja (OZ) Ptuj, Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica, ki so skupno zbrala blizu 10.000 evrov.
»V letošnji akciji, ki sicer še ni končana, je sodelovalo več kot 1.100 prostovoljcev. Doslej so zbrali 65.500 evrov. Akcijo bodo ponekod izvedli še v prihodnjih dneh, sredstva pa še vedno zbiramo tudi s SMS na številko 1919 (ključna beseda »DROBTINI-CA1« - darujete en evro, ključna beseda »DROBTINICA5« - darujete pet evrov). Zbrana sredstva bomo namenili plačilu toplega obroka osnovnošolcev iz socialno šibkejših okolij, kjer je kampanja potekala. Območna združenja RKS Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, ki tradicionalno sodelujejo v akciji Drobtinica, so bila tudi letos zelo uspešna. Pri tem uspeha ne merimo le s količino zbranega denarja. Zelo pomembno je sodelovanje, krepitev ugleda RKS v lokalnih skupnostih ter širše, povezovanje različnih deležnikov, zmožnost mobilizacije prostovoljcev in ne nazadnje ozaveščanja širše javnosti o revščini v naši neposredni bližini,« so povedali na RKS in dodali: »Skladno s svojim mandatom ščitimo človeško dostojanstvo in z raznovrstnimi humanitarnimi programi blažimo stiske ljudi, ki so se znašli na robu preživetja. Po uradnih podatkih leta 2015 je bilo v Sloveniji tveganju revščine izpostavljeno 287.000 oseb oziroma 14,3 odstotka. Če-
Markovci • Gasilska vaja v obrtni coni Novi jork
Sodelovalo 63 udeležencev
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Nova vas pri Markovcih je v soboto, 22. oktobra, v obrtni coni Novi jork v okviru aktivnosti ob mesecu požarne varnosti pripravilo gasilsko vajo Drava 2016.
Situacija, ki so jo predpostavili, je bil požar v skladišču podjetja Ekologo, kjer se ukvarjajo z razgradnjo odpadnih elektronskih naprav in opreme. Predpostavili so, da se je požar iz objekta razširil na okolico, kjer imajo skladiščeno odpadno plastiko. V primeru požara bi se pri gorenju sproščale nevarne snovi, nevarnost so predstavljale tudi plinske jeklenke, skladiščene v objektu. »V vaji so sodelovala štiri gasilska društva (Nova vas,
Markovci, Bukovci in Stojnci) ter občinski štab civilne zaščite (CZ). Namen vaje je bil preveriti usposobljenost enot zaščite in reševanja, kako pravilno uporabiti opremo in med intervencijo pravilno vzpostaviti komunikacijo. Skupno se je vaje udeležilo 56 gasilcev z osmimi vozili in sedem pripadnikov CZ. Slednji so med intervencijo uporabili opremo, ki jo hranijo v priklopniku. Vaja se je končala brez poškodb ljudi in opreme,« je povedal vodja in-
tervencije, poveljnik PGD Nova vas Andrej Kekec. Vajo so si ogledali predstavniki Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj in občinski poveljnik gasilskih enot občine Markovci. Ocenjevalec vaje je bil Franc Prelog, podpoveljnik OGZ Ptuj. V prvi oceni neposredno po dogodku je vajo ocenil kot dobro (ocena med štiri in pet). Natančno oceno z analizo, poročili in prilogami bodo izdelali v prihodnjih dneh.
MZ
Predpostavka je bila, da se med gašenjem sproščajo nevarni plini.
Foto: Mitja Poljanec
prav uradni podatki kažejo, da se je stopnja tveganja revščine nekoliko znižala, še vedno več kot 130.000 posameznikov za preživetje potrebuje raznovrstno materialno pomoč. Zaskrbljujoč je podatek, da je med 287.000 osebami, ki so izpostavljene tveganju revščine, kar 54.000 otrok. Prav njim je namenjena akcija Drobtinica, saj nas v RKS še po-
sebej skrbi za otroke, ki živijo v pomanjkanju in trpijo zaradi raznovrstnih posledic revščine. Med drugim tudi pomanjkljive in nepravilne prehrane, kar vpliva na njihov zdrav telesni, psihični in intelektualni razvoj.«
Še posebej uspešni pri zbiranju prispevkov v akciji Drobtinica so bili prostovoljci na širšem ptujskem območju. Največ sredstev je zbral krajevni odbor Cirkovce (1.635 evrov - dve stojnici), občinski odbor Gorišnica je na dveh stojnicah uspel zbrati 1.026 evrov, v občini Markovci so imeli pet stojnic, zbrali so 920 evrov. Dobro so se odrezali tudi prostovoljci v občinah Juršinci in Dornava. Prvi so zbrali 584 in drugi 452 evrov. Na OZ RK Ptuj so zelo zadovoljni, da je le-
Zbrana sredstva v akciji Drobtinica - Spodnje Podravje
1 OZ RK	1 Znesek (€)
Ptuj	4.618
Lenart	2.450
Sl. Bistrica	1.909
Ormož	776
Skupaj	9.753
tos k akciji Drobtinica pristopil tudi krajevni odbor RK Dornava. »Vsem, ki so s svojimi prispevki našo akcijo Drobtinica podprli, se v imenu tistih, ki bodo pomoč prejeli, najlepše zahvaljujemo,« je po uspešno končani dobrodelni kampanji povedala sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta.
Mojca Zemljarič
_____
Foto: Alenka Domanjko Rožanc
V občini Markovci so stojnice v okviru dobrodelne kampanje Drobtinica postavili na petih lokacijah.
Drobtinica kruha za osnovnošolce
V občinski organizaciji Rdečega križa Gorišnica so tudi letos sodelovali v enodnevni kampanji Drobtinica. »V akcijo smo se vključili prostovoljci OO RK Gorišnica in mladi člani RK iz OŠ Gorišnica z mentorico učiteljico Lidijo Lozinšek. Na dveh stojnicah smo ponujali kruh, drobno pecivo in cvetlične izdelke mladih članov RK Gorišnica. Stojnici smo postavili pred trgovino Mercator v Gorišnici in Jagrom v Moškanjcih. Kruh so podarili: Mercator, Pekarna Ptuj, Pekarna Bratuša Formin in pecivo Pekarna Gorišnica in članice društva gospodinj iz Gorišnice,« pojasnjuje Šumanova. Prostovoljne prispevke, zbrane na stojnici, bodo namenili za celoletni topli obrok učencev iz socialno šibkih družin, ki obiskujejo OŠ Gorišnica.
DK
" -
Foto: SIP TV
Zbiranju dobrodelnih prispevkov za prehrano otrok iz socialno šibkih družin so se letos prvič pridružili v občini Dornava in zbrali dobrih 500 evrov.
Foto: Bojana Suman
Ptuj • Pogovor o(b) filmu z režiserjem Vladom Škafarjem
Film kot tiha molitev
V Mestnem kinu Ptuj so ob projekciji filma Mama pripravili pogovor z njegovim režiserjem Vladom Škafarjem.
Film je svetovno premiero doživel februarja letos na mednarodnem filmskem festivalu v Rotter-damu na Nizozemskem, odtlej pa prejel več priznanj in nagrad. V osmem filmu priznanega slovenskega režiserja (sam napoveduje, da tudi zadnjem) tišina prevlada nad zunanjim dogajanjem, saj se glavna zgodba odvija v človeku. Mati hčer odpelje v odročno vasico, da bi jo obvarovala pred sa-mouničevalnimi težnjami. Njen poskus, da bi rešila svojega otroka, postane čarobna duhovna pustolovščina.
Škafar je celovečerec Mama primerjal s knjigo poezije: »Film se je rodil kot del gledališča oz. zabavne industrije in večinoma tudi danes ostaja v tej vlogi, kljub temu pa si je film na obrobju izboril pravico, da je tudi umetnost. Namen filma Mama je, da je umetniško delo. To ni kvalita-
tivna oznaka filma, temveč govori o njegovem namenu in prostoru. Nekateri so ta film označili za mo-
litev; zame je prav umetnost najgloblja oblika molitve.«
Eva Milošič
Foto: arhiv Centra interesnih dejavnosti Ptuj
Pogovore o(b) filmu v ptujskem kinu prirejajo že nekaj let. Z Vla-dom Škafarjem se je pogovarjala Nina Milošič.
Vir: RKS
24 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 28. oktobra 2016
Trnovska vas • 18. občinski praznik in sedem desetletij lovske družine
Osrednja slovesnost zeleno obarvana
Minuli konec tedna je v Trnovski vasi vladalo praznično vzdušje. Potekalo je namreč več dogodkov v okviru 18. občinskega praznika, med drugim osrednja slovesnost, ki je minila tudi v znamenju 70-letnice Lovske družine Trnovska vas.
Prejemniki občinskih priznanj z županom Alojzom Benkom in predsednico komisije za občinska priznanja Andrejo Krajnc
V občini že cel mesec potekajo prireditve ob 18. občinskem prazniku. Višek praznovanja pa je bil minulo soboto. Ob 16. uri se je vrh občinske politike srečal na slavnostni seji občinskega sveta. Nato pa je potekala osrednja slovesnost, ki so jo letos združili z
visokim jubilejem, 70-letnico LD Trnovska vas. Prireditev so odprli rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož z lovsko himno in Mešani pevski zbor Jakoba Gomilšaka s slovensko himno. Množico zbranih, med katerimi so bili tudi župani in županja sosednjih občin
ter državni svetnik Rajko Fajt, je slovesno nagovoril prvi mož občine Trnovska vas Alojz Benko. V slavnostnem govoru se je ozrl na prehojeno pot in izpostavil največje dosežke občine, predvsem v zadnjem letu: »18 let je za nami in postali smo polnoletni.
Na osrednji slovesnosti, ki je bila zeleno obarvana, je spregovoril tudi starešina Lovske družine Trnovska vas Aleksander Čeh. V slavnostnem govoru je na kratko povzel zgodovino društva in med drugim izpostavil, da je bila lovska družina ustanovljena leta 1946. Dve leti kasneje se je združila z LD Destrnik, leta 1955 pa se je ponovno osamosvojila. Trnovska lovska družina tako že sedem desetletij organizirano skrbi za divjad in ohranja naravo.
Ob tej visoki obletnici so slavnostno razvili nov prapor, ki ga je blagoslovil domači župnik Franc Mlakar. V nadaljevanju so podelili zahvale za botrstvo pri razvitju praporja ter zahvale za dobro medsebojno sodelovanje in pomoč v korist lovske družine. Prav tako pa so podelili tudi dve priznanji, in sicer Vladimirju Kranjcu in Janezu Rojku za uspešno delo pri gojitvi divjadi in varovanju narave nad 50 let. Na občnem zboru pa bodo priznanja za uspešno delo pri gojitvi divjadi in varovanju podelili še: Jožetu Arnugi (nad 40 let) ter Alojzu Benku, Francu Tošu, Alojzu Brunčiču, Janku Kranjcu, Dragu Pukšiču in Janezu Tašnerju (nad 30 let).
/
Prepričan sem, da smo na našo prehojeno pot lahko ponosni, veliko stvari se je v našem kraju od takrat spremenilo.« V nadaljevanju je še spregovoril o bogatem kulturnem utripu občine ter se še obregnil ob križe in težave, ki pestijo državljane - visoka
brezposelnost, centralizacija države in zapletena administracija. Čestital je vsem občanom ob občinskem prazniku, predvsem dobitnikom priznanj in plaket, ki so jih v nadaljevanju prireditve tudi slovesno razglasili. Iz rok župana in predsednice komisije za občinska priznanja Andreje Krajnc sta tako srebrni grb občine prejela LD Trnovska vas in Krajevna organizacija Rdečega križa Trnovska vas ob 70-letnici delovanja, bronasti grb Društvo gospodinj Trnovska vas ob 40-le-tnici delovanja in društvo upokojencev Trnovska vas ob 30-letnici delovanja. Zlati grb občine za ča-
stitljivih 140 let delovanja pa so letos dodeli PGD Biš. Društvo je omenjeno priznanje prevzelo že na osrednji slovesnosti, ki je potekala junija.
Proslavo v počastitev občinskega praznika in sedem desetletij domače lovske družine so obeležili še s prijetnim kulturnim programom, ki je bil zeleno obarvan. Na odru prireditvenega šotora so se poleg rogistov in članov Mešanega pevskega zbora Jakoba Gomilšaka predstavili še ženska vokalna skupina Simfonija, otroški pevski zbor Nasmeh in učenci POŠ Trnovska vas.
Monika Levanič
Foto: ML
Kočice • Kostanjevka velikanka
Gobarska sreča
Jesenske dni je za nabiranje kostanjev izkoristil Branko Mlakar iz okolice Ptuja. A v bližini Kočic, kamor se je napotil po jesenske sadeže, ni našel le kostanjev, temveč tudi dober kilogram težko gobo - kostanjevko.
»Pred leti sem našel približno pol kilograma težko kostanjevko, ta tehta kar 1,3 kilograma,« je ponosno povedal upokojeni Mlakar. Ne samo po teži, tudi po velikosti klobuka je kostanjevka, ki jo je Mlakar prinesel v naše uredništvo, prava velikanka. Klobuk gobe je povprečno premera med 8 in 12 cm, kar pomeni, da je njegov obseg okrog 25 centimetrov, kostanjevka velikanka pa se ponaša s kar 95 centimetri obsega. In kako bo gobo Branko Mlakar uporabil? »Verjetno jo bom narezal in posušil,« je dejal.
MV
Foto: Mojca Vtič
Branko Mlakar iz okolice Ptuja z kostanjevko velikanko, ki je tehtala 1,3 kg.
Podlehnik • Ustavi se tam, kjer pojo
Trstenke prepevajo že 15 let
Ljudske pevke Trstenke so ob 15-letnici delovanja v dvorani kulturno-turističnega centra v Podlehniku pripravile koncert Ustavi se tam, kjer pojo.
Vodja Trstenk Lojzka Merc je v slavnostnem govoru spomnila na bogato zgodovino skupine: pevke so posnele tri zgoščenke, zbrale pesmi za pesmarico ljudskih pesmi Ustavi se tam, kjer pojo, in v knjižici Bil je to čas pri nas zapisale spomine na svoje otroštvo. Nanizale so 321 nastopov, se udeleževale območnih, regijskih in državnih revij ljudskih pevcev in godcev, nastopile v številnih radijskih in televizijskih oddajah, sodelovale z Glas-benonarodopisnim inštitutom in Glasbeno matico Ljubljana, na povabilo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) so kot demonstracijska skupina pele na seminarjih, sodelovale pa so tudi pri projektu Sozvočja Slovenije, ki je z brošuro in zgoščenko predstavil izbrane ljudske pevce in godce iz Slovenije in zamejstva ...
Ob jubileju je župan Podleh-nika Marko Maučič Trstenkam čestital in se jim zahvalil, da so ime podlehniške občine ponesle po Sloveniji in tudi v tujino. Vodja Območne izpostave JSKD Ptuj Iva Ferlinc je pevkam za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti podelila Maroltove značke. Zlate značke za več kot petnajst let tovrstnega udejstvovanja so prejele Helena Gabrovec, Kristina Habjanič, Milka Jelen, Marica Junger, Marija Jus, Angela Krajnc, Anica Lozinšek, Lojzka Merc, Martina Merc in Olga Šega, srebrno za deset let Dani-
ca Jelen in bronasto za pet let Jožica Trafela.
Razen slavljenk so pred povsem polno dvorano nastopili še pevci Kopači, Jablovški pevci, Paridolska godca, ljudske pevke Leskovčanke, pevke Ptujske upokojenke, glasbeno-pevska skupina Pustrovžeki iz Keblja, pevke ljudskih pesmi Osluševci, pevci Paridolske korenine, pevci ljudskih pesmi iz Selc, Stori čehoki - godci iz Podgorcev, ljudske pevke Lukarce iz Dornave, ljudski pevci Fantje z vasi ter ljudski pevci in godci Veseli prijatelji iz Majšperka, večer ljudske pesmi pa so sklenili s skupno pesmijo.
Eva Milošič
Petje na tretko se vrača v Haloze
Ljudske pevke Trstenke ohranjajo haloško petje, pri katerem pevci pojejo glasno in z odprtimi glasovi, saj se je pesem, sploh ob trgatvi, morala slišati z brega na breg. Posebej ponosne so na to, da so znova obudile pesmi na tretko: triglasnemu petju so dodale še četrti glas. »Čeprav je bilo petje na tretko značilno za Haloze in ga je Glasbe-nonarodopisni inštitut pred desetletji še posnel na meji med Leskovcem in Podlehnikom, tega petja v naši okolici že kar nekaj časa skorajda ne poznamo več, niti ga več ne znamo zapeti,« je pojasnila vodja Trstenk Lojzka Merc. V sodelovanju z Glasbenonarodopisnim inštitutom zato pripravljajo projekt ohranjanja haloškega petja na tretko; zgoščenko in knjižico bodo predstavile prihodnje leto.
Ljudske pevke Trstenke, ki imajo sedež društva v Dežnem pri Podlehniku, za ohranjanje kulturne dediščine slovenskih ljudskih pesmi skrbijo že 15 let.
Foto: EM
petek • 28. oktobra 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	25
Markovci • Zlata in biserna poroka
Zlatoporočenca Capuder in bisernoporočenca Črešnik
Zlatoporočenca Kristina in Jože Capuder v družbi hčerk Andrejke in Jožice, poročnih prič ob obredu zlate poroke
V soboto, 22. oktobra, so v poročni dvorani občine Markovci opravili obreda zlate in biserne poroke. Zlatoporočenca sta Jože in Kristina Capuder iz Prvencev, bisernoporočenca pa Anton in Marija Črešnik iz Borovcev.
Zlati ženin Jože Capuder je bil rojen 8. marca 1943 v Oreš-ju, zlata nevesta Marija Capuder, z dekliškim priimkom Lampret, pa 20. junija 1941 v Sveči pri Sto-percah. Poročila sta se natanko pred 50 leti, 22. oktobra 1966, na Ptuju. Dom sta si ustvarila v Prvencih, na domačiji Jožetove mame. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Andrejka in Jožica. Danes sta ponosna stara starša štirim vnukom (Matjažu, Davidu, Žanu in Snežani) ter prav-nuku Matiju. Zlati ženin Jože Capuder je 37 let služboval na reševalni postaji Ptuj, zlata nevesta Kristina je bila administratorka v podjetju Haloški biser, kasneje Kmetijski kombinat Ptuj. Danes sta oba v zasluženem pokoju, skrbita za dom in ohišnico. Zlata nevesta Kristina se z velikim veseljem ukvarja tudi z različnimi ročnimi deli. Med drugim je za zlati jubilej za svate izdelala prekrasne naprsne šopke. Zlato poroko sta Capudrova proslavila v krogu najbližjih: družine, sorodnikov in prijateljev. Civilni obred zlate poroke je opravil podžupan občine Markovci Zvonko Črešnik, cerkveni pa farni župnik Janez Maučec.
Po 60 letih zakona sta si v soboto, 22. oktobra, biserni da izrekla Marija in Anton Črešnik iz Borovcev. Biserni ženin Anton je bil rojen 8. decembra 1929 v Borovcih, biserna nevesta Marija, ki je nosila dekliški priimek Obran, pa 6. novembra 1929, prav tako v Borovcih. Zakonsko zvezo sta sklenila 20. oktobra 1956 v Markovcih. Dom in družino sta si ustvarila v Borovcih. Sta starša sinovoma Zvonku in Vladu ter stara starša trem
Marijo in Antona Črešnika je za bisernoporočenca razglasil njun sin Zvonko Črešnik, podžupan občine Markovci. Oba sinova, Zvon-ko in Vlado, sta bila staršema ob obredu biserne poroke tudi priči.
vnukom Maji, Primožu, Tadeju in pravnukom Kaji, Jakobu in Urbanu. Biserni ženin Anton Črešnik je bil zaposlen na Ptuju na občini, 15 let pa je služboval tudi na krajevni skupnosti Mar-kovci. Biserna nevesta Marija je skrbela za dom, družino in gospodinjstvo, obdelovala sta tudi kmetijsko posestvo. Črešnikova
sta po 60 letih zakonske zveze poročno zaobljubo obnovila pred svojim sinom Zvonkom Črešnikom in podžupanom občine Markovci, ki je vodil civilni obred biserne poroke. Biserni jubilej sta praznovala v krogu svojih najbližjih, družine in sorodnikov.
Mojca Zemljarič
Prlekija • Prleška »brotva« v Ljutomeru
Potomka najstarejše trte obrodila 50 grozdov
Že dobri dve desetletji se atrij ljutomerske Mestne hiše ponaša z nasadom najstarejše trte na svetu - modre kavčine ali žametne črnine, ki vsako leto daje zadovoljiv pridelek grozdja.
Ljutomerčani se ga razveselijo na vsakoletni prleški »brotvi«, obiranju grozdja, ki jo je tudi tokrat - v spremstvu aktualne vinske kraljice Tadeje Heric in prve vinske kraljice Sonje Li-pič - opravil mestni viničar Mihael Kuhar (na posnetku). Trta je kljub neugodnim vremenskim razmeram, ki letos niso bile naklonjene vinogradništvu, odlično obrodila. Nabranih je bilo okoli 50 grozdov, kar pomeni izjemno dobro letino, vinarski strokovnjaki pa so namerili 16 % sladkorne stopnje in 76 °Oe. Prireditelj Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je grozdje ponudil v pokušino številnim obiskovalcem trgatve . Ob nastopu pevcev s Cvena in folkloristov iz Babincev je sledila degustacija izvrstne ljutomerske žlahtne kapljice.
NŠ
Foto: NS
Kam greš, Ptuj?
Ni mogoče reči, da se tujci oz. turisti (domači in tuji) ne sprehajajo po Ptuju. Bolj ali manj je njihova tura znana: grad, dominikanski samostan, Prešernova, Slovenski trg (TIC, Orfejev spomenik, mestni stolp, bližnja cerkev sv. Jurija ...), Murkova, minoritski samostan, klet in že smo skoraj končali mestno turo. In kaj ob kulturno-zgodovinskih biserih na tej poti srečajo oz. kje se sploh lahko ustavijo? Druga ponudba na tej poti je za kulturno-zgodovinski biser, kot je Ptuj, nadvse klavrna. To poletje je mesto izgubilo še več lokalov, še največ v Lackovi, kjer so vrata zaprli kar trije. Po poletni vročici festivalskega dogajanja, na katere je vabil „frizerski" katalog, vsaj sodeč po naslovnici, kjer na tej strani o Ptuju kot festivalskemu mestu ni bilo ne duha ne sluha, razen po naslovu, pa naj bi bila veduta mesta z gradom naša osrednja turistična blagovna znamka: saj vabi mesto, ne pa hrvaška pevska diva. Sicer pa je izzivanje z javnim denarjem najlažje. Na bogato kulturno ponudbo mesta naj bi opozarjal tudi drugi katalog, ki pa je izšel z zamudo. Človek bi pričakoval, da bi Ptuj vabil z vso svojo ponudbo, ki ni samo kulturna. Tudi po tej strani je vidno, da se mesto v svoji ponudbi deli, da ni sposobno sestaviti celovitega kataloga ponudbe (celoletnega prireditvenega dogajanja), ki bo privlačila oz. vabila vse strukture potencialnih gostov. Vprašanje pa tudi je, kdo je doslej največ zaslužil z dokaj visokimi vložki javnega denarja v nekatera mestna festivalska dogajanja, ker se tudi pri tem javni interes deli. Koliko se je povečal obisk od drugod v festivalskih dneh, ali Ptujčani še vedno v 80 odstotkih zasedajo festivalske sedeže, to pa sta vprašanji, na kateri (še vedno) ni pravih odgovorov.
Vivat Ptuj, mesečnik za turistično promocijo Ptuja, december 1994, po ustanovitvi prvega gospodarskega združenja za turizem v Sloveniji: „Njegov namen je popestriti in povečati turistično ponudbo in z njo zaslužek od turizma, s tem pa povečati tudi svoj lastni zaslužek. Vsak zase se sicer lahko trudi po vseh svojih močeh, razpršeni ne morejo enotno in usklajeno razvijati turizma. Združeni se lahko izognejo podvajanjem ali prizadevanjem celo v različne smeri. Združenje je torej nekakšna gospodarska zbornica za turizem Ptuja in njegovega naravnega okolja. Od članov samih pa bo odvisno, kdaj in kako ekonomsko močno bo to združenje postalo v prihodnosti," je zapisal Peter Vesenjak, takratni v. d. direktorja GIZ-a Poetovio vivat.
Mesto nujno potrebuje nov turistični vodnik oz. vodnik po Ptuju. Od zadnje izdaje so minila skoraj tri desetletja, zgodil se je sicer ponatis, zatem še kratki vodnik po Ptuju leta 2009, s ponatisom z letnico 2012, ki pa je zavajajoč, saj še vedno vabi v dominikanski samostan na ogled arheoloških zbirk, čeprav jih takrat več ni bilo oz. se je že izvajala investicija, ki naj bi mestu prinesla tudi novi arheološki muzej. Na partnerstvo v projektu EPK 2012 - Ptuj partner spominja nedokončana investicija, nekaj napisov na cvetličnih koritih in napisi na uradnih mestnih dopisih oz. kuvertah, o kakšni tabli, v tujini jih imajo postavljene, da jih lahko vidi vsak obiskovalec, pa ne duha ne sluha. Na Ptuju pa se zgleda tega partnerstva sramujemo, ker je šlo še za eno neizkoriščeno blagovno znamko!?
Čarobni zasuk naj bi zdaj prinesel Zavod za turizem, naenkrat naj bi se v ptujskem turizmu cedila med in mleko, prej prazne ulice pa bi postale polne obiskovalcev. Ni tako daleč, ko smo iskali priložnost v pionirskem združenju Poetovio Vivat, pa v LTO, tudi v RDO. Vsaj za prvima dvema so ostali številni dolgovi in razočaranje vseh tistih, ki so pričakovali pozitivne učinke. Mesto oz. mestna oblast že ve, kaj od novega zavoda pričakuje, kako pa je vse to usklajeno s še preostalimi mestnimi ponudniki, je že drugo vprašanje. Kot bi se spodobilo, da bi široka javnost izvedela, kdo na novo domuje v Murkovi 7. In zakaj domuje v na zunaj neurejenem objektu.
Bomo na Ptuju, kjer dokazano nismo sposobni povezovanja in skupnega sodelovanja, zato ponovno napisali novo turistično strategijo? „Najboljša" doslej je bila napisana leta 1992. Če bi se je samo držali v osnovnih segmentih, bi bil danes Ptuj več kot samo eden od petih turističnih simbolov Slovenije. Vabili bi grajski hrib z urejeno podobo in zgledno ponudbo, Ptujsko jezero bi lahko bilo v ponudbi in urejenosti enakovredno avstrijskim in drugim jezerom, staro mestno jedro bi polno živelo, živa bi bila obdravska sprehajalna pot, ptujska tržnica bi se bohotila s ponudbo domačih pridelkov in hrane, svojo rimsko zgodbo bi lahko obelodanila tudi Panorama. Cvetel bi tudi mladinski turizem, ne pa da je „pogorel" tudi mestni vložek v mladinski hotel Kurent, nazadnje pa se je udarilo po Ranci. Vse nedokončane zgodbe bi lahko mesto reševalo elegantneje, brez tunkanja, z občutkom za vse deležnike, ki so vanje vpleteni, če bi seveda poznalo in stalo za svojo strategijo oz. je vsakokratni oblastniki ne bi pisali na novo.
Res je, olepševanje je že kot svojo temeljno nalogo pred 130 leti zastavil predhodnik današnjega Turističnega društva Ptuj, a za spremembo so takratni gospodje vedeli, kaj delajo in kako delati, da bo mesto zacvetelo tudi v turističnem pogledu. Celo v Pariz so se šli „učit". Mi pa danes nismo sposobni pogledati niti v bližnje mesto, malo čez mejo, da bi videli, da je na videz nemogoče - mogoče. Pa je sajenje rožic v tem trenutku najmanjši problem, četudi so ga nekateri postavili za osrednjega ..., le da bomo poskrbeli za nove naslove, vsebina pa tako ni pomembna.
Majda Goznik
26 Štajerski
Nasveti
petek • 28. oktobra 2016
Zdravstveni nasveti
Pravice in dolžnosti pacientov na področju zdravil (3)
Darja Potočnik Benčič, mag.farm., spec., Lekarne Ptuj
S 1. 1. 2009 je bil uveden obnovljivi recept za zdravila, ki so izdana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sprva le za hormonsko kontracepci-jo, nato pa za vsa zdravila, ki so namenjena zdravljenju kroničnih bolezni (izjema so uspavala in pomirjevala). Tudi obnovljivi recepti so zdaj v elektronski obliki. Obnovljivi recept je zeleni recept, na katerem zdravnik doda navodilo lekarniškemu farmacevtu o izdaji zdravila za daljše obdobje. Pacienta že zdravnik obvesti o možnosti predpisa zdravila za daljši čas, enako naredimo v lekarni. Na en obnovljivi recept je mogoče izdati največ štiri izdaje, enkratna izdaja pa ne sme presegati količine, ki zadostuje za obdobje treh mesecev. Zdravnik mora na obnovljivem
receptu označiti "repetatur" ali "ponovi", hkrati pa mora s številko in besedo označiti število želenih ponovitev - v primeru štirih izdaj je to trikrat. Obnovljivi recept velja le za obdobje enega leta od predpisa zdravila, tudi če zaradi različnih vzrokov (neuporaba zdravila) ni bila izdana celotna količina. V skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja mora pacient prvo količino zdravila dvigniti v roku enega meseca od predpisa zdravila. Z uvedbo obnovljivega recepta se želi predvsem razbremeniti zdravnika v tistih primerih, ko je potreben le predpis recepta brez pregleda. Seveda se želi tudi pacientom prihraniti čas in odvečno pot. V primeru morebitnih novih zdravstvenih težav pa je kljub veljavnosti ob-
novljivega recepta treba obiskati zdravnika.
V zdravstvenem sistemu se neprestano srečujemo z različnimi varčevalnimi ukrepi. Med te sodi tudi sistem »medsebojno zamenljivih zdravil« (MZZ) in sistem »terapevtskih skupin zdravil« (TSZ). V skupini MZZ so zdravila z enako učinkovino, v enaki obliki in enakem odmerku, proizvajajo pa jih različni proizvajalci. ZZZS pokrije strošek najcenejšega zdravila v skupini, če želi pacient zdravilo, ki ima ceno višjo od najvišje priznane vrednosti ZZZS, mora to razliko doplačati. Priznati moramo, da so se s tem ukrepom cene zdravil v Sloveniji res precej znižale. Hkrati je treba povedati, da imamo v Sloveniji zares varna in učinkovita
zdravila, kar je posledica naše zakonodaje in nadzora. Zato ta sistem za pacienta ni težava - če ni pripravljen doplačati razlike, dobi enako zdravilo od drugega proizvajalca brez doplačila. Seveda pod drugim zaščitenim imenom. Redko se zgodi, da ima pacient z zamenljivim zdravilom težave. To zamenjavo lahko naredimo v lekarni, saj gre za enaka zdravila, njihova zamenljivost je tudi dokazana s t. i. bioekviva-lenčnimi študijami. Leta 2013 pa je ZZZS uvedel nov varčevalni ukrep na področju zdravil, to so terapevtske skupine zdravil. V terapevtski skupini pa so zdravila, namenjena zdravljenju iste bolezni. V isti terapevtski skupini so torej zdravila z različnimi učinkovinami. Medtem ko lahko medsebojno zamenljiva zdravila
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.,
menja farmacevt v lekarni, lahko zdravila iz terapevtske skupine zdravil menja le zdravnik. Če pacient ni pripravljen doplačati za svoja zdravila, bi moral to zdravniku povedati, preden jih ta predpiše.
Če je zdravilo predpisano na obnovljivi recept, se ob vsaki izdaji upošteva trenutno veljavno stanje glede razvrstitve, omejitev predpisovanja, najvišje priznane vrednosti in doplačil. Lahko se zgodi, da je zdravilo ob enem dvigu treba doplačati, ob drugem pa ne. Če se zaradi doplačila pacient odloči zame-
njati zdravilo (TSZ), farmacevt obnovljivi recept zaključi. V tem primeru mora pacient nazaj k zdravniku po recept za drugo zdravilo. Če gre za zdravila iz sistem MZZ, pa lahko ob vsakem dvigu (brez doplačila) pacient dobi zdravilo pod drugim zaščitenim imenom. Cene se dnevno spreminjajo. Zdravnik težko napove, čeprav ima dostop do baze podatkov o zdravilih, ali bo za neko zdravilo potrebno doplačilo ali ne, saj so spremembe vsak dan. In če se pacient ne odloča za doplačila in prejme isto zdravilo pod različnimi imeni, seveda obstaja tveganje za podvajanje terapije. V lekarni se zelo potrudimo, da pacientom to pojasnimo in jim navodila tudi zapišemo. Če pacient svoja zdravila dviguje istočasno, v lekarni podvajanja terapije takoj opazimo in ustrezno ukrepamo, in sicer tako, da izdamo samo eno zdravilo, drugi recept pa zaključimo oz. umaknemo iz sistema. Velika pomoč pacientom je že omenjena »osebna kartica zdravil« in storitev »pregled uporabe zdravil«, s katerim zaznamo vse pacientove dejanske in potencialne težave ter jih odpravimo, velikokrat v razgovoru s pacientom, včasih pa tudi po posvetu z zdravnikom.
Tačke in repki
Pomagajmo si
Kako hraniti svojega psa ali mačko
Med vprašanji bralcev in tudi v svoji veterinarski praksi se večkrat srečujem z vprašanji lastnikov kužkov in muc, kolikokrat dnevno naj hranijo svojega ljubljenčka.
Pravilen način hranjenja ima pri malih živalih zraven uravnotežene prehrane zelo velik pomen za ohranjanje pravilne rasti živali, vitalnosti, normalne telesne teže, odpornosti na bolezni in doseganje pozne starosti. Načinov in metod hranjenja je več, vendar v veljavi so trije osnovni načini hranjenja.
Hranjenje Ad libitum, ali hranjenje po volji živali. To pomeni, da ima žival hrano na voljo kadarkoli in kolikor želi. Za tak način hranjenja je posebej primerna briketirana hrana, ki se ne pokvari. Doma pripravljena hrana ali hrana iz konzerv se hitro izsuši in pokvari in ni primerna za daljše stanje v posodici za hrano. Tak način hranjenja je za skrbnika najpreprostejši in je po mojih izkušnjah tudi najbolj v uporabi. Edino delo lastnika živali je, da sproti polni skodelico za hrano. Slabost tega načina hranjenja je v tem, da se žival lahko zelo hitro prekomer-
no zredi. Nujno potrebno je, da redno spremljamo telesno težo svoje živali. Po drugi strani pa je v praksi tako, da večina psov kljub polni posodi uživa hrano takrat, ko se lastnik vrne domov. Vsi lastniki malih živali poznamo zanimivo vedenje naših živali, da gredo jest, ko pridemo domov. Kljub temu svetujem zgoraj omenjeno metodo hranjenja predvsem za odrasle živali, ki niso pretirano ješče in niso nagnjene k debelosti, z občasno kontrolo telesne teže.
Podobno je količinsko omejeno hranjenje. Pri tej obliki hranjenja psa ali muce natančno odmerimo dnevni odmerek hrane, ki ga lahko razdelimo na več obrokov. Pri tem načinu moramo vedeti, koliko hrane potrebuje naš ljubljenček čez dan. Pomagamo si lahko s priporočenimi količinami hrane, ki jih priporoča proizvajalec oziroma se posvetujmo s svojim veterinarjem. Prednosti so, da
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
lahko natančno določimo kaloričen dnevni vnos hrane in tako preverimo tudi ješčnost živali in tudi uspešno preprečujemo debelost. Še posebej je ta način priporočljiv pri predebelih in odraščajočih živalih.
Tretji način je časovno omejeno hranjenje. To je način, ko muci ali psičku ponudimo obrok, ki je na voljo le dolo-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
čen, po navadi zelo kratek čas. Živali hrano ponudimo za npr. 10 minut in po tem posodo umaknemo, čeprav je hrana še v njej. Pri tem načinu lahko hrano ponudimo večkrat dnevno. Ta način so v preteklosti zelo svetovali, danes pa ga veterinarji odsvetujemo. Pogosto se dogaja, da v tem kratkem času živali zaužijejo na hitro večje količine hrane, saj vedo, da imajo omejen čas. Tako si prekomerno obremenijo prebavni trakt in si ga pogosto napolnijo tudi z zrakom. Za lastnika je tak način zelo preprost, saj je obremenjen s hranjenjem živali samo kratek čas v dnevu, potem pa hrano pospravi in se ne vznemirja več. Za žival pa je to najbolj neprimeren način hranjenja, ki prinaša same nevšečnosti, prebavne težave, napihovanja, pri velikih pasmah pa tudi nevarnost zasuka želodca.
Osebno sem pristaš predvsem prvega opisanega načina prehranjevanja. V primeru debelosti ali bolezenskih stanj pa prvi način nadgradimo z drugim, kjer začnemo hrano količinsko odmerjati. Zadovoljne in zdrave živali nam bodo hvaležne za pravilen način prehranjevanja in nas bodo razveseljevale vitalne in razigrane do pozne starosti.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: osebni arhiv
Humanitarne organizacije:
Brezplačno kosilo vsem socialno ogroženim otrokom
Skupina humanitarnih organizacij je pozvala poslance, naj čim prej omogočijo brezplačno šolsko kosilo vsem otrokom iz socialno ogroženih družin. Veljavna zakonodaja omogoča brezplačno kosilo le otrokom družin iz prvega dohodkovnega razreda, zato so organizacije predlagale razširitev kroga upravičencev tudi na drugi in tretji dohodkovni razred.
Odprto pismo poslancem so podpisale Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, dobrodelno društvo Petka za nasmeh in Slovenska fundacija za UNICEF ob podpori organizacij, združenih v Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij, ter Zveze društev pedagoških delavcev. V današnjem pismu so opozorile, da je bila leta 2011 otrokom iz socialno ogroženih družin s spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev storjena velika škoda.
"Številne družine so zdrsnile še globlje v brezno revščine, njihovo breme pa je bilo iz države preloženo na civilno družbo. V zadnjih letih pod pragom revščine v Sloveniji živi vse več otrok," so zapisale organizacije. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS pod pragom revščine živi 54.000 otrok, kar predstavlja 2700 osnovnošolskih razredov. Poudarile so, da si socialno ogrožena družina ne more privoščiti niti stroška delnega plačila šolske prehrane.
Subvencija otrokove prehrane pa je po navedbah podpisnikov pisma edini socialni transfer, ki gre neposredno otroku. "Zato predlagamo, da se v sistem popolnoma brezplačnega toplega šolskega obroka vključi otroke iz vseh treh dohodkovnih razredov, ki spadajo v socialno ogroženo skupino," so pozvale organizacije. Ob tem so zavrnile argumente, ki sta jih vlada in koalicija izpostavili proti razširitvi kroga upravičencev.
"Poslanke in poslance že ves čas opozarjamo na nujne sistemske spremembe, ki bi omogočile zdravo rast in razvoj vsem otrokom. Eden ključnih ukrepov za dosego tega cilja je redno prehranjevanje, ki vključuje tudi tople obroke," so spomnile organizacije. Kot so še zapisale, je Slovenija dovolj bogata država, da zaščiti najranljivejše ter se sistemsko loti problema revščine in prikrajša-nosti.
Sicer bo novela zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero ZL predlaga razširitev upravičenosti do brezplačnega šolskega kosila tudi na otroke družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda, v torek na seji državnega zbora najverjetneje neuspešno končala zakonodajno pot. Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je namreč že konec septembra odločil, da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo.
Tako vlada kot koalicija sta se izrekli proti noveli. Vlada je presodila, da je treba najprej analizirati in evalvirati sedanji sistem subvencioniranja šolske prehrane. (sta)
petek • 28. oktobra 2016
Za kratek čas
Štajerski	27
MADŽARSKI DENAR
KMET ZA PLUGOM
SERVIRNI PRTIČEK
KAREL NOVAČEK
OTRESENO SADJE, OTRESKI
VAS PRI MOSTU NA SOČI
NEMŠKI FILOZOF (MORITZ)
NARAVNA MINERALNA VODA
VAS V
POSOČJU
OPTIČNA NAPRAVA
ANTON OCVIRK
TV NOVELA
AMERIŠKA PEVKA KEYS
MODEL KIE
VAS PRI DEKANIH
ZDRAVILO IN
NARKOTIK
RADISJKI SPREJEMNIK
RAJKO DOLINŠEK
VIDA ROJC
PRENOČIŠČE ZA TURISTE
ŽENSKO OGRINJALO
PREMIK KVIŠKU
NOGOMETAŠ (ABID)
VETERINAR (ZAVIŠA)
UNESEK, UPADEK
PADALEC (BRANKO)
NERODNA ŽENSKA
ALUMINIJ
TEBANSKI KRALJ
NOGOMETAŠ PAVLIN
OP. PEVEC CARRERAS
KLICA
DRŽI HLAČE
HRANA AZIJCEV
GLEDALIŠKA IGRALKA GRILOVA
NEUMNICA (LJUBKOV.)
RUŠILNI EKSPLOZIV
IRENA VRČKOVNIK
ANTON SOVRE
GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE
OPERNI SPEV
GRŠKA FILMSKA IGRALKA PAPAS
MESTO KLAGENFURT
AMERIŠKI KOŠARKAR BOSEMAN
NAŠE SREDIŠČE HMELJARSTVA
UGANKARSKI SLOVARČEK: BEM = slovenski veterinar (Slaviša), BERNT = hrvaški slikar (Ivan), BOTEL = prenočišče za turiste, CEPELIGE = velike noge (zaničlj.), EALING = zahodno londonsko predmestje, KREON = tebanski kralj, OTRESINE = otreseno sadje, otreski, PERAJI = naselje pri Dekanih, SCHLICK = nemški filozof (Moritz).
'33~IVZ 'SIV1S '33A0133 '3N3HI 'VridV '31I~IV93 lil
-oai 'voidvai 'v»ia '3sor 'NvaiiAi 'N03avi Iv 'iAi3a 'oii3i 'diqza 'd3>i 'aa 'ivavdvoiava 'rido 'oiN3aos Vi3AON3i3i 'dovisojvao Momos M3nvis3s Tioni '033dd 'avN3a '93sao :ouabjopoa ^nvzihm ai Aausaa
Ormož • Razstava Prebujenje - percepcija
Kdo smo in kam gremo?
Prostore ormoške grajske pristave krasi zanimiva razstava umetnika Gregorja Sama-sturja, ki se glasi Prebujenje - percepcija.
Umetnik Gregor Samastur, ki je za svoja dela prejel veliko nagrad strokovnih žirij, pohval in priznanj, na vsakoletni spominski razstavi praviloma predstavi kakšen popolnoma nov slikarski ciklus. Na letošnji, že osmi memorialni razstavi je občinstvo presenetil z drugačno
likovno zvrstjo in tehniko, saj se bistveno razlikuje od vseh predhodnih. Gre za skoraj popolno abstraktno izpoved v izredno svetlih in kontrastnih barvnih odnosih. Tokratni cikel dvaindvajsetih stvaritev predstavlja nekakšno formo v lesu in glini. Kot je še pojasnil Samastur, v
Umetnik Gregor Samastur
katalogu, ki spremlja razstavo, v svojih delih predstavlja svoj osebni odnos med notranjim in zunanjim svetom, hkrati pa na ta način izraža svoje vizije, poglede in razmišljanja s premišljeno uporabo določenih likovnih elementov. Do takšnega likovnega izražanja je ustvarjalca pripeljalo razmišljanje do večnega vprašanja Kdo smo in kam gremo?
Odprtje zanimive razstave, ki je v ormoški grajski pristavi potekala sredi oktobra, so popestrili z nastopom etno skupine Gudalo iz OŠ Ormož. Okoli 30 ljubiteljev umetnosti je poleg avtorja razstave Gregorja Sama-sturja in ormoškega podžupana Mirka Novaka nagovorila tudi vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Nevenka Korpič. Korpičeva je med drugim poudarila, da gre za izjemnega umetnika ter še napovedala nadaljnje sodelovanje. Samastur sicer v Ormožu razstavlja že tretjič, tokratna razstava pa bo na ogled do januarja prihodnje leto.
Monika Levanič
Podravje • Pubec v Mariboru in v Ljubljani
Veliki uspehi ze na začetku poti
36 štajerskih vinarjev se bo pod blagovno znamko mladih vin »Pubec« ob Mariboru letos s svojimi mladimi vini na 1. Salonu štajerskih mladih vin premierno predstavilo tudi v Ljubljani.
Blagovna znamka »Pubec -Štajersko mlado vino«, ki je lani prvič pod eno streho povezala štajerske vinarje, ki pridelujejo mlado vino, letos praznuje drugi rojstni dan. Štajerski vinarji si želijo s skupnim pristopom pri promociji mladih vin povečati prepoznavnost svoje ponudbe na domačem trgu in v tujini, obenem pa krepiti prepoznavnost Štajerske ne samo kot vrhunske vinorodne dežele, ampak tudi kot odlične kulina-
rične in turistične destinacije. Lansko prvo leto skupnega pristopa je že prineslo spodbudne rezultate. Vinarji, povezani v projekt Pubec, so zabeležili 40 % večjo prodajo mladega vina kot leto poprej, 60 % odjemalcev vina pa je mlado vino poskusilo prvič. Po lanskoletnem optimističnem startu, ko se je 27 štajerskih »Pubecov« predstavilo ljubiteljem vina pod skupno krovno blagovno znamko na 1. Salonu štajerskih mladih
vin v Mariboru, bo letos že 36 štajerskih vinarjev z odlično vinsko mlado kapljico svojih »Pubecov« osvojilo tudi Ljubljano.
Štajerski vinarji se bodo s svojimi »Pubeci« sprva predstavili na 2. Salonu štajerskih mladih vin 3. novembra vsalonu Porsche Maribor na Ptujski cesti v Mariboru, nato pa 4. novembra premierno še v Ljubljani v salonu Audi, Porsche Verovškova.
Mediaspeed
Foto: Mediaspeed
Foto: ML
28 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 28. oktobra 2016
Piše: Dani Zorko • Islandija (8.)
Od Skogarja proti Porsmorku
Vožnje sem se že počasi naveličal in zaželel sem si končno malo bolj razmigati noge. Časa sem imel še dovolj, pa tudi vreme je dosti obetalo, tako da sem naredil načrt za enodnevni pohod od Skogarja proti Porsmorku, od tam pa bi naslednji dan že kako prišel. A načrte mi je pokvaril visok sneg, ki ga na pohodniški poti še ni pobralo.
di
Tudi jaz sem si zvečer ob slapu postavil šotor.
Ze zjutraj sem v daljavi končno zagledal naravno čudo, ki me kljub imenu nikoli ne pusti hladnega - ledenik. Hoho, takoj sem v mislih že delal načrte, kako bi splezal gor. Takoj pri prvem klifu sem se ustavil pri skupinici treh slapov, imenovani Seljalandfoss, ki so vsi višji od naše Savice, tu pa niso predstavljali nič posebnega. Verjetno ste že skozi te epizode pogruntali, da besedica 'foss' pomeni slap. Tu se sem se malce zadržal, ker je ob parkirišču stal kiosk z dokaj poceni kavo, kar tu pomeni slabe 3 evre. Malce naprej sem prišel do odcepa za Vestmannaeyjar, od koder vozijo trajekti na Vestmanske otoke. Arhipelago otokov, kot se temu reče, sestavlja 15 otokov in nekaj skal, območje pa je podvrženo potresnemu delovanju, zato je življenje verjetno zelo vznemirljivo. Tu si človek lahko privošči izlet na največji otok Heimaey, kjer živi pribli-
žno 4.000 ljudi, živijo pa predvsem od turizma. Ker je močno pihalo, sem se kmalu obrnil in se napotil do Skogarja.
Skogar je pravzaprav naselbina iz nekaj kmetij in z nekaj turističnimi objekti, znan pa je po mogočnem slapu, še bolj pa po približno 24-kilometrski po-hodniški poti, ki sem se je res veselil. Tu sem sklenil preživeti dan, ker se je znova obetalo toplo vreme. S sabo sem vzel čisto vse stvari, ker v hribih nikoli ne veš, kaj lahko pričakuješ. Ker sem bil dokaj zgoden, ni bilo še nikogar, ki bi se mu pridružil, zato sem se odpravil kar sam. Pot je potekala ob slapu navzgor, nato pa se je izravnala. Šele zdaj sem lahko videl, kako daleč se razteza kanjon reke Skoga, ki na koncu priteče na plano v obliki slapu. Ker nisem bil navajen hoje, je bila pot kar težavna, vseskozi pa sem imel priložnost pogledati v brezno ozkega kanjona, ki me je ves
Foto: Dani Zorko
Mogočni slap Skogar s 60 metri višine
čas spremljal le nekaj korakov vstran. Najbolj sem se veselil tega, da bom vrh prečkal med dvema ledenikoma, vendar moram prej doseči most in priti na drugo stran kanjona. Pot je bila suha, čez kako uro pa sem za sabo srečal nekaj skupin poho-dnikov, ki so se podali na isto pot.
Po kakšnih dveh urah pa se je že pojavil sneg na poti. Ker je bilo še shojeno, sem domneval, da so tu popotniki prečkali pot do konca. Na koncu je bila bela že vsa pokrajina, napredoval pa sem vse bolj počasi. Bolj sem gledal naprej, več snega sem videl. No ja, gremo naprej, kolikor se da. Zaradi mehkega terena sem delal vedno večje ovinke, naenkrat pa se mi je ob shojeni poti kar vdrlo. Če bi bil na Aljaski, bi utegnil misliti, da sem zašel v kakšno past za medvede, tu pa je bila pod snegom globel, v katero sem padel kakšna dva metra. Sneg je bil od sonca mehak in ker v bližini ni bilo nikogar, sem porabil skoraj pol ure, da sem se skobacal ven. Vzel sem si malo počitka, dohitevati pa so me začeli že prvi pohodniki. Zdaj bi moral biti že pri mojem mostičku, a se nisem vdal in sem rinil dalje. Čez kakšne pol ure pa zagledam nekaj skupinic, ki se vračajo. Povedali so mi, da je snega še enostavno preveč in da pot čez hrib ni mogoča. Kaj sem hotel, s skupino sem se razočaran vrnil v dolino. Kljub vsemu sem se dobro razgibal in sklenil, da se bom znova odpravil na kakšen pohod, če bo le mogoče. Predvsem sem si želel hoditi po ledenikih, kar je res svojevrstna izkušnja, tako zaradi podlage kot tudi zaradi pokraji-
oven (21.3. - 20.4.)
Zvedava energija bo prinesla nekaj prijetnosti in ugodnih priložnosti. Razveseli se boste novosti na delovnem mestu. Svežina vam bo koristila. V ljubezni se bo treba prilagoditi srčnemu izvoljencu. Blagodejno se boste počutili v naravi, kjer bo prava umetnost opazovati malenkosti.
tbik

(21.4. - 20.5.)
Umetnost vam bo v samopomoč. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje, od katerih se boste učili in si tako spilili svoje znanje. Harmonično bo v ljubezni in romantična energija vam bo pomagala. Življenje boste znali pogledati s i in si ustvariti prijetnosti.
Foto: Dani Zorko
m dvojčka
jffi (21.5. - 20.6.)
Merkurjevi varovanci boste v tem tednu doživeli srečo. Ljubezen bo prinesla nekaj prila-ganja. Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. Pilili se boste v diplomaciji. Zdi se, da nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč in da si morate postaviti osebne meje. Narava bo vaša zaupnica in učiteljica.
<C> rak
(21.6. - 22.7.)
Notranji nemir bo posledica stresa. Odločitve bodo sestav-
V dolini pred slapom imajo tudi prostor za kampiranje in celo tuše, zato sem se v hipu odločil, da čez noč ostanem tam. Nekaj stvari za kupiti so imeli na voljo kar v bližnji restavraciji, trgovine ali vsaj trafike pa itak ni bilo nikjer. Še dobro, da sem imel poln prtljažnik juhic iz vrečke, na katere sicer doma nisem navajen, vendar popotnik pogosto nima velike izbire, kaj bo na meniju. Naj omenim, da je bilo ponoči presneto hladno, sploh pa zdaj, ko sem kampiral v bližini ledenikov. Mokra oblačila sem sušil kar na armaturni plošči od avta, da jih je sonce zjutraj takoj pogrelo, vrhnja ponjava šotora pa je bila tako in tako takoj suha. Zjutraj je moj sosed že zgodaj dišal s kavo, da sem bil takoj na nogah. Za skodelico in termovko kave sem mu podaril kar ves paketek kave, ki sem jo prinesel od doma. Jaz sem imel kave še dovolj, on pa verjetno že dolgo ni sklenil tako dobre kupčije.
nt del življenja. Pomembno bo, aa se odločno soočite s tistim, kar vas čaka. Na življenje boste morali pogledati iz drugega zornega kota in tako ugotoviti, da skozi težave duhovno ra-stemo. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti.
m^ , lev
^Pt (23.7. - 22.8.)
Obiskala vas bo vila dobre volje. Razvedrilo, kreativne dejavnosti in umetnost bodo iztočnice, kjer boste lahko blesteli. Zdi se, da si nalagate preveč nalog. Omenjeno se bo občutilo na delovnem mestu. Popaziti boste morali, da v tem tednu ne bi spregledali pomembnega opozorila.
ik devica
J§ (23.8. - 22.9.)
Teden v katerem bo mnogo priložnosti za osebno in duhovno rast. Koraki usode v pogledu službe bodo zelo drzni in intenzivni.
o in priznanje. Zvezde vam bodo naklonjene v
jer se oaptra
sti. Iskreno se bo treba pogovoriti o notranjih občutkih.
tehtnica
(23.9. - 23.10.)
Meseca novembra bo za vas priložnost za preobrat. Narediti boste morali močan rez s preteklostjo. V poslovnem svetu bodo napredki počasni, toda temeljiti. Popaziti bo treba na denar - kajti \ tako prihaja kot odhaja. Sreča se skriva v drobnih rečeh in pri vas bo to l
škorpijon H
(24.10. - 22.11.)
Pot napredovanja bo zahtevna in vaša vztrajnost nagrajena. Na življenje boste znali pogledati bolj optimistično in drzno. Ce — želite narediti nekaj dobrega zase, O začnite telovaditi. Finančno stanje bo podobno gugalnici. V ljubezni bo drznost tista, ki bo obrodila sočen sad.
strelec 7 (23.11. - 21.12.)
Po zvezdnih namigih bo pred vami teden hitrosti in drznosti. Spremljala vas bosta odločnost in nenavaden preobrat. Svoja razpoloženja boste menjali po kameleonsko. Na delovnem mestu bo treba dokončati začete projekte. V ljubezni se bo romantična energija prelevila v strastno razvajanje.
^ kozorog
(22.12. - 20.1.)
Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti. Spodbudno bo deloval pogovor in izmenjava mnenj. Uspešno bo na delovnem mestu, kjer boste korak za korakom osvajali nova obzorja. Seveda bo pri tem treba popaziti na fizično energijo. Koristne učinke bo imelo razvaja-nje v dvoje.
vodnar
(21.1. -18.2.)
Drznost vam bo koristila tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Spremljala vas bo sreča in paleta ugodnosti - obdajali vas bodo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Po eni strani vam bodo učitelji in po drugi učenci. Popaziti boste morali, da si sami postavite la-
R
O
S
K
O
P
rn^l ribi
<ef (19.2. - 20.3.)
Slikanje in ustvarjanje bo prineslo čarobno energijo. Premiki se bodo zgodili na delovnem mestu. Omenjeno vam ne bo ravno všeč, vendarle vas tudi motilo ne bo. Sreča se skriva na strani pogumnih. Obiskala vas bo muza in tako se bodo zadeve v osnovi odvijale v vašo korist.
Foto: Dani Zorko
ne same.
Pokrajina na vrhu slapu
petek • 28. oktobra 2016
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	29
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug.
Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu!
NAROČILNICA ZA Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:_
otaiersRz
TEDNIK
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.<u>. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8-98,2*1043
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO I
Slovenija • Statistika umorov in ubojev v 25 letih samostojne države
Motivi: mascevalnost, koristoljubje, sovraštvo, ljubosumje ...
V Času od osamosvojitve do danes se je v Sloveniji zgodilo skoraj 1.600 umorov in ubojev, najvec leta 1996 (98) in najmanj leta 2008 (30). Podatki policije kažejo, da so ta najbolj okrutna kazniva dejanja zoper telo in življenje v primerjavi s prejšnjim desetletjem v upadu.
Najpogostejši motivi za izvršitev kaznivega dejanja umora in uboja so maščevanje, sovraštvo, koristoljubje in ljubosumje. Med žrtvami je največ moških, v nekaj primerih so storilci stregli po življenju otrok. »Žal se še vedno
dogajajo najhujša nasilna dejanja tudi proti otrokom, ki v večini izhajajo iz neurejenih družinskih razmer,« so povedali na Generalni policijski upravi (GPU). V 15-letnem obdobju (2000-2015) statistika največ umorov in ubo-
Umor Franca Klinca bo ostal skrivnost
Zanimalo nas je tudi vprašanje umora ptujskega podjetnika Franca Klinca izpred treh let. Organi pregona so za njegovo smrt obdolžili nekdanjega policista, ki pa mu krivda za storjeno kaznivo dejanje na sodišču ni bila dokazana. »Ne gre za neraziskani umor, ker je policija v predkazenskem postopku po zbranih dokazih, indicih in obvestilih zoper domnevnega storilca na pristojno tožilstvo podala kazensko ovadbo. Zoper to osebo je bil voden kazenski postopek, ki ga je sodišče na Ptuju zaključilo z obsodilno sodbo. Po razveljavitvi te sodbe in prenosa pristojnosti odločanja na drugo sodišče se je kazenski postopek končal z oprostilno sodbo, ki jo je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru,« so navedli na generalni policijski upravi in dodali, da je policija v tej zadevi predkazenski postopek že končala in nadaljnjih aktivnosti ne izvaja. To pomeni, da ne bo nikoli znano, kdo je 6. decembra 2013 stregel po življenju 59-letnega Klinca. S strani policije osumljenemu storilcu krivda na sodišču ni bila dokazana. Ker so policisti predkazenski postopek za ta primer končali, drugih preiskovalnih aktivnosti, ki bi jih pripeljale do morebitnega storilca, ne izvajajo.
jev beleži na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana (293), sledijo Maribor (130), Novo mesto (116), Celje (98), Koper (69), Murska Sobota (60), Kranj (52) in Nova Gorica (51). Po podatkih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je bila najvišja dosojena kazen zaradi kaznivega dejanja umora oz. uboja 30 let zapora. »Običajno taki obsojenci prestanejo več kot dve tretjini dosojene kazni. Pogojno so lahko odpuščeni, če je moč utemeljeno pričakovati, da ne bodo ponavljali kaznivih dejanj. Podatka o tem, koliko časa v zaporu povprečno preživijo tovrstni zaporniki, nimamo,« so povedali na URSIKS. Kaznjenci zaradi kaznivih dejanj
umorov in ubojev kazni prestajajo v zaporih na različnih lokacijah. Tisti, ki jim je izrečena daljša kazen, v zavodu za prestajanje kazni na Dobu.
Neraziskani primeri
Izmed vseh skoraj 1.600 umorov in ubojev v obdobju 25 let jih je 26 ostalo neraziskanih. Poleg tega policisti obravnavajo še štiri nepreiskane smrtne primere, ki so posledica povzročitve telesnih poškodb, in šest primerov pogrešanih oseb, pri katerih obstaja (sicer nepotrjen) sum umora. V Podravju sta neraziskana dva primera umorov. Prvi iz leta 1992, ko so neznanci v sta-
Število umorov in ubojev v Sloveniji
Foto: Črtomir Goznik
78	97	68	87	90 98 78 61	70	75	61	78	5
									
| 2004	| 2005	| 2006	| 2007	2008 2009 2010	2011 |	2012 |	2013 |	| 2014 |	| 2015 |
76	66	76	47	30 51 41	50	44	40	33	46
Vir: GPU									
Lf .
Foto: CG
Število umorov in ubojev v Podravju, vključno s poskusi
Vir: GPU, obdobje 1991-avgust 2016
Foto: Črtomir Goznik
V zadnjih 15 letih se je na območju Slovenije zgodilo 828 umorov in ubojev. V 563 primerih so bili žrtve moški, v 248 primerih ženske in v 17 primerih otroci.
novanjskem bloku na Teznem v Mariboru umorili 47-letno Majdo Pratneker, ki naj bi se ukvarjala z nečednimi posli: s preprodajo deviz, domnevno tudi droge. Pokojna je imela po telesu več vbodnih ran, motiv za umor naj bi bilo maščevanje, obstaja možnost, da bi lahko šlo za naročeni umor. Drugi na območju Podrav-ja neraziskani primer umora se je zgodil leta 1995 v Rošpohu. Tedaj 50-letni Aleksander Pirc je padel pod streli neznanca, ko se je iz počitniške hiše odpravljal proti domu. Bil naj bi konflikten, tudi agresiven, zato so možne domneve, da bi lahko umor izhajal iz katerega izmed njegovih sporov. Teh je imel s številnimi ljudmi kar nekaj.
¡Policijska postaja I	
Maribor II in Rače	78
Ptuj	36
Slovenska Bistrica	27
Maribor I	24
Lenart	18
Ormož	15
Gorišnica	11
Podlehnik	7
Policisti beležijo primere, ko so se storilci po izvršenem kaznivem dejanju sami javili na policijski postaji. Nekaj je tudi primerov, ko so storilci najprej stregli po življenju žrtve, nato pa sodili še sebi. Točnih podatkov, koliko je bilo takšnih primerov, policija ne vodi. Ker je storilec pokojni, se kazenski postopek ne vodi. »Če storilec po izvršitvi umora ali uboja stori samomor, kazenske ovadbe ne podamo, temveč o dejanju le obvestimo pristojno tožilstvo,« pravijo na policiji.
Mojca Zemljarič
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
IVslI '()fts,,„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
1991
1997
Pasijonka	Čokolada
		
www.pomaranca.si	H www.facebook.com/pomaranca.si	@ 02 788 00 28
Napoved vremena za Slovenijo
Jutri bo pretežno jasno. Po nižinah se bo zjutraj in dopoldne zadrževala megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, v alpskih dolinah malo pod 0, najvišje dnevne od 11 do 15, na Primorskem okoli 18 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
Vremenska slika
Nad srednjo Evropo se je okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda doteka k nam nekoliko hladnejši in postopno bolj suh zrak.