Feb 2 rV OBČINA MO^V^G sVoBODE* Knjižnica Domžale Ljubljanska 58 1230 Domžale *•'. f V' mita Narečna raznolikost Slovenije Pogovor - osnovna sporazumevalna dejavnost Znana anekdota o moravškem mačku zapisana v moravškem govoru MARAVŠK MAČK Maravčane zo rad hecajo, di so mačk. Do taga p pa kola pršwo. Pravjo d' p biu jan gustilničsr, k p pn družb postrego z mačkam, namest d' bs jam dau zajca. U kir gustibn p to bwo ni ko zo več važn. Jan pravjo d' p bwo to »Na mwak« druh pa d'js bwo dare, Pr Štourank. K so pa gosti do kuonca pujedl, so pa djal: »Mau, p bwo duobr.«. Pa učasah su se kašan stjapl zarad tsga. MOJA DOLINA NA DLANI Moravski govor Gledališka skupina KSD Peče ohranja pristno domačo govorico KULTURNI DOM MORAVČE KOLEDAR PRIREDITEV - V soboto, 26.02.2005, bo ob 19. uri na sporedu 4. abonmajska predstava za abonma februar in izven. Na sporedu bo uspešnica angleških in irskih odrov PORŠIJA KOKLIN. Gostovala bo gledališka skupina KUD Mirna na Dolenjskem. Torek,1. marca, in četrtek, 5. marca, ob 10. uri bo na sporedu počitniška filmska matineja. Vstop je prost. - V nedeljo, 6.03.2005, ob 16.uri prireditev ob mednarodnem dnevu žena. Vstop prost! V petek, 18.03.2005, ob 19.30 uri akademija v počastitev praznika Občine Moravče. Ob bogatem kulturnem programu, ki ga bodo oblikovali domači in gostujoči kulturni ustvarjalci, bodo na prireditvi podeljena letošnja priznanja Občine Moravče. Vstop prost! - V soboto, 19.03.2005, bo ob 20.uri na sporedu 5. abonmajska predstava za abonma marec in izven. Na sporedu bo socialna drama sodobnega človeka in časa, v katerem živi z naslovom: FANT GRE NA FAKS. Gostovalo bo Mladinsko gledališče iz Trebnjega. - V ponedeljek, 4.04.2005, ob 17.30 prireditev za materinski dan. Vstop prost! Predprodaja vstopnic za vse predstave po 1.000 Sit v Centru Resnik ter eno uro pred predstavo po 1.200 Sit v avli KD Moravče Vse občanke in občane se obvešča, da bo skupna prireditev v počastitev občinskih praznikov občin Dol pri Ljubljani in Moravče v soboto, 19.03. 2005, ob 11. uri dopoldan pri rojstni hiši Jurija Vege v Zagorici. Vabljeni! Iz vsebine abonmajske predstave sobota, 19.03.2005, bo ob 20. uri FANT GRE NA FAKS Današnji svet je poln pasti in preizkušenj. Posebno mlad človek je izpostavljen velikim izzivom in prilikam. To je socialna drama o kmečkem fantu, ki se je iz domačega okolja podal študirat v veliko mesto. Vendar na svoje razočaranje in razočaranje staršev je zabredel na stran pota. Kdo je kriv takšnemu propadanju mladega človeka. Njegov labilen karakter, vzgoja staršev....?! Predstava, ki kar vleče, da si jo ogledajo stari in mladi. Gostuje Mladinsko gledališče Trebnje, dobitnik prve nagrade na tekmovanju gledaliških skupin dolenjske regije. turistično društvo Jtorcroče •Vabi svoj« člane in članice na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 3. marca, ob 19. uri v sejni sobi Občine Jtoravče (Voljkovi galeriji) nad trgovino Juš. lepo povabljeni, da se nam kot novi člani pridružite tudi drugi, ki vas zanima delo našega društva. 0 tem ste v preteklem letu lahko marsikaj prebrali na straneh Jlovic, » prihodnje pa načrtujemo popestritev z novimi dejavnostmi. Vpravni odbor J4> Jloravče pozimi mislimo na poletje turistično društvo Jtoravče in »Društvo kmečkih žena vabita vse občanke in občane, ki bi radi izvedeli kaj novega in koristnega o sajenju in gojenju balkonskih in drugih okrasnih rastlin, da se udeležite predavanja g. JOinca iz Jforavč pri Qabrovki. pridite v četrtek, 16. marca 2006, ob 19. uri v avlo kulturnega doma Jtoravče. Zanimivo bol Vstopnine ni. Evropski večer z Milko Novak Kulturno izobraževalno društvo Limbar Moravče vas tudi letos vabi na evropski večer. Gostja tokratnega predavanja bo Milka Novak, poslanka v Evropskem parlamentu. Predstavila nam bo svoje delo in življenje v Bruslju. Srečanje bo v petek, 4. marca, ob 19.30 v prostorih KID Limbar. Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Moravče vabi vse članice in člane OZZB Moravče na redni občni zbor, ki bo 20.marca 2005 ob 9.uri v sejni sobi Vegova 7, nad trgovino Tuš. Prosim, da se seje zanesljivo udeležite. • • e e Hkrati pa obvešča in vabi vse svoje članice in člane ter vse občanke in občane, ki negujejo pridobitev NOB na Moravškem, na spominsko svečanost, ki bo 30.aprila 2005 ob 16.uri pred spominskim obeležjem nad Češnjicami pri Moravčah. Pripravili bomo bogat kulturni program. Slavnostni govornik bo predsednik ZZB Slovenije dr. Janez Stanovnik. Vabljeni! Jože Kveder, predsednik 2 Novice iz H KNJIŽNICA MORAVČE VABI Bliža se marec, ko zapojejo ptice in se pokažejo prve pomladne rože. To je tudi mesec, ko imate šolarji teden počitnic, in mesec, ko praznujejo naše mame in očetje. V knjižnici vas bomo med počitnicami zelo pogrešali. Zato vas vabimo, da se nam v sredo, 2. marca, ob 15.00 pridružite v Kulturnem domu, da izdelamo darila za mame in očete. Vabimo tudi dekleta, gospodične in gospe na kozmetično delavni-co, ki bo 12.3. ob 14.00 v Kulturnem domu. Vlasta Stražar in Jana Hribar nam bosta strokovno predstavili najnovejše modne smernice Učenja in nam pokazali, kako smo lahko še lepše. S seboj lahko prinesete lastna ličila, saj je to tudi lepa priložnost, da se naučimo polepšati z ličili, ki jih že imamo doma. V pričakovanju Velike noči 16.3. ob 15.00 zopet vabimo šolarke in šolarje v Kulturni dom. Izdelovali bomo voščilnice z velikonočnimi motivi. Vse mlade vabimo, da se nam pridružijo na "debatni delavnici" 22.3. ob 19.00 v Knjižnici Moravče. Pogovarjali se bomo o odnosu med otroki in starši. Društvo upokojencev Moravče PROGRAM IZLETOV do junija 2005 Vsako prvo soboto nakup na Madžarskem - Lenti Vsak prvi torek nakup v Italiji 5.3. - Madžarska - nato praznično kosilo DAN ŽENA 9.4. - Lendavske toplice - ogled izdelave lestencev iz slame, lončarska obrt. možnost kopanja v toplicah 14.5. - nabiranje gloga in ogled znamenitosti Brkinov 21.5. - Kočevje, Kočevska Reka, Gotenica, vožnja do gradu Kostel. Po ogledu znamenitosti in kosilu se bomo vračali proti domu. Prijave na telefon: 031-614-654 Sonja, 031-651-2S2 Jože, 723-17-25 Jože Društvo krajanov Limbarska Gora VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV 17. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, KI BO 13. MARCA 2005 OB 10.URI. Prisrčno vabljeni! VOŠČILO Smučarski klub TERMIT Moravče vabi na ogled tekme v smučarskih skokih za pokal Cockta v kategoriji dečkov do 10 in do 11 let ki bo v nedeljo, 27.02.2005, s pričetkom ob 10.00 uri na 20 metrski skakalnici na Miklavžu. Tekme se bodo udeležili vsi najboljši tekmovalci iz Slovenije, zato je vredna ogleda. Vabljeni! ZAHVALA Vsem gasilcem, ki so pogasili požar V naši hiši, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi ostalim, ki so pomagali. Iskrena hvala, družina BoniČ Pridne roke moravških rokodelk negujejo tradicijo naših babic, ki niso imele denarja z.a nakup rož. zalo so jih izdelovale same z.a krašenje kapelic, hogkovih kotov, hutaric. izdelovale so poročne šopke pa tudi nagrobne vence. Zahvaljujemo se jim z.a bogato ljudsko dediščino, obenem pa tO cvetje pošiljamo vsem ženam in materam, ki v mesecu marcu praznujejo. Rokodelci Moravske doline, bojo: B.Dorič Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 25. marca. Vaše prispevke pričakujemo do 9. marca. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti moravske.novice@moravce.si /■-N Novice iz Moravske doline 25. februar 2005. Letnik VI, Številka 2 Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet Martin Rebolj (predsednik). Roman Cerar, Jože Klopčič. Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@moravce.si. tel. 031 452 022.* Pomočnica urednice, oglasno trženje: Katarina Petere, tel 031 340 573 • Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! Moravske doline 3 Spoštovane občanke in spoštovani občani! Priprava predloga proračuna je vedno nehvaležna naloga, saj je vedno težko zadovoljiti vse potrebe. Še toliko težje je zadovoljiti potrebe, če imaš na razpolago samo dve tretjini proračuna. Pa vendarle sem prepričan, da bomo s podporo vas, občanov, s preudarnim ravnanjem in varčevanjem, mnoge pereče zadeve le rešili. Odločil sem se za zmanjšanje porabe finančnih sredstev, kjer se mi je zdelo, da bi se dalo nekaj prihraniti. Eno takih področij je občinska uprava. Zmanjšal sem število mobilnih telefonov in njihovo uporabo na minimum, tako tudi sredstva za nadurno delo, kot tudi nagrajevanje za uspešnost, kajti v lanskem letu so tudi to proračunsko postavko prekoračili. Reprezentančna sredstva na vseh področjih bom omejil na minimum. Pri tiskanju Novic iz Moravske doline nameravam prihraniti 2,5 milijona. Ugotovil sem, da smo na tem področju ena najbolj razsipnih občin, saj večino okoliških občin lokalni časopis tiska v črno-beli tehniki. Verjamem, da vas bo vsaka dobra novica vseeno razveselila, če prav jo bo spremljala črno-bela fotografija. Poskušam pa zagotoviti finančna sredstva, da bo Občina čim bolje opravljala lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene z zakonom. Skratka na vseh področjih bomo naloge, začrtane v Razvojnem planu, peljali naprej. Seveda pa je potrebno, glede na razpoložljiva sredstva v proračunu, nekoliko spremeniti prednostne naloge. S predlogom proračuna vas bom podrobno seznanil na sestankih krajevnih skupnosti. Seznanjam vas še: - Podpisal sem pogodbo z direktorico občinske uprave, univerzitetno diplomirano pravnico Nevenko Zaviršek. Službo bo nastopila predvidoma L marca. - Na naslednji seji OS bom predlagal nov odlok o organizaciji in področju delovanja občinske uprave, po sprejetju odloka, pa tudi novo sistematizacijo. S tem odlokom Občina Moravče zamuja več kot eno leto, kajti zadnji rok je bil l. januar 2004. V februarju sem bil povabljen na skupni sestanek z vodji svetniških skupin v Domžalah in županjo Cveto Ora-Ž.em Zalokar, ki nas je seznanila z aktivnostmi okrog cestninske postaje Krtina. Dejala je, da je Občina Domžale uporabila vse zakonske možnosti, podan pa. je bil tudi predlog, da se organizira mirni javni protest proti dokončanju cestninske postaje, ker pričakujejo v pomladnih mesecih nadaljevanje gradnje. Cestninska postaja je tudi za nas pereč problem, zato bo Občina Moravče v nadaljnjih aktivnostih sodelovala z Občino Domžale. Tudi Računsko sodišče smo dočakali, a glede na obseg dela bomo morali na poročilo počakali vsaj dva meseca. Sporočilo naj končam v upanju, da bodo tudi občinski svetniki imeli posluh za predlagani proračun, ki gre v obravnavo na Odbore Občinskega sveta in po tem na prvo obravnavo v Občinskem svetu. V enomesečni javni razpravi proračuna pa se vidimo, kot je bilo že rečeno, v krajevnih skupnostih. MARTIN REBOLJ, župan RAZPIS za včlanitev oziroma ustanovitev MLADINSKEGA SVETA Moravče Na pobudo župna Martina Rebolja smo se sestali predstavniki mladih: Kluba mladih. Tabornikov in Podeželske mladine s predstavnikom Mladinskega sveta Domžale, ter se skupno dogovorili, da objavimo razpis za včlanitev mladih, oziroma ustanovitev MLADINSKEGA SVETA Moravče. Včlanijo se lahko vsa društva in politični podmladki, ki imajo v svoji sredini vsaj 70% mladih od 15 do 29 let. Pozivamo vse zainteresirane, kot rečeno iz društev ali politični podmladkov, da pošljejo po dva svoja predstavnika na ustanovni sestanek, ki bo 4. marca 2005 ob 20 uri v prostorih ob sejni sobi na Vegovi 7 v Moravčah. Pridite, skupaj bomo lažje zastopali interese mladih! Za informacije pokličite: GSM 041/929-669 Tomaž Dobnikar, GSM 041/971-247 Bratun Teodor, GSM 041/410-HRH Primož Meglic. V petek. 18.03.2005. ob 1930 uri akademija v počastitev praznika Občine Moravče. Ob bogatem kulturnem programu, ki ga bodo oblikovali domači in gostujoči kulturni ustvarjalci, bodo na prireditvi podeljena letošnja priznanja Občine Moravče. Vstop prost! 4 Novice iz ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Občinski odbor Moravče Po vseh znanih podatkih o mnenju mnogih uglednih zgodovinarjev je film o fojbah, izrazito pristranski in je poskus kompromitiranja in kriminaliziranja slovenskega narodno osvobodilnega boja ter odpora proti fašizmu. Zgodovinska dejstva so dovolj, da bi se morala slovenska vlada odločneje odzvati in opozoriti italijansko stran. Tudi avstrijski strani bi morala naša vlada jasno povedati, da od zgodovinsko in pravno potrjenega stališča, da smo nasledniki avstrijske državne pogodbe, nikdar ne odstopimo. Vsiljevanja enostranskih in popačenih resnic tudi zagotovo ni v smislu nove, združene Evrope. Na delovnem sestanku smo se srečali s predsednikom Borutom Pahorjem, ki je med drugim poudaril. »Slovenija bo uspela v naslednjih letih, če se bo na poti trdega tekmovanja znala povzpeti navzgor z doseganjem visoke konkurenčnosti, gospodarske rasti, odpiranja novih delovnih mest in zavarovanja socialne varnosti. Le kar je dobro za Slovenijo, mora biti dobro tudi za našo stranko.« OOZLSD Moravče, Vojka Rebolj, tajnica Vsem občankam čestitamo ob bližnjem prazniku, mednarodnem dnevu žensk. Ob tej priliki obveščamo občane, da bo kulturno-zabavna prireditev ob dnevu žensk v nedeljo 6. 3. 2005 ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma Moravče. Vstop bo prost! Prijazno vabljeni! Iz poslanskih klopi Za mano je dober mesec poslanskega mandata, ki je bil zaznamovan s praznovanjem božiča in novega leta. V tem času sem v poslanski skupini N.Si dobil zadolžitve, ki mi kot poslancu gredo. Postal sem član Odbora za znanost in Odbora za delo, družino in socialne zadeve ter član dveh parlamentarnih komisij. Že takoj na začetku mandata pa meje doletela čast, da sem lahko odločal o sprejemu Pogodbe o ustavi za Evropo, ki bo po verifikaciji tega dokumenta v vseh državah članicah Evropske zveze, postala naša skupna ustava. Ob tem slovesnem dogodku sem v Državnem zboru predslavil svoje stališče in ga podajam v nadaljevanju. Državljanke in državljani Republike Slovenije se zavedamo svojih korenin, ki imajo osnovo v kulturni, verski in humanistični dediščini Evrope in iz katerih izhajajo univerzalne vrednote, katere priznava moderni svet ter za katere se prizadevamo v vsakdanjem življenju. Tudi zaradi tega smo se v lanskem letu z. veliko večino na referendumu odločili, da postane Evropa naš skupni dom, kjer imajo človekove pravice svoje mesto in kjer bo omogočen oseben razvoj posameznika in narodnih skupnosti. Zavedamo se tudi dejstva, daje verjetno edina prava pot splošnega napredka predvsem v preseganju razlik in v skupnem delovanju za mir, pravico in solidarnost v svetu. Kako naprej? Ze smo krepko zakorakali v leto slovenska ljudska stranka 2005. Dne, 19. januarja, je potekala prva seja Glavnega odbora SLS po vstopu Slovenske ljudske stranke v vladno koalicijo. Na seji so bili sprejeti sklepi in smernice za delovanje stranke vnaprej. 26. januarja je minilo 115 let od ustanovitve Katoliškega političnega društva, ki je predhodnik kasneje ustanovljene Slovenske ljudske stranke. SLS po svojih močeh poskuša nadaljevati to dolgoletno in plemenito izročilo za slovenstvo. Biti član Slovenske ljudske stranke, pomeni zastopati množice, skratka malega človeka, ki zelo veliko prispeva v dobrobit te države. Pomembno je prisluhnili malim ljudem sedaj, v tem trenutku, da se tO delo nadaljuje. 8. februarja smo se spomnili našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna. Naj nas vodi njegova misel: »Da koder sonce hodi, prepir iz. sveta bo pregnan.« S strani delovanja Občine občani čutimo premalo aktivnosti. Verjetno je bilo kanček preveč »energije porabljene v lanskem letu za kar najhitrejše uresničevanje obljub danih v predvolilnem času. Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Moravče bo tudi v tem času skušal delovati konstruktivno in si bo prizadeval podpirali vse programe, ki bodo naravnani za izboljšanje življenja v naši mali, lepi in pokrajinsko zelo razgibani občini. Pri tem smo pripravljeni iskati potrebno pomoč pri Ministrstvu z.a promet. Ministrstvu z.a okolje in prostor ter Ministrstvu z.a lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Pričakujemo, da bo tudi proračun naravnan k razvoju in ciljem zastavljenim in potrjenim v letu 2004. Čestitamo vsem ženam za njihov praznik H. marec mednarodni dan žena. Ob materinskem dnevu 25. marcu pa iskrene čestitkam vsem ženam in materam, saj brez materinstva ni življenja. OO SLS Moravče V takem okolju so lahko ustvarjeni ugodni pogoji z.a splošni tehnološki razvoj, ki bo v službi človeka. Želja Unije je, in to je zapisano tudi v Ustavi za Evropo, katero danes sprejemamo, da na vsem svojem območju spodbuja podjetja, raziskovalne centre in univerze pri raziskovalnih in tehnološko razvojnih dejavnostih in podpira medsebojno sodelovanje ter sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Posebna skrb je namenjena usposabljanju in mobilnosti raziskovalcev v Uniji ter razširjanju in optimizaciji rezultatov znanstveno raziskovalnih aktivnosti v Uniji. To bo imelo za posledico še večjo konkurenčnost, ki bo potrebna za izpolnitev drugih ciljev zapisanih v Ustavi. Glede na široko podporo, ki so jo državljanke in državljani Slovenije izrazili pristopu naše države v EU, sem mnenja, da ni posebnega razloga, da bi odlašali z. ratifikacijo ustavne pogodbe. Zavedamo se, da je ustavna pogodba sad številnih kompromisov. Besedilo Ustave je napisano in ga ni mogoče spremeniti. Zato je naša odločitev lahko samo. da zakon o ratifikaciji pogodbe o ustavi z.a Evropo sprejmemo ali pa tekst zavrnemo in kot eden od partnerjev v procesu evropskega združevanja ogrozimo ta proces. Delim prepričanje s tistimi, ki zagovarjajo stališče zgodnjega sprejema tudi zaradi tega, da spodbudimo tiste, ki bodo svojo odločitev izrekli na referendumu. Kljub temu pa se zavedam dejstva, daje potrebno državljanke in državljane bolj podrobno seznaniti s pogodbo z.a Ustavo, kot pa je to bilo narejeno dosedaj. Seveda bom Zakon o ratifikaciji pogodbe o ustavi za Evropo podprl. Hvala. mag. FRANC CAPUDER, poslanec DZ Moravske doline 5 11 PET MINUT S SVETNIKOM Milan Kunavar, najmlajši svetnik N.Si Mladost je specifično obdobje življenja. Vsekakor. Ima svoje dobre in slabe strani. V politiki se mi slabi trenutki odražajo kot preslabo poznavanje preteklih zadev, kot dobre lastnosti pa bi navedel neobremenjenost z zgodovinskimi dogodki, zamerami, ... Tudi v dveh letih in pol političnega delovanja so lahko določeni rezultati. Že kot otrok sem se ogreval za aktivnosti na kulturnem področju. Kot mladi igralec pa sem spoznal vso trpkost in vse radosti tovrstne prostovoljnosti. Izkušnje, čeprav po stažu kratke, sem nato uporabil kot predsednik Odbora za kulturo in Programskega sveta. Prvo večje delo omenjenega odbora je Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti, ki ureja dotacije kulturnim društvom iz. občinskega proračuna. Skupaj s Programskim svetom pa smo realizirali idejo o gledališkem abonmaju, ki se je na moje veliko veselje dobro prijela. Tudi finančno se stvar dobro iztekla in na to sem ponosen. Lahko se ne bi. Veliko zelo dobrih idej »pade v vodo«, ker so stroški večji od prihodkov. Žal danes vse bazira na finančni realnosti. V eni od prejšnjih številk Novic iz Moravske doline sem zasledila vest o vašem glasbenem uspehu. Marsikaj od tega ljudje že vedo in ne vem, če bo to kaj novega. Je pa zame to poseben dogodek. V juliju in avgustu preteklega leta sem se kot član Svetovnega zbora mladih udeležil turneje zbora po Južni Koreji in Japonski. Sklepanje novih poznanstev in izkušnje s takšnih prireditev so zelo zaželene. Lahko jih koristno uporabim. Najbolj se seveda veselim dogovorjenega nastopa letošnje poletje v Izraelu. V krogu domačih je glasbena dejavnost nekaj vsakdanjega. Vsi smo nekako zapisani glasbi. Najbolj množičen nastop smo imeli na koncertu Klic dobrote 2004 v Celju. Nastopila sta oba starša, vseh pet otrok s celotnimi družinami. Najmlajša »nastopajoča« sta bila stara sedem in deset mesecev. Res, da nista pela, sta pa vzela zadevo resno, saj nista delala nobenih problemov od poldneva do devete ure zvečer. Politični tokovi se vam lahko usodno spremenijo v kulturne. Mislim, da ni življenjsko pomembno zame ne eno in ne drugo. Za profesionalno glasbeno udejstvovanje je potrebna glasbena akademija. Trenutno pripravljam diplomo iz. lesarske stroke in na tem področju želim delovati. Navdušen sem nad delom. Ko sem se vrnil z nastopa v Koreji, sem začel s pripravniško prakso. Sodelujem pri postavitvi vodnega parka v BTC-ju. S 15. februarjem sem bil imenovan za projektnega vodjo in bom skupaj s sodelavcem skrbel za posle z. Irsko. Tudi doma imamo lesarsko obrt in kar sem se doma naučil, želim primerno nadgraditi. Od doma imamo navadno dobre usmeritve, posebno če je družina trdna. In trdna družina ima trdne prijeme, včasih kar nenavadne. 5 to trditvijo se zelo strinjam. V družini petih otrok, pa čeprav si »ta mal«, je treba spoštovati dogovore. Poskušaš seveda, če se da kje priti skozi, ampak se navadiš, z.discipliniraš in gre. Moja starša sta znala mehko pobožati, pa tudi strogo dopovedati, če si preveč ubiral svoja pota. Je pa to zelo dobra izkušnja za uspeh v življenju. Všeč mi je. Brez truda ne gre. Sprejmeš trud, uspeh sledi. Kot vsakomur želim tudi vam uspeha z ravno prav vloženega truda. DARINKA G RUM Četrto srečanje predstavnikov in sodelavcev V petek, 21. januarja 2005, je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu potekalo 4. srečanje predstavnikov in sodelavcev Ljubljanske urbane regije. Na njem je predaval ugledni irski strokovnjak Pdid McMenamin, nekdanji direktor Irske agencije za industrijski razvoj IDA, o Strateškem programiranju in načrtovanju projektov. Šlo je za zares uglednega predavatelja, ki se je srečal tudi s predstavniki republiške Agencije za regionalni razvoj. V ponedeljek, 24. januarja 2004, pa je bil objavljen tudi intervju z. njim v Gospodarskem vestniku. Srečanje pa je bilo izjemno pomembno tudi zaradi prihodnjih aktivnosti za pripravo RRP LUR 2007 - 2013. Udeleženci so sprejeli nekaj pomembnih odločitev, med njimi tudi predlog o ustanovitvi t. i. Sveta regije, ki ga je RRA LUR že poslala vsem županom občin v regiji. Z vidika strukturnih izboljšav so udeleženci sprejeli pomemben sklep, ki se nanaša na ustanovitev novega predstavniškega telesa. Gre za tako imenovani Svet regije, ki bi ga naj sestavljali predstavniki občin - župani ali njihovi pooblaščenci. Svet pre vzame in razširi vlogo sedanje koordinacije in se sestaja vsaj štirikrat letno. Med pristojnostmi sveta bi naj bilo tudi sprejemanje letnega načrta izvajanja regionalnega razvojnega programa in »proračuna« regije, odločanje o regijskem sofinanciranju posameznih projektov, spremljanje dela nosilcev posameznih projektov v primerih, ko to ni RRA LUR, in zastopanje regije navzven. Več o tem si oglejte na spletni strani www.rralur.si, kjer boste našli veliko za- nimivih in podrobnih informacij o delovanju, projektih, razpisih in načrtovanju za obdobje 2007-20/3. povzetek pripravila Bernarda Mal 6 11 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK d 0.0 Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. ho v občini Moravče 15., 17. in 18.03.2005 opravljal« pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz. gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz. gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov Obveščamo vas, da bomo v občini Moravče v torek, dne 12.04.2005 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz. gospodinjstev bomo dne, 12.04.2005 sprejemali: • od 14.00 do 15.30 ure Peče pri gasilnem domu • od 15.30 do 17.00 ure Moravče pri Kulturnem domu • od 17.00 do 18.30 ure Krašce pri gasilnem domu Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILA • Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. • Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. • Odpadki iz. iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije- • Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z. njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka Podjetja in podjetniki naše občine AVTOHISA VESEL Osebna izkaznica: Avtohiša Vesel Češnjice pri Moravčah 16 B, Moravče Dejavnost: prodaja in servis vozil Direktor: Martin Vesel Leto odprtja: 1995 Število zaposlenih: štirje MARTIN VMM. SERVIS PRODAJA Danes vam predstavljamo Avtohiša Vesel, hišo prijaznih, pridnih in uspešnih ljudi. Lastnik Martin Vesel nam je povedal, da se je za poklic avtomehanika izučil pri Stanetu Šublju v Domžalah in ga še vedno z velikim veseljem opravlja. Vedno si je želel imeti svojo avtomehanično delavnico in želja se mu je uresničila leta 1995, ko je dobil obrtno dovoljenje. Da bi nadgradil svoje delo, je postal uradni serviser in prodajalec vozil Suzuki. Letno proda štirideset do petinštirideset vozil te znamke. Servisna in avlokleparska dela pa opravlja tudi na vozilih drugih znamk. Poseben specialist je za vozila ameriške proizvodnje Pontiac in Chevrolet, katera mu stranke vozijo iz vse Slovenije pa tudi iz. tujine. Na njihovem dvorišču smo srečali inpokramljali z znano slovensko slikarko Doro Ple-stenjak, ki svoje vozilo vozi na servis v Avtohišo Vesel. Z navdušenjem je povedala, da je zelo zadovoljna z. delom Martina Vesela in njegovimi sodelavci, saj so vedno prijazni do strank in njihovim željam vedno ugodijo, pri tem pa imajo še zelo konkurenčne cene. Za stalne stranke imajo tudi ugodnosti, brezplačen prevoz pokvarjenega ali karamboliranega vozila v Sloveniji. Prakso je v njihovi delavnici opravljalo veliko mladih in uka željnih avtomehanikov in upamo lahko, da so se od Martina naučili poleg rokodelske spretnosti tudi prijaznosti do strank, po kateri je tako prepoznaven v naši dolini. BRANKA BIZJAN Kam z izrabljenimi avtomobili ? V minulem letu je Občina Moravče v sodelovanju z. Ministrstvom za okolje in prostor pooblaščenim koncesionarjem organizirala brezplačni odvoz, izrabljenih motornih vozil - starih bremen. Akcijo bomo ponovili tudi v letošnjem letu, zato vabimo občane, ki imate odjavljena izrabljena osebna motorna vozila, pripravljena za odvoz, da nas obvestite na tel. št. 72 31 09S (Občina Moravče - Milan Brodar). Ob prijavi je potrebno sporočiti ime in naslov ter telefonsko številko lastnika avtomobila in znamko avtomobila. Na podlagi prejetih prijav bomo določili datum in kraj odvoza vozil. Prijave za odvoz vozil v letu 2005 bomo sprejemali do vključno 31.3.2005. Vse imetnike starih izrabljenih vozil vabimo, da izkoristile priložnost brezplačnega odvoza in se vključite v akcijo ter poskrbite za očiščenje dvorišč, gozdov in drugih neprimernih mest za hranjenje starih neuporabnih vozil v naravi. Morda se vam nudi zadnja možnost in priložnost za brezplačni odvoz starega avtomobila! MILAN BRODAR, Občina Moravče Moravske doline 7 Poseki pod daljnovodi Nuja ali grob poseg v naravo? Kot ljubiteljica narave že nekaj časa nemočno opazujem, kako se spreminja podoba gozda v moji neposredni bližini. Pa ne le tu, tudi drugje opaž.am, da se pod električnimi daljnovodi vije širok pas goličave, ki jo za seboj puščajo gozdni (?) delavci. Verjetno je to potrebno, razmišljam kot laik. Da bi dobila natančnejši odgovor, sem se obrnila na ELES — Elektroprenos Ljubljana, kjer mi je na nekaj vprašanj prijazno odgovoril Marko Černivec, vodja vzdrževanju daljnovodov. Čemu so potrebni ti posegi v naravo, kateri zakon oz. pravilnik jih narekuje? Kdo je izvajalec del? Moravsko dolino prečkata daljnovoda: DV 110 kV Trbovlje - Beričevo I in DV 110 kV Trbovlje - Beričevo II. Ze pred gradnjo je pristojna služba Elesa od lastnikov zemljišč, kjer poteka trasa daljnovodov, pridobila soglasje v obliki pisne izjave. S podpisom te izjave lastnik dovoljuje (zase in za svoje pravne naslednike) postavitev stebrov in napeljavo vodnikov preko zemljišča ter kasnejše vzdrževanje daljnovodov v času obratovanja (preventivno vzdrževanje, odprava napak, meritve ozemljitev, sanacija temeljev...). Sem spadajo tudi nujni poseki. Ta dela izvaja Vzdrževalna skupina Eles, za večje komplekse (kot v občini Moravče) pa pogodbeni izvajalci. Vse nujne poseke izvajamo v skladu s 117. členom Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov napetosti od 1 kV do 400 kV. Ta pravilnik npr. določa širino poseka (posekali je potrebno drevesa, ki se ob padcu pravokotno na daljnovod temu približajo na 3 m in vsa bližja, širino poseka pogojuje tudi naklon brež.ine ipd.). Dela so nujno potrebna, saj bi sicer lahko prihajalo do večjih izpadov el. energije. Nad izvajanjem del bdi elektroenergetski inšpektor, ki izdaja odločbe ter po potrebi določi tudi sankcije. Kdo odstrani posekan les, je to dolžnost izvajalca? Posekan les odstrani lastnik (o tem je izdana odločba GZS), zato ta z njim tudi razpolaga. Ali so lastniki zemljišč upravičeni do odškodnine? Lastniku za predčasno posekan les pripada odškodnina, ki jo določi oz. oceni cenilec ustrezne stroke. Pri tem se upošteva tudi Gozdni red. Odškodnina se izplača na podlagi odškodninskega zahtevka. Ali kdo sofinancira ali nudi posojila lastnikom zemljišč pod daljnovodi, ko se ti zaradi posekov odločijo gozd spremeniti npr. v travnik? OllO fl3 S11*0 KOV H d Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenijo predavanja KMI 1I|SMM,(V1I\KSM / \V(>1> _IJUBUANA_ Vsa kmetijska gospodarstva, posebno še liste, ki ste v okviru subvencij vpisali ukrepe SKOP (REJ, KOL, ETA, EK, TSA, S35, S50.....) vabimo na predavanja, ki bodo na naslednjih lokacijah. • petek, 11.3.2005, ob 10. uri - Lukovica, Kulturni dom - Hrušev ožig v travniških sadovnjakih (A. Caf) Oskrba v travniških sadovnjakih (A. Caf) • ponedeljek, 14.3.05, ob lO.uri - Moravče, Kulturni dom - Obnova travne ruše na trajnih travnikih A. Zavodnik - Prehrana krav dojilj (J. Slatnar) • torek, 22.3.05, ob lO.uri - Lukovica, Kulturni dom Gnojenje in oskrba tal (A. Zavodnik) Predstavitev posameznih ukrepov in njihove zahteve (P. Pirnat) Pogoji in določila pogodbe SKOP, ter vodenje evidenc (P. Pirnat) • četrtek, 31.3.05, ob 10. uri - Moravče, Kulturni dom Pravilna ureditev električne ograje za pašo govedi konjev in drobnice s prikazom postavitve (A. Zavodnik) • KOLOSE.I - Ljub^ana (SKOP) Sreda, 16.3.2005, od 9.00-12.00 in 13.00-15.30 Bolezni in korekcija parkljev pri kravah Plodnost pri kravah Bolezni vimena Kratka predstavite, kijih ponuja GSS.kis.si Kolobar in humus Intergrirana pridelava in kontrola Koruzni hrošč Četrtek, 17.3.2005, (9.00-12.00 in 13.00-15.30) Zdravstveno varstvo goved v ekstenzivnem pašnem sistemu Trženje sonaravno pridelanega mesa Drobnica Gnojenje in vzorčenje (v povezavi z. VVO) Predstavitev ekološkega kmetovanja S SEBOJ PRINESITE KMG-MID kmetije! Vsi prav lepo povabljeni! JANEZ OCEPEKing.agr., KSS Moravče V primeru kultiviranja daljnovodnih tras (sprememba gozda v travnik ali njivo) ELES subvencionira izvedbo v višini dvakratne cene poseka na m2, kot je sklenjeno v letni pogodbi z. zunanjim izvajalcem. Na koga se lahko obrnejo občani, ko željo dodatne informacije? Občanom lahko dodatne informacije nudim vsak delavnik med 7. in 15. uro na tel. številki 041-650-960. G. Černivcu sem se zahvalila za odgovore. Zdaj malo bolje razumem, zakaj je ta posek potreben in kako to delo poteka. Verjetno pa si bomo morali poiskati nova rastišča gob in tudi nekaj divjadi si bo moralo poiskati nova bivališča. JELKA LAH C 8 Novice iz Srečanje članov Z£KZ2 Že za konec lanskega leta načrtovano srečanje ekoloških kmetov je hilo realizirano šele v četrtek, 10. februarja 2005, ko smo se zbrali v KI) Moravče. Po uvodnem pozdravu predsednika Janeza Ocepka je sledilo predavanje. Pavla Pirnat, tajnica združenja in terenska svetovalka na območju Lukovica, je s pomočjo grafičnih prikazov predstavila rezultate ankete, ki jo je v jeseni pripravila za vse člane. Izvedeli smo kar nekaj zanimivih podatkov. Največ članov je iz občin Lukovica, Zagorje, Litija, Moravče in Šmartno pri Litiji- po tem vrstnem redu, in sicer največ iz. kmetij med 500-700 m nadmorske višine, kar je logično, saj so tu pridelovalni pogoji težji in intenzivna proizvodnja ne pride v poštev. Povprečna starost članov je 50 let. Glavna usmeritev kmetij je živinoreja, in sicer največ govedoreja z. največjim deležem dojilj in reje lelic in pa reja drobnice. Rastlinska pridelava je zelo majhna, vendar pa tembolj pestra. V ponudbi izdelkov je na prvem mestu jabolčni kis, nato pa suho sadje. Prodaja se vrši največ direktno na kmetiji, ekološko blagovno znamko Hioibapa uporablja 17,2 % anketiranih. Največ informacij kmetje pridobijo ob izmenjavi izkušenj, veliko pa tudi iz. revije liiodar. Tomaž. Močnik, strokovni tajnik in specialist za živinorejo ter svetovalec na področju gradenj nam je s slikovnimi primeri predstavil urejanje gnojišč, gnojnih jam in hlevov na ekoloških kmetijah v skladu z. novo zakonodajo. Prisotni smo nato imeli tudi priložnost za različna vprašanja in vzpostavitev problemov, vendar smo ugotovili, da so nekatere zahteve v praksi neizvedljive. Udeleženca sestankov Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Franc Ravnikar in Franc Možina sta še na kratko predstavila glavne obravnavane teme. Kaže, da je največji problem tržiti ekološko meso v trgovinah. Na končuje sledilo še družabno srečanje ob prigrizku, kjer smo ponovno izmenjali izkušnje, pridobili nekaj koristnih informacij in si vlili novega poguma za nadaljnje delo. FRANCKA TOMAN Ponovno zatrobi na glas Zatrobi na glas je bil naslov zanimive razstave v Etnografskem muzeju leta 2002, kjer je izdelovalec lesenih rogov Jože Setničar širši slovenski javnosti predstavil svojo zbirko lesenih, ročno izdelanih, unikatnih rogov (ž.e objavljeno v Mor. novicah, spomladi 2003). »Zatrobi na glas« pa je tudi naslov »Razstave atraktivne zbirke unikatnih lesenih rogov avtorja in rokodelca Jožeta Setničarja iz. Kresnic«, kot je bilo navedeno na plakatu, ki se je v zadnjih dneh januarja pojavil v litijski občini, pa tudi na Moravškem ga je bilo opaziti. Plakat je vabil na Otvoritveni koncert v počasli-, lev kulturnega praznika, ki je bil v avli Občine Litija, I. februarja 2005, oh IH.uri. Na razstavi unikatnih ■i lesenih rogov, ki je bila odprta do 7. februarja, je razstavil 100 instrumentov, ki jih je izdelal v svojem prostem času, približno 40 pa jih še hrani doma. V redni rabi - igranju na prireditvah- jih je okoli 10. Na otvoritvi razstave se je zbralo veliko ljudi, ljubiteljev taksne vrste glasbe in prijateljev nastopajočih, med obiskovalci pa smo opazili tudi g. Mirka Kapljo, župana občine Litija, ki je v svojem govoru poudaril, daje ponosen, da skupina Leseni rogisti predstavlja občino Litija v širši okolici (čeprav so rogisti tudi Moravčani) in da si želi še veliko medsebojnega sodelovanja. Občina Litija vsako leto v januarju gosti tudi prireditev Slovenec leta, na kateri je skupina Leseni rogisti ž.e kar abonirana. .lož.e Setničar je posebej za litijskega župana izdelal t.i. »županov rog«, na katerega pa bo moral župan še kar malo povadili. da se bo lahko »plesalo, kot bo župan igral.« Mag. Igor Cvetko, kustos in muzikolog v Etnografskem muzeju v Ljubljani, pa se je v svojem govoru pošalil, da je J. Setničar res posebnež.: sam izdela instrumente, sam poslovi razstavo in sam si tudi zaigra. Skupino Leseni rogisti je mag. Cvetko že predstavil na svetovni konferenci etnomuzikologov v Falunu na Švedskem, kjer je vzbudila veliko pozornosti. V kulturnem programu je poleg Lesenih rogislov sodelovalo tudi KPI) Kresnice z razstavo mozaikov, ki so jih izdelali mladi člani likovnega krožka KPI) Kresnice. Gostje so bile tudi članice ženskega pevskega zbora Kresnice, s katerimi so rogisti povezani na poseben način. Rogisti so se javnosti prvič predstavili prav na njihovem spomladanskem koncertu leta 199S. Čeprav je vsak leseni rog unikat, vsak drugače poslikan z. narodnimi motivi in vsak nosi tudi posebno ime(npr. Kampeljc, Kresniški dvojec, Kresniški tromblon,..), je na razstavi največ pozornosti vzbudil velikan - pravzaprav je bil to njegov »krst« -10,7 m dolg B-bas , narejen iz. borove veje. Jože je bor opazil na sprehodu v Svibnu, s prijateljem sla ga potem zelo težko s traktorjem pripeljala domov, tU je potem prešel v nadaljnjo obdelavo in nastal je takšen unikatni izdelek. Največ aplavz.a pa je skupina Leseni rogisti požela ob igranju skladbe »Rogovi pritrkavajo« (prav ste prebrali - rogovi, ne zvonovi), ki jo je posebej zanje napisal priznani glasbenik Julijan Slrajnar. Po kulturnem programu so se nastopajoči in obiskovalci še nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu in občudovanju lesenih mojstrovin izpod rok Jožeta Setničarja. BOŽENA GROBOUŠEK Moravske doline 9 M Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Kulturni praznik in pustne prireditve so se letos tesno prepletale, zato je bila osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku že v petek, 4. 2. 2005, v Kulturnem domu v Moravčah. V mesecu kulture in še posebno okoli kulturnega praznika se lotimo pregleda in ocen kulturnih dejavnosti tako v državi kot tudi v domači pokrajini. Naša občina se lahko pohvali s številnimi in izvrstnimi kulturnimi ustvarjalci z. mnogih področij kulture. Na kulturni prireditvi, ki stajo pripravila Kulturni dom in Občina Moravče smo videli in slišali mlade in malo starejše, ki .so .s pesmijo in z besedo počastili spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. S fotografsko razstavo Silva Slaparja, kije bila odprta v avli Kulturnega doma, se je prireditev začela. Pihalna godba Moravče je po uvodnih himnah, slovenski in evropski, zaigrala Bogatelo, kije donela veličastno in igrivo. Zupan Martin Rebolj je v svojem govoru pozdravil navzoče in spregovoril o pomenu kulture in kulturnega življenja v občini. Gledališka skupina učencev OŠ Moravče je pod vodstvom Brenarde Mal prikazala Prešernovo življenje v igri in besedi. Že znane vsebine so z domiselno režijo pritegnile zbrane poslušalce. Govorjeno besedo je z izbrano klavirsko glasbo spremljala osmošolka Noslja O šolnik. Njena inter- pretacija pa je bila nesporno predana in lahkotna kot tudi izbor glasbe, ki gaje oblikovala sama, tudi duet s Kristino Fale, mlado violinistko, ki vztrajno raste v veliko umetnico. Osrednji govornik prireditve direktor knjižnice Domžale Marjan Gujtman je na svoj prepričljiv, a umirjen način spregovoril o kulturnem prazniku, pohvalil je kulturno življenje v Moravski dolini in opozoril na prostorsko stisko knjižnice Moravče. V nadaljnjem programu je Bernarda Mal spregovorila z. avtorico Jožico Kališnik o knjigi in zgoščenki Kali Turk - Pustirica in ljudska umetnica. Jožica Kališnik je znana pevka in dobra poznavalka ljudske umetnice Kali Turk z. Vrhpolja pri Kamniku, ki je preživela trideset planšarskih let v Kamniško Savinjskih Alpah. Jožica Kališnik je zapela in recitirala nekaj pesmi in prestavila vsebino knjige, ki se uvršča v pomembne dokumente naše kulturne dediščine. 10 Novice iz Ansambel Toneta Rusa v Peeab V soboto, 29.januarja 2005 zvečer je v gasilskem domu v Pečali gostoval Ansambel Toneta Rusa.. Koncert tega narodnoz.abav-nega ansambla je v Peče privabil veliko obiskovalcev, tudi od drugod. Koncert je organiziralo Kulturno in športno društvo Peče. Ansambel sestavljajo štirje glasbeniki, ki poleg tega, da dobro obvladajo inštrumente (harmonika, kitara, kontrabas, bariton), tudi izredno lepo pojejo. Besedila njihovih pesmi so lepa, globoka. Nekatere pesmi so prav do solz ganile marsikaterega poslušalca. Prireditev je povezoval domačin, tudi sicer glavni pobudnik prireditve, Franc Lejevec, kije poskrbel tudi za smeh. Med odmorom so se predstavili mladi glasbeniki: harmonikarji Miha, Franci, Peter in sestri Ravnikar ter bratca Vode; eden od njiju ž.e spretno ubira strune na kitari. Kaže. da nam odličnih muzikantov tudi v prihodnosti ne bo manjkalo. Ker tovrstnih prireditev v Pečali ni ravno veliko, smo za mnenje o njej povprašali nekaj obiskovalcev: JOŽE, 53 let: Bilo je res lepo, sem še ves pod vtisom. Lahko hi jih še kar poslušal. MATEJA, 36 let: Lepo, čudovito. Sploh besedila so tako lepa in čustvena, da smo zraven kar malo pojokali. Res lep večer, ki bi ga bilo vredno ponoviti. ANDRAŽ, 7 let: Fino je bilo, najbolj pa so mi bili všeč »vici«. MARKO, 12 let.: Bilo mi je z.elo všeč, še najbolj zato, ker so moji Pesem Rada Kokalja Moravska dolina nam vsakič, ko jo slišimo, seže do srca. Avtor Rado Kokalj je izdal CD, na katerem so mnoge njegove znane pesmi. Bernarda Maljc s citrarjem in zapisovalcem pesmi spregovorila o njegovi mladosti in glasbenem ustvarjanju. Rado je znal odgovarjati v pristnih prispodobah in večkrat nasmejal pozorne poslušalce v dvorani. Nepozabno pa je bilo doživetje, ko Sta pesem Moravska dolina zapeli pevki Andreja Marolt in Julija Avbelj ob spremljavi citer Rada Kokalja. Kulturni večer so sklenile članice skupine Oda, ki so potrdile, da na prireditvah nikoli ne zmanjka lepih pesmi. Prešeren se je pred davnimi leti, ko so našo deželo teptali tujci, v svojih pesmih odločno uprl, da bi žrtvovali svoj jezik in ga spojili s tujci. Ljubezen do domače besede se krepi in na prireditvah, kot je bila ob slovenskem kulturnem prazniku, je slovenska beseda zažarela v vsej svoji lepoti. BOJANA DORIČ sošolci igrali na harmoniko in smo jih s prijatelji vzpodbujali. FRANC, 6S let: Nič me ne moti, da sem verjetno najstarejši obiskovalec, saj je koncert res vreden poslušanja. Zelo lepo je bilo. JOŽI, 40 let: Prvič sem v Pečali. Navdušena sem nad koncertom in izvajalci. Všeč mi je tudi voditelj in njegov domači humor. Preseneča me številnost obiskovalcev in akustičnost dvorane. Upam, da bodo mnenja, ki smo jih zbrali, vzpodbuda organizatorju, da še priredi kakšen tovrsten zabavni večer. JELKA LALlCjoto Tadej Gabršek Z Vrhpolj o dr. Prešernu Prva prireditev v letošnjem letu dramske skupine KUD Vrhpolje je bila ob slovenskem kulturnem prazniku. Pust je sovpadal s praznikom, ko se spominjamo smrti Franceta Prešerna. Zato je bila letošnja prireditev malo drugačna. Vsi nastopajoči so nastopili v pustnih maskah. Vezni tekst je tokrat napisala Mateja Kamenšek. Poleg dramske skupine (še Neva Pačnik, Kristina Cerar in Blaž Orehek) so nastopili tudi osnovnošolski otroci ter moški pevski zbor Vandrovčki, ki so z lepo slovensko pesmijo popestrili program. Vsa leta doslej smo deklamirali doktorjeve pesmi in zato smo se odločili, da ga letos počastimo s pesmimi še koga drugega. Do besede so prišli: Janez Menart, Vid Ambrožič, Edvard Kocbek ter Srečko Kosovel. Kajti drevo ne more rasti, kjer ni tal, kjer ni zdravih, močnih tal. In umetnik ne more vzklili, kjer ni naroda. In še so gozdovi in še so pokrajine naše in še živi narod in diha, o, naroda ni mogoče ubiti. (S. Kosovel) Skozi prireditev smo se spraševali o slovenski identiteti, kaj je prednikom pomenil slovenski jezik, vpliv Napoleona in Valentina Vodnika... Otroci so povedali, kaj jim dr. Prešeren pomeni, kaj jih je naučil. Pokazali so nam tudi, kako znajo plesati. Posebno zanimiv je bil ples na pesem Wild dance pevke Ruslane iz Ukrajine. Za zaključek prireditve pa smo skupaj zarajali. Vse pustne maske so se zbrale na odru in zaplesale. Prireditev smo resnično zaključili v vzdušju preganjanja zime z vsem spoštovanjem do našega dr. Franceta Prešerna, ki se je prav tako znal poveseliti ob veselih dogodkih, kar pust zagotovo je. NATALIJA BRODAR. KUD Vrhpolje Moravske doline 11 Naši učenci na tekmovanjih Februar je mesec, ko se za učence začne vrsto najrazličnejših tekmovanj, zato vam že lahko pišemo o njihovih prvih dosežkih. Tekmovali so v znanju angleščine. Sedem učencev je osvojilo bronasto priznanje in se uvrstilo na državno tekmovanje, kjer je učenec Marjan Kos prejel zlato priznanje, učenka Alja Črv pa srebrno. Tudi kemija učencem ni tuja. Na šolskem tekmovanju so tekmovali učenci osmih razredov devetletke, ki so osvojili sedem bronastih priznanj, štirje učenci se bodo udeležili državnega tekmovanja. Med tekmovalci osmih razredov osemletke so trije učenci prejeli bronasta priznanja, dva bosta sodelovala tudi na državnem tekmovanju. V znanju zgodovine seje izkazalo deset učencev. Le-ti so prejeli bronasta priznanja. Med njimi so se na državno tekmovanje uvrstili Dominik Štefan, Marjan Kos in Alenka Želez.nik. Izvedeno je bilo tudi tekmovanje v nemški bralni znački. Tekmovali so učenci od petega do osmega razreda. Osemnajst učencev je prejelo zlato priznanje. Da je šola res Vesela šola so dokazali učenci, ki SO tekmovali v Veseli šoli. Na razredni stopnji je enajst učencev prejelo bronasto priznanje in se uvrstilo na regijsko. Na predmetni stopnji pa je bronasto priznanje prejelo 52 učencev. Vsi ti so se uvrstili tudi na regijsko tekmovanje. Učenci pa niso le odlični v znanju iz zgodovine, kemije in drugih predmetov, pač pa lepe uvrstitve dosegajo tudi na športnih področjih. Njihovo celoletno treniranje se kaže tudi po lepih uvrstitvah na tekmovanjih. Tako so fantje na tekmovanju domžalske regije dosegli odlično prvo mesto, prav tako so bila na prvem mestu v tekmovanju v odbojki tudi dekleta. Oboji so se uvrstili na tekmovanje moravške - kamniške - domžalske regije, kjer so dekleta dosegla tretje mesto, fantje pa drugo mesto, ki so se zato uvrstili tudi na državno tekmovanje. Dekleta so se udeležila tudi regijskega tekmovanja v rokometu in osvojile so tretje mesto. Prav vsem tekmovalcem za resnično lepe uspehe iskreno čestitamo in jim želimo veliko znanja in sreče tudi na naslednjih tekmovanjih! BETKA GORJUP ŠOLSKI KO UDAR • 28. 02. - 06. 03. - zimske počitnice • 10. 03. - zaključek 2. ocenjevalnega obdobja • 17.03. - govorilne ure Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. Sedma premiera gledališke skupine KID Limbar O kvaliteti življenja odločaš sam Moravče, 29. in 30. januar 2005 KID Limbar je po enoletnem neprostovoljnem »oddihu« ponovno začutilo veliko abstinenčno krizo po gledaliških deskah in se kljub sprejetju njihove glavne režiserke in tudi pisateljice besedil (Umetnik na poi-skanju in Razkritja na gori Limbarski) Milke Novak dveh novih družbenih funkcij, in sicer županske nato pa še evroposlanske, odločilo, da znova stopi na oder z. besedilom avstrijskega dramatika Johanna Nepomuka Nest roya (I SOI -1862), najuspešnejšega predstavnika dunajskega ljudskega gledališča, kije dunajsko burko preoblikoval v družbeno kritično komedijo nravi. Njegove igre so bile polne zajedljivega posmeha, satiričnega besednega humorja, mimičnih dialogov in življenjskih metafor. Ustvaril je več kot 80 iger, od katerih se jih je ohranilo 76. Znana je njegova komedija Lumpacij Vagabund, ki so jo slovenska amaterska gledališča že pogosto uprizarjala, tudi moravško leta 1970 v režiji profesorja Janeza Vreska. Od takratne igralske zasedbe še živijo Franc in Peter Novak, Andrej Grilj, Miro Capuder, Marija Biz.ilj (Grilj), in Joža Grilj (Rotar). Živ pa je tudi spomin takratnih gledalcev, ki so z. veseljem primerjali takratno in sedanjo uprizoritev. Tokrat je besedilo priredil Lojze Štefan, pri režiji pa se je trudila Fani Capuder. Na videz, preprosta zgodba treh rokodelcev Lima (mizar, Avguštin Fale), Ši-vanke (krojač, Alojz. Štefan) in Kneflre (čevljar, Franc Slapar), ki se potikajo po svetu vsak s svojo usodo in se srečajo. Preživijo lep večer v gostilni (Darja Lavrič, Janez. Cerar), v katerem razkrijejo svoje tegobe: izgubljena ljubezen, pijančevanje in lahko življenje. Sanje jim prinesejo srečne številke glavnega dobitka na lotu. Izkupiček si razdelijo, se raz.idejo po svetu in se dogovorijo za ponovno srečanje čez. leto dni. Lim se vrne k mojstru Metlarju (Andrej Grilj), v čigar hčer je zaljubljen, tudi ona vanj, saj ji je rešil življenje pred očetovo jezo, a ga je ljubosumje in sramežljivost odgnala v svet. Ko se vrne, z. nekaj zapleti vendarle osvoji svojo Pepco (Fani Capuder), se z njo poroči in edini od trojice denar pametno naloži. Šivanka denar zapravi za lahko življenje z. lepimi damami (Ro-zala Novak in Klara Štefan), Knejtra pa veseljači, se kdaj stepe in zapravi vse. Po letu se snidejo, si povedo, kako Živijo, a kljub velikemu Limovemu trudi oba prijatelja vztrajata na svojem, pri pijančevanju in lahkem življenju, saj je Življenje vendar prekratko za tradicio nalne stvari kot so družina, zaslužek, delo,... Tu pa se za gledalca začne nova pot, ki jo mora prehoditi sam, saj je sporočilo iz naslova pravica in dolžnost posameznika. Le sreča je, če ti kdo ponudi roko, ko toneš v prepad z. gotovim koncem hitreje, kot bi bilo treba, tvoja odločitev pa je, ali se je oprimeš ali ne. Tudi tokrat gre pohvala že izkušenim igralcem, ki znajo govorico obraza, telesa in govora preliti v komičnost igranega, kol tudi izdelovalcem scene Janezu in Marku Majdiču ter lilaž.u Slaparju, maskerki in koslumografinji Veri Slapar ter šepetalkama Pepci Urbanija in Boži Cerar, ki nista imeli resnega dela. Ljubitelji gledališča že čakamo na novo premiera. MAL, joto Milan Kunavar 12 Novice iz Pogovor z Radom Kokaljem, kulturnikom z veliko začetnico, kije v samozaložbi izdal zgoščenko Moravska dolina. Zgoščenka prinaša 10 njegovih pesmi, ki so jih uglashili priznani slovenski skladatelji. Prav ta njegova »velika poteza«, pa nas je spodbudila, da pokukamo v njegovo bogato življenje. So kraji in ljudje, ki so prepoznavni na nenavaden način »Tam je moravška dolina in misli mi k tebibeže...« Le kdo ne pozna te pesmi? Malokdo pa ve, da je avtor te pesmi prav Rado Kokalj, ki jo je napisal že pred več kot petintridesetimi leti. Samo tisti, ki mladost preživi v Moravski dolini lahko tako močno izraža svoja čustva, da nastane uspešnica. Rojen sem bil na domačiji pri Korlnu na Vrhpolju kot četrti otrok od sedmih. V družini smo v zimskem času pletli slamnate kite za prodajo, ličkali koruzo, delali košare in koše za potrebe na svojem domu, ob tem pa smo vedno prepevali ljudske pesmi. Doma so imeli tudi zelo stare citre - Bordunske citre, s katerimi je bilo možno enostavno igranje in spremljanje petja. Od teh časov dalje sem čutil veliko ljubezen do citer, ljudskega petja in z.birateljstva. Osnovno šolo sem obiskoval na Vrhpoljah, vsa kasnejša znanja pa sem pridobival znanje s študijem ob delu in dokončal višjo komercialno šolo. In iz tega obdobja je ta znana pesem o lepotah naše doline, ki tudi turistično promovira Moravsko dolino. Ni iz otroških let, pač pa je nastala malo kasneje. Ko sem odšel na delo v Kranj, sem imel domotožje po starših in rodnem kraju. Bilo mi je zelo hudo in takrat je nastala ta prelepa pesem, ki je ponesla Moravsko dolino po vsem svetu. Poseben pečat pusti vredno obdobje vojne. Na začetku narodnoosvobodilne vojne sem dobil poziv za nemško vojsko, zato sem se skril v bližnji gozd in nato pobegnil k partizanom. Bil sem v terenski četi Kamniško-Zasavskega odreda, ki je bila eno največjih bitk na Oklem pri Ihanu, kjer so nas obkoli Nemci, tam je padel moj brat Stane, sam pa sem bil ranjen. Uspel sem se rešiti iz. obroča. Kako so potekala vaša aktivna delovna leta? Po vojni sem se zaposlil v Iskri elektro-mehanika Kranj, kjer sem delal do upokojitve. Stanoval sem v Kranju in se pogosto vračal domov k svojim staršem. Kjerkoli sem hodil, povsod sem zbiral vse, kar je bilo zapisano ali kjer je bilo naslikanega o moravški dolini. Zbral sem veliko starih razglednic Moravč in okolice - približno sto petdeset. Našel in odkupil sem tudi zelo star zemljevid, kjer je prvič zapisana Moravška dolina in Moravsko hribovje. Veliko zapiskov sem zbral o znanih Moravčanih. To bogato in zgodovinsko pomembno zbirko sem poklonil Občini Moravče. Zadnjih petnajst let pa ponovno živim na svojem domu na Vrhpoljah. Verjetno je zelo malo Slovecev, ki ne poznajo glasbenika, citrarja Rada Kokalja. Napisal sem okoli slo pesmi, jih zbral v knjižico, vse pesmi so tudi uglasbene. V samozaložbi sem izdal svoje pesmi na CD Z. naslovom Moravška dolina. Trideset let sem prepeval v kvartetu Zvonček in skupaj z. ansambloma Rudija Bardorferja in Mihe Doliana ponašal Moravsko dolino po Evropi in Ameriki. Imam tudi zbirko citer: koncertne, kitarske, klavirske, mandolinske, violinske, bordunske. Svojo ljubezen do citer sem začel prenašati tudi na mlajše in starejše rodove. Sedem let sem imel šolo učenja na citre v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer so se številni učili igranja slovenskega ljudskega inštrumenta. Kljub osemdesetim še vedno radi sodelujete na vseh prireditvah v občini. Večkrat so me že povabili župani, društva in posamezniki, ki znajo ceniti kulturno dediščino in slovensko ljudsko izročilo. Z veseljem sodelujem. Rado, še na veliko skupnih srečanj, veliko kulturnih užitkov, na vaše zdravje ter na našo zahvala za sodelovanje v pogovoru in za vse kar ste storili za kulturno življenje naše občine, upam, bomo kmalu dvignili kupico, da nazdravimo. BRANKA BIZJAN Slovenski kulturni praznik Ob kulturnem prazniku H. februarju smo se tudi na osnovni šoli spomnili pesnika dr. Franceta Prešerna. Njegovo življenje in delo so nam izvirno in zanimivo osvetlili učenci predmetne stopnje pod vodstvom Bernarde Mul. Predstavili so nam delčke iz. njegovega življenja, nekaj njegovih pesnitev, primerno razpoloženje pa so nam pričarali zvoki klavirja pod spretnimi prsti pianistke učenke Naslje Osolnik in violinistke Kristine Fale. Posebno navdušenje med učenci pa je bilo namenjeno Alojzu Štefanu ter Roz.ali in Klari za odigran odlomek iz. veseloigre Lumpacivagabund, ki so jo pre-mierno uprizorili člani KID Limbar pred tednom dni. Šola se zahvaljuje Občini in Kulturnemu domu z.a uporabo dvorane in tehnično pomoč. Moravske doline 13 Iz zakladnice ljudskega izročila Pust s trudom ohranjamo Pust je bil včasih začetek novega leta in praznovanje pomladi. Praznovali so ga že v času starega Rima, sledi keltskih in ilirskih šeg, ki so se mešale z običaji slovanskih prednikov pa najdemo tudi v pustnih obhodih z maskami, ki so bili v čast bogovom za novo leto, ki je prineslo daljši dan, več toplote in svetlobe. Pustne šeme so preganjale zimo, pele in plesale za dobro letino, predvsem za debelo repo. Pust se vedno gre najbolj od ust najmlajšim Tudi v letošnjem letu je bila v Kulturnem domu Moravče organizirana pustna prireditev z. naslovom »Otroški pustni ž.iv-ž.av«, ki ga je letos animacijsko vodila vokalna skupina Krila. Znano je, da je okoli pusta še največ veselja pri otrocih, ko se za nekaj ur našemijo in si tako dajo z. novo podobo malo duška. Organizator Občina Moravče-Kullurni dom tako že nekaj let pripravlja to rajanje, kije iz leta v leto bolj obiskano. Najmlajši se srečajo s svojimi vrstniki, medtem ko starši, ki so jih seveda našemili, primerjajo svoje ustvarjalne sposobnosti in izvirnost. Priznati je potrebno, da so nekateri pravi mojstri v izdelovanju kostumov in mask. Smisel vsega je tudi v tem, da vsaka maska nekaj predstavlja in ima svojo sporočilnost. Po nekaj skupnih plesih je sledil mimohod vseh mask, katere so morale povedati, kaj predstavljajo. To je bil potreben podatek za ocenjevalno komisijo, ki so jo sestavljali starši. Letos je bila zima skopa s snegom, saj ga je nekaj nasuta prav pred pustom, tako da so ga bili otroci in maškare prej vesele, kot da bi želele zimo pregnati. Stari pregovor pravi: »Kdor se za pusta ne naje, bo vse leto stradal.« Tega se ljudje držijo tudi danes, saj so na praznični mizi vedno krofi, svinjsko meso in ocvirkova polica. Zal pa opažamo, da je maškar vse manj, čisto pa so v naših krajih pozabili na pokopavanje pusta po vaseh, kar je v starih časih v resnici pomenilo, da pokopavajo starko zimo. BRANKA BI/JAN Po medsebojnih usklajevanjih je komisija določila tako imenovane finaliste, ki so se uvrstili v finalni izbor. Prireditev nikakor nima tekmovalnega značaja, ampak čas pustnih norčij se mora čutiti v napetosti izbora, kije hkrati tudi vzpodbuda za naslednje leto, da bodo maske še lepše in še bolj izvirne. Po mnenju komisije staršev je le-ta najbolj izvirnim maskam podelila sladke in vitaminsko bogate nagrade vsakoletnih donatorjev. Na koncu so bili vsi zadovoljni, da je prireditev uspela. Med drugim se za naslednje leto poraja vprašanje, da bi bila preti otroškim pustnim živ-žavem sprevod vseh mask skozi občinsko središče, ki bi tako še dodatno obogatila prireditveno dejavnost v sami občini. Pred leti je bil sprevod ž.e organiziran. Morda bodo društva v občini ugriznila v to organizacijsko jabolko in pripravila še bogatejši prireditveni utrip v občini. Organizator se iskreno zahvaljuje obema donatorjema, Kavarni Detelca in prodajalni sadja Avokado, ki vsako leto razveselila najmlajše s sladkimi dobrotami. Tudi v naslednjem letu se priporočamo za sodelovanje. MILAN KOKAUJolo Miha Kokalj 14 Novice iz Pustovanje na Ptuju Moravski upokojenci so 5. februarja letos prvič obiskali mesto Ptuj in se pridružili pustovanju z. geslom »Pust odganja zimo«. Tradicionalnega pustovanju - karnevala - se je udeležilo 2000 mask, med njimi tudi več kot 400 kurentov, ki se preganjali zimo in poskrbeli za dobro letino. Za nami je čas pustovanj, ko si radi nadenemo pustno masko in se pokažemo v povsem drugačni luči kot v vsakdanjem Življenju. Tako so se našemili tudi člani DU Moravče in za izvirne maske prejeli tudi simbolične nagrade. Upokojenci so tako preživeli pustno soboto v lepem sončnem in hladnem vremenu ob ogledu mesta in se priključili razposajenim maškaram. Potovanje je bilo lepo doživetje, družba in vodička Sonja pa enkratna. po Zffpisu Jožeta Novaka Fotografsko oko Je pusto/ utrip no Vrhpol/ah zabeležilo tako: Dobra organizacija, a majhna udeležba Domišljija za izdelavo mask skromna ■JJlllHl t, . Foto: Darinka Grum Pust krivih ust pokopan Letos je bil na pustni torek dela prost dan, saj smo prav ta dan praznovali kulturni praznik in zato je bilo še toliko več časa za pustne norčije. Pust je zaznamovan s kroji in pisanimi, norčavimi maškarami, saj nam pust za ta dan odpusti vso norčavost in si lahko, čeprav le za en dan, tisto kar želiš biti. Pust in maškare pa nenazadnje tudi ponazarjajo običaje in to tiste lepe, kijih v tem hitrem tempu življenja, kar nekako pozabljamo. Od naših babic in dedkov zvemo marsikatero okroglo in tudi to, kako je bilo nekoč na pustni dan in tudi dan po njem, ko so na pepelnično sredo, to je dan po pustnem torku, »pokopavali« pusta. Marsikdo je na ta običaj že skoraj pozabil in tako ž.e tone v poz.abo. Da pa temu ne bi bilo tako, se običaj »po-kopavanja pusta« ohranja s posameznimi zanesenjaki, še posebno v hribovitem predelu, tam kjer nam pogled ž.e objame Zasavje. Med njimi je naš krajan Hrane Močilnikar iz. Zg. Prekra. Z navdušenjem, da se običaj ohrani, je pritegnil še nekatere krajane in bili so si enotni, daje pusta potrebno za eno leto pač »pokopati«. Ni jim bilo žal časa in dela, ki so ga vložili v to, da se običaj ohrani in da se pust »pokoplje«. Lepega pusta, kije bil pripravljen za »pokop«, je spremljala harmonika in za razliko od starih časov, ga niso vozili Z vozom kot nekoč, temveč kar na strehi Hranetovega avtomobila. Tudi v Moravčah in okolici je bilo moč videti pusta, ki je bil pripravljen na to, da za leto dni zapusti naše kraje. V večernih urah pepelnične srede je ob zvokih harmonike nekje našel mir z.a eno leto, kje - tO pa ve le Brane in tisti, ki SO pusta ta dan spremljali. Vsem tistim, ki ga nismo, pa je lahko žal, saj je tO lep običaj, ki bi ga bilo dobro ohraniti tudi z.a rodove, ki prihajajo z.a nami. Branetu in vsem, ki so mu pomagali, hvala z.a trud in veselje, ki smo ga bili deležni nekateri krajani in tudi nekateri Moravčani z Željo, da pri ohranjanju tega in tudi drugih običajev sodeluje čimveč krajanov. In prav od njih je odvisno, koliko časa bo izročila pusta v naših krajih še životarilo in kdaj bo zaživelo. IVICA ZUPANČIČ Zimski Rokovnjaški pohod2005 Planinsko društvo Blagovica je organiziralo planinski, tradicionalni Rokovnjaški pohod, ki je bil v nedeljo, 23.januarja. Pohoda seje udeležilo preko 70 pohodnikov, med njimi kar veliko število iz. našega planinskega društva Moravče. Start je bil v Blagovici ob 7.30. Ži> kar na začetku se je začela strma pot vzpenjati na Golčaj. Prileglo se nam je malo počitka, nekateri so si iz. nahrbtnika pripravili zajtrk, nekateri »privezali dušo«. Pot smo nadaljevali mimo vasi Barje, od tam pa po najlepši planinski poli na Doline. Pogled na Kamniške in Julijske Alpe, z. mogočnim očakom Triglavom je bil enkraten. V Dolinah smo se ustavili, se okrepčali s toplim čajem in z. dobro domačo polico gostitelja. Sledila je dolga pot proti Trojanam. Nekaj časa se je dolga kolona planincev vila po < esli do Trojan, nato pa smo krenili po poli navzgor v prostrani gozd. Zasnežena in ledena gozdna pol nas je popeljala na 957 m visoki Špilk (Sipek). Strma pot nas je pošteno segrela. V bivaku smo se vpisali, nato krenili navzdol do planinske koče Kekec. Tu nam je gostitelj ponudil čaj. Malica iz nahrbtnika se nam je ž.e pošteno prilegla. Po isti poti nazaj smo prišli do spomenika padlih borcev na Špilku, nato pa krenili navzdol mimo zaselkov do Blagovice. Tudi tu nas je gostiteljica pričakala s toplim čajem ter domačimi dobrotami. Zadovoljni smo se vračali polni lepih vtisov in novih spoznanj. Tokrat sem se pohoda udeležil petič. Z nekaterimi smo ž.e kar stari znanci. Rad bi se zahvalil organizatorjem pohoda PD Blagovica in vsem, ki ste nas tako lepo sprejeli in pogostili. Hvala in nasvidenje spet drugo leto! ANTE PAJK. PD Moravče Moravske doline 15 Občni zbor društvo krajanov Sp. in 2g> Tuštanj V soboto, 22.01.2005, smo se na rednem občnem zboru zbrali krajani Spodnjega in Zgornjega Tuštanja. Tokrat smo si za kraj zbora izbrali zaščitni znak našega kraja - grad Tuštanj. Občnega zbora seje udeležilo preko HO članov in gostov, z. veseljem pa smo pozdravili med nami župana občine Moravče Martina Rebolja s soprogo in druge goste. Vodstvo društva je podalo poročila o delu v minulem letu. Ugotovljeno je bilo, da so bila izvedena vsa načrtovana dela razen del asfaltiranja cest zaradi nepridobljenih soglasij. Spomladi je društvo izvedlo čistilno akcijo, s katero so se že začele priprave na prvomajsko srečanje na gradu Tuštanj, ki nam je v preteklem letu na zadovoljstvo vseh res dobro uspelo. Tradicionalno prvomajsko srečanje, kije v našem planu najpomembnejše ne bi bilo tako uspešno brez. prizadevnih članov in prijateljev društva. Veliko so pripomogli tudi številni sponzorji. Uspešnost prvomajskega srečanja je botrovala temu, da smo lahko tudi v nadaljevanju leta izpeljali zadane si projekte. Razširili in povezali smo javno razsvetljavo. Zastopali društvo in občino Moravče na Evropskem shodu oldtimerjev v Lenartu, na srečanju starodobne kmetijske tehnike v Jablah, tema rally-ju sodobnih avtomobilov v Kamniku. V septembru smo organizirali izlet po soški dolini za člane in prijatelje društva. Po odzivih udeležencev lahko rečemo, daje bil tudi to naš uspešen projekt, ki nam omogoča, da se družimo in obenem spoznamo nove kraje naše domovine. Nadaljevali smo z. obnovo vodovodnega sistema v Tuštanju ter poskrbeli za boljšo požarno varnost. Ob zaključku del na vodovodnem sistemu smo pripravili srečanje za vse, ki so pri tem projektu sodelovali. Ob koncu leta smo postavili tudi dve novoletni jelki (na začetku in koncu Tuštanja), izdali koledar, obiskali in obdarili vse sponzorje in prijatelje društva. V nadaljevanju je predsednik društva Franci Cerar predstavil tudi plan dela za leto 2005. Najprej želimo izvesti čistilno in delavno akcijo, glavna naloga je spet prvomajsko srečanje. Občni zbor PO Moravče PD Moravče se je skrbno pripravljalo na Občni zbor članstva. Ta je bil v petek. 21. januarja 2005. V Kulturnem domu v Moravčah. Po zapeti slovenski in planinski himni je navzoče pozdravil predsednik PD Moravče Janez Jesenšek. Predlagal je dnevni red in delovno predsedstvo Občnega zbora. V delovnem predsedstvu so bili: Niko Capuder. Urša Jamšek. Ante Pajk in Marija Gotar. Člane so soglasno potrdili. Dnevni red je obsegal 7 točk. in sicer pozdrav, potrditev organov občnega zbora, poročila o dejavnosti v preteklem letu, razprava in potrditev poročil, volitve, predstavitev letnega načrta dela in razno. Sledilo je poročilo predsednika PD Janeza Jesenska. Seznanil nas je z delom in nalogami društva v minulem in v tem letu. Pohvali/ je visoko aktivnost članov pri gradnji doma in se vsem zahvali/. Poročilo je podal tajnik PD Leon Lavrič. O delu z mladimi planinci planinskega krožka OŠ Jurija Vege Moravče sta poročala Marija Gotar in Ante Pajk. Za delo markacistov je poročal Marijan Gril. Opisal je delo in trud, saj so opravili 202 uri dela. Jurček Novak je poročal o opravljenem delu gradbenega odbora. V poročilu je navedel število ur opravljenega dela pri gradnji doma ter darovanja. Vse skupaj znaša 5.173 600.00 SIT. Slišali smo, kako je bilo s finančnim poslovanjem: s prihodki in odhodki v preteklem letu. Poročal nam je tajnik. O delu nadzornega odbora je poročal njen predsednik Niko Capuder. Izrazil je vse pohvale dela blagajničarke Valerije Klopčič. Sledila je razprava in potrditev poročil. Člani zbora so jih soglasno potrdili. Navzoče Nadalje želimo hidrante opremiti z omaricami, cevmi in ostalo opremo, izboljšati pretočno tlačne razmere in požarno varnost na območju kraja, kjer to še ni zadovoljivo rešeno. Po strokovnih ocenah se bomo lotili sanacije že asfaltiranih cest, udeležili se borno povork in raznih shodov oldtimerjev, organizirali izlet, postavili novoletne jelke in na koncu organizirali občni zbor. Sledila so poročila blagajničarke in tajnice, predsednikov gradbenega, in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Ob koncu uradnega dela so nekaj besed spregovorili tudi naši gostje - člani drugih društev in seveda gospod župan. Po uradnem deluje sledil kulturno zabavni program, v katerem so nas navdušili s petjem mladi krajan Tuštanja Matjaž Pirnat, z igranjem na harmoniko Alen Cerar in Andrej Svetlin. Za posebno vzdušje pa je poskrbel tudi lastnik gradu Peter Pirnat, ki nam je oh spremljavi zapel nekaj lepih napevov. Za presenečenje večera pa smo v goste povabili humorista Brujdimirja s svojo soprogo, ki sta nas nasmejala in nam popestrila večer. Sledila je večerja, za katero so poskrbeli gostoljubni lastnik gradu s svojo družino. Bilo nam je v veselje in ponos, da smo bili lahko gostje v tem enkratnem kulturnem spomeniku. V prijetnem klepetu je minil preostanek večera in lahko rečemo, da je bil to res prijeten večer. Krajani Zgornjega in Spodnjega Tuštanja vabimo vse, da se tudi letos udeležite tradicionalnega prvomajskega srečanja na gradu Tuštanj, ki bo letos že dvanajstič. MARJAN HUMAR je pozdravil župan občine Moravče Martin Rebolj. Opisal je lepoto planin, skrb za varnost v planinah, tudi sam je reševal planince. Opisal je pomen planinskega doma v Moravčah. Občni zbor so pozdravili predstavniki drugih planinskih društev, med njimi: PD Zagorje, PD Komenda, PD Blagovica. PD Litija. DK Tuštanj. Vsi so bili enotnega mnenja: pogumno in uspešno delo pri izgradnji doma. Opazili so. da je veliko mladih planincev, pohvalili so mentorja, kar je optimistično. Zaželeli so uspehov in varen korak v planine. Planince je pozdravila tudi nekdanja županja Milka Novak. Zaželela je. da bi čim prej končali z izgradnjo planinskega doma. Poslanec državnega zbora Franc Capuder je opisal in pohvalil pomen vključitve mladih. Sledilo je podelitev priznanj mladim planinskega krožka OŠ Jurija Vege Moravče, mentorja planinskega krožka Marija Gotar in Ante Pajk. V programu so nastopali MPZ Tine Kos pod vodstvom Mira Capudra ter učenki 4.a Marija Štefan in Katarina Jamšek. Izvedli smo volitve. Za predsednika planinskega društva srno soglasno ponovno izvolili Janeza Jesenska, tajnika Leona Lavriča in nov upravni odbor. Soglasno so potrdili razrešnico staremu odboru. Predsedujoči je predlaga/ ob potrditvi izvolitev novega članstva. Predlog je bil soglasno sprejet. Na koncu so bila podeljena bronasta, srebrna, zlata priznanja članom PD za delo pri planinskem domu za število opravljenih ur ter priznanja PZS. Priznanja je podelil predsednik PD Moravče. Prebral je plan pohodov za leto 2005. Ob koncu se je zahvalil za vse delo in zaželel še nadaljnje sodelovanje. ANTE PAJK 16 Novice iz Kaj delajo ženske v organizaciji RK? Gospa Pavla Lebar je predsednica organizacije RK Vrhpolje že skoraj desetletje. Skozi vse leto se trudi starostnikom in invalidom ustvariti kakšen lep trenutek. Največ truda je vloženega v konkretne akcije, kot so novoletna obdaritev, oktobrska srečanja za krajane, izvedba materinskega dne, konkretna pomoč socialno šibkejšim s prehrambenimi paketi, krvodajalstvo ... Pri tem mi pomagajo številne prostovoljke iz bližnjega okoliša: Fani Pučnik, Štefka Trdin, Anka Uštar, Angelca Lenček, Belka Planine, Marija Kamenšek, Minka Rožič, Ivanka Kokalj, Ančka Cerar in Stanka Zaje. Res vam ne zmanjka idej za organiziranje prireditev. Ne gre le za prireditve, pač pa tudi za stike s posamezniki, s tistimi, ki so starejši od 65 let in težje gibljivi. Starejši so še posebej veseli našega novoletnega srečanja. Ženske, ki SO pripravljene skrbeti za »svoj teren«, vselej povedo, da so jih ljudje veseli in so zelo dobrodošle. Marsikomu pomeni novoletni pogovor veliko več kot kakršno koli darilo. Rekla hi, naj vam zdravje dobro služi, da boste še dolgo aktivni. Ni se mi treba bati za prihodnost aktivnosti RK. Že sedaj mladina sodeluje z. nami. Pripravlja nam kulturni program, naredijo čestitke, pripravljajo paketke ... Najmlajši to delajo S pravim veseljem in spoštovanjem do tistih, ki jim je njihov izdelek namenjen. Glede na to, da je Vrhpolje na podeželju, se mi zastavlja vprašanje, kakšno je sodelovanje s Karitasom. Na tem območju smo se že pred desetletji ogreli za RK in mu ostali zvesti. To pa ne pomeni, da gre za politično usmeritev. Pomagamo tistim, ki so tega potrebni, ne glede na to. kdo so. In H L, 5 Ji kar se tiče podeželja: na deželi imamo čas ob nedeljah. Zato se npr. naša vsakoletna oktobrska srečanja pričnejo vedno s sv. mašo in nadaljujejo s kulturnim programom in družabnim srečanjem. To je sodelovanje vseh generacij brez razlik. Vabimo starejše od 65 let. Mislim, da dobi vsak vabilo, če pa je slučajno kje kdo, ki se nam je ■•izmuznil« iz evidence, lepo prosimo, da se nam javi in nam pusti svoje podatke, da ga bomo lahko obveščali in vabili na srečanja. Zimsko spanje se umika pomladnemu prebujanju. Ta.čas je kot nalašč za krvodajalsko akcijo. Veseli smo mladih, ki so se že vključili in skupaj z. nami darujejo življenjsko potrebno tekočino. Nekaj članov je. ki so že dvajset ič darovali kri. Za tako majhen kraj kot je Vrhpolje z. okolico je 15 ali več darovalcev kar nekaj. Vsem darovalcem bi se rada še posebej zahvalila za njihovo nesebičnost. Marca bo zopet veselo za materinski dan. na katerega povabimo vsč žene in seveda tudi može. Tu nimamo starostne omejitve niti omejitve po spolu. Mladi pripravljajo zabavno-kulturni program. Najprej to, potem pa je več družabnosti. Še sama zaigram harmoniko in se vsaj malo zahvalim tistim, ki pomagajo, da se stvar lepo izpelje. Zahvala tudi vam za vse, kar naredite za bližnjega. DARINKA GRUM Občinska - krajevna organizacija rdečega križa v Moravčah ponovno deluje Na pobudo župana občine Moravče Martina Rebolja se je dne, 9. februarja 2005, ob 19. uri v gostilni "Kavka" sestal iniciativni odbor za oživitev aktivnosti Rdečega križa Moravče. Na ustanovni seji, na kateri so bil prisotni: župan Martin Rebolj, predstavnik Območnega združenja RK Domžale Brane Kosmač, dosedanji predsednik Občinske - krajevne organizacije RK Moravče Franc Bratun, Andreja Rebolj, Emil Ia'-mut. Roman Cerar, Romana Cerar, Joži Jerman, Franc Kmetic, Slavka Kokalj, Stane Ravnikar, Vojka Rebolj, Romana 1'rosenc, Špela Igrec in Primož Meglic. Franc Brate je razložil, da v letu 2004 Občinska krajevna organizacija RK v Moravčah, razen krvodajalske akcije, ni delovala in da si želi izpreči kot predsednik ter prepustiti delo novemu, svežemu vodstvu, da želi biti razrešen. Prisotni so se strinjali z. razrešitvijo in v nadaljevanju izvolili nov odbor Občinske - krajevne organizacije RK Moravče: Franc Brate (za krvodajalske akcije). Kristina Joger, Slavka Pustotnik. Franc Kmetic, Joži Jerman, Emil Lemut, Slane Ravnikar, Roman Cerar, Vojka Rebolj. Romana Cerar, Primož Meglic, Ivanka Kocjančič, Miro Ribič, Anton Pajk, k odboru pa seveda v prvi vrsti sodila obe patronažni sestri. Za predsednico OORK Moravče je bila izvoljena Andreja Rebolj, po poki it u medicinska sestra, za tajnico Slavka Kokalj in blagajničarko Romana Prosenc. Vsi so po funkciji tudi člani občinskega odbora. Prva aktivnost, ki jo bo organiziral občinski -krajevni odbor RK Moravče ho brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi za vse, ki si bodo to želeli, in sicer dne, 9. aprila 2005, od S. do 10. ure v prostorih Vegove 7 oh sejni sobi OS. Vsekakor se je dobro zavedati nujnosti preventivnih pregledov. Zato vam novoizvoljeni odbor Občinske krajevne organizacije RK Moravče toplo priporoča, da si vzamete čas in storite tudi nekaj zase. Odbor Povzpeli smo se na /2/9 m visoki Kum V januarju je organiziran tradicionalni pohod na Kum. Vsako leto je več udeležencev planincev. Prihajajo z vseh PD Slovenije. Nekaj pohodnikov je bilo celo iz Prekmurja, Dolenjske, s katerimi se vsako leto srečujem. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo preko 6000 pohodnikov. Zasnežen in obdan z meglo nas je mogočni Kum, »kralj« Posavskih vrhov sprejel v svoje okrilje. Strma, ledena in zasnežena pot se je dvigala nad megleno zasavsko pokrajino. V planinskem domu na Kumu smo se vsi premraženi ogreli, prejeli priznanja za ves trud, oziroma pohode. Veseli smo bili, da smo ponovno prišli na cilj. Zadovoljni smo se vračali nazaj v dolino s prijetnimi planinskimi doživetji! ANTE PAJK, PD Moravče Moravske doline 17 MOJA DOLINA NA DLANI z etnološkimi značilnostmi MORAVSKI GOVOR Slovenski jezik je sicer eden izmed najmanjših slovanskih jezikov, saj ga govori 2-2,5 milijona Slovencev doma in v tujini, pa vendar je narečno najbogatejši. Fran Ramovš je pred sedemdesetimi leti naštel 46 dialektov (ali narečij) in ji razvrstil v sedem dialektičnih baz. Danes strokovnjaki govorijo o osmih narečnih skupinah: I. koroška, 2. primorska, 3. rovtarska, 4. gorenjska, 5. dolenjska, 6. štajerska, 7. panonska in 8. kočevska. Le te pa se nadalje delijo še na več narečij ali govorov. Začetek narečne členitve bi lahko bil že z naselitvijo Alpskih Slovanov z dveh smeri, jasno pa so se narečja začela kazati v 12./13. stoletju. Narečja izkazujejo večstoletni proces nastajanja jezika v večih stopnjah in so bogat vir za jezikoslovje. Slovenski jezik je tako razčlenjen zaradi naselitve naših prednikov v dveh smereh, geografskih pregrad, ccrkvcnoupravnc organizacije, zgodnje političnoupravne delitve Slovencev na več pokrajin, obsežnih in neprehodnih gozdov, fevdalne organizacije družbe, kolonizacija nekaterih področij s kolonisti iz neslovenskih pokrajin, naselitev beguncev v Belo krajino zaradi turških vpadov, razvojno zaostajanje slovenskega jezika v obrobnih pokrajinah, nastajanje prehodnih območij med najbolj različnimi narečji ter vpliv sosednjih neslovanskih jezikov na slovenščino. Na nastanek moravškega govora so vplivali naslednji dejavniki: naselitev Alpskih Slovanov ob Savi navzgor (na Gorenjsko, Notranjsko, Dolenjsko in Štajersko), hribovit in gozdnat svet, političnoupravna pripadnost Gorenjski, moravška prafara (nastala v 12. stoletju), fevdalna razdrobljenost, prehodno območje med gorenjskim narečjem, medijskim dialektom in dolenjskim narečjem. Gorenjsko narečje, kateremu pripada moravški govor, ni enoten. Ramovš gaje razdelil na štiri dele: 1. severozahodnega, osrednjega, vzhodnega in jugozahodnega. Vzhodni in jugovzhodni gorenjski govor se od severozahodnega in osrednjega razlikujeta zlasti v dolgih samoglasnikih in naglasnu. Sistem dolgih samoglasnikov je tu monoftongično-diftongičen (cnoglasniško-dvoglasniški). Gorenjsko narečje je po svojem geografskem položaju sredi med današnjimi dolenjskimi in koroškimi govori. O moravškem govoru je največ napisal Tine Logar, ki je bil v Moravški dolini leta 1951. Osredotočil seje na moravški vokalizem, in sicer na dolge samoglasnike, kratke naglašene samoglasnike, prednaglasne samoglasnike, ponaglasne samoglasnike in nena-glašene samoglasnike sredi besede. Raziskoval je v Moravčah, Vrhpoljah pri Moravčah, Javorščici, Selu pri Moravčah, Gorici, Krašcah, Katariji, Hribu nad Ribčami, Spodnjem Prckru, Dešnu, Češnjicah pri Moravčah, Imenjah, Limbarski Gori, Mošeniku, Zgornjih Kosezah, Negasternu in Pečah. Na zahodu se začne na črti Dob-Ihan, na vzhodu pa sega do črte Tlačnica-Pretrž-Seliše-Dešen. Akustična podoba moravškega govora je bistveno drugačna od osrednjega gorenjskega. Tu se pojavijo tudi diftongi, ki jih na Gorenjskem ni, in sicer sta to dva para diftongov: 1. • ie: ('šie:st-šest, 'miet-med, čcbie:la-čebela, ku'lie:sa-kolesa, sorcie:-srce, pu nie:p-po nebu, 'zie:le-zelje, 'sie:dam-sedem, 'žie: nan-ženin) • uQ: (pup:pk-popck, ut'ruo:p-otrob, 'puo:stla-postelja, 'puruo: ka-poroka, so'buo:ta- sobota, 'muo:š-mož, s'kuo:rja-skorja) 2. • j£3 (č'J3y-čelo, st'jf]yon-stegno, p'J3ta-pcta, stod'JPnc-stu-denec, rjeJmeš-lcmež, t'jpie-telc, s'Je]do-sedel, br'JeJme-breme, č^son-česen) • wo:/wa: ( r'wa:ka-roka, k'wa:to-kotcl, č'wo:k-človck, 'mo: st-most/molsti, d'wa:l- dol, ut'wa:no-utonil) V Moravški dolini se pojavi naglaševanje 'm8gla in 'b3z9g, kar drugje po Gorenjskem izgovorijo kot mag'la in ba'zag. Tu poteka še ena izoglosa (črta na zemljevidu, ki povezuje kraje z enako jezikovno značilnostjo), in sicer zastopstvo praslovanskega n, kar je drugod na Gorenjskem n, tu pa je postal Jnl(npr. koJEI-kojn v začetku besede in za soglasniki pa n. Prisoten je tudi pojav, ki je značilen za vzhodna gorenjska narečja, ko e preide v i, vendar ni tako pogost kot v Črnem grabnu in Tuhinju. To so na primer besede pifjelhn-pctclin, di'sict-dcsct, di'viet-dcvct. Seveda pa obstajajo tudi podobnosti / ostalimi gorenjskimi dialekti, kot je na primer švapanje. (sam šwa, sam dewawa,...). Oblikoslovna značilnost gorenjskega narečja je maskulanizacija (uporaba moškega spola namesto srednjega) samostalnikov srednjega spola na -o in -c, na primer žit, pple. Zanimiva je tudi končnica -a za poimenovanje prebivalcev vasi, kot na primer Pečana, Čcšenčana, Kandoršana. Vjužnih narečjih gorenjskih govorov je nedoločnik kratek kot v dolenjskih narečjih, na primer tarpet, prosit. Z narečji se sicer ukvarjajo dialektologi, vendar pridejo večkrat z njimi v stik tudi etnologi in drugi zapisovalci slovstvene folklore ali ljudskega slovstva, ki je umetnost narečij. Zlasti to velja za pravljice in povedke, ki so narečno veliko bolj pestre, medtem ko je jezik slovenskih ljudskih pesmi vmesna stopnja med narečjem in knjižno slovenščino. Tudi pravljice in povedke pri zapisu približajo knjižnemu jeziku, da so bolj razumljive za širši krog bralcev. Narečje se največkrat uporablja doma ali v domačem kraju, medtem ko v šoli, uradih ponavadi uporabljamo pogovorni jezik (knjižni ali pokrajinski). V zadnjih desetletjih se narečje čedalje manj uporablja oziroma se prilagaja pokrajinskemu, izginjajo pa tudi narečne besede za predmete, ki jih ne uporabljamo več. Jezik je pač živ organizem. MONIKA PRAŠNIKAR. absolventka etnologije in kulturne antropologije Literatura: Tine Logar, Dialeklološke in jezikovnozgodovinske razprave, 1996. Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, 1995. Marija Stanonik, slovenska slovstvena folklora, 1999. Stane Stražar, Moravška dolina-ž.ivljenje pod Limbarsko goro, 1979. Opomba uredništva: Zaradi prostorske stiske je, žal, v uredniški mapi ostala anketa o rabi moravškega govora. 18 Novice iz CIRILU MERCUNU V SLOVO V petek, IS. februarja 2(M)(), smo se na kamniških Žalah poslovili od Cirila Merčuna. Množica ljudi, različnih starosti, iz. različnih krajevjz mnogih organizaciji, nekateri v uniformah ali s prapori, je razodevala.od kako širokega človeka se poslavlja. Gospod Ciril Merčun je takoj po odlično opravljeni maturi dobil službo v Pečah in nastopil službo učitelja in hkrati tudi šolskega upravitelja. S skromno košaro in svojo violino ter z veliko mladostne energije in poln idej je v septembru I. 19.W prišel v Peče. Začel je poučevati otroke in spoznavati ljudi. Kmalu mu je poslalo jasno, da si ljudje poleg lepšega življenja in znanja želijo tudi nekaj družabnosti in kulture. Dobro je poznal tudi zakone in po posvetu z Jankom Tomanom, takratnim županom, je v I. 1934 skupaj s somišljeniki ustanovil Prostovoljno gasilsko čelo, v okviru tega pa pevsko društvo. Tako je popestril kmečko življenje, skupaj z. društvom se je v kraj širil tudi napredek. Kol učitelj je bil Ciril Merčun strog, naučil pa je veliko. V času pred vojno sije ustvaril družino, s kalem je bil v letu 1941 pregnan v Srbijo. Peška šola je bila med tem požgana. Po vojni so Pečani zaprosili, da pride nazaj in v I. 46 se je res spet vrnili v Peče. Pouk je potekal nekaj časa kar na župnijskem skednju.... V Pečah je z družino ostal do leta 1949. Ni čudno, da seje Ciril Merčun tako navezal na ta kraj in te ljudi, ko pa je z njimi delil tako bridke in tudi lepe trenutke. Zato se je zelo rad vračal. Ob različnih prilikah, praznovanjih, oh slovesih. Pa tudi ob čisto navadnih delovnih dneh, da je spet začutil listi pravi utrip kraja. Kako seje veselil skupaj s krajani ob jubilejih Gasilskega društva ali na srečanjih starejših krajanov. Kolikim svojim prijateljem in učencem je spregovoril oh zadnjem slovesu... Izredno je vzpodbujal in se zavzemal za kulturo pisanja... Ob vsem tem pa je najbolj cenil poštenje, pridnost, prijateljstvo, skromnost, varčnost in hvaležnost, kot je rad sam poudaril. In temu je bil resnično zvest. Pri tem pa smo pri njem opazili tudi prav posebno lastnost, ki je nam Slovencem pogosto primanjkuje: ponos. Znal seje iskreno veseliti svojih uspehov, biti ponosen tudi na uspehe listih, ki so nadaljevali njegovo pot, nenazadnje tudi na to, da je pri svojih letih še lahko prišel v Peče ali npr. zdeklamiral skoraj celega Prešerna.... Še poleti, ob 70-letnici PGD Peče, je bil pri svojih 95. letih poln življenjske vedrine in vesel pozornosti, ki mu je bila kot edinemu še živečemu ustanovnemu članu namenjena. Takrat se je želel srečati z nami vsemi, tudi mlajšimi, in mnogim dejal: »Čigav si? A tako, a stara hiša še stoji? Tvojega starega očeta sem učil, sedel je v tretji klopi. Poštevanka mu ni šla najbolje, drugače pa je bil bister...!« Hvaležni smo, da smo ga poznali in smeli biti tudi mi del njegovega polnega življenja. V našem kraju, Gasilskem društvu in vseh drugih organizacijah se ga bomo s hvaležnostjo spominjali, ko bomo nadaljevali njegovo pot. J.L. Povejte .daj vsem mojim drugim, da nisem odšla, kakor podajo listi, povejte vsem mojim dragim, da nisem zaprla za sabo vseh vrat. Xe zmeraj sem z vami. if zmeraj vas ljubim, nekoč homo skupaj - kakor takrat. ZAHVALA ob odhodu v večni mir in počitek naše drage mame Marije Jemec s Kalai ije 14 pri Moravčah bi se radi Se enkrat zahvalili vsem, ki so te v tako velikem Številu pospremili na tej žalostni poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za ustne in pisne izraze sožalja. Lepa hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maSe in za vse besede tolažbe. Zahvaljujemo se za poslovilne besede predsedniku UO OZB Moravče, g. Jožetu Kvedru in predstavnici meSanega pevskega zbora DU Moravče, ga. Vlasti Vresk. Posebej se zahvaljujemo KZ Limbar iz Moravč, župniku g. Viktorju Primožič, sodelavcem PoŠte Slovenije PE Ljubljana, trobentaču Matevžu SverSina in vaSčanom s Katarije za lepo opravljen pokop. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Domžale, kjer si preživela zadnje mesece življenja za vso nego in skrb. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so le imeli radi in se te bodo vedno spominjali. Marija Šebcnik, Stanislav Jemec in vsi tvoji ZAHVALA V 72. letu je od nas nepričakovano odSel naS dragi mož, oče, brat in stric Franc Capuder st. iz Soteske pri Moravčah 4. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob tem izrekli svoje iskreno sožalje. darovali sveče in cvetje ter darove za potrebe Cerkve. Hvala gospodu župniku Viktorju Primožiču in ostalim duhovnikom za opravljen pogrebni obred in sveto maSo. Hvala gasilcem in delavcem podjetja Termit za sodelovanje v žalni povorki in častno stražo ter govornikoma za poslovilne besede. Zahvaljujemo se cerkvenim pevcem in pevcem Komornega zbora Limbar za občuteno zapete pesmi ter Pihalni godbi Moravče za odigrane skladbe. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter ga boste ohranili v svojem spominu. Vsi njegovi 77 ne iW. kaki, poftrriumo le mi. Sptrfij si trudne zdaj ofi. za IM -te enkrat h\itla It ZAHVALA V 87. letu starost nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in pradedek Ivan Vidic iz Hrastnika pri Moravčah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Hvala za podarjene sveče, cvetje, svete maSe in za vse besede tolažbe. Posebna zahvala vsem govornikom, župniku Viktorju Primožiču, pevcem za čudovito petje ter trobentaču za zaigrano tiSino. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste večno spominjali. Vsi njegovi loko liho. skromni, si li/nln takimi tudi si Uvljenjr imela, zdaj rriena vseh si bolefin, za tabu nslnl ho len. a bole? spomin. V SPOMIN 14. februarja je minilo leto dni. odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama. prababica, sestra in teta Rozalija Jerman iz Zg. Javrošice. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki postojite in molile ob njenem grobu. Vsi njeni In jaz tivim v ljubljenih osebah in predmetih. kakor liveli oni so : menoj v minulih letih. Saj smrt. Čeprav izniči vse, kar na zemljo veU, do src Riohin in do ljubezni njena moč ne šefe. V SPOMIN Urbanija Frančiška Javornikova Francka iz Krašc Minilo je leto od njenega slovesa. Hvala vsem, ki seje spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Moravske doline 19 PLANTJJC Robi |ančar s.p. Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 3S2 057 Trgovina TERRABIKE na Viru, (zraven Banke) Tel. 7292-306 zastopstvo in Nudimo: vse vrste koles (tudi akumulatorska) kolesarsko opremo servis koles ugodne plačilne pogoje (plačilo preko trajnika) gotovinske popuste. PRIČAKAJTE POMLAD PRIPRAVLJENI! 20 Novice iz